Letnik 1913. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXI. — Izdan in razposlan 24. dne aprila 1913. Vsebina: (Št. 64—66.) 64. Washingtonske pogodbe o Mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine in o mednarodnem vpisovanju znamk. — 65. Zakon, s katerim se dopolnjuje in izpreminja zakon z dne 6. januarja 1890. 1. o obrambi znamk. — 66. Ukaz o mednarodnem vpisovanju znamk. 64. Washingtonske pogodbe z dne 2. junija 1911. 1. o Mednarodni zvezi za obrambo obrtne lastnine in o mednarodnem vpisovanju znamk. (Podpisane v Washingtonu 2. dne junija 1911. L, po Njegovem c. in kr. Apostolskem Veličanstvu pritrjene na Dunaju 16. dne marca 1913. 1., pritrdilnice položene v Washingtonu 1. dne aprila 1913. 1.). I. Nos Franeiseus Josephus Primus divina favente dementia Austriae Imperator, Bohemiae Rex etc. et Hungariae Rex Apostolicus, Notum testatumque omnibus ot singulis quorum interest tenure praosentium lacimus: Postoaquam a Plcnipotentiariis Nostris atque illis aliarum civitatum, quae ad unionom internationalem de proprietate industriarum tuenda pertinent, tractatus specialis eandom rem speetans die secundo mensis Junii anni millesimi nongente-simi mulečimi Washingtoniae initus et signatus est, tenons sequentis: (SlovonlHi'h.) 15 (Izvirnik.) Convention d Union de Paris du 20 mars 1883 pour la Protection (le la Propriété industrielle revisée à Bruxelles le 14 décembre 1900 etàWa shington le 2 juin 1911. Sa Majesté l’Empereur d’Allemagne, Roi de Prusse, au nom de l’Empire Allemand; Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême, etc. et Roi Apostolique de Hongrie pour l’Autriche et pour la Hongrie; Sa Majesté le Roi des Belges ; le Président des États-Unis du Brésil; le Président de la République de Cuba; Sa Majesté le Roi de Danemark; le Président de la République Dominicaine; Sa Majesté le Roi d’Espagne; le Président des États-Unis d’Amérique; le Président do la République Française; Sa Majesté le Roi du Royaume-Uni do la Grande-Bretagne et d’Irlande et des Territoires Britanniques au delà des Mers, Empereur des Indes; Sa Majesté le Roi d’Italie; Sa Majesté l’Empereur du Japon; le Président des États-Unis du Mexique; Sa Majesté le Roi do Norvège; Sa Majesté la Reine des Pays-Bas; le Président du Gouvernement Provisoire do la République du Portugal; Sa Majesté le Roi de Suède; le Conseil Fédéral do la Confédération Suisse; le Gouvernement Tunisien, ayant jugé utile d’apporter certaines modifications et additions à la Convention internationale (Prevod.) i Pariška zvezna pogodba z dne 20. marca 1883. 1. za obrambo obrtne lastnine,. revidirana v Bruslju, 14. dne decembra 1900. 1. in v Washington!!, 2. dne junija 1911. 1. ' Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski, v imenu Nemške države; Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski, za Avstrijo iu za Ogrsko; Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev; predsednik Zedinjenih držav brazilskih; predsednik republike kubanske; Njegovo Veličanstvo kralj danski; predsednik dominikanske republike; Njegovo Veličanstvo kralj španski; predsednik Zedinjenih držav ameriških; predsednik francoske re-; publike; Njegovo Veličanstvo kralj Zedinjene kraljevine velikobritanske in irske in britanskih čezmorskih teritorijev, cesar indijski; Njegovo Veličanstvo kralj italijanski; Njegovo Veličanstvo cesar japonski; predsednik Zedinjenih držav mehikanskih; Njegovo Veličanstvo kralj norveški; Njeno Veličanstvo kraljica nizozemska; predsednik začasne vlade republike portugalske; Njegovo Veličanstvo kralj švedski; zvezni svet švicarske zaveze; tuniška vlada, so imenovali za svoje pooblaščence, ker so smatrali za koristno nekaj izpremeniti in dostavili du 20 mars 1883, portant création d’une Union internationale pour la Protection de la Propriété industrielle, revisée à Bruxelles le 14 décembre 1900, ont nommé pour Leurs Plénipotentiaires, savoir : Sa Majesté l’Empereur d’Allemagne, Koi de Prusse: k Mednarodni pogodbi z dne 20. marca 1883. 1. o ustanovitvi mednarodne zveze za obrambo obrtne lastnine, pregledani v Bruslju 14. dne decembra 1900. L: Njegovo Veličanstvo nemški cesar, kralj pruski: M. le Dr. Haniel von Haimhausen, Conseiller de l’Ambassade de S. M. l’Empereur d’Allemagne à Washington; M. Robolski, Conseiller supérieur de Régence, Conseiller rapporteur au Département Impérial de l’Intérieur; M. le Prof. Dr. Albert Osterrieth; gospoda drja. Haniela pl. Haimhausen, svetnika poročništva N. V. nemškega cesarja v Washingtonu; gospoda Robolskega, višjega vladnega svetnika, svetnika-poročevalca v državnem uradu za notranje stvari; gospoda prof. drja. Alberta Osterrietha. Sa Majesté l’Empereur d’Autriche, Roi de Bohême, etc. et Roi Apostolique do Hongrie: Pour l’Autriche et pour la Hongrie: S. Exc. M. le Baron Ladislas HengeJmüller de Hengervâr, Son Conseiller intime, Son Ambassadeur extraordinaire et plénipotentiaire à Washington; pour l’Autriche: S. Exc. M. le Dr. Paul Chevalier Beck de Mannagetta et Lerchenau, Son Conseiller intime, Chef de Section au Ministère I. R. des Travaux publics et Président de l’Office I. R. des Brevets d’invention; pour la Hongrie: M. Elemér de Pompéry, Conseiller mini- ] stériel à l’Office Royal hongrois des Brevets d’invention; Sa Majesté le Roi des Belges: M. Jules Brunet, Directeur général au Ministère des Affaires étrangères; M. Georges de Ro, Sénateur suppléant, Délégué de la Belgique aux Conférences pour la Protection de la Propriété industrielle de Madrid et de Bruxelles; M. Albert Capitaine, Avocat à la Cour d’appel de Liège; Le Président des États-Unis du Brésil: M. R. de Lima e Silva, Chargé d’Affaires des États-Unis du Brésil à Washington; Le Président de la République de Cuba: S. Exc. M. Rivero, Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire de Cuba à Washington; Njegovo Veličanstvo cesar avstrijski, kralj češki itd. in Apostolski kralj ogrski: Za Avstrijo in za Ogrsko: Nj. eksc. gospodaLadislava Hengelmiillerja barona s Hengervâra, Svojega tajnega svetnika, Svojega izrednega in pooblaščenega poročnika v Washingtonu; Za Avstrijo: Nj. eksc. gospoda drja. Pavla viteza Becka z Mannagette in Lerchenaua, Svojega tajnega svetnika, sekcijskega načelnika v c. kr. ministrstvu za javna dela in predsednika c. kr. patentnega urada; Za Ogrsko: gospoda Elemérja pl. Pompéry, ministrstve-nega svetnika v kraljevem ogrskem patentnem uradu ; Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev: gospoda Julesa Bruneta, generalnega ravnatelja v ministrstvu za zunanje stvari; gospoda Georgesa de Ro, senatorja-namest-nika, zastopnika belgijskega na konferencah za obrano obrtne lastnine v Madridu in Bruslju ; gospoda Alberta Capitaina, odvetnika na apelacijskem sodišču v Liègu; Predsednik Zedinjenih držav brazil ij-skih: gospoda R. de Lima e Silva, opravilnika Zedinjenih držav brazilijskih v Washingtonu; Predsednik republiko kubanske: Nj. eksc. gospoda Rivera, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra kubanskega ! v Washingtonu ; Sa Majesté le Moi de Danemark : M. Martin J. G. T. Clan, Consul Général du Danemark à New York; Le Président de la République Dominicaine: S. Exe. M. Emilio G. Joubert, Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire de la République Dominicaine à Washington; Sa Majesté le Roi d’Espagne: S. Exc. Don Juan Riano y Gayangos, Son Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire à Washington; S. Exc. Don Juan Florez Posada, Directeur de l’École des Ingénieurs de Madrid; Le Président des États-Unis d’Amérique : M. Edward Bruce Moore, Commissioner of Patents ; M. Frederick P. Fish, Avocat à la Cour suprême des États-Unis et à la Cour suprême de l’État de New-York; M. Charles H. Duell, ancien Commissaire des Brevets, ancien Juge à la Cour d’appel du District de Colombie, Avocat à la Cour suprême des États-Unis et à la Cour suprême de l’État de New York; M. Robert H. Parkinson, Avocat à la Cour suprême des États-Unis et à la Cour suprême de l’État de l’Illinois ; M. Melville Church, Avocat à la Cour suprême des États-Unis; Le Président de la République Française: M. Lefèvre-Pontalis, Conseiller de l’Ambassade de la République Française à Washington; M. Georges Breton, Directeur de l’Office national de la Propriété industrielle; M. Michel Pelletier, Avocat à la Cour d’appel de Paris, Délégué aux Conférences pour la Protection de la Propriété industrielle de Rome, de Madrid et de Bruxelles; M. Georges Maillard, Avocat à la Cour d’appel de Paris; Sa Majesté le Roi du Royaume-Uni do la Grande-Bretagne et d’Irlande et des Njegovo Veličanstvo kralj danski: gospoda Martipa J. C. T. Člana, generalnega konzula danskega v New Yorku; Predsednik dominikanske republike: Nj. eksc. gospoda Emilija C. Jouberta, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra dominikanske republike v Washingtonu; Njegovo Veličanstvo kralj španski: Nj. eksc. Dona Juana Riana y Gayangos, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Washingtonu; Nj. eksc. Dona Juana Floreza Posado, ravnatelja inženirske šole v Madridu ; Predsednik Zedinjenih držav ameriških: gospodaEdwardaBruce Moore, Commissioner of Patents; gospoda Fredericka P. Fisha, odvetnika na Najvišjem sodišču Zedinjenih držav in na Najvišjem sodišču države newyorške; gospoda Charlesa H. Due lia, nekdanjega patentnega komisarja, nekdanjega sodnika na prizivnem sodišču distrikta kolumbijskega, odvetnika na Najvišjem sodišču Zedinjenih držav in na Najvišjem sodišču države newyorške; gospoda Roberta H. Parkinsona, odvetnika na Najvišjem sodišču Zedinjenih držav in na Najvišjem sodišču države Illinois; gospoda Melvilla Churcha, odvetnika na Najvišjem sodišču Zedinjenih držav; Predsednik francoske republike: gospoda Lefèvre-Pontalisa, svetnika poroč-ništva francoske republike v Washingtonu ; gospoda Georgesa Bretona, ravnatelja Office national de la Propriété industrielle ; gospoda Michela Pelletiera, odvetnika na apelacijskem sodišču v Parizu, odposlanca konferenc za obrano obrtne lastnine v Rimu, Madridu in Bruslju; gospoda Georgesa Maillarda, odvetnika na apelacijskem sodišču v Parizu; Njegovo Veličanstvo kralj Zedinjene kraljevine velikobritauske in irsko in bri- Territoires Britanniques au delà des Mers, Empereur des Indes: M. Alfred Mitchell Innés, Conseiller de l’Ambassade de S. M. Britannique à Washington; Sir Alfred Bateman, K. C. M. G., ancien Comptroller General of Commerce, Labor and Statistics; M. W. Temple Franks, Comptroller General of Patents, Designs and Trade-Marks. Sa Majesté le Roi d’Italie: Nob. Lazzaro dei Marchesi Ne grotto Cam-fa iaso, Conseiller de l’Ambassade de S. M. le Roi d’Italie à Washington; M. Emilio Venezian, Ingénieur, Inspecteur du Ministère de l’Agriculture, du Commerce et de l’Industrie; M. le Dr. Giovanni Battista Ceccato, Attaché commercial à l’Ambassade de S. M. le Roi d’Italie à Washington. Sa Majesté l’Empereur du Japon: M. K. Matsu i, Conseiller de l’Ambassade de S. M. l’Empereur du Japon à Washington; M. Morio N akamatsu, Directeur de l’Office des brevets. Le Président des États-Unis du Mexique: M. José de las Fuentes, Ingénieur, Directeur de l’Office des brevets; Sa Majesté le Roi de Norvège: M. L. Aubert, Secrétaire de la Légation de S. M. le Roi de Norvège à Washington. Sa Majesté la Reine des Pays-Bas: M. le Dr. F. W. J. G. Snyder van Wissen-kerke, Directeur de l’Office de la Propriété industrielle, Conseiller au Ministère de la Justice. Le Président du Gouvernement Provisoire do la République du Portugal: S. Exc. M. le Vicomte de Alte, Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire du Portugal à Washington ; Sa Majesté le Roi de Suède: S. Exc. M. le Comte Albert Ehrensvärd Son Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotci tiaire à Washington : tanskili čezmorskih teritorijev, cesar indijski: gospoda Alfreda Mitchella In n e sa, svetnika britanskega poročništva v Washingtonu; sira Alfreda Batemana, K. C. M. G., nekdanjega Comptroller General of Commerce, Labor and Statistics; gospoda W. Temple Franksa, Comptroller General of Patents, Designs and Trade-Marks; Njegovo Veličanstvo kralj italijanski: gospoda Nob. Lazzara dei Marchesi Negrotto Cambia so, svetnika poročništva N. V. kralja italijanskega v Washingtonu; gospoda Emilia Veneziana, inženirja, nadzornika ministrstva za poljedelstvo, trgovino in industrijo; gospoda drja. Giovannija Battisto Ceccata, trgovinskega ataâéja, poročništva N. V. kralja italijanskega v Washingtonu; Njegovo Veličanstvo cesar japonski: gospoda K. Matsui, svetnika poročništva N. V. cesarja japonskega v Washingtonu; gospoda Morio Nakamatsu, ravnatelja patentnega urada; Predsednik Zedinjenih držav melii-kanskih: gospoda Joséa de las Fuentes, inženirja, ravnatelja patentnega urada; Njegovo Veličanstvo kralj norveški: gospoda L. Auberta, tajnika poslaništva Nj. V. kralja norveškega v Washingtonu; Njeno Veličanstvo kraljica nizozemska: gospoda drja. F. W. J. G. Snyderja van Wissenkerke, ravnatelja urada za obrtno lastnino, vetnika v pravosodnem ministrstvu; Predsednik začasne vlade republike ! portugalske: Nj. eksc. gospoda vicomta de Alte, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra portugalskega v Washingtonu; Njegovo Veličanstvo kralj švedski: Nj. eksc. gospoda grofa Alberta Ehrens-värda, Svojega izrednega poslanika in pooblaščenega ministra v Washingtonu; Le Conseil Fédéral de la Confédération Suisse: S. Exc. M. Paul Ritter, Envoyé extraordinaire et Ministre plénipotentiaire de Suisse à Washington; M. W. Kraft, Adjoint du Bureau Fédéral de la Propriété Intellectuelle à Berne ; M. Henri Martin, Secrétaire de la Légation de Suisse à Washington; Le Président de la République Française, pour la Tunisie: M. de Peretti de la Rocca, Premier Secrétaire de l’Ambassade de la République Française à Washington; Lesquels, après s’être communiqué leurs pleins pouvoirs respectifs, trouvés en bonne et due forme, sont convenus des articles suivants: Article premier. Les pays contractants sont constitués à l’état d’Union pour la protection de la propriété industrielle. Article 2. Les sujets ou citoyens de chacun des pays contractants jouiront, dans tous les autres pays de l’Union, en ce qui concerne les brevets d’invention, les modèles d’utilité, les dessins ou modèles industriels, les marques de fabrique ou de commerce, le nom commercial, les indications de provenance, la répression de la concurrence déloyale, des avantages que les lois respectives accordent actuellement ou accorderont par la suite aux nationaux. En conséquence, ils auront la même protection que ceux-ci et le même recours légal contre toute atteinte portée à leurs droits, sous réserve de l’accomplissement des conditions et formalités imposées aux nationaux. Aucune obligation de domicile ou d’établissement dans le pays où la protection est réclamée ne pourra être imposée aux ressortissants de l’Union. Article 3. Sont assimilés aux sujets ou citoyens des pays contractants, les sujets ou citoyens des pays ne faisant pas partie de l’Union, qui sont domiciliés ou ont des établissements industriels ou commerciaux effectifs et sérieux sur le territoire de l’un des pays de l’Union. Zvezni svet švicarske zaveze: Nj. eksc. gospoda Pavla Ritterja, izrednega poslanika in pooblaščenega ministra švicarskega v Washingtonu ; gospoda W. K rafta, pristava zveznega urada za duševno lastnino v Bernu; gospoda Henrija Martina, tajnika švicarskega poslaništva v Washingtonu ; Predsednik francoske republike za Tunizijo: gospoda de Perettija de la Rocca, prvega tajnika poročništva francoske republike v Washingtonu ; Ko so si naznanili svoja pooblastila in jih našli v dobri in pravi obliki, so se dogovorili o naslednjih členih : Člen 1. Dežele pogodnice tvorijo zvezo za obrambo obrtne lastnine. člen 2. Podaniki ali državljani vsake izmed dežel po-godnic naj uživajo v vseh ostalih deželah zveze gledé patentov iznajdb, rabnih vzorcev, gledé obrtnih vzorcev ali modelov, fabriških ali trgovinskih znamk, trgovinskih imen, oznamenil provenijence (izvira), zatiranja umazane konkurence koristi, ki jih dotični zakoni sedaj dajejo svojim državljanom ali jih bodo dajali v bodoče. Za to naj imajo isto obrambo kakor ti in isto pravno pomoč zoper vsak napad na njihove pravice, s pridržkom, da izpolnjujejo pogoje in formalnosti, ki so naložene lastnim državljanom. Dolžnost, da hi imeli stanovališče ali zalogo v deželi, I kjer se zahteva obramba, se ne sme naložiti pripadnikom zveze. Člen 3. Podanikom ali državljanom dežel pogodnic se enačijo podaniki ali državljani dežel, ki ne pripadajo zvezi, ako imajo na ozemlju katere izmed zveznih dežel svoje bivališče ali dejanske in resnične obrtne ali trgovinske zaloge. Article 4. a) Celui qui aura régulièrement fait le dépôt d’une demande de brevet d’invention, d’un modèle d'utilité, d’un dessin ou modèle industriel, d’une marque de fabrique ou de commerce, dans l’un des pays contractants, ou son ayant cause, jouira, pour effectuer le dépôt dans les autres pays, et sous réserve des droits des tiers, d'un droit de priorité pendant les délais déterminés ci-après. b) En conséquence, le dépôt ultérieurement opéré dans l’un des autres pays de l’Union, avant l’expiration de ces délais, ne pourra être invalidé par des faits accomplis dans l’intervalle, soit, notamment, par un autre dépôt, par la publication de l’invention ou son exploitation, par la mise en vente d’exemplaires du dessin ou du modèle, par l’emploi de la marque. c) Les délais de priorité mentionnés ci-dessus seront de douze mois pour les brevets d’invention et les modèles d’utilité, et de quatre mois pour les dessins et modèles industriels et pour les marques de fabrique ou de commerce. d) Quiconque voudra se prévaloir de la priorité d’un dépôt antérieur, sera tenu de faire une déclaration indiquant la date et le pays de ce dépôt. Chaque pays déterminera à quel moment, au plus tard, cette déclaration devra être effectuée. Ces indications seront mentionnées dans les publications émanant de l’Administration compétente, notamment sur les brevets et les descriptions y relatives. Les pays contractants pourront exiger de celui qui fait une déclaration de priorité la production d’une copie de la demande (description, dessins, etc.) déposée antérieurement, certifiée conforme par l’Administration qui l’aura reçue. Cette copie sera dispensée de toute légalisation. On pourra exiger qu’elle soit accompagnée d’un certificat de la date du dépôt, émanant de cette Administration, et d’une traduction. D’autres formalités ne pourront être requises pour la déclaration de priorité au moment du dépôt de la demande. Chaque pays contractant déterminera les conséquences de l’omission des formalités prévues par le présent article, sans que ces conséquences puissent excéder la perte du droit de priorité. e)Ultérieurement d’autres justifications pourront être demandées. Article 4 bis. Les brevets demandés dans les différents pays contractants par des personnes admises au bénéfice de la Convention aux termes des articles 2 et 3, Clen 4. a) Tisti, ki je položil po predpisu v eni izmed dežel pogodnic prošnjo za patent iznajdbe, rabni vzorec, obrtni vzorec ali model, fabriško ali trgovinsko znamko, ali njegov pravni naslednik naj uživa prednostno pravico za položbo v dragih deželah in pridržujč pravice tretjih oseb v rakovih, določenih nižje. h) Zato ne bodi moči, da bi se pozneje v kateri izmed ostalih zveznih dežel pred potekom teh rokov izvršeni položbi vzela moč z dejanstvi, nastalimi med tem časom, kakor zlasti s kako drugo položbo, z objavo iznajdbe ali z nje izvrševanjem, s tem, da se prodajajo izvodi vzorca ali modela, da se rabi znamka. c) Gori omenjeni prednostni rokovi naj znašajo dvanajst mescev za iznajdbene patente in rabne vzorce in štiri mesce za obrtne vzorce in modele, ter za fabriške ali trgovinske znamke. d) Kdor hoče zahtevati prednost prejšnje po-ložbe, je dolžen podati izjavo, ki oznamenja datum in deželo te položbe. Vsaka dežela določi, v katerem času najkasneje se mora podati ta izjava. Te navedbe se bodo navajale v objavah pristojnega oblastva, zlasti na patentnih listinah in nanje se nanašajočih popisih. Dežele pogodnice lahko zahtevajo od tistega, ki podâ prednostno izjavo, predložbo prepisa prej položenega zaprosila (popis, risbe itd.), ki je po obla-stvu, ki ga je prejelo, potrjen, da se ujema. Ta prepis je oproščen vsake poveritve. Zahteva se lahko, da ga spremlja od tega oblastva izdano potrdilo datuma položbe in prevod. Druge formalnosti se ne smejo zahtevati za prednostno izjavo v času, ko se položi zaprosilo. Vsaka dežela pogodnica določi posledice, ako se zanemarjajo s tem členom predpisane formalnosti, ne da bi te posledice segale dalje, nego da se izgubi prednostna pravica. e) Pozneje se smejo zahtevati drugi dokazi. Člen 4 h. Patenti, ki so jih v različnih pogodbenih deželah priglasile osebe, ki uživajo po členu 2 in 3 pogodbe pogodbene pravice, naj bodo neodvisni od seront indépendants des brevets obtenus pour la même invention dans les autres pays, adhérents ou non à l'Union. Cette disposition doit s’entendre d’une façon absolue, notamment en ce sens que les brevets demandés pendant le délai de priorité sont indépendants, tant au point de vue des causes de nullité et de déchéance, qu’au point de vue de la durée normale. Elle s’applique à tous les brevets existant au moment de sa mise en vigueur. Il en sera de même, en cas d’accession de nouveaux pays, pour les brevets existant de part et d’autre au moment de l’accession. Article 5. L’introduction, par le breveté, dans le pays où le brevet a été délivré, d’objets fabriqués dans l’un ou l’autre des pays de l’Union, n’entraînera pas la déchéance. Toutefois, le breveté restera soumis à l’obligation d’exploiter son brevet conformément aux lois du pays où il introduit les objets brevetés, mais avec la restriction que le brevet ne pourra être frappé de déchéance pour cause de non-exploitation dans un des pays de l’Union qu’après un délai de trois ans, compté à partir du dépôt de la demande dans ce pays, et seulement dans le cas où le breveté ne justifierait pas des causes de son inaction. Article 6. Toute marque de fabrique ou de commerce régulièrement enregistrée dans le pays d’origine sera admise au dépôt et protégée telle quelle dans les autres pays de l’Union. Toutefois, pourront être refusées ou invalidées: 1 °. Les marques qui sont de nature à porter atteinte à des droits acquis par des tiers dans le pays où la protection est réclamée. 2°. Les marques dépourvues de tout caractère distinctif, ou bien composées exclusivement de signes ou d’indications pouvant servir, dans le commerce, pour désigner l’espèce, la qualité, la quantité, la destination, la valeur, le lieu d’origine des produits ou l’époque de production, ou devenus usuels dans !e langage courant ou les habitudes loyales et constantes du commerce du pays où la protection est réclamée. patentov, ki so se dosegli za isto iznajdbo v drugih zvezi pripadajočih ali ne pripadajočih deželah. To določilo je umevati brez vsake omejitve, zlasti v tem zmislu, da so v prednostni dobi priglašeni patenti neodvisni tako gledé razlogov ničnosti in izbrisa kakor tudi gledé normalne dobe. Ono velja za vse patente,ki so veljavni ob času, ko dobi moč. Isto naj velja tudi, ako pristopijo nove dežele, gledé patentov, obstoječih na obeh straneh ob času pristopa. Člen 5. Po imetniku patenta izvršeni uvoz predmetov, ki so narejeni v eni ali drugi zvezni deželi, v deželo, v kateri je bil podeljen patent, ne imej posledice, da bi zapadel patent. Vendar naj ostane imetniku patenta dolžnost izvrševati svoj patent po zakonih dežele, v katero uvaža patentovane predmete, toda z omejitvijo, da se ne more patent v nobeni zvezni deželi zaradi tega, ker se ne izvršuje, vzeti nazaj pred pretekom treh let od dneva, katerega je položil prošnjo v tej deželi, in samo tedaj, ako imetnik patenta ne more opravičiti, zakaj ne deluje. Člen 6. Vsaka v deželi izvira po predpisu vpisana fabriška ali trgovinska znamka naj se, kakršna je, pripusti v vseh drugih zveznih deželah v položbo in naj se varuje. Zavrnejo ali, da so neveljavne, pa se lahko proglasijo : 1. Znamke, ki so pripravne kršiti pravice, ki so jih pridobile tretje osebe v deželi, v kateri se zahteva obramba. 2. Znamke, ki nimajo nikakega razlikovalnega svojstva ali so sestavljene edinole iz znamenj ali navedb, ki so pripravna v prometu služili za to, da se oznameni vrsta, kakovost, množina, določba, vrednost, kraj izvira blaga ali čas naprave, ali ki so po jeziku običajne ali so postale običajne v lojalnih in stalnih prometnih navadah dežele, v kateri se zahteva obramba. Dans l’appréciation du caractère distinctif d’une marque, on devra tenir compte de toutes les circonstances de fait, notamment de la durée de l’usage de la marque. 3°. Les marques qui sont contraires à la morale ou à l’ordre public. Sera considéré comme pays d’origine le pays où le déposant a son principal établissement. Si ce principal établissement n’est point situé dans un des pays de l’Union, sera considéré comme pays d’origine celui auquel appartient le déposant. Article 7. La nature du produit sur lequel la marque de fabrique ou de commerce doit être apposée ne peut, dans aucun cas, faire obstacle au dépôt de la marque. Article 7 bis. Les pays contractants s’engagent à admettre au dépôt et à protéger les marques appartenant à des collectivités dont l’existence n’est pas contraire à la loi du pays d’origine, même si ces collectivités ne possèdent pas un établissement industriel ou commercial. Cependant chaque pays sera juge des conditions particulières sous lesquelles une collectivité pourra être admise à faire protéger ses marques. Article 8. Le nom commercial sera protégé dans tous les pays de l’Union sans obligation de dépôt, qu’il fasse ou non partie d’une marque de fabrique ou de commerce. Article 9. Tout produit portant illicitement une marque de fabrique ou de commerce, ou un nom commercial, sera saisi à l’importation dans ceux des pays de l’Union dans lesquels cette marque ou ce nom commercial ont droit à la protection légale. Si la législation d’un pays n’admet pas la saisie à l’importation, la saisie sera remplacée par la prohibition d’importation. La saisie sera également effectuée dans le pays où l’apposition illicite aura eu lieu, ou dans le pays où aura été importé le produit. Uvažujč razlikovalno svojslvo znamke je vpo-števati vse dejanske okolnosti, zlasti čas, kako dolgo se rabi znamka. 3. Znamke, ki gresé zoper moralo ali javni red. Za deželo izvira naj se smatra tista dežela, v kateri ima položnik svojo glavno zalogo. Ako glavna zaloga ne leži v kateri izmed zveznih dežel, naj se smatra za deželo izvira tista dežela, kateri pripada položnik. Člen 7. Narava izdelka, na katerem naj se namesti fabriška ali trgovinska znamka, ne sme v nobenem primeru biti ovira za položbo znamke. Člen 7 b. Dežele pogodnice se zavezujejo, da bodo znamke, ki pripadajo osebnim združbam, kojih obstoj ne nasprotuje zakonu izvirne dežele, pripuščale v položbo in obrambo tudi tedaj, kadar take osebne združbe nimajo obrtnih ali trgovinskih zalog. Vsaki deželi pa je dano na voljo določiti, po katerih posebnih pogojih se more osebna združba pripustiti v obrambo njenih znamk. Člen 8. Trgovinsko ime naj se varuje v vseh zveznih deželah, ne da bi ga bilo treba položiti, vseeno, ali je del fabriške ali trgovinske znamke ali ne. Člen 9. Vsak izdelek, ki sc krivično opremi s labriško ali trgovinsko znamko ali s trgovinskim imenom, se zapleni ob uvozu v tiste zvezne dežele, v katerih ima ta znamka ali to trgovinsko ime pravico do zakonite obrambe. Ako zakonodajstvo dežele ne dopušča za-! plembe ob uvozu, se nadomesti zaplemba s prepovedjo uvoza. Zapleni se tako v deželi, kjer se je po krivic' nadela znamka, kakor tudi v deželi, v katero se je uvozilo blago. (SlovcnUch.) 46 La saisie aura lieu à la requête soit du ministère public, soit de toute autre autorité compétente, soit d’une partie intéressée, particulier ou société, conformément à la législation intérieure de chaque pays. Les autorités ne seront pas tenues d’effectuer la saisie en cas de transit. Si la législation d’un pays n’admet ni la saisie à l’importation, ni la prohibition d’importation, ni la saisie à l’intérieur, ces mesures seront remplacées par les actions et moyens que la loi de ce pays assurerait en pareil cas aux nationaux. Article 10. Les dispositions de l’article précédent seront applicables à tout produit portant faussement, comme indication de provenance, le nom d’une localité déterminée, lorsque cette indication sera jointe à un nom commercial fictif ou emprunté dans une intention frauduleuse. Est réputé partie intéressée tout producteur, fabricant ou commerçant, engagé dans la production, la fabrication ou le commerce de ce produit, et établi soit dans la localité faussement indiquée comme lieu de provenance, soit dans la région où cette localité est située. Article 10 bis. Tous les pays contractants s’engagent à assurer aux ressortissants de l’Union une protection effective contre la concurrence déloyale. Article 11. Les pays contractants accorderont, conformément à leur* législation intérieure, une protection temporaire aux inventions brevetables, aux modèles d’utilité, aux dessins ou modèles industriels, ainsi qu’aux marques de fabrique ou de commerce, pour les produits qui figureront aux expositions internationales officielles ou officiellement reconnues, organisées sur le territoire de l’un d’eux Article 12. Chacun des pays contractants s’engage à établir un service spécial de la propriété industrielle et un dépôt central pour la communication au public des brevets d’invention, des modèles d’utilité, des dessins ou modèles industriels et des marques de fabrique ou de commerce. Ce service publiera, autant que possible, une feuille périodique officielle. Zapleni se po notranjem zakonodajstvu vsake dežele na predlog državnega pravd uištva ali vsakega drugega pristojnega oblastva ali udeležene stranke, bodisi posamezna oseba ali družba. Oblastva niso dolžna zapleniti blago, ako se prevaža skozi ozemlje. Ako zakonodajstvo dežele ne dopušča niti zaplembe ob uvozu niti uvozne prepovedi niti zaplembe v tuzemstvu, se nadomestijo te naredbe s tistimi tožbami in pravnimi pomočki, ki jih zagotavlja zakon te dežele v enakem primeru svojim državljanom. Člen 10. Določila prejšnjega člena naj bodo uporabna na vsak izdelek, ki ima po krivem za oznamenilo izvira ime določnega kraja, ako je to oznamenilo spravljeno v zvezo z izmišljenim ali z goljufivim namenom izposojenim trgovinskim imenom. Za udeleženca je smatrati vsakega izdelovalca, fabrikanta ali trgovca, ki je udeležen ob izdelovanju, fabrikaciji tega izdelka ali ob trgovini z njim in ima zalogo ali v kraju, ki je po krivem oznamenjen za kraj izvira, ali v okolici, v kateri je ta kraj. Člen 10Ô. Vse dežele pogodnice se zavezujejo zagotoviti pripadnikom zveze uspešno obrambo zoper umazano konkurenco. Člen 11. Dežele pogodnice bodo ustrezno svojemu notranjemu zakonodajstvu za patent sposobnim iznajdbam, rabnim vzorcem, obrtnim vzorcem ali modelom, ter fabriškim ali trgovinskim znamkam dajale začasno obrambo za izdelke, ki se razstavljajo na ogled na oficijalnih ali oficijalno pripoznanih mednarodnih razstavah, ki se priredé v ozemlju eue izmed njih. Člen 12. Vsaka izmed dežel pogodnic se zavezuje urediti poseben urad za obrtno lastnino in osrednje položišče, da se bodo občinstvu naznanjali iznajdbeni patenti, rabni vzorci, obrtni vzorci ali modeli in fa-briške ali trgovinske znamke. Ta urad bo po možnosti izdajal obdoben uradni list, Article 13. L'Office international ins'itué à Berne sous le nom de Bureau international pour la protection de la propriété industrielle est placé sous la haute autorité du Gouvernement de la Confédération suisse, qui en règle l’organisation et en surveille le fonctionnement. Le Bureau international centralisera les renseignements de toute nature relatifs à la protection de la propriété industrielle, et les réunira en une statistique générale, qui sera distribuée à toutes les Administrations. Il procédera aux études d’utilité commune intéressant l’Union et rédigera, à l’aide des documents qui seront mis à sa disposition par les diverses Administrations, une feuille périodique en langue française sur les questions concernant l’objet de l’Uniou. Les numéros de cette feuille, de même que tous les documents publiés par le Bureau international, seront répartis entre les Administrations des pays de l’Union, dans la proportion du nombre des unités contributives ci-dessous mentionnées. Les exemplaires et documents supplémentaires qui seraient réclamés, soit par lesdites Administrations, soit par des sociétés ou des particuliers, seront payés à part. Le Bureau international devra se tenir en tout temps à la disposition des membres de l’Union, pour leur fournir, sur les questions relatives au service international de la propriété industrielle, les renseignements spéciaux dont ils pourraient avoir besoin. Il fera sur sa gestion un rapport annuel qui sera communiqué à tous les membres de l’Union. La langue officielle du Bureau international sera la langue française. Les dépenses du Bureau international seront supportées en commun par les pays contractants. Elles ne pourront, en aucun cas, dépasser la somme de soixante mille francs par année. Pour déterminer la part contributive de chacun des pays dans cette somme totale des frais, les pays contractants et ceux qui adhéreraient ultérieurement à l’Union seront divisés en six classes, contribuant chacune dans la proportion d’un certain nombre d’unités, savoir: 1° classe.......................25 unités 2e „ ........................20 „ 3«..............................15 , 4°..............................10 , 5°...............................5 , 0°...............................3 „ Ces coefficients seront multipliés par le nombre îles pays de chaque classe, et la somme des pro- Člen 13. Z imenom „Mednarodna pisarnica zveze za obrambo obrtne lastnine “ v Bernu ustanovljeni mednarodni urad je podrejen visoki avtoriteti vlade švicarske zaveze, ki uravnava njegovo uredbo in nadzoruje njegovo poslovanje. Mednarodna pisarnica bo zbirala poročila vseh vrst, nanašajoča se na obrambo obrtne lastnine, in jih združevala v obči statistiki, ki jo je razdeljevali vladam. Bavila se bo z občekoristnimi študiji, ki so zanimivi za zvezo, in bo s pomočjo gradiva spisov, ki ji ga bodo dajale razne vlade na razpolaganje, urejevala obdoben list v francoskem jeziku o pra-šanjih, ki se tičejo zveze. Številke tega lista ter vse spise, ki jih je objavila mednarodna pisarnica, je razdeljevati med vlade zveznih dežel v razmerju števila spodaj omenjenih prispevnih enot. Izvode in spise, ki jih morda zahtevajo razen tega imenovane vlade ali društva ali zasebniki, je plačevati posebej. Mednarodna pisarnica mora biti vsakčas na razpolaganje udom zveze, da jim daje posebna pojasnila o prašanjih, ki se tičejo mednarodne uprave obrtne lastnine, ako bi potrebovali taka pojasnila. O svojem poslovanju sestavi vsako leto poročilo, ki se naznani vsem udom zveze. Uradni jezik mednarodne pisarnice bodi francoski. Stroške mednarodne pisarnice naj plačujejo skupno dežele pogodnice. Nikakor naj ne presegajo na leto vsote šestdesettisoč frankov. Da se določi prispevek vsake dežele k tej skupni vsoti stroškov, se delijo dežele pogodnice in liste, ki pristopijo zvezi pozneje, v šest razredov, izmed katerih prispeva vsak v razmerju določnega števila enot, namreč 1. razred . . . 2. n • . ... 20 „ 3. rt • . ... 15 , 4. rt • • . ... 10 „ 5. n • ■ • - • 5 „ G. Tl * * * Ti koeficijenti se množijo s številom dežel vsakega razreda in vsota tako dobljenih produktov je duits ainsi obtenus fournira le nombre d’unités par lequel la dépense totale doit être divisée. Le quotient donnera le montant de l’unité de dépense. Chacun des pays contractants désignera, au moment de son accession, la classe dans laquelle il désire être rangé. Le Gouvernement de la Confédération suisse surveillera les dépenses du Bureau international, fera les avances nécessaires et établira le compte annuel, qui sera communiqué à toutes les autres Administrations. Article 14. La présente Convention sera soumise à des revisions périodiques, en vue d’y introduire les améliorations de nature à perfectionner le système de l’Union. À cet effet, des Conférences auront lieu, successivement, dans l’un des pays contractants entre les Délégués desdits pays. L’Administration du pays où doit siéger la Conférence préparera, avec le concours du Bureau international, les travaux de cette Conférence. Le Direoteur du Bureau international assistera aux séances des Conférences, et prendra part aux discussions sans voix délibérative. Article 15 Il est entendu que les pays contractants se réservent respectivement le droit de prendre séparément, entre eux, des arrangements particuliers pour la protection de la propriété industrielle, en tant que ces arrangements ne contreviendraient point aux dispositions de la présente Convention. Article 16. Les pays qui n’ont point pris part à la présente Convention seront admis à y adhérer sur leur demande. Cette adhésion sera notifiée par la voie diplomatique au Gouvernement de la Confédération suisse, et par celui-ci à tous les autres. Elle emportera, de plein droit, accession à toutes les clauses et admission à tous les avantages stipulés par la présente Convention, et produira ses effets un mois après l’envoi de la notification faite par le Gouvernement de la Confédération suisse aux autres pays unionistes, à moins qu’une date postérieure n’ait été indiquée par 1« pays adhérent. število enot, s katerim je deliti vse stroške. Kvoci-jent podaja potem znesek enote stroškov. Vsaka izmed dežel pogodnic naznani ob času svojega pristopa razred, v katerega želi biti uvrščena. Vlada švicarske zaveze bo nadzorovala izdatke mednarodne pisamice, dajala potrebna predplačila in sestavila letni račun, ki se naznani vsem drugim vladam. Člen 14. Ta pogodba naj se od časa do časa pregleda, da se uvedejo v njej izboljšave, ki so v stanu sistem zveze popolnjevati. V ta namen naj se vršč po vrsti v posameznih deželah pogodnicah konference odposlancev imenovanih dežel. Vlada dežele, v kateri naj zboruje konferenca, bo s pomočjo mednarodne pisarnice pripravljala dela te konference. Načelnik mednarodne pisarnice naj bo navzoč v sejah konferenc in naj se udeležuje razprav brez sklepajočega glasu. Člen 15. Sporazumljenje je, da si dežele pogodnice vzajemno pridržujejo pravico med seboj sklepati posebne dogovore za obrambo obrtne lastnine, ako ti dogovori ne nasprotujejo določilom le pogodbe. Člen 16. Dežele, ki se niso udeležile te pogodbe, naj se na njihov predlog pripusté, da se pridružijo. Ta pridružitev naj sc po diplomatskem potu naznani vladi švicarske zaveze in ona jo naj naznani vsem ostalim vladam. Pridružitev naj ima s polno pravno močjo za posledico pristop k vsem določilom in pripustitev k vsem koristim, ki so dogovorjene v tej pogodbi in ima svojo moč mesec dni potem, ko se odpošlje naznanilo, ki ga poda vlada švicarske zaveze ostalim zveznim deželam, razen če bi bila pristopajoča dežela navedla poznejši datum. Article 16 bis. Les pays contractants ont le droit d’accéder en tout temps à la présente Convention pour leurs colonies, possessions, dépendances et protectorats, ou pour certains d’entre eux. Us peuvent à cet effet soit faire une déclaration générale par laquelle toutes leurs colonies, possessions, dépendances et protectorats sont compris dans l’accession, soit nommer expressément ceux qui y sont compris, soit se borner à indiquer ceux qui en sont exclus. Cette déclaration sera notifiée par écrit au Gouvernement de la Confédération suisse, et par celui-ci à tous les autres. Les pays contractants pourront, dans les mêmes conditions, dénoncer la Convention pour leurs colonies, possessions, dépendances et protectorats, ou pour certains d’entre eux. Article 17. L’exécution des engagements réciproques contenus dans la présente Convention est subordonnée, en tant que de besoin, à l’accomplissement des formalités et règles établies par les lois constitutionnelles de ceux des pays contractants qui sont tenus d’en provoquer l’application, ce qu’ils s’obligent à faire dans le plus bref délai possible. Article 17 bis. La Convention demeurera en vigueur pendant un temps indéterminé, jusqu’à l’expiration d’une année à partir du jour où la dénonciation en sera faite. Cette dénonciation sera adressée au Gouvernement de la Confédération suisse. Elle ne produira son effet qu’à l’égard du pays qui l’aura faite, la Convention restant exécutoire pour les autres pays contractants. Article 18. Le présent Acte sera ratifié, et les ratifications en seront déposées à Washington au plus tard le lor avril 1913. Il sera mis à exécution, entre les pays qui l’auront ratifié, un mois après l’expiration de ce délai. Cet Acte, avec son Protocole de clôture, remplacera, dans les rapports entre les pays qui l’auront ratifié: la Convention de Paris du 20 mars 1883; le Protocole de clôture annexé à cet Acte; le Protocole de Madrid du 15 avril 1891 concernant la dotation du Bureau international, et l’Acte Člen 16 b. Dežele pogodnice imajo pravico vsakčas pristopiti k tej pogodbi za svoje kolonije, posestva, odvisna ozemlja in protektorate ali za posamezne izmed njih. V ta namen lahko ali podajo občo izjavo, s katero so vse njihove kolonije, posestva, odvisna ozemlja in protektorati privzeti v pristop, ali izrečno imenujejo tiste, ki so obseženi v njem, ali se omejé na to, da navedejo tiste, ki so izvzeti od tega. Ta izjava se naznani pismeno vladi švicarske zaveze in ta vlada jo naznani vsem ostalim. Dežele pogodnice lahko po enakih pogojih odpovedo pogodbo za svoje kolonije, posestva, odvisna ozemlja in protektorate ali za posamezne izmed njih. Člen 17. Izvrševanje v tej pogodbi obseženih vzajemnih obveznosti je, kolikor treba, podrejeno izpolnitvi formalnosti in predpisov, ki jih zahtevajo ustavni zakoni dežel pogodnic, ki so prisiljene dognati njih uporabo, kar se zavezujejo storiti v kar najkrajši dobi. Člen 17 b. Pogodba naj ostane v moči na nedoločen čas do preteka enega leta od dneva odpovedi naprej. Ta odpoved naj se pošlje vladi švicarske zaveze. Svojo moč razteza samo na deželo, ki jo naznani; za ostale dežele pogodnice ostane pogodba veljavna. Člen 18. Ta pogodba naj se pritrdi in pritrdila naj se položijo v Washingtonu najkasneje 1. dne aprila 1913. 1. Moč dobi v deželah, ki so ja pritrdile, mesec dni po preteku te dobe. Ta listina s svojim sklepnim zapisnikom bo v odnošajih k deželam, ki so jo pritrdile, nadomeščala: pogodbo d. d. Pariz, 20. dne marca 1883. L; sklepni zapisnik k tej listini; zapisnik d. d. Madrid, 15. dne aprila 1891. 1. o dotaciji mednarodne pisarnice, in dodatno listino d. d. additionnel de Bruxelles n i 14 décembre 1900. Toutefois, les Actes préciiés resteront en vigueur dans les rapports avec les pays qui n’auront pas ratifié le présent Acte. Article 19. Le présent Acte sera signé en un seul exemplaire, lequel sera déposé aux archives du Gouvernement des États-Unis. Une copie certifiée sera remise par ce dernier à chacun des Gouvernements unionistes. En foi de quoi les Plénipotentiaires respectifs ont signé le présent Acte. Fait à Washington, en un seui exemplaire, le deux juin 191 I. Pour l'Allemagne: Han ici von Haimhausen. IL Robolski. Albert Osterrieth. Pour l'Autriche et pour la Hongrie: L. Baron de Hengelmüller, Ambassadeur d’Autriche-Hongrie. Pour l’Autriche: Dr. Faul Chevalier Beck de illaimagotta et Lercheuau, Chef de Section et Président de l'Office I. R des Brevets d’invention. Pour la Hongrie: Eleniér de Pompéry, Conseiller ministériel à l’Office Royal hongrois des Brevets d’invention. Pour la Belgique: ' J. Brunet. Georges de Ro. Capitaine. Pour le Brésil: R. de Lima e Silva. Pour Cuba: Antonio Martin Rivero. Pour le Danemark: J. Clan. Bruselj, 14. dne decembra 1900. 1. Toda navedene listine ostanejo v moči v odnošajih k tistim deželam, ki niso pritrdile te listine. Člen 19. Ta listina se podpise v enem samem izvodu, ki se položi v arhivu vlade Zedinjenih držav. Poverjen prepis pošljejo Zedinjene države vsaki izmed vlad zveznih dežel. V dokaz tega so dotični pooblaščenci podpisali •■o listino. Narejeno v Washington:: v enem samem izvodu, 2. dne junija 191 I. 1. Za Nemško državo: Hanicl pl. Haimhausen. II. Robotski. Albert Osterrieth. Za Avstrijo in za Ogrsko: L. baron Hengelmüller» avstrijsko-ogrski poročnik. Za Avstrijo: Dr. Paul vitez Beck z Mannagette in Lerchenaua, sekcijski načelnik in predsednik patentnega urada. Za Ogrsko: E lem ér de Pompéry, ministrslveni svetnik v kraljevem ogrskem patentnem uradu. Za Belgijsko: J. Brunet. Georges de Ro. Capitaine. Za Brazilijo: R. de Lima e Silva. Za Kubansko: Antonio Martin Rivero. Za Dansko: J. Clan. l’on r la République Domi u i caine: Emilio (j. Joubcrt. Za dominikansko republiko: Emilio C. Joubert. Pour l’Espagne: Juan Riano y Gayaugos. J. Florez Posada. Za Špansko: Juan Riano y Gayangos. J. Florez Posada. Pour les Etats-Unis d’Amérique: Edward Bruce Moore. Melville Church. Charles H. Buell. Robt. H. Parkiuson. Frederick P. Fish. Za Zedinjene države ameriške: Edward Bruce Moore. Melville Church. Charles H. Dueli. Robt. H. Parkinson. Frederick P. Fish. Pour la France: Za Francosko: Pierre Lefèvre-Pontalis. G. Breton. Michel Pelletier. Georges Maillard. Pierre Lefèvre-Pontalis. G. Breton. Michel Pelletier. Georges Maillard. Pour la Grande-Bretagne: Za Veliko Britansko: À. Mitchell Inues. A. E. Bateman. W. Temple Franks. A. Mitchell lunes. A. E. Bateman. W. Temple Franks. Pour 1 Italie: Lazzaro Negrotto Cambiaso. Emilio Veneziaii. G. B. Ceccato. Za Italijo: Lazzaro Negrotto Cambiaso. Emilio Venezian. G. B. Ceccato. Pour le Japon: K. Matsui. Morio Nakamatsu. Za Japonsko: K. Matsui. Morio Nakamatsu. Pour les États-Unis du Mexique: J. de las Fuentes. Za Zedinjene države mehikanske: J. de las Fuentes. Pour la Norvège: Za Norveško: Ludwig Aubert. Ludwig Aubert,. Pour les Pays-Bas: Za Nizozemsko: Snyder van Wissenkorke. Snyder van Wissenkerke. Pour le Portugal: J. F. II. M. da Franca, Yte. d’Alte. Za Portugalsko: J. F. H. M. da Franca, Vte. d’Alte. Pour la Suède: Za Švedsko: liber! F.hrensviinl. Albert Ehrensviird. Pour la Suisse: P. Ritter. W. Kraft. Henri Martin. Pour la Tunisie: E. de Peretti de la Rocca. Za Švico: P. Ritter. W. Kraft. Henri Martin. Za Tunizijo: E. de Peretti de la Rocca. Protocole de clôture. Au moment de procéder à la signature de i’Acte conclu à la date de ce jour, les Plénipotentiaires soussignés sont convenus de ce qui suit: Ad article premier. Les mots „Propriété industrielle“ doivent être pris dans leur acception la plus large; ils s’étendent à toute production du domaine des industries agricoles (vins, grains, fruits, bestiaux, etc.), et extractives (minéraux, eaux minérales, etc.). Ad article 2. a) Sous le nom de brevets d’invention sont comprises les diverses espèces de brevets industriels admises par les législations des pays contractants, telles que brevets d’importation, brevets de perfectionnement, etc., tant pour les procédés que pour les produits. b) Il est entendu que la disposition de l’article 2 qui dispense les ressortissants de l’Union de l’obligation de domicile et d’établissement a un caractère interprétatif, et doit, par conséquent, s’appliquer à tous les droits nés en raison de la Convention du 20 mars 1883, avant la mise en vigueur du présent Acte. c) llestentenduquelesdispositious de l’article2 no portent aucune atteinte à la législation de chacun des pays contractants, en ce qui concerne la procédure suivie devant les tribunaux et la compétence de ces tribunaux, ainsi que l’élection de domicile ou la constitution d’un mandataire requises par les lois sur les brevets, les modèles d’utilité, les marques, etc. Ad article 4. Il est entendu que, lorsqu’un dessin ou modèle industriel aura été déposé dans un pays en vertu Sklepni zapisnik. Hoteč podpisati današnjega dne sklenjeno listino so se podpisani pooblaščenci dogovorili o nastopnem: K členu 1. Besedi: „Obrtna lastnina“ naj se umevata v svojem najširjem pomenu; obsegala vsako izdelovanje na polju kmetijskih obratov (vino, žito, sadje, živina itd.) in pridobivanje zemeljskih zakladov (rudnin, rudninske vode itd.). K členu 2. a) V oznamenilu „iznajdbeni patenti“ so obsežene različne vrste obrtnih patentov, ki so jih pripustila zakonodajstva dežel pogodnic, n. pr. uvozni, izboljševalni itd. patenti, in sicer tako za postopek kakor tudi za izdelke. b) Sporazumljenje je, da ima določilo člena 2, ki oprošča pripadnike zveze od dolžnosti imeti sta-novališče in zalogo, pomen razlage in da mora torej veljati za vse pravice, ki so nastale na podstavi pogodbe z dne 20. marca 1883. L, preden je dobila moč ta listina. c) Sporazumljenje je o tem, da določila člena 2 nikakor ne zadevajo zakonodajstva dežel pogodnic gledé postopka pred sodišči in pristojnosti teh sodišč, prav lako kakor gledč izbere stunovališča ali postavitve pooblaščenca, ako se to zahteva z zakoni o patentih, rabnih vzorcih, znamkah itd. K členu 4. Sporazumljenje je, da bode prednostna doba, ako se položi v kaki deželi obrten vzorec ali d’im droit de priorité basé sur le dépôt d’un modèle d’utilité, le délai de priorité ne sera que celui que l’article 4 a fixé pour les dessins et modèlek industriels. Ad article 6. Il est entendu que la disposition du premier alinéa de l’article 6 n’exclut pas le droit d’exiger du déposant un certificat d’enregistrement régulier au pays d’origine, délivré par l’autorité compétente. 11 est entendu que l’usage des armoiries, insignes ou décorations publiques qui n’aurait pas été autorisé par les pouvoirs compétents, ou l’emploi des signes et poinçons officiels de contrôle et de garantie adoptés par un pays unioniste, peut être considéré comme contraire à l’ordre public dans le sens du No. 3 de l’article 6. Ne seront, toutefois, pas considérées comme contraires à l’ordre public les marques qui contiennent, avec l’autorisation des pouvoirs compétents, la reproduction d’armoiries, de décorations ou d’insignes publics. Il est entendu qu’une marque ne pourra être considérée comme contraire à l’ordre public pour la seule raison qu’elle n’est pas conforme à quelque disposition de la législation sur les marques, sauf le cas où cette disposition elle-même concerne l’ordre public. Le présent Protocole de clôture, qui sera ratifié en même temps que l’Acte conclu à la date de ce jour, sera considéré comme faisant partie intégrante de cet Acte, et aura même force, valeur et durée. En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé le présent Protocole. Fait à Washington, en un seul exemplaire, le deux juin 1911. model oprt na prednostno pravico, osnovano na po-ložbi rabnega vzorca, samo taka, kakor jo je določil člen 4 za obrtne vzorce in modele. K členu 6. Sporazumljenje je, da določilo prvega odstavka člena 6 ne izključuje pravice od položnika zahtevati po pristojnem oblastvu izdano potrdilo rednega vpisa v izvirni deželi. Sporazumljenje je, da se sme raba javnih grbov, znakov ali častnih znamenj, ki je niso dovolila pristojna oblastva, ali raba v zvezni deželi uvedenih uradnih kontrolnih in garancijskih znamenj in kolkov smatrati, da greši proti javnemu redu v zmislu točke 3 člena 6. Toda ne smatra se, da grešč znamke proti javnemu redu, ako obsegajo s pooblastilom pristojnih oblastev reprodukcijo javnih grbov, častnih znamenj ali znakov. Sporazumljenje je, da se ne more smatrati, da znamka že zaradi tega greši proti javnemu redu, ker ne ustreza predpisu prava o znamkah, razen če se to določilo samo tiče javnega reda. Ta sklepni zapisnik, ki se pritrdi hkratu z današnjega dne sklenjeno listino, naj se smatra za bistveni del te listine in naj ima isto moč in veljavo in naj traja ravno tako dolgo. V dokaz tega so dotični pooblaščenci podpisali ta zapisnik. Narejeno v Washingtonu, v enem samem izvodu, 2. dne junija 1911. 1. Haniel von Haimhausen. H. Hoholski. Albert Osterrieth. L. Karon de Hengelmiiller. Dr. Paul Chevalier Beck de Mannagetta et Lerchenau. Elemér de Pompéry. J. Brunet. Georges de Ro. Capitaine. (SloveuUch.) 47 K. de Lima e Silvu. J. Clan. Juan Riaîio y Gayangos. J. Florez Posada. Edward Bruce Moore. Melville Church. Charles H. Duell. Frederick P. Fish. Robt. H. Parkinson. Emilio C. Joubert. Pierre Lefèvre-Pontalis. Michel Pelletier. G. Breton. Georges Maillard. A. Mitchell Innés. A. E. Bateman. W. Temple Franks. Lazzaro Negrotto Cambiaso. Emilio Venezian. G. B. Ceccato. K. Matsui. Morio Nakuniatsu. J. de las Fuentes. Snyder van Wissenkerke. J. F. H. M. da Franca, Yte. D’Alte. Albert Ehrensviird. P. Ritter. W. Kraft. Henri Martin. E. de Peretti de la Rocca. Ludwig Aubert. Antonio Martin Rivero. i\' os visis et perpensis tractatus huius articulis omnes ill os et singulos pro Austria et pro llungaria ra tos hisce confirmato^quo habere profitentur ac decla-ramus verbo Nostro promittentes, Nos omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratihabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso firmari jussimus. Dabantur Viennae, die decimo sexto mensis Martii anno Domini millesimo nongentesimo tertio decimo, Regnorum Nostrorum sexagesimo quinto. Franciscus Josephus m. p. Leopoldus Comes Berchtold m. p. Ad mandatum Sacrae Gaesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium: Georgius Demelic a Panyova m. p. Gaes. et Reg. Gonsiliarius aulicus et ministerialis. II. Nos Franeiseus Josephus Primus divina favente dementia Austriae Imperator, Boliemiae Rex etc. et Hungariae Rex Apostolicus, Notum testatumque omnibus et singulis quorum interest tenore praesentium facimus: Posteaquam a Plenipotentiariis Nostris atque illis plurium aliarum civitatum tractatus specialis de mercium et fabricatorum tesseris internat on aliter registrandis die secundo mensis Junii anni millesimi nongentesimi un lecimi Washingtoniae initus et signai us est, tonoris sequentis: (Izvirnik.) Arrangement de Madrid du 14 avril 1891 pour l’enregistrement international des Marques de fabrique ou de commerce révisé à Bruxelles le 14 décembre 1900 et à Washington le 2 juin 1911 conclu entre l’Autriche, la Hongrie, la Belgique, le Brésil, Cuba, l’Espagne, la France, l’Italie, le Mexique, les Pays-Bas, le Portugal, la Snisse et la Tunisie. Les Soussignés, dûment autorisés par leurs Gouvernements respectifs, ont, d’un commun accord, arrêté le texte suivant, qui remplacera l’Arrangement signé à Madrid le 14 avril 1891 et l’Acte additionnel signé à Bruxelles le 14 décembre 1900, savoir: Article premier. Les sujets ou citoyens de chacun des pays contractants pourront s’assurer, dans tous les autres pays, la protection de leurs marques de fabrique ou de commerce acceptées au dépôt dans le pays d’origine, moyennant le dépôt desdites marques au Bureau international, à Berne, fait par l’entremise de l’Administration dudit pays d’origine. Article 2. Sont assimilés aux sujets ou citoyens des pays contractants les sujets ou citoyens des pays n’ayant pas adhéré au présent Arrangement qui, sur le territoire de l’Union restreinte constituée par ce dernier, satisfont aux conditions établies par l’article 3 de la Convention générale. (Prevod.) Madridski dogovor z dne 14. aprila 1891. 1. O mednarodnem vpisovanju fabriških ali trgovinskih znamk, pregledan v Bruslju, 14. dne decembra 1900. 1. in v Washingtonu, 2. dne junija 1911. L, sklenjen med Avstrijo, Ogrskim, Belgijskim, Brazilijo, Kubanskim, Špaujskim, Francoskim, Italijo, Mehiko, Nizozemskim, Portugalskim, Švico in Tunizijo. Po svojih vladah redno pooblaščeni podpisanci so v skupnem sporazumu sklenili naslednje besedilo, ki naj nadomesti v Madridu 14. dne aprila 1891. 1. podpisani dogovor in v Bruslju 14. dne decembra 1900. 1. podpisano dodatno listino. Člen 1. Podaniki ali državljani vsake izmed dežel po-godnic naj si morejo zavarovati obrambo svojih v izvirni deželi k položni pripuščenih fabriškili ali trgovinskih znamk v vseh ostalih deželah pogod-nicah s položbo omenjenih znamk v mednarodni pisarnici v Bernu; položijo se s posredovanjem oblastva dotične izvirne dežele. Člen 2. Podanikom ali državljanom dežel pogodnic se enačijo podaniki ali državljani dežel, ki niso pristopile temu dogovoru, ako ustrežejo pogojem člena 3 glavne pogodbe. Article 3. Le Bureau international enregistrera immédiatement les marques déposées conformément à l’article premier. 11 notifiera cet enregistrement aux diverses Administrations. Les marques enregistrées seront publiées dans une feuille périodique éditée par le Bureau international, au moyen des indications contenues dans la demande d’enregistrement et d’un cliché fourni par le déposant. Si le déposant revendique la couleur à titre d’élément distinctif de sa marque, il sera tenu: 1°. De le déclarer, et d’accompagner son dépôt d’une mention indiquant la couleur ou la combinaison de couleurs revendiquée; 2°. de joindre à sa demande des exemplaires de ladite marque en couleur, qui seront annexés aux notifications faites par le Bureau international. Le nombre de ces exemplaires sera fixé par le Règlement d’exécution.' En vue de la publicité à donner, dans les pays contractants, aux marques enregistrées, chaque Administration recevra gratuitement du Bureau international le nombre d’exemplaires de la susdite publication qu’il lui plaira de demander. Cette publicité sera considérée dans tous les pays contractants comme pleinement suffisante, et aucune autre ne pourra être exigée du déposant. Article 4. À partir de l’enregistrement ainsi fait au Bureau international, la protection de la marque dans chacun des pays contractants sera la même que si cette marque y avait été directement déposée. Toute marque enregistrée internationalement dans les quatre mois qui suivent la date du dépôt dans le pays d’origine, jouira du droit de priorité établi par l’article 4 de la Convention générale. Article 4 bis. Lorsqu’une marque, déjà déposée dans un ou plusieurs des pays contractants, a été postérieurement enregistrée par le Bureau international au nom du même titulaire ou de son ayant cause, l’enregistrement international sera considéré comme substitué aux enregistrements nationaux antérieurs, sans préjudice des droits acquis par le fait de ces derniers. Člen 3. Mednarodna pisarnica vpiše po členu 1 položene znamke takoj v vpisnik in naznani ta vpis različnim oblastvom. Vpisane znamke se bodo objavljale v obdobnem listu, ki ga bo izdajala mednarodna pisarnica, na podlagi podatkov, navedenih v prošnji za vpis, in klišeja podobe, ki ga je podal položnik. Ako se posluži položnik barve za razlikovalen znak svoje znamke, bodi dolžen: 1. to izrečno izjaviti in svoji zglasitvi priložiti naznanilo, ki pové barvo ali sestavo barv, katere se posluži ; 2. svoji prošnji za vpis priložiti izvode dotične znamke v barvah, ki se priložč naznanilom, ki jih podaja mednarodna pisarnica. Število teh izvodov se določi z izvršitvenim predpisom. Da se bodo vpisane znamke dajale na obče znanje v deželah pogodnicah, naj dobiva vsaka državna uprava od mednarodne pisarnice brezplačno tisto število izvodov gori omenjene publikacije, ki ga želi. Ta objava se bo smatrala v vseh deželah pogodnicah za popolnoma zadostno in se ne bo smela nikaka druga objavà zahtevati od položnika. Člen 4. V trenutku, ko se izvrši tako vpis v mednarodni pisarnici, bodi obramba znamke v vsaki izmed dežel pogodnic enaka, kakor da bi se bila znamka tam ne-posrednje položila. Vsaka znamka, ki se vpiše mednarodno v štirih mescih, ki sledé času položhe v izvirni deželi, bo uživala s členom 4 glavne pogodbe ustanovljeno prednostno pravico. Člen 4 b. Ako je mednarodna pisarnica v eni ali več deželah pogodnicah že vpisano znamko dodatno vpisala v prid istemu imetniku ali njegovemu pravnemu nasledniku, naj se smatra, da mednarodni vpis nadomešča prejšnje narodne vpise, ne kraté pravic, že pridobljenih s temi vpisi. Article 5. Dans les pays où leur législation les y autorise, es Administrations auxquelles le Bureau international notifiera l’enregistrement d’une marque, auront la faculté de déclarer que la protection ne peut être accordée à cette marque sur leur territoire. Un tel refus ne pourra être opposé que dans les conditions qui s’appliqueraient, en vertu de la Convention générale, à une marque déposée à l’enregistrement national. Elles devront exercer cette faculté dans le délai prévu par leur loi nationale, et, au plus tard, dans l’année de la notification prévue par l’article 3, en indiquant au Bureau international leurs motifs de refus. Ladite déclaration, ainsi notifiée au Bureau international, sera par lui transmise sans délai à l’Administration du pays d’origine et au propriétaire de la marque. L’intéressé aura les mêmes moyens de recours que si la marque avait été par lui directement déposée dans le pays où la protection est refusée. Article 5 big. Le Bureau international délivrera à toute personne qui en fera la demande, moyennant une taxe fixée par le Règlement d’exécution, une copie des mentions inscrites dans le Registre relativement à une marque déterminée. Article 6. La protection résultant de l’enregistrement au Bureau international durera 20 ans à partir de cet enregistrement, mais ne pourra être invoquée en faveur d’une marque qui ne jouirait plus de la protection légale dans le pays d’origine. Article 7. L’enregistrement pourra toujours être renouvelé suivant les prescriptions des articles 1 et 3. Six mois avant l’expiration du terme de protection, le Bureau international donnera un avis officieux à l’Administration du pays d’origine et au propriétaire de la marque. Article 8. L’Administration du pays d’origine fixera à son gré, et percevra à son profit, une taxe qu’elle Člen 5. Oblastva, katerim naznani mednarodna pisar-nica vpis znamke, naj imajo v deželah, v katerih jih za to pooblašča njih zakonodajstvo, pravico izjaviti, da se dotični znamki v njihovem ozemlju ne more podeliti obramba. Tako naj se pa odreče obramba samo iz razlogov, ki bi bili po glavni pogodbi pri-pustni pri znamki, položeni za narodni vpis. Te pravice se morajo poslužiti oblastva v dobi, omenjeni v njihovem domačem zakonu, najdalje pa v teku enega leta po naznanilu, omenjenem v členu 3 ; pri tem je mednarodni pisarnici naznaniti razloge, zakaj se je odrekla obramba. Mednarodni pisarnici tako naznanjeno izjavo naj pošlje pisarnica nemudoma oblastvu izvirne dežele in lastniku znamke. Udeleženec imej iste pravne pomočke, kakor da bi bil znamko položil neposrednje v deželi, v kateri se je odrekla obramba. Člen 5 6. Mednarodna pisarnica izroči vsakemu na zahtevanje, ako plača takso, ki se določi z izvršitvenim predpisom, prepis vseh vpisov Vpisnik, ki se tičejo določne znamke. Člen 6. Obramba, ki se je dosegla z vpisom v mednarodni pisarnici, naj traja 20 let, računaje od časa tega vpisa, a ne bodi je moči zahtevati za znamko, ki v izvirni deželi ne uživa več zakonite obrambe. Člen 7. Vpis naj se lahko vedno zopet obnovi po predpisih Členov 1 in 3. Šest mescev pred potekom obrambne dobe pošlje mednarodna pisarnica oblastvu izvirne dežele in lastniku znamke opomin. Člen 8. Oblustvo izvirne dežele naj po svojem preudarku določi takso in naj jo pobere v svoj réclamera du propriétaire de la marque dont l’enregistrement international est demandé. À cette taxe s’ajoutera un émolument international de cent francs pour la première marque, et de cinquante francs pour chacune des marques suivantes, déposées en même temps par le même propriétaire. Le produit annuel de cette taxe sera réparti par parts égales entre les pays contractants par les soins du Bureau international, après déduction des frais communs nécessités par l’exécution de cet Arrangement. Article 8 bis. Le propriétaire d’une marque internationale peut toujours renoncer à la protection dans un ou plusieurs des pays contractants, au moyen d’une déclaration remise à l’Administration du pays d’origine de la marque, pour être communiquée au Bureau international, qui la notifiera aux pays que cette renonciation concerne. Article 9. L’Administration du pays d’origine notifiera au Bureau international les annulations, radiations, renonciations, transmissions et autres changements qui se produiront dans la propriété de la marque. Le Bureau international enregistrera ces changements, les notifiera aux Administrations des pays contractants, et les publiera aussitôt dans son journal. On procédera de même lorsque le propriétaire de la marque demandera à réduire la liste des produits auxquels elle s’applique. L’addition ultérieure d’un nouveau produit à la liste ne peut être obtenue que par un nouveau dépôt effectué conformément aux prescriptions de l’article 3. À l’addition est assimilée la substitution d’un produit à une autre. Article 9 bis. Lorsqu’une marque inscrite dans le Registre international sera transmise à une personne établie dans un pays contractant autre que le pays d’origine de la marque, la transmission sera notifiée au Bureau international par l’Administration de ce même pays d’origine. Le Bureau international enregistrera la transmission et, après avoir reçu l’assentiment de l’Administration à laquelle ressortit le nouveau titulaire, il la notifiera aux autres Administrations et la publiera dans son journal.. La présente disposition n’a point pour effet de modifier les législations des pays contractants qui prid od lastnika znamke, koje mednarodni vpis se zahteva. K tej taksi naj se doda 100 frankov mednarodne pristojbine za prvo znamko in po 50 frankov za vse druge znamke, ki jih je hkratu položil isti zglasilec. Letni donos te takse razdeli mednarodna pisarnica po enakih delih med dežele po-godnice, odbivši za izvrševanje tega dogovora potrebne skupne stroške. Člen 8 b. Lastnik mednarodne znamke se lahko vsakčas odreče obrambi v eni ali več deželah pogodnicah, in sicer z izjavo, ki se predloži oblastvu izvirne dežele znamke in ki jo to oblastvo pošlje mednarodni pisarnici, ki jo naznani deželam, na katere se nanaša ta odpoved. Člen 9. Oblastvo izvirne dežele naj naznanja mednarodni pisarnici proglasitve ničnosti, izbrise, odpovedi, prenose in druge izpremembe, ki nastanejo v posestnem stanju znamke. Mednarodna pisarnica bo vpisovala te izpremembe, jih naznanjala oblastvom dežel pogodnic in jih nemudoma objavljala v svojem listu* Enako se bo postopalo, ako predlaga lastnik znamke, naj se omeji seznamek blaga, za katero je določena. Da se pozneje dodene novo blago k seznamku, se more doseči samo z novo, ustrezno predpisom člena 3 izvršeno položbo. Temu, da se blago dodene, je enako, če se blago nadomesti z drugim. Člen 9 b. Ako se v mednarodnem vpisniku vpisana znamka prenese na osebo, ki je naseljena v drugi deželi pogodnici in ne v izvirni deželi znamke, naj oblastvo dotične izvirne dežele naznani ta prenos mednarodni pisarnici. Mednarodna pisarnica vpiše potem prenos v vpisniku in, čim je došla pritrdilna izjava dotičnega oblastva, kateremu je podrejen novi imetnik znamke, ga naznani drugim upravam in objavi v svojem listu. Zaradi tega določila naj se ne izpremeni za-konodajstvo tistih dežel pogodnic, ki prepovedujejo prohibent la transmission de la marque sans la cession simultanée de rétablissement industriel ou eomim rcial dont elle distingue les produits. Nulle transmission de marque inscrite dans le Registre international, faile au profil d’une personne non établie dans l’un des pays contractants, ne sera enregistrée. Article 10. Les Administrations régleront d’un commun accord les détails relatifs à l’exécution du présent Arrangement. . Article 11. Les pays de l’Union pour la protection de la propriété industrielle qui n’ont pas pris part au présent Arrangement seront admis à y adhérer sur leur demande, et dans la forme prescrite par la Convention générale. Dès que le Bureau international sera informé qu’un pays ou une de ses colonies a adhéré au présent Arrangement, il adressera à l’Administration de ce pays, conformément à l’article 3, une notification collective des marques qui, à ce moment, jouissent de la protection internationale. Cette notification assurera, par elle-même, auxdites marques le bénéfice des précédentes dispositions sur le territoire du pays adhérent, et fera courir le délai d’un an pendant lequel l’Administration intéressée peut faire la déclaration prévue par l’article 5. Article 12. Le présent Arrangement sera ratifié, et les ratifications en seront déposées à Washington au plus tard le 1er avril 1913. 11 entrera en vigueur un mois à partir de l’expiration de ce délai, et aura la même force et durée que la Convention générale. En foi de quoi, les Plénipotentiaires respectifs ont signé le présent Arrangement. Fait à Washington, en un seul exemplaire, le deux juin 1911. Pour l’Autriche et pour la Hongrie: L. Baron tie Hengelniüller, Ambassadeur d’Aulriclie-Hongrie. prenos znamke brez istočasnega prenosa obrtnega ali trgovinskega podjetja, čigar izdelke oznamenja. Prenos v mednarodnem vpisniku vpisane znamke na osebo, ki ni naseljena v nobeni dežel pogodnic, se ne vpiše v vpisnik. Člen 10. Oblastva uredé posameznosti gledé izvrševanja tega dogovora v medsebojnem porazumu. Člen 11. Dežele zveze za obrambo obrtne lastnine, ki niso pristopile temu dogovoru, naj se na svoje zahtevanje in v obliki, predpisani z glavno pogodbo, pripuščajo, da se mu pridružijo. Čim je mednarodna pisarni ca obveščena o tem, da se je kaka dežela ali ena njenih kolonij pridružila temu dogovoru, naznani oblastvu te dežele po členu 3 skupen spisek vseh znamk, ki v tem času uživajo mednarodno obrambo. ' To naznanilo naj samo po sebi zagotovi omenjenim znamkam koristi spredaj stoječih določil v ozemlju dežele, ki je pristopila, in enoletna doba, v kateri more udeleženo oblastvo podati v členu 5 omenjeno izjavo, naj teče od časa tega naznanila. Člen 12. Ta dogovor naj se pritrdi in pritrdilnice naj se izmenjajo v Washingtonu. najkasneje 1. dne aprila 1913. 1. Moč dobi mesec dni po preteku te dobe in ima isto moč in traja tako dolgo, kakor glavna pogodba. V dokaz tega so dotični pooblaščenci podpisali ta dogovor. Narejeno v Washingtonu, v enem samem izvodu, 2. dne junija 1911. 1. Za Avstrijo in za Ogrsko: L. baron Hcngolnuillor, avstrijsko-ogrski poročnik. Four l’Autriche; Dr. Paul Chevalier Deck de Mannagctta et Lerclienau, Chef de Section et Président de l’Office I. R. des Brevets d’invention. Za Avstrijo: Dr. Paul vitez Beck z Mannagette in Lerchenaua, sekcijski načelnik in predsednik c. kr. patentnega urada. Pour la Hongrie; Elemér de Pompéry, Conseiller ministériel à l’Office Royal hongrois des Brevets d’invention. Za Ogrsko: Elemér de Pompéry, ministrstveni svetnik v kraljevem ogrskem patentnem uradu. Pour la Belgique; J. Brunet. Georges de Ro. Capitaine. Za Belgijsko: J. Brunet. Georges de Ro. Capitaine. Pour le Brésil: R. de Lima e Silva. Za Brazilijo: R. de Lima e Silva. Pour Cuba: Za Kubansko: Autonio Martin Rivero. Antonio Martin Rivero. Pour l’Espagne: Juan Riaîio y Gayangos. J. Florez Posada. Za Špansko: Juan Riano y Gayangos. J. Florez Posada. Pour la France: Za Francosko: Pierre Lefèvre-Pontalis. G. Breton. Michel Pelletier. Georges Maillard. Pierre Lefèvre-Pontalis. G. Breton. Michel Pelletier. Georges Maillard. Pour l’Italie: Lazzaro Negrotto Cambiaso. Emilio Venezian. G. B. Ceccato. Za Italijo: Lazzaro Negrotto Cambiaso. Emilio Yenezian. G. B. Ceccato. Pour le Mexique: Za Mehikansko: J. de las Fuentes. J. de las Fuentes. Pour les Pays-Bas: Z a Nizozemsko: Snyder van Wissenkorke. Snyder van Wissenkerke. Pour le Portugal; J. F. H. M. da Franca, Vte. d’Alte. Za Portugalsko: J. F. H. M. da Franca, Vte. d’Alte. (Slovonisch.) 48 Pour la Suisse: P. Ritter. W. Kraft. Henri Martin. Pour la Tunisie: E. de Peretti de la Rocca. Za Švico: P. Ritter. W. Kraft. Henri Martin. Za Tunizijo: E. de Peretti de la Rocca. Nos visis et perpensis tractatus huius articulis, omnes illos et singulos pro Austria et pro Hungaria ratos hisce confirmatosque habere profitemur ac declara-mus verbo Nostro promittentes, Nos omnia, quae in illis continentur, fideliter executioni mandaturos esse. In quorum fidem majusque robur praesentes ratibabitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque Nostro adpresso firmari jussimus. Dabantur Yiennae, die decimo sexto mensis Martii anno Domini millesimo nongentesimo tertio decimo, Regnorum Nostro rum sexagesimo quinto. Franciscns Josephus m. p. Leopoldus Comes Berchtold m. p. Ad mandatum Sacrae Caesareae et Regiae Apostolicae Majestatis proprium : Georgius Demelič a Panyova m. p. Caes. et Reg. Gonsiliarius aulicus et luinisterialis. Spredaj stoječe pogodbe se razglašajo, ko sta pritrdili obe zbornici državnega zbora, s pristavkom, da se razteza njihova veljavnost tudi na Bosno in Hercegovino in da so jih pritrdile razen Avstrije in Ogrskega tudi naslednje dežele, in sicer: pregledano pariško pogodbo Nemška država, dominikanska republika, Francosko, Veliko Britansko, Italija, Japonsko, Mehikansko, Nizozemsko, Norveško, Švica, Špansko in Zedinjene države ameriške; iu pregledani ma Iridski dogovor Francosko, Italija, Mehikansko, Nizozemsko, Švica in Špansko. Na Dunaju, 22. dne aprila 1013. 1. Sliirgkh s. r. Trnku s. r. 65. Zakon z dne 17. marca 1913.1., s katerim se dopolnjuje in izpreminja zakon z dne 6. januarja 1890. I. (drž. zak. št. 19) o obrambi znamk. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako: Zakon o obrambi znamk z dne G. januarja 1890. 1. (drž. zak. št. 19) se dopolnjuje in izpreminja takole: Člen I. K § 1 se dostavlja za drugi odstavek: „Presojaje, ali je znamenje pripravno za to, se je ozirati na vse dejanske okolnosti, zlasti kako dolgo se rabi znamenje, po mnenju udeleženih prometnih krogov. “ Člen II. Predpis § 3, točka 2, po katerem so znamenja blaga, sestoječa samo iz številk ali črk, izključena od vpisovanja, sc razveljavlja. Člen 111. Drugi odstavek § 9 se razveljavlja. Na njegovo mesto slopi nastopno določilo: „Novi posestnik pa mora, ako ne vodi podjetja dalje pod neizpremenjeno firmo, doseči, da se znamka prepiše nanj. Dokler to v vpisniku trgovinske in obrtne zbornice ni izvršeno, ne more uveljavljati pravice do znamko in vsa uradna obvestila, ki se tičejo znamke, se lahko vročajo z močjo zoper njega vpisanemu imetniku znamke ali njegovemu vpisanemu zastopniku.“ Člen IV. 1. § 21, lit. c, se razveljavlja. 2. V § 21, lit. d, naj odpadejo besede „po §§ 3 in 4“. Člen V. V g 32 se vstavlja kakor 2. in 3. odstavek: „Kolikor ni pogodb ali dogovorov, gre imetnikom inozemskih podjetij obramba tega zakona za vrste znamenj, imenovane v prvem odstavku, gledé katerih velja vzajemnost. Da obstaja vzajemnost, se dožene z ukazom, ki se razglasi v državnem zakoniku.“ Člen VI. Zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Člen VII. Izvršiti zakon je poverjeno Mojemu ministru za javna dela in Mojemu pravosodnemu ministru. Na Dunaju, 17. dne marca 1913. 1. Franc Jožef s. r. Stiirgkli s. r Hocheiiburger s. r. Trnka s. r. 66. Ukaz ministrstva za javna dela z dne 22. aprila 1913. 1. o mednarodnem vpisovanju znamk. Za izvrševanje Madridskega dogovora z dne 14. aprila 189.1. 1. o mednarodnem vpisovanju fabriških ali trgovinskih znamk, pregledanega v Bruslju, 14. dne decembra 1900.1. in v Wasbing-tonu, 2. dne junija 1911. 1. (drž. zak. št. G4 iz 1. 1913, pod II) in z ozirom na izvršitveni predpis, dogovorjen v zmislu člena 10 tega dogovora, v dodatku tega ukaza objavljen v izvirniku in v prevodu, se ukazuje: § 1. Za položbo znamke v mednarodni vpis je pogoj, da se je ta znamka položila v vpis v tu-zemstvu. Položi se lahko hkratu z njo ali pozneje. S 2. Za mednarodni vpis je položiti znamko v tisti trgovinski in obrtni zbornici, v kateri je položiti znamko za vpis v tuzemstvu. § 3. Za mednarodni vpis je položiti znamko s kolka prosto vlogo, ki se izroči v dveh izvodih. Za te vloge je porabljati v francoskem jeziku sestavljene obrazce, ki jih je založila mednarodna pisarnica za obrambo obrtne lastnine v Bernu. Ti obrazci se dobivajo brezplačno pri trgovinskih in obrtnih zbornicah in v osrednjem arhivu za znamke ministrstva za javna dela. Vsaka vloga se sme nanašati le na eno samo znamko. V tej vlogi, v kateri je trpežno namestiti podobo znamke na mestu obrazca, določenem za to, mora biti nastopno : 1. Položnikovo ime (firma) in njegov naslov; 2. njegova obrt (podjetje); 3. izdelki ali blago, za katere je določena znamka. Mednarodni vpis se ne more zaprositi za blago, za katero znamka ni vpisana v tuzemstvu; 4. čas vpisa v tuzemstvu; 5. redovna številka, pod katero je znamka vpisana v tuzemstvu; redovna številka se navede s številko, pod katero je znamka vpisana v vpisniku trgovinske in obrtne zbornice, s pristavkom imena kraja, kjer ima ta zbornica svoj sedež, na primer : 14217 Dunaj, 7312 Praga; 6. ako se rabi barva znamke‘za njen razlikovalni znak, je pristaviti kratko poročilo, ki ozna-menja rabljeno barvo ali sestavo barv; na primer: temelj moder, notranja krožna površina rdeča, ali: rdeča risba na zlatem dnu itd. Spredaj stoječe podatke je sestaviti v francoskem jeziku, razen podatkov, navedenih pod 1 in 5. § 4. Hkratu z vlogo je predložiti: A. Klišč znamke, ki kaže znamko natančno in dč razločno spoznati vse njene posameznosti, ne manj nego 15 milimetrov in ne več nego 10 centimetrov dolg in širok in tisek 24 milimetrov visok. Klišč vrne dve leti po objavi znamke mednarodna pisarnica lastniku znamke na njegovo zahtevanje s posredovanjem ministrstva za javna dela. Vrnitev se lahko zahteva ali že v prošnji za mednarodni vpis na mestu, določenem za to v obrazcu, ali pa pozneje s kolka prosto vlogo, ki se vloži v ministrstvu za javna dela in naslovi na mednarodno pisarnico za obrambo obrtne lastnine v Bernu. Mednarodna pisarnica lahko uniči klišč, ako se do konca tretjega leta tam ni zahteval nazaj. Ako se prosi za mednarodni vpis hkratu, ko se prosi za vpis znamke v tuzemstvu, je za vsako teh dveh prošenj predložiti klišč znamke. B. Dokaz, da so vplačani nastopno oznamenjeni zneski na dotični račun poštne hranilnice osrednjega arhiva za znamke ministrstva za javna dela (tačas št. 101600): 1. Mednarodna vpisnina. Ta pristojbina znaša, ako se položi ena sama znamka, sto (100) frankov, ako se hkratu položi več znamk za istega položnika, in sicer brez ozira na to, ali se blago, za katero se položijo znamke, ujema ali ne, za prvo znamko sto (100), za vsako naslednjo petdeset (50) frankov in jo je plačati v tuzemski vrednoti po preračunskem kurzu 95 K 50 h za vsakih 100 frankov; 2. 50 vinarjev za to, da se pošlje mednarodna pristojbina (št. 1) mednarodni pisarnici; 3. ako se zahteva vračilo kbščja (§ 4, A) nadaljnjih 20 vinarjev v povračilo stroškov tega vračanja. Ako se zahteva vračilo kliščja potem, ko se je izročila prošnja za mednarodni vpis, je vplačati znesek 20 vinarjev tudi na omenjeni račun poštne hranilnice in vplačilo izkazati hkratu s prošnjo. Položnice za vplačilo teh pristojbin se dobivajo pri trgovinski in obrtni zbornici. C. Ako se rabi barva znamke za njen razlikovalni znak, štirideset barvnih odtiskov znamke na papirju. Ako sestoji znamka iz več ločenih delov, jih je združiti in nalepiti za vsakega teh štirideset izvodov na listu iz močnega papirja. § 5. § 6. Izvod položbene vloge, na katerem je mednarodna pisarnica potrdila mednarodni vpis, se vrne položniku s posredovanjem trgovinske in obrtne zbornice. Ta ukaz dobi moč 1. dne maja 1913. 1. namesto ukazov ministrstva za javna dela z dne 30. decembra 1908. L (drž. zak. št. 270) in z dne 22. aprila 1909. 1. (drž. zak. št. 62). Trnka s. r. Dodatek. (Prevod.) (Izvirnik.) Règlement pour L’exécution de l’Arrangement concernant l’enregistrement international des marques de fabrique ou de commerce révisé it Washington le 2. juin 1911. Article premier. Toute demande tendant à obtenir l’enregistrement international d’une marque de fabrique ou de commerce en vertu de l’Arrangement du 14 avril 1891 révisé, devra être adressée par le propriétaire de la marque à l’Administration du pays d’origine en la forme que cette dernière pourra prescrire. Article 2. Lorsque la marque sera régulièrement enregistrée dans le pays d’origine, l’Administration de ce pays adressera au Bureau international de la Propriété industrielle, à Berne: A. Une demande d’enregistrement, en double exemplaire, rédigée en langue française, portant une représentation de la marque et indiquant: 1 ° Le nom du propriétaire de la marque; 2° Son adresse; 3° Les produits ou marchandises auxquels la marque est destinée; 4° La date d’enregistrement de la marque dans le pays d’origine et son numéro d’ordre. B. Un cliché de la marque, pour la reproduction typographique de cette dernière dans la publication qui en sera faite par le Bureau interna- IzvTsitveni predpis k dogovoru o mednarodnem vpisovanju fabri-skih ali trgovinskih znamk, pregledan v Wasliingtoiin 2. dne junija 1911.1. Člen 1. Vsako prošnjo za mednarodni ypis fabriške ah trgovinske znamke po pregledanem dogovoru z dne* 14. aprila 1891. 1. mora poslati lastnik znamke oblastvu izvirne dežele v obliki, ki ga je predpisala. Člen 2. čim je znamka po predpisu vpisana v izvirni deželi, pošlje oblastvo te dežele mednarodni pisarnici za obrtno lastnino v Bernu: A V francoskem jeziku sestavljeno prošnjo za vpis v dveh izvodih, ki obsega poleg podobe znamke naslednje podatke: 1. Ime lastnika znamke; 2. njegov naslov ; 3. izdelke ah blago, za katere je določena znamka; 4. datum vpisa znamke v izvirni deželi in njeno redovno številko. B. KliSé znamke za odtisk v objavi znamke, ki jo ukrene mednarodna pisarnica. Ta klišč mora natančno podajati znamko, tako da so vidne vse njene tional. Ce cliché doit reproduire exactement la marque, de manière que tous les détails en ressortent visiblement; il ne doit pas avoir moins de 15 millimètres ni plus de 10 centimètres, soit en longueur, soit en largeur. L’épaisseur exacte du cliché doit être de 24 millimètres, correspondant à la hauteur des caractères d’imprimerie. Ce cliché sera, deux ans après sa publication, retourné au propriétaire de la marque, à ses frais, s’il en a fait la demande. Tout cliché non réclamé à la fin de la troisième année pourra être détruit. Le Bureau insérera dans le formulaire remis au déposant une mention prévoyant cette remise et indiquant si le propriétaire désire rentrer en possession de son cliché. C. Si le déposant revendique la couleur à titre d’élément distinctif de sa marque: Quarante exemplaires sur papier, d’une reproduction en couleur de la marque. Si cette marque comporte plusieurs parties séparées, elles devront être réunies et collées, pour chacun des 40 spécimens, sur une feuille de papier fort. Dans ce même cas, la demande devra porter une brève mention, en langue française, indiquant la couleur ou la combinaison de couleurs revendiquée. Au cas où l’une ou l’autre des conditions relatives à la couleur ne serait pas remplie, le •Bureau international procédera à l’enregistrement de la marque et à sa notification sans tenir compte de la couleur. D. Le montant de l’émolument international adressé par un mandat postal ou par un autre mode d’envoi, en indiquant le nom et l’adresse du propriétaire de la marque. La demande d’enregistrement sera établie sui un formulaire fourni gratuitement aux Administrations par le Bureau international. Article 3. Le Bureau international procédera sans retard à l’inscription de la marque dans un registre qui contiendra les indications suivantes : 1 ° Le numéro d’ordre de la marque ; 2 ° Le nom du propriétaire de la marque ; 3° Son adresse; 4° Les produits ou marchandises auxquels la marque est appliquée; 5 ° Le pays d’origine de la marque ; 6° La date de l’enregistrement et le numéro d’ordre dans le pays d’origine; posameznosti; dolg in širok bodi ne manj nego 15 milimetrov in ne več nego 10 centimetrov. Natančna višina tiska kliSéja naj znaša 24 milimetrov, ustrezno višini tiskanih črk. Klišč se vrne njegovemu lastniku na njegove stroške dve leti po objavi znamke, ako je prosil za to. Vsak kliSé, ki se ob koncu tretjega leta ni zahteval nazaj, se lahko uniči. Pisarnica vzprejme v obrazec, ki se vrne polož-niku, pripomnjo, ki omenja to povrnitev in pové, ali hoče lastnik zopet priti v posest svojega kliSéja. C. Ako se posluži položnik barve za razlikovalni znak svoje znamke: Štirideset barvnih odtiskov znamke na papirju. Ako je znamka iz več ločenih delov, jih je združiti in nalepiti za vsakega teh 40 izvodov, vsakega na enem listu iz močnega papirja. V tem primeru mora biti v prošnji kratko poročilo v francoskem jeziku, ki oznamenja rabljeno barvo ali sestavo barv. Ako ni ustreženo enemu ah drugemu izmed določil, nanašajočih se na barvo, vpiše mednarodna pisarnica znamko in obvesti o tem brez ozira na barvo. D. Znesek mednarodne pristojbine, poslan po poštni nakaznici ali kako drugače, z navedbo imena in naslova lastnika znamke. Prošnjo za vpis je spisati na obrazcu, ki ga mednarodna pisarnica brezplačno daje oblastvom. Člen 3. Mednarodna pisarnica vpiše nemudoma znamko v vpisnik, ki obsega nastopne podatke: 1. Redovno številko znamke; 2. ime lastnika znamke ; 3. njegov naslov; 4. izdelke ah blago, za katere se porablja znamka; 5. izvirno deželo znamke; 6. datum vpisa in redovno številko v izvirni deželi; , 7° Les mentions relatives à la situation de la marque telles que: refus de protection, limitations, transmissions, renonciations, radiations, etc.; 8° La date de l’enregistrement au Bureau international; 9° La date de la notification aux Administrations contractantes. Article 4. L’inscription une fois faite dans le registre, le Bureau international certifiera sur les deux exemplaires de la demande que l’enregistrement a eu lieu, et les revêtira tous deux de sa signature et de son timbre. Un de ces exemplaires restera dans les archives du Bureau; l’autre sera renvoyé à l'Administration du pays d’origine. En outre, le Bureau international notifiera aux Administrations l’enregistrement opéré, en envoyant à chacune d’elles une-reproduction typographique de la marque et en leur indiquant: 1 ° La date et le numéro d’ordre de l’enregistrement international; 2° Le nom et l’adresse du déposant; 3° Les produits ou marchandises auxquels la marque est destinée; 4° Le pays d’origine de la marque, ainsi que sa date d’enregistrement et son numéro d’ordre dans ledit pays. Dans le cas prévu par l’article 2, lettre C, la susdite notification mentionnera, en outre, le dépôt en couleur, et sera accompagnée d’un exemplaire de la reproduction en couleur de la marque. Article 5. Le Bureau international publiera ensuite la marque dans une feuille périodique. Cette publication consistera dans la reproduction de la marque, accompagnée des indications mentionnées à l’article 4, alinéa 2, et, le cas échéant, de la mention prévue sous la lettre C de l’article 2. Chaque Administration recevra gratuitement du Bureau international le nombre d’exemplaires qu’il lui conviendra de demander de la publication relative à l’enregistrement international. Au commencement de chaque année, le Bureau international fera paraître une table où seront indiqués, par ordre alphabétique, et par pays contractant, les noms des propriétaires des marques ayant fait l’objet des publications effectuées dans le cours de l’année précédente. Article 6. La notification de refus prévue par l’article 5 de l’Arrangemenl sera transmise au Bureau inter- 7. podatke o razmerah znamke kakor so: odklonitve obrambe, omejitve, prenosi, odreke, izbrisi itd.; 8. datum vpisa v mednarodni pisarnici; 9. datum, katerega se naznani oblastvom po-godnikom. Člen 4. Po vpisu v vpisniku potrdi mednarodna pisar-nica na obeh izvodih prošnje izvršeni vpis in dene na oba svoj podpis in svoj uradni pečat. En izvod ostane v arhivu pisarnice, drugi se pošlje nazaj oblastvu izvirne dežele. Razen tega naznani mednarodna pisarnica oblastvom izvršeni vpis in pošlje vsakemu izmed njih odtisk znamke, ter nastopne podatke: 1. Datum in redovno številko mednarodnega vpisa; 2. položnikovo ime in njegov naslov; 3. izdelke ali blago, ža katere je določena znamka ; 4. izvirno deželo znamke ter datum njenega vpisa in njeno redovno številko v tej deželi. V primeru, omenjenem v členu 2, lit. C, omeni naznanilo razen tega položbo v barvah in spremlja ga barven odtisk znamke. člen 5. Mednarodna pisarnica objavi potem znamko v obdobnem listu. Ta objava bo reprodukcija znamke, ki jo spremljajo v členu 4, odstavek 2 omenjeni podatki in, ako nanese tako, pod lit. C člena 2 omenjeno poročilo. Vsako oblaslvo prejme od mednarodne pisarnice brezplačno toliko odtiskov objave, tičoče se mednarodnega vpisa, kolikor ji je všeč. Ob začetku vsakega leta naj izda mednarodna pisarnica seznamek, v katerem se navajajo imena imetnikov v teku zadnjega leta objavljenih znamk, urejena abecedno in po pogodbenih deželah. člen 6. V členu 5 dogovora omenjeno obvestilo, da se je odklonila obramba, se naznani mednarodni national en trois expéditions identiques, destinées : l'une au Bureau précité, l’autre à l’Administration du pays d’origine, la troisième au propriétaire de la marque. Si le refus est motivé par l’existence d’un dépôt antérieur, ces notifications devront indiquer la marque avec laquelle il y a collision, en spécifiant: le nom et le domicile de son propriétaire; sa date d’enregistrement et son numéro d’ordre. Un fac-similé sera joint à la notification, si cela est possible. Article 6 **• La taxe prévue par l’article 5*ù de l’Arrangement pour les copies ou extraits du registre, est fixée à deux francs par copie ou extrait. Lorsque les mentions relatives à plusieurs marques pourront être réunies sur la même feuille, la taxe sera réduite à un franc pour chacune des marques en plus de la première. Tout extrait, certificat ou recherche demandés au Bureau international, en outre des documents dont la délivrance est obligatoire, donnera lieu à la perception d’une taxe analogue. Article 7. Les changements survenus dans la propriété d’une marque, et qui auront fait l’objet de la notification prévue par les articles 9 et 94,s de l’Arrangement, seront consignés dans le registre du Bureau international, sauf dans le cas où, aux termes du troisième alinéa de ce dernier article, la transmission ne pourra être enregistrée. Le Bureau international notifiera à son tour aux Administrations contractantes les changements enregistrés et les publiera dans son journal, en tenant compte des dispositions du premier alinéa de l’article 9M> de l’Arrangement, quand le nouveau propriétaire sera établi dans un État contractant autre que le pays d’origine de la marque. Article 8. Le renouvellement du dépôt international donnera lieu aux mêmes opérations que le dépôt primitif. L’avis officieux prévu par l’article 7 de l’Arrangement doit être expédié par le Bureau international dans le cours des six premiers mois de la dernière année de la durée de la protection. pisarnici v treh enako glasečih se izvodih, izmed katerih je eden določen za omenjeno pisarnico, drugi za oblastvo izvirne dežele, tretji za lastnika znamke. Ako se odklonitev utemelji z obstojem prejšnje položbe, mora obvestilo navesti znamko, s katero je kolizija, in sicer z' navedbo imena in stanovališča njenega lastnika, datuma njenega vpisa in njene redovne številke. Ako je mogoče, je poročilu priložiti odtisk. Člen 6 b. V členu 5 b dogovora za prepise ali izpiske iz vpisnika omenjena taksa se določa z dvema frankoma za vsak prepis ali vsak izpisek. Ako se dado podatki, nanašajoči se na več znamk, združiti na istem listu, se zniža taksa na en frank za vsako znamko, ki sledi prvi znamki. Ne gledé na listine, katere izdajati je dolžnost, so vsi izpiski, potrdila ali vprašanja, ki se zahtevajo v mednarodni pisarnici, podvržena primerni taksi. Člen 7. Izpremembe, ki so nastale v posestnem stanju znamke in ki so bile predmet naznanila, omenjenega v členih 9 in 9 b dogovora, naj se zaznamujejo v vpisniku mednarodne pisarnice, izvzemši primer, da se po tretjem odstavku nazadnje imenovanega člena prenos ne more vpisati. Mednarodna pisamica naznani sè svoje strani vpisane izpremembe oblastvom pogod-nikom in jih objavi v svojem listu, in sicer izpol-njujé določila prvega odstavka člena 9 b dogovora, ako novi lastnik ni naseljen v izvirni deželi znamke, temveč v drugi državi, pripadajoči dogovoru. Člen 8. Mednarodna položba se obnovi tako, kakor se je izvršila prvotna položba. V členu 7 dogovora omenjeni uradni opomin naj odpošlje mednarodna pisarnica v teku prvih šest mescev zadnjega leta obrambne dobe. Article 9. Au commencement de chaque année le Bureau international établira le compte des dépenses faites au cours de l’année précédente pour le service de l’enregistrement international ; le montant de ce compte sera déduit du total des recettes, et l’excédent de celles-ci sera réparti par parts égales entre tous les pays contractants. Article 10. La notification collective prescrite par l’article 11 de l’Arrangement contiendra les mêmes indications que les notifications prévues par les articles 4 et 7 du présent règlement. Article 11. Le présent règlement entrera en vigueur en même temps qui1 l’Arrangement auquel il se rapporte et il aura la même durée. Les Administrations contractantes pourront toujours y apporter, d’un commun accord, conformément aux dispositions de l’article 10 dudit Arrangement, les modifications qui leur paraîtront nécessaires. Člen 9. Ob začetku vsakega leta preračuni mednarodna pisarnica izdatke, izdane v teku prejšnjega leta za službo mednarodnega vpisovanja; preračunjeni znesek se odbije od skupne vsote dohodkov in prebitek se porazdeli po enakih delih med vse dežele pogodnice. Člen 10. S členom 11 dogovora predpisani skupni se-znamek naj obsega iste podatke kakor v členih 4 in 7 tega izvršitveuega predpisa omenjena poročila. člen 11. Ta izvršitveni predpis dobi moč hkratu z dogovorom, na katerega se nanaša, in ho trajal ravno tako dolgo. Oblastva-pogodniki lahko izpremené na njem vsakčas v vzajemnem porazumu ustrezno določilom člena 10 imenovanega dogovora, kar se jim bo zdelo potrebno. • / ....... •i : • - ■ 9 ' ■■ ---- : \ V • • ■ ' ' : ;4.yž *; . - /