Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praz-nlkov ob polu enajstih dopoldne. Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1 50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov; Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburpova ulica št. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od tl.—12. dopoldan In ::	od	6.-7.	zvečer.	 "
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petltvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 33.
V Ljubljani, v petek dne 14. julija 1911.
Leto I.
Meščanska narodna ideja.
Buržoazna ideologija ima svoje vire v gospodarskih razmerah meščsnskega razreda. Do teh virov jo je treba zasledovati, da jo te mo 1 razumeti, naj se pojavi na katert-mko 1 po.tu. Tudi meščanski nazori o narodnem *Prašan.lu imajo svojo gospodarsko P°dla?°- Meščail^kl nacionalizem se razlikuje od fevdalnega, delavski pa se ne more vjemati ne s prvim, ne
Z ^Buržoazija se je navadila, prikazovati nacionalizem kot čisto idejno in idealno smer; po njenih trditvah bi moral biti nacionalizem celo idealnost par excelence, takorekoč edina idealnost. To je seveda nezmisel V narodnjaštvu ni nič več idejnosti ih idealnosti ter nič manj materializma, nego v katerikoli socialni smeri. Predstavniki fevdalnega nacionalizma so bili osvajači; povečavati državo je bila njih »idealna" naloga, ki pa je imela zelo realno ozadje v tem, da je večja država kraljem in njihovim fevdalcem več nesla od male. Država je bila tedaj vse, narodnost v modernem zrai-slu skoraj nič. Množica, ki je živela »pod enim cesarjem-, je bila celota, n« pa ljudstvo, ki je govorilo enak jezik. Dinastični interesi, ki^ nikdar niso bili nematerialni, so veljali za državne interese in poleg njih ni bilo posebnih narod nih interesov. Tako je nastala stara Avstrija kot domena Habsburžanov. Najraznovrstnejše narode so boji in ženitve spravili v to zvezo, v kateri so postali »cesarski". Tu ni bilo bojev, ki bi jih po današnjih pojmih mogli imenovati »narodne", pač pa so se od ustvarjenja države tekom stoletij neprenehoma ponavljali zdaj tu, zdaj tara dinastični in fevdalni boji, enkrat s Preinyslidi, drugič z madžarskimi in 8edmograškimi oligarhi. Velike množice so iz-guLile svojo narodnost brez posebnih bolečin, skoraj nevedoma, neopaženo. Pravi patriotje so bili cesarski ljudje, dvorski služabniki, a marsikaterega slavnega med njimi bi danes imenovali renegata. Jezik ni imel s patriotizmom kaj opraviti; v avstrijskih »dednih" deželah je vladala nemščina brez ugovora — jezik dinastije —, na Poljskem, Ogrskem, Ervatskem je bila latinščina mazilo za jezikovne razlike.
Splošna formula se glasi, da je Napoleon zdramil narode in skoraj čuditi se je, da nima ženialni korzikanski velemorilec še spomenika na Slovenskem. Vsa zmota je v tem, da je Napoleon vihral po Evropi prav takrat, ko se je rodila moderna buržoazija s svojimi posebnimi gospodarskimi interesi, ki so zahtevale nove razmere, da se uveljavijo. Kljub vsem enciklopedistom, versaillskim šegam in ameri-kauskim vzorom ne bi bilo velike fraucoske revolucije, da je ni povzročil velikanski gospo-
darski in tehniški preobrat, ki je ustvaril ne le zaveden »tretji stan“, temveč tudi moderni proletariat. Posledica strojne tehnike, s katero je neizogibno združen razvoj meščanskega kapitalizma, je liberalizem. S padcem levdalizma pa se je moral umakniti tudi njegov državni pojra ; z novim meščanskim razredom je prišel novi meščanski nacionalizun.
Glavni značaj te struje je stremljenje po ustvarjanju narodnih držav. Nekaj fevdalnega nazora je še obtičalo v tem stremljenju. Buržoazija ni napravila kar tabula rasa s fevdalizmom, ki je branil svoje postojanke, kjer je mogel in dokler je mogel. Sploh je bila buržoazija vedno nagnjena h kompromisom. In kakor je krščanstvo prevzelo vsakovrstne poganske šege in nazore v svoj zistem, le da je laže prišlo do moči, tako je tudi buržoazija prevzela dedščino fevdalizma, kjer je bilo mogoče ter se je prilagodila ostankom preteklosti, kakor so se ostanki fevdalizma prilagodili novim razmeram. Država kot socialna oblika, zlasti pa monarhična država je tak ostanek fevdalizma, ki ga je buržoazija popolnoma prevzela v svoj politični zistem.
Med dižavno in narodno idejo jo buržoazija napravila kompromis, ki je dobil formulo „narodna država". Italija Italijanom ! Nemčija združena! Neodvisna Ogrska! V takih geslih se zrcali meščanski fevdalizem. »Narodna ideja" je popolnoma napačen izraz za te zahteve. Nikdar se ni nemška, italijanska ali katerakoli buržoazija bojevala za svobodo svojega naroda, temveč le za večjo moč svojega razreda, češka, slovenska buržoazija hoče biti neodvisna od nemške buržoazne; nikakor pa noče češkemu, slovenskemu delavstvu priznati enakega položaja kukor sebi. Madžarska buržoazija hoče osnovati samostalno madžarsko vlado, ampak madžarsko delavstvo ima ostati v položaju he-lotov. »Italija Italijanom" pomeni: Italijauskega delavca naj izkorišča italijanski kapitalist. In »češko državno pravo" ne pomeni nič drugega, kakor da naj ostane nadvrednost, ki jo ustvarjajo češki delavci, v rokah češke buržoazije.
Nacionalna ideja buržoazija je ideja vladanja. Buržoazija vsakega naroda želi čim večje področje, kjer more izkoriščati svoj kapital. Zato je njena nacionalna ideja teritorialna, ne pa narodna. To je nemška zemlja — to je slovenska zemlja; tako se glase gesla, ki vte-meljujejo meščanske nacionalne boje. Eazširiti meje, v katerih more izrabljati in učvrstiti v njih svojo vlado, da si zavaruje gospodarske izkoriščevalne pravice, je nacionalna ideja buržoazije. Kako malo je »narodna" ta ideja, se vidi, ker se ž njo lahko podjarmijo tujenarodni elementi, ne more se pa združiti celota naroda. In v tem domovinskem pojmovanju narodnosti, v tem določanju mej je očividen lastninski, kapitalistični moment.
Z delavskega, soc:alističnega stališča se mora priti do vse drugačnih narodnih pojmov.
NOVICE.
* Monopol vžigalic. Ogrski listi poročajo, da je zakonska predloga glede izvedbe monopola na vžigalice že izgotovljena in da jo bo finančni minister Lukacs v poletnem in najpozneje v jesenskem zasedanju predložil ogrski poslanski zbornici. Zakonski načrt ima enako monopolu sobarina določbo, da se monopol pod gotovimi pogoji odda v najem zasebnim podietnikom. Vlada upa, da se bodo dohodki države s tem monopolom zvišali za letnih 10 milijonov kron.
* Hrvaški naufcni predstojnik dr. Am-rus, ki je nastopil daljši dopust, bj baje odstopil in na njegovo mesto ima priti vseuči-liščni profesor dr. Eorauer. Ge bo to res, tedaj se gospod Eorauer res lahko smeje. Mož, ki je komaj izdelal svoje izpite in prišel na vseučilišče s pomočjo preplonkane razprave, postane nazadnje vrhovni naučni šef. To je dandanes mogoče na Hrvaškem! Za Amruša pa pravijo, da se umika zato, da bo lože spletkaril proti Tomašiču, katerega bi rad izpodrinil, da bi sam postal ban.
* Boj m volilno pravico na Ogrskem. Iz Budimpešte nam pišejo z dne 13. t. m.: Socialna demokracija je z vso silo zopet pričela boj za splošno in enako volilno pravico. Včeraj je priredila v Budimpešti štiri shode, na katerih je bila velikanska udeležba. Razpoloženje delavcev je bilo zelo bojevito. Po shodih so priredili velikanski demonstrativen obhod, ki se je ustavil na Andrassyjevi ulici pred hišo reformnega kluba, kjer ima tudi Justhova stranka svoj sedež. Tu so govorili •sodrug Buchinger, potem B e c k od Justhove stranke in P e n d e od reformnega kluba. Vsi so naglašali, da ne bo miru, dokler ne bo vpeljana splošna in enaka volilna pravica. Z ozirom na ogromno udeležbo je ostala policij* proti svoji navadi skrita!
* Obstrukcija t ogrskem državnem zbora 6e je pričela. V sredo se je zbornica bavila s potresom v Kečkemetu, a kečkemetski poslanec Hock je porabil to priliko za velik obstrukcijski govor. Potem je bilo tretje čita-nje dveh malopomembnih predlog; tu je opozicija dvakrat zahtevala glasovanje po imenih. O četrtkovi seji nam brzojavljajo: Danes se je pričela razprava o brambnih predlogah. Med poročilom referenta je prišlo do zelo burnih prizorov. Referent je s težavo končal svoje poročilo. Opozicija je vložila 20 predlogov. (Dalje glej: Zadnje vesti).
* Slovanski časnikarski kongres ▼ Belgradu se je bavil z raznimi poklicnimi
vprašanji, med drugim tudi z ustanovit vijo slo vanske brzojavne agenture, o kateri se že leta in leta brezuspešno razpravlja. Srb Branislav N u š i c je dejal, da se približuje to vprašanje zdaj rešitvi. Misli se ustanoviti s pomočjo delniške družbe. Podjetje — je pravil poročevalec — bi moralo biti popolnoma neodvisno; topa ne izključuje, da bi bile tudi posamezne slovanske	vlade	udeležene,	da, ustanovitev družbe
je celo	izključena brez	dejanjske	podpore Eu-
sije. — To bo lepa »neodvisnost", če bo carjeva vlada dala kaj denarja! Posebno vesti iz Rusije bodo potem zanesljive. Batjuškini biriči bodo že skrbeli za „nepristranost;"
* Milovanovičevcinu ministrstva ne obetajo v Srbiji dolgega življenja. Itak je precej neverjetno, da bi mogla ob sedanjih razmerah čista staroradikalna vlada dolgo vztrajati. Zanimivo pa je, kar pripovedujejo v Belgradu o imenovanju sedanje vlade. Ko je izbruhnila kriza, je bil slovanski časnikarski kongres pred vratmi. Ge bi se bila kriza zavlekla, ne bi bila mogla	vlada	pozdraviti	kongresa.	Da se to ne
zgodi,	je pa	kralj Peter imenoval	Milovanoviča,
da bo vlada vsaj ta čas, ko so gosti v Belgradu.
* Med Urno goro in Turčijo je razmerje skrajno neprijazno. Turki trdijo, da ne more v Albaniji nastati red, ker daje črna gora ubežniin Malisorom potuho, nasprotno se pa črna gora pritožuje, da ima zaradi begunov velike situosti. Na obeh straneh rožljajo s sabljo in turška vlada vsak dan žuga. Toda Albanci sami ne kažejo volje, da bi končali z vstajo, ker jim turške obljube ne zadostujejo in jim tudi ne zaupajo. Skaderski nadškof,- ki je ubeglim voditeljem prigovarjal, naj se vrnejo domov, ni nič opravil. Tudi v južni Albaniji se opažajo znamenta vstaje.
* Ubosfi dominikanci. Pred kratkim je nameraval lastnik „Newyork Heralda" Gordon Beunet, kupiti otok Lukrum. Obljubil je dominikancem za otok 6 milijonov kron. Ker se pa iuteresira za otok tudi knez Windischgratz, so poklicali dominikanskega provincijala patra Knega na Dunaj, in mogoče je, da kupi knez Windischgratz otok ter da preide na ta način otok v avstrijsko last. Odvisno je to le od tega, kdo bo za otok več pouudil, ker tudi dominikanci cvenk visoko cenijo.
* Švicarska svoboda. Stari knez K r o-p o t k i n , znani anarhistični filozof in pisatelj, se je hotel za nekaj časa naseliti v te-siuskem kantonu v Švici. Kantonska vlada pa pa je hitro predlagala zveznemu svetu izgon K r o p o t k i n a. To ni samo brutalno, ampak tudi skrajno neumno. Kropotkinovo ime uživa po vsem civiliziranem svetu tak ugled, da se vlada, ki predlaga tak policiotski korak, le blamira. VrhuteganimaKropotkiuov anarhizem nič skupnega s fanatiki, ki mislijo, da se d
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Sooialen roman v dveh delih.
Med vami živim in često premišljam po noči o preteklosti, o svoji sili, z nogami poteptani, na svoj m mladem pohojenem srcu — in žal mi je, zelo žal! Ampak vzlic vsemu je življenje moje postalo boljše, sama sebe vidim
vse boljše...
Malorus je vstal in začel oprezno hoditi
po izbi ves zamišljen.
— Lepo ste govorili! — je tiho vzkliknil. — Prav lepo 1 V Krči je živel mlad Žid, ki je zlagal pesni; enkrat je napisal:
— in nedolžno umorjene oživi resnice moč ..."
— Njega samega je policija tam v Krči ubila, ampak to je — postransko. Besnico je poznal in mnogo je je posejal med ljudi , . . tudi vi ste — nedolžno umorjena ... In kar je delal, je resnično ...
— Zdaj govorim, — je nadaljevala mati
  govorim in sama sebe poslušam, pa sama
sebi ne verjamem. Vse svoje žive dui sem molčala, neprenehoma sem razmišljala o tem : kako neopažena preživim dan, da me tepo? Zdaj pa mislim na vse . . . morda tudi vaših stvari ne razumem popolnoma . . . ampak vsi ste mi — blizu, za vas vse mi je žal, vsem želim dobro. A vam, Andrjuša ... še prav posebno 1 ...	.	.
Malorus je stopil k njej in je dejal:
vorili
Hvala vam I A kaj bi o meni go-
Prijel jo je za roko, jo krepko stisnil in potresel ter se obrnil v stran. Utrujena od vznemirjenja je mati pomivala posodo, v prsih pa je klilo bodro, srce ogrevajoče čuvstvo
Malorus se je začel sprehajati po sobi semintja in ji govoril:
— čujte, mamica, Vjesovščiku privoščite enkrat take prijazue besede! Njegov oče sedi v ječi — ostuden starec. Nikolaj ga vidi skozi okno in ga zmerja! To ni lepo! Nikolaj je dober ... pse ima rad, miši in vsako stvar, a ljudi — teh pa ne more! Glejte, kako je človeka možno pokvariti!
— Mati njegova je brez sledu izginila, oče je — tat in pijanec .. . — je zamišljeno dejala žena.
Ko se je Andrej podal spat, ga je mati neopaženo pokrižala, in ko je legel, ga je čez pol ure tiho vprašala:
— Ali ne spite, Andrjuša?
— Ne ... kaj pa je?
— Nič 1 Lahko noč 1
— Hvala vam, mamica! — se je tiho in prijazno odzval.
XVII.
Ko je starka naslednji dan prišla s svojim tovorom k fabriškim vratom, jo je straža grobo ustavila, in ukazivši ji, da položi svoje lonce po tleh, so jo natanko ogledovali.
— Vsa jed se mi bo ohladila t — je mirno pripomnila, ko so ji surovo otipavali obleko.
— Molči! — je mrko zakričal čuvaj.
Drugi ji je lehno potrkal po rami in prepričano dejal:
— Jaz pravim, da mečejo letake čez
plot.
Prvi je prišel k njej stari Sizov in ozrši se na vse strani je dejal potihoma:
— Ali si slišala, mati ?
— Kat?
— O letakih! Že spet so v tovarni . . . Kakor sol po kruhu so razstljani vsepovsod. Vse aretacije in preiskave so brezuspešne 1 Mjazina, mojega nečaka, so odvedli v zapor . . . kaj je pomagalo ? Tvojega sina so vzeli . . . sedaj je jasno, da sta oba nedolžna!
Po bradi se je pogladil in končal:
— Ne gre za ljudi, ampak za misli, misli pa niso bolhe, ki jih lahko poloviš.
Z roko se je prijel za brado, jo pogledal in odhajaje dejal:
— Zakaj te ni nikoli k nam ? Dolgočasno je človeku samemu pri čaju . . .
Mati se mu je zahvalila, na ves glas je ponudila jedi in ostro opazovala neobičajno vr' venje po tovarni. Vsi so se nečesa veselili, zbirali se, razhajali in tekali od delavnice do delavnice. V sajastem zraku je velo nekaj bodrega, smelega Tuintam so se oglašala živahna pritrjevanja, porogljiv krohot, od časa do časa tudi grožnje. Zlasti mladina je bila vsa oživljena, starejši delavci pa so se oprezno smehljali. Uradniki so hodili urno semintja, policaji so begali po dvorišču, delavci pa so se počasi razhajali, ali pa so ostajali na pro-
storu, prenehali z razgovorom in molče opazovali mljučeue, razdražene obraze.
Delavci so bili vsi skrbno umiti. Pojavila se je visoka postava starega Guseva, njegov brat je racal poleg njega in se hohotal.
Mimo matere sta počasi stopala delovodja mižarske delavnica Vavilov in zapisnikar Tsaj. Drobni zapisnikar je zravnal glavo in nagnil jo na levo, nepremično opazujoč naduto obličje Vavilova; potresel je svojo bradico in urno zamomljal:
— Glejte, Ivan Ivanovič, kako se krohotajo . . . prijetno vam je, če tudi gre za obstoj in za propad države, kakor so dejali gospod ravnatelj. Tukaj. Ivan Ivanovič, ne kaže pleti, temveč prav krepko je treba orati . . .
Vavilov je šel z rokami na hrbtu, in prsti so 8e mu krčili :
— Tiskaj, pasja zalega, kar ti je drago — je glasno dejal — ampak mene — pusti v miru!
Prišel je Vasilij Gusev in dejal materi:
— Jaz boi? obedoval zopet pri tebi; dobro mi diši!
Z globočjim glasom, mežikajoč je potihoma pristavil;
— Ali vidite? Kako so nasedli . . . dobro, kaj? Eh, mamica . . . prav dobro.
Mati mu je prijazno prikimala. Ugajalo ji je, da jo je ta fant, ki je veljal v predmestju za največjega pretepača, tako ogovoril, in ugajalo ji je splošno razburjenje v tovarni; sama si je mislila:
_______________________ (Dalje.)
svet osvoboditi z dvema bombama, temveč .je tako pola idealizma, da ga tesinski gospodje nemara ravno zato ne razumejo. Ali dandanes se ni več čuditi reakcionarnim krčem švicarskih vlad. Tudi švicarska »svoboda" je le buržoazna svoboda in je svojo lažnjivost že stokrat pokazala v odrekanju pravic za delav stvo. Na boje, s katerimi si je Švica morala priboriti svojo državno neodvisnost, je gospoda že davno pozabila. Švicarski proletariat pa tudi ve, da ni politične svobode brez socialne.
* Brezverska občina. Pri zadnjem ljudskem štetju v Italiji je v kmečki občini Argenta v pokrajini Ferrara vpisalo 9207 oseb, da pripadajo katoliški cerkvi, 12.932 pa jih je izrecno navedlo, da se ne prištevajo nobeni cerkvi. Tisti, ki neprenehoma trdijo, da kmečko ljudstvo ne more živeti brez dogem in brez duhovniškega vodstva, si zdaj lahko belijo glave.
* Ukradena kolodvorska streha. Uprava osrednjega kolodvora v Budimpešti je naročila kleparski tvrdki Grflnhut prenovitev kolodvorske strehe. Poslovodja Feldmannje dal odkriti vso streho in prodal starinarju vso pločevino za 1000 kron. Tri dni je bil kolodvor brez strehe, nato pa je kolodvorska uprava povprašala pri tvrdki, zakaj popravljalna dela počivajo. Na dan je prišla velika tatvina in so sleparja, ki se je gladko obril, detektivi prijeli.
* Svojo ženo Je umoril na zverinski način rudar Galla v Essenu na Nemškem: polil jo je s petrolejem in zažgal. Morilca so odvedli v zapor, kjer se je poskušal obesiti.
* Živalska in človeška tuberkuloza. Angleška konferenca za tuberkulozo je izdala zaključno poročilo, v katerem so zbrani uspehi desetletnega znanstvenega raziskovanja. Tu se pravi, da se bacili jetike pri človeku in pri živalih praktično ne dajo ločiti. Živalski bacili se neprenehoma prenašajo na ljudi, zlasti z mlekom, kateremu je v prvi vrsti pripisovati jetika otrok. Tudi tuberkulozno goveje in svinjsko meso zakrivlja mnogo jetike. Komisija priporoča strožje nadzorovanje živil.
* Težka avtomobilska nezgoda v Kftlnu. Avtomobil s petimi osebami se je ognil nasproti prihajajočemu avtomobilu in zavozil v drevo ob cesti. Vsled hudega sunka je vseh pet oseb odletelo iz voza na cesto; trije so bili na licu mesta mrtvi, četrti je kmalu nato izdihnil, peti pa se bori v kdlnski bolnici s smrtjo. Avtomobil je popolnoma razbit.
* Petrolejska nezgoda. Pri navrtavanju petrolejskega vrelca v bližini Bukarešta na Ru-munskem se je vnel petrolej. Vsled eksplozije je bil na licu mesta mrtev eu inženir; več delavcev je smrtno nevarno ranjenih.
* Nesreča na dvigalu. V Parizu je bil 50 letni grof Gasparin žrtev strahotne nezgode. Vstopil je na dvigalo, da obišče atelje nekega slikarja. V višini tretjega nadstropja se dvigalo ustavi in začuje se obupen krik. Med steno in dvigalom so našli grofovo glavo popolnoma zmečkano.
* Pikantna zgodba. V Parizu živeči diplomat Bafalovič je velik veseljak; vsled njegovega razuzdanega življenja se je hotela soproga ločiti od njega, ampak Bafalovič ni hotel privoliti v ločitev zakoua. Pred kratkim je varana žena izvedela, da živi njen mož z mlado lepo žensko na nekem gradu v bližini Pariza. Z odvetnikom Philippom se je podala v grad, župan, dvoje orožnikov in ključavničar so ju spremljali. Vse sklicevanje na imuniteto diplomata ni nič pomagalo, komisija je šla svojo pot naravnost v spalnico. Izpod odeje je kukalo obličje lepe ženske in zvedavo ogledovalo nočni obisk . . . Vzlic protestom nezvestega moža, je žena dosegla svoj namen in ni dvoma, da bo sodišče izreklo ločitev zakona.
* Sabotaža na francoski železnici.
V bližini Chartresa je policija zalotila troje ljudi, ki so polagali na železniški tir leseu prag. Dočim se je dvema posrečilo, da sta ubežala, je tretjega, vojaka 102. pehotnega polka, policija prijela.
* Ruski častnik zaradi veleizdajstva zaprt. Topničarskega stotnika Postnikova, predsednika lige ruskih esperantistov, so zaprli. Osumljen je, da je ob priliki zadnjega espe-rantovskega kongresa v Stockholmu izdal avstrijskim častnikom tajne vojaške dokumente, ki jih je izmaknil svojemu svaku generalu Aleksandrovu.
* Katastrofalni gozdni požari v Ameriki.	Velikanska	vročina	ni še prav nič ponehala	in je samo v Novem	Jorku v sredo
umrlo vsled solnčarice 20 oseb. Iz Kanade pa prihajajo poročila o velikanskih gozdnih požarih, ki so vpepelili mesta Oscoda, Ausabe in Porenpine. Poslednje mesto je požar nenadoma od vseh strani obkolil, da je prebivalcem ostala edina	rešitev na	jezeru,	ob	katerem leži
mesto.	Pri tem je	utonilo	nad	200 oseb. Šte-
vilo žrtev, ki jih je ugrabil ogenj, cene na 500. Vse prebivalstvo je brez strehe.
Kupujte „Zarjo“
\
Ljubljana in Kranjsko.
— Klerikalna mladinska parada je
odložena na 24. do 27. avgusta. »Slovenec", ki je najprej prinesel velikanski inserat na prvi strani, kar molči o odgoditvi. Vidi se, da ga to nič ne veseli. Pa je tudi umevno. Po prvotnem programu bi bil tudi 18. avgust vzet v zakup in kdor pozna klerikalca, že ve, kako bi bili izrabili cesarjev rojstni dan. Tako bi bi bilo moralo izglodati, kakor da je vsa Ljubljana klerikalna. In gorje, če bi bilo komu prišlo na misel zažvižgati klerikalnim fantom 1 Takoj bi bili napravili veleizdajuika iz njega. Zdaj pa ne bo tako lahko z umetno garnituro klerikalne parade. Sicer se pa ljubljanskemu prebivalstvu ni treba razburjati. S prihodom svoje »katoliške mladine" ne bodo osvojili Ljubljane, magari če marširajo katoliški štu dentje v »biksu" okrog. Najpametnejše je, če jih prepuste Ljubljančani same sebi. Da je cela prireditev z mašo v Zvezdi vred klerikalna demonstracija, je že res. Ali svoj namen bi s to demonstracijo le tedaj dosegli, če bi se prebivalstvo zaradi nje po nepotrebnem razburjalo. Cim manj se bo brigalo zanje, tem bolj bo prekrižalo klerikalne račune.
— Ali to ni podlost I »Slovenec" se pritožuje, da imenujemo način boja, ki ga vodi proti socialni demokraciji, podel. Kako pa naj se drugače imenuje? Včeraj ima n. pr. notico o podraženju sladkorja in jo začenja s socialistično zmago na Dunaju. Kaj ima socialistična zmaga opraviti s podraženjem sladkorja ? Kako spravlja čedni list eno in drugo v zvezo ? Ali se sladkor morda ne bi bil podražil, če bi bili zmagali krščanski socialci ? Ta podražitev sladkoria se je sploh že davno pripravljala in že »Bdeči Prapor" je večkrat upozarjal na kapitalistične mahinacije. Takrat pa je bil še krščanski socialec dr. Weisskirchner trgovinski minister. Povrh tega ve ves svet, da zmaga socialistov na Dunaju še ni prinesla socialni demokraciji večine v državnem zboru in zato tudi socialisti ne morejo biti odgovorni za gospodarsko politiko države. »Slovenca" že poznamo! In resnično ostane: Brez podlosti ta katoliški list ne more živeti.
— Ljubljanska strokovna komisija ima daues, dne 14. t. m. ob 8. zvečer važno sejo v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6. Vabljeni so tudi predsedniki vseh strokovnih društev. Vsi člani naj se zanesljivo udeleže.
— Cirkus Adolf Strassburger. To gigantsko podjetje, ki je na svetu brez konkurence, bo od sobote 15. julija naprej gostovalo v Ljubljani. O velikem obsegu tega podjetja si more človek komaj ustvariti pravi pojem, ako pomislimo, da deluje podjetje z dnevnimi stroški nad 2500 kron Lastni posebni vlaki prevažajo podjetje od mesta do mesta, vsled tega edino je mogoče, da noben dan v letu za podjetje ni izgubljen. Za postavljalna dela cirkusovega šotorišča je potrebnih okolu 100 mož, in če dospe cirkus s svojimi posebnimi vlaki šele okoli poldneva, je velikanska stavba, ki ima prostora za 4600 oseb, že postavljena do 6. ure zvečer na določenem mestu. Podjetje vodi s seboj cele skupine posameznih narodnosti, kot Arabce, Kabile Kitajce, Japonce itd., ki tvorijo posebno privlačno silo. Veliko senzacijo povzročajo zlasti dresirani morski levi, ki celo kot žonglerji, balanserji prekašajo v tej stroki človeške umetnike.
— Zborovanje učlteljlščnlh abituri-entov in abiturlentk se bo vršilo v ponedeljek dne 18. julija t. I. v Ljubljani v dvorani »Mestnega doma" po sledečem vsporedu: Na predvečer ob 8. uri bo priiateljski sestanek pri »Novem svetu" na Marije Terezije cesti.
Zborovanje bo v »Mestnem domu". Ob 9. uri dopoldne. Razprave: 1. P o-ložaj učiteljskega stanu in pota naraščaja. 2. Poročilo o položaju učite 1 j iščn e ga naraščaja v Gorici. 3. Učiteljica v ženskem vprašanju in gibanju. 4. Poročilo o položaju učiteljišč-nega naraščaja v Ljubljani. Ob 2. popoldne: 5. Slovenci na celovškem učiteljišču. 6. Učitelj-no-vinec. 7. Vprašanje o reform-ufiteljske izobrazbe. Po zboi r o v a n j u : Ogledovanje in poset umetniške razstave v Jakopičevem paviljonu; panorame z ljubljanskega gradu; Učiteljske tiskarne. Vrtni koncert bo pri »Novem svetu" o b 8. u r i zvečer, kjer bo sviral lastni salonski orkester. Na vsporedu je dalie: petje, solonastopi, šaljiva pošta, ples in prosta zabava.
Vljudno vabimo na imenovani koncert vse udeležnike zborovanja, kakor tudi cenjeno ljubljansko občinstvo.
Pripravljalni odbor.
— Nor brzovlak na progi Dunaj—Trst. Na Drogi Dunaj—Trst so poizkusili te dni novo lokomotivo, ki lahko doseže hitrost 100 kilometrov v eni uri. Doslej je bila resnična hi trost le 80 kilometrov. S temi lokomotivami bo mogoče progo Dunaj—Trst prevoziti v 7 urah. Doslej se je rabilo za to vožnjo 12 ur.
— Najden utopljenec. Blizu Šmartnega so potegnili iz Save truplo pogrešanega čevljarskega mojstra iz Ljubljane Antona Tonija,
o katerem smo že poročali, da je odšel od doma v samomorilnem namenu. Nesrečneža so ljudje videli, ko je na Črnučah skočil v Savo Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Mariji Devici v Polju.
— Nesreča z avtomobilom v ljubljanski okolici. Trgovec z avtomobili Robinzon iz Gradca se je predvčerajšnjim s svojo rodbino peljal mimo Brezovice. V mraku šofer ni videl, da je nekdo preko ceste nalašč položil brzojavni drog. Avtomobil je odletel s ceste na senožet, gospa Robinzonova je odletela daleč iz avtomobila, a se k sreči ni nevarno poškodovala, avtomobil je bil pa na raznih mestih močno poškodovan.
— Zupet ogenj na Vrhniki. Včeraj ob 11. se je nenadoma pojavil ogenj iz pudstiešja velike trgovine Butnerjeve. Bliskoma je bila vsa streha v ognju. V podstrešju je imel g. Rutner ogromne množine manufakturnega blaga, ki je vse uničeno. Združenemu delu vseh treh požarnih bramb in drugega občinstva se je posrečilo ogenj omejiti, da ni vdrl v trgovino v spodnje prostore Nekaj groznega bi bilo, če bi se ogenj razširil do skladišča, kjer je petrolej, špirit in zlasti če bi prišel do naprave za acetilensko razsvetljavo. V spodnjih prostorih je že napravila ogromno škodo voda, ki je pritekla iz vrha notri. Škode je na tisoče in tisoče.
— Z Jesenic, Konsumno društvo za Ljubljano in okolico ima v občini Jesenice dvoje prodajalen. Ena je na Savi pri tovarni, ena pa na Jesenicah blizu postaje. Člani jeseniške prodajalne pri postaji, ki jo imenujemo VIII. prodajalno, smo imeli v nedeljo 9. t. m. dopoldne svoje redno zborovanje, kjer smo se razgovarjali o potrebi organizacije konsumen tov. Bazgovor je vodil s. Anton Kristan iz Ljubljane. Po razgovoru smo pa izvolili za delegate sledeče sodruge : Pintar, Narad, Plewahs, Smole, Crnalogar, Jereša, Jensterle, Peklar, Gliuig. Bogataj in Pengal. Sodr. Jereša smo določili za nadzornika v glavni odbor. Blagajno prevzame sodr. Pintar Jožef Ddslej je to delo opravljaj sodr. Joži fZugwftzs Save, za kar se mu prav toplo zahvaljujemo. Sploh se moramo zahvaliti savškim sodrugom za njih požrtvovalno pomoč pri ustanovitvi naše prodajalne. — Odslej: Jeseničani na delo!
— Nevzdržne razmere na Jeseniški kolodvorski restavraciji. O kolodvorskem restavratorju g. Dolničarju nam dohajajo neprenehoma tožbe. Njegovo obnašanje napram železničarjem in uslužbencem je tako surovo, da tržaškemu železniškemu ravnateljstvu tega moža prav toplo priporočamo. Nedavno je zahteval železničar v restavraciji zajtrk s pivom ; namesto piva mu natakar (kakor se mu je z obraza bralo: ne s posebnim veseljem) prinese iz soda, ki je bil že prav na koncu, gosto, kalno godljo, ki ni bila vžitna. Železničar uljudno vpraša g. Dolničarja, zakaj ne nastavi novega sodčka; restavrater pa se vpričo vseh gostov surovo zadere nad njim, da zaradi železničarja ne bo nastavljal novega soda. Na vse navzoče je brezobrazui nastop g. Dolničarja napravil najmučnejši vtisk. — Enako surovo je nahrulil tudi železniškega uslužbenca M., ki pa se je pritožil pri postajenačelniku, ker mu je kot železničarju zaračunal jed po ceni za tujce. — Da s svojimi uslužbenci naravnost okrutno in despotsko ravna, je raividuo iz naslednjega slučaja; za zaklenjenimi vratmi je razkazoval nad natakarjem F. N. svojo telesno moč in ga tako pretepel, da je bil natakar ves krvav Železniško ravnateljstvo v Trstu pozivamo, da napravi ruskim razmeram v jeseniški kolodvorski restavraciji energično konec; železničarji opravičeno zahtevajo, da jim restavrater postreže z zdravimi, svežimi jedili po pogojenih cenah in niso voljni še nadalje prenašati surovosti in brezobraznosti tega go spodal
— Iz Tržiča. V čevljarski tovarni Josipa Klofutarja so imeli sejo zoper 20. št. »Zarie", ki je prinesla notico, kako da je tovarnar Klo-futar popisoval delavcem glasovnice. Pri seji so bili navzoči: Jos. Klofutar in ValentiuKlo-futar, Kristjan Ahačič in njegova soproga. Poslednja dva sta dobila Dalogo poizvediti, kdo je raznesel, da je g Klofutar popisov d glasovnice. Kljukec si je pa hitro izmislil, da bode najboljše, ako prične z lažjo in s pestjo! Ko pride v delavnico, prične pripovedovati: jim bodemo že pomagali, zdaj prideta g. župnik in g. notar, da bodemo napravili tožbo, kdo da je prinesel iz tovarne vest, da smo jim popisali glasovnice, ker to bi moralo tajno ostati. Seveda je mislil, da 86 bodo delavci tega ustra-ši'i, kakor otroci bavbava. Pa se je zmotil 1 Smejali so se. S poizvedbami ni bilo nič doseženega. Besnica pa ostane resnica 1
— Čudež v Tržiču. Odkar je župnik Potokar v Tržiču, za klerikalce ni več draginje! Kdor reče, da je dragima, ta je brezverec, kdor reče klerikalcem, da so ajraohtarji, ta je pogubljen. Tako pridiguje ob nedeljah, več ne govori tega v cerkvi, kar bi se moralo Kdor pa nam reče »mokrači", ta bo dobil večno izveličanje. Ali ni to »čudež" ?
— Iz Kovorja pri Tržiču. Obč. svetovalec g. Jos. Zupan p. d. Sile je tudi hud so-vražnik socialnih demokratov. Ob zadnjih vo-
litvah je enega delavca tako prestrašil z grožnjo, da ta sploh volit ni šel, ampak glasovnico in legitimacijo sežgal. Delavec je imel dr. Dermoto napisanega, Zupan pa mu je zagrozil, da ga bo že iz stanovanja spravil in preskrbel, da ne dobi sploh stanovanja v Kovorju. Seve, gospod Zupan je strasten klerikalec. — Tudi očka župan, gospod Golmajer so hud klerikalec. Ob volitvah so hodili volilcem po hišah podpisovat glasovnice za Pogačnika. Pri tem so seve pozabili na dolžnost občinskega predstojnika, ki ima stati nad strankami. Res, ubogi so delavci v občinah, kjer klerikalci gospodarijo
— V Ljubljanici utonila. Snoči že v poznem mraku so se šli vajenci ključavničarskega mojstra Rebeka kopat na Prule v Grubarjev kanal. Med njimi je bil tudi 17 letni lomaž Selan s Koroškega. Izbrali so si prostor za zatvornico Ljubljanice, kjer je kopanje skrajno nevarno in prepovedano. Pod jezom so velike naslage gline, da drže jez in branijo udiranju vode pod zatvornico. Ko je Selan skočil v vodo, je z nogama prišel v glino, ki ga je pri|ela kakor barje. Začel je kričati, ali se je takoj udiral tako, da mu je kmalu voda segala čez usta. Tesar Martinec, ki je slišal krik in ko je opažil kaj se godi, je poklical že speče delavce. Pomočnik Ivan Čeh, 27 let star, doma iz Ptuja, je pohitel ne da bi čakal na daljša navodila, pa je skočil v vodo, da bi rešil vajenca. Ali zgodilo se mu je kakor temu; tudi ta se je pogreznil v ilna-sti plasti in oba sta pred očmi gledalcev utonila. Martinec je hotel, da bi šli delavci z vrvjo pomagat, ali njegov ukaz je prišel prepozno. S težkim trudom so potem s čolni in drogovi spravili utopljenca na suho in prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Štajersko.
— Lastno ženo ubil. Gostilničar Štefan Založnik v Oplotnici je živel s svojo ženo v vednem prepiru. Ko je dne 3. t. m. prišlo med njima zopet do razdora, je zgrabil Založnik ženo in jo vrgel tako nesrečno, da je zadela z glavo na neki ogel, kar je imelo za posledico, da je umrla. Založnik je dal natakarici, ki je bila pri njem v službi, 100 K, da bi molčala. Toda ona je vseeno celo stvar pravila okoli, kar jp tudi prišlo na uho orož-ništvu, ki je ubijalca aretiralo. Založnik se je hotel pred aretacijo usmrtiti, pa so mu njegovo namero pravočasno še preprečili.
— Posestnik izginil. 49 letni posestnik Josip Farič se je pripeljal dne 6. t. ra. s konjem in vozom v Maribor, je tukaj prodal konja za 300 K, voz in opravo je hranil v gostilni »pri gozdu". Od tega časa je pa Farič izginil. Domneva se, da se mu je zgodila kaka nesreča.
— Sv. Stefan v Savinjski dolini. (Pri košnji ponesrečil.) Pred nekaj dnevi sta kosila dninarja Leskovšek in Pevec. Brez hudobnega namena je pa prišel Leskovšek s svojo koso preblizu Peveca, ki je kosil za njim in ga ranil na levi n >gi. Vsled globoke rane in velike izgube krvi je slednji omedlel. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, proti Leskovšeku se je pa vložila ovadba radi prestopka proti varnosti življenja.
— V Ptnjn je Ornigova stranka zmagala v vseh treh razredih, ali šlo je zelo trdo. Terorizem vladajoče klike je olajševalo dejstvo, da je volitev javna.
Goriško.
— Gorica, člani, ki so bili izvoljeni v izvršev lni odbor krajne organizacije Gorica, se vabijo na prvo sejo, ki bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 10 zjutraj v prostorih »Delavskega doma", ul. Tre Be štev. 16, I. nadstr. Dnevni red: Konstituiranje odbora in raznoterosti. Naj nihče ne izostane!
— Avtomobilska nesreča. Iz Nabrežine nam poročajo z dne 12. t. m. Nocoj ob pol 7. se je v Sesljani zgodila velika avtomobilska nesreča Dva avtomobila sta se vozila v Trst, drug za drug m. Kakor navadno, je hotel drugi priti naprej, da ne bi žrl prahu. Sprednji avtomobil se je umaknil na desno, da bi mu dal prostara, alitnajbrže je šofer druzega voza vsled silnega prahu slabo videl, pa je zadel drugi avtomobil s tako silo v sprednje kolo prvega, da se je ta popolnoma zasukal okoli sebe. Zlomila se je os, avtomobil pa se je zvrnil v čez meter globoki cestni jarek. V prvem	avtomobilu sta	bili dve	dami, dvoje
otrok,	guvernautka	in	20 letna	služkinja in
šoter, v drugem pa	sedem oseb.	Služkinja iz
prvega	avtomobila	je	padla na	obmejni ka-
raen, na njo je vrglo obe dami in otroke. Ubogemu dekletu se je zlomila roka, nekoliko reber in hrbtenica, tako da je kmalu izdihnila. Tudi ena dam je obležala kakor mrtva, ali s pomočjo ljudi, ki so prišli mimo, se je kmalu zavedia. Potnike prvega avtomobila so odpeljali v Trst, drugi avtomobil, ki je ostal nepoškodovan, je krenil v topliški hotel v Sesljani. Mrtvo služkinjo so prenesli v nabrežinsko mrtvašnico.
Koroško.
— Nesreča v kamnoloma. V kamnolomu posestnice Stossier v bližini Topora ob
Vrbskem jereru je hotel navrtati kamnosek Jože Eapac rov za razstrelbo. Pri tem je naletel na neki stari rov, v katerem je bila še dinamitna patrona, ki se svoječasno ni užgala. Pri vrtanju je ta patrona eksplodirala in vrglo je v zrak Bapaca med veliko plastjo kamenja. Eapac se je težko poškodoval na glavi in na hrbtu, odtrgalo mu je tudi obe nogi.^ Prepeljali so ga v bolnico v Celovec, kjer je zvečer umrl. Tudi delavci v bližini nesreče so bili več ali manj poškodovani vsled nenadne eksplozije. Med temi je najbolj poškodovan preddelavec Josip Jurič, ki ima nevarne rane na rokah in nogah.
Trst.
Nekoliko pozne odkritosrčnosti.
„Gorica“, glasilo goriških klerikalcev je očitala voditeljem tržaške slovenske narodne stranke politično nesposobnost.
Nasposobni da so zaradi tega, ker niso sklenili s socialnimi demokrati kompromis, po katerem naj bi bili socialisti glasovali v II. tržaškem volilnem okraju za dr. Bybara, v Pulju pa za dr, Laginjo. Na to očitanje je „Edinost“ odgovorila v članku, kjer opravičuje postopanje voditeljev tržaške narodne stranke. Dokazuje nemožnost takega kompromisa in pravi med drugim sledeče:
„Pred vsem moramo povdarjati, da tudi v slučaju, da bi bili v drugem tržaškem volilnem okraju vsi socialisti glasovali za dr. By-bafa, ta vendar še vedno ne bi bil izvoljen! Dobili so namreč na prvih volitvah: dr. By-baf 2399, socialist Cerniutz 2016, dr. Gasser 5734 in Nemec Sehnabl 476 glasov.
Ce bi bili torej na ožjih volitvah tudi vsi socialisti glasovali za dr. Bybara, bi imel ta še vedno le 4415 glasov proti 4734 dr. Gas-serjevim. Dr. Bybaf bi bil torej izvoljen šele v tem slučaju, ko bi bilo poleg vseh 2016 vo-lilcev, ki so na prvih volitvah glasovali za Cerniutza, na ožjih volitvah še najmanje 320 Nemcev glasovalo za dr. Bybara in nobeden za dr. Gasserja!
Tu je pa treba računati pred vsem, da je popolnoma izključeno, da bi se bili vsi italijanski socialisti pokorili eventuelni paroli vodstva stranke, naj oddajo svoje glasove dr. By-bafu, kakor je izključeno, da bi bilo 320 Nemcev glasovalo za dr. Bybara, a od ostalih nobeden za Gasserja I Iz tega sledi za vsakega — pametnega človeka razumljiv zaključek, da tak volilni kompromis ne bi bil imel nikakega praktičnega pomena, ker socialistični glasovi sami niso mogli odločiti izvolitev dr. Eybara 1
Oglejmo si sedaj Pulo. Tu so socialistični glasovi mogli odločiti v prilog eni ali drugi stranki in leta 1907 je socialistična stranka tudi res izdala parolo, naj volijo njeni pristaši dr. Bizzija proti dr. Laginji. To je bila na vsak način pogreška od strani vodstva istrske socialne demokracije. Socialna demokracija mora v svojem bistvu biti mednarodna, ona bi se ne smela vmešavati v prepire med posameznimi narodnimi strankami, temveč puščati tem, da medsebojno urede svoje razmere. Le kjer bi se pokazalo potrebno in koristno, bi morala poseči vmes v smislu ublaževanja obstoječih narodnih nasprotstev. Zato je tudi za socialne demokrate edino primerna taktika, da se tam, kjer sta na ožjih volitvah dva kandidata nasprotnih narodnih strank, vzdržujejo glasovanja.
In če je stranka leta 1907 napravila po-greško, da je glasovala za dr. Bizzija, letos ni smela povečati te pogreške s tem, da bi bila sklenila glasovati za dr. Laginjo, ko je pri vsem tem gotovo, da ne bi bili vsi njeni italijanski pristaši tudi sledili takemu pozivu. Ker pa je stranka v Puli po veliki večini sestavljena iz Italijanov, je moglo vodstvo pač leta 1907 riskirati toliko, da je pozvalo svoje pristaše, naj volijo dr. Bizzija, nikakor pa ni moglo letos riskirati, da bi jih pozvalo, naj volijo dr. La-g i n j o!
Zdaj pa še glavno, česar politični neved-neži pri ,, Gorici" očividno ne vedo. Socialni demokraciji velja princip, da mandati, določeni po volilni reformi gotovim narodnostim — bodi že opravičeno ali neopravičeno — morajo ostati tudi v posesti dotične narodnosti. Tako sta bila II. tržaški mestni in puljski mandat odmerjena Italijanom. Stvar je bila torej v obeh teh okrajih taka-le :
Socialna demokracija je že na glavni vo-litvi uveljavila svoje razredno stališče. INa ožji volitvi se je morala odločiti ali za enega na-cionalnih kandidatov, ali pa proglasiti absti-stinenco. Ker pa vsled znanih dogodkov za Gasserja ni hotela glasovati — posebno pa še, ko je vedela, da bo itak izvoljen, a za Bybafa po gori navedenem principu ni mogla glasovati, se je povsem pravilno odločila za abstinenco.”
Ako pomislimo na to, kar je „Edinost“ o nas dosedaj pisala in na ta članek, moramo priznati, da so se gospodje pri „Edinosti“ znatno izpremenili in da so imeli v sili pogum izpregovoriti nekoliko resnice. Tisti, ki so či-
tali znana sumničenja in obrekovanja, ki jih je pisala „Edinost“ proti nam, mora priznati, da jih je „Edinost“ farbala in zoper socialiste samo ščuvala. S tem seveda nikakor ne trdimo, da je „Edinost“ v tem članku napisala vso resnico. Tako n pr. moramo povedati, da se naša stranka, ko je sklenila* abstinenco, nikakor ni ozirala na dejstvo, da bo v II. trž. volilnem okraju gotovo Gasser izvoljen.
To je bilo in je tudi moralo biti nam vseeno. Toda nekaj napredka je v tem, to lojalno priznamo!
— Nosilec Tlbrlonor kolere v Trstu umrl. Dne 9. t. m zvečer je umrl tukajšnji urar Henrik Chicchio po daljši bolezni ob pojavih gastroeuteritis. Baztelesenje je pokazalo sledečo diagnozo:	kronično-atrofični	Črevesni
katar z ulesi, konsekutivno razširjanje vranice. Bakteriologična preiskava odpadkov je dokazala, da so bili v njih vibrioni kolere. Zato eo bile z vso strogostjo ukrenjeue potrebne zdravstveno-policijske odredbe. Henrik Chicchio je bil star 29 let in je imel v ulici Stadion svojo urarsko delavnico. Bival je v ulici Ooroneo 9. Ta slučaj kolere je jako čudne narave. Pokojnik je namreč umrl za drugimi boleznimi, bacili kolere so le pospešili njegov konec. Kako se je urar Chicchio nalezel kolere, ni znano. Vsi njegovi domačini 80 bili izolirani. Zdravstvena oblast je odposlala na opazovanje v Magdalen-sko bolnišnico 31 oseb, ki so sicer popolnoma zdrave, ali so prišle v kako stiko s pokojnim Chicchiom. Vdova pokojnika in njegov otrok sta pod strožjim nadzorstvom.
— Svojega otroka zastrupila In sežgala. K naši včerajšnji notici poročajo, da so Hambruševo izročili deželnemu sodišču, kjer je že priznala, da je zastupila dete. Povedala je, da je imela otroka cele tri dni mrtvega pri sebi, da je celo prvo noč, ko je prenočevala v zavetišču v ul. sv. Frančiška, ležalo truplo poleg nje v postelji. Potem ga je zavila v papir in stare cunje ter ga skrila v kovčegu. Ko je med tem dobila službo pri rodbini Fanta v ulici Giuseppe Gatteri, se je seveda začelo trupelce raztvarjati, in ker je že začel prihajati smrad iz kovčega, je vzela trupelce iz kovčega in je 8ežala v štedilniku, pepel pa potem shranila v kovčegu za spomin. Dognano je, da je Hambruscheva kupila strup — solno kislino — v neki drogeriji v ulici Giulia. M. Hambruscheva je rojena v Grabštajnu na Koroškem in šele 22 let stara. Pravi da ne pozna otrokovega očeta po imenu, ve le, da je neki topničarski četovodja v Celovcu. Otrok, ki je bil posledica mimoidočega znanstva, je prišel dne 15. maja na svet. V Trst je prišla služit 1. novembra lanskega leta.
— Aviatiki ▼ Trstu. V kratkem prirede aviatiki v Trstu polete. Nič manj kot 30 avi-atikov se je dosedaj priglasilo, med drugimi tudi znani Fischer, Manissero, Martintti in Cobianchi. Kaže se veliko zanimanje, zlasti ker je nameravan polet iz Trsta v Benetke.
Delavsko gibanje. Strokovne organizacije v Bosni in Hercegovini.
V nedeljo dne 9. t. m. je imela strokovna zveza za Bosno in Hercegovino svoj V. redni zbor. Poročilo, ki se je predložilo temu zboru, obsega mnogo zanimivega in daje jasno sliko strokovnega gibanja, ki se v teh deželah jako lepo razvija. Uprava zveze se je v prvi vrsti brigala za utrditev organizacij. V Sarajevu in po deželi so se pridno prirejali shodi. Da bi se organizacijam čim bolj omogočilo delovanje se je i?dajala posebna, društvom namenjena korespondenca, ki je imela glavno nalogo, poučevati odbore in funkcionarje o vpraša njih, ki so organizacijam skupna. Vsega skupaj se je izdalo 385 številk te korespondence.
Skupno s stranko je zveza nastopila v akciji zoper draginjo, zlasti zoper draginjo sta-novauj v Sarajevu. Eavno tako je bil skupen nastop za .ielavsko zavarovanje. Zaradi delavskih stanovanj se je priredila pri mestnem županstvu posebna anketa, ali ker so razmere pri mestni upravi popolnoma neurejene, ni prišlo do daljnega dela v tej stvari.
Organizacijsko in agitacijsko delo je bilo zelo živahno. Bazven tega, da so se krepčale stare organizacije, sta se ustanovili tudi dve novi, namreč organizacija občinskih nastavljen-ljencev in delavcev ter društvo bolniških stre-žajev. Zadnji čas se je delo posebno koncentriralo okrog organiziranja rudarjev, posebno v Zenici, kjer ima rudarska organizacija svojo centralo. Tej akciji je z vsemi silami nasprotovalo vse od klet ikalcev do vlade. Vsa ustavnost, ves društveni in zborovalni zakon se je teptal z nogami. Klerikalna reakcija, ki hoče neomejeno gospodovati, se je očitno protežirala od zgoraj.
Najbolj delavna je bila zveza nekvalificiranih delavcev Organizirala je med drugimi voznike jn zadnji čas tudi opekarske delavce. Maj je bil najugodnejši mesec; takrat je organizacija pridobila poprečno po deset novih članov na dan.
S t a v k je bilo v zadnjem upravnem letu obilo. Vabljenje stavkokazov in oblastne šikane so označevale to leto, Vsega skupaj je bilo 23 gibanj; od teh se jih je 5 brez stavke uspešno končalo, štiri so ostale brez uspeha, pri ostalih se je dosegel popoln ali pa delen uspeh.
Največ delavcev je zaposlenih v lesni industriji (16.429). V industrijskih in obrtnih podjetjih sploh jih je zaposlenih 47 998. Izmed teh je organiziranih 6269. Poprečni delavni Čas je znašal pred petimi leti, ko še ni bilo razvitega gibanja in delavske organizacije, dvanajst in pol ure na dan; danes se dela poprečno po 10 ur na dan Poprečni dnevni zaslužek je znašal pred petimi leti 2 K 75 vin., danes pa 3 K 70 vin Največ organiziranih je bilo pri železnici (1171). Poprečno najkrajši delavnik imajo tobačni delavci (8 ur), poprečno najboljšo mezdo zidarji (5 K 95 vin.)
Po številu članov so organizacije zadnje leto narasle za 1678. Samo v Sarajevu je število članov poskočilo za 1000. Odtod se tudi razume silna jeza Stadlerjeva nad socialno demokracijo. — Stroke štejejo 15 glavnih organizacij, 53 podružnic ter 65 odsekov in vpla-čevalnic.
Koncem maja je bilo organiziranih: Lesnih delavcev 315, kovinarjev 414, stavbinskih delavcev 779, železničarjev 1171, krojačev 222, kožarskih delavcev 346, tovarniških pomožnih delavcev 1788, pekov in sorodnih strok 140, slikarjev in pleskarjev 106, trgovskih nastav-ljencev 107, brivskih pomočnikov 33, občinskih nastavljencev 244, knjigovezov 35, natakarjev 52, strežajev 116. Izmed vseh 6068 je 20 odstotkov analfabetov.
Glavni zvezi so plačale vse organizacije 5369 K 80 vin. Posamezne zveze so imele leta 1910. dohodkov 103 543 K 12 vin , iz-datkov pa 85 985 K 87 vin. Podpore za nezaposlene so znašale 31.944 K 57 vin., potovalne podpore 6155 K 42 vin., bolniške in posmrtne 4296 K 51 vin., izredne podpore in stroški pravovarslva 2277 K 9 vin., agitacijski stroški in komisijski donesek 8753 K 45 vin., izdatki za časopisje, knjižnico in izobrazbo 11.883 K 4 vin., upravni stroški 12.174 K 18 vin., razni izdatki 8971 K 78 vin.
L prava glavne zveze je delovala z ostalimi zvezami na to, da ee čim bolj razširi strankino časopisje. Večina organižacij se je posluževala strankinega glasila „Glasa Slobode" m ga je vpeljala obligatorično za svoje člane. Posamezne zveze imajo stalne stike z internacionalnimi organizacijami svoje stroke.
Iz blagajuiškega poročila je še posueti, da je imela glavna zveza 1188 K 54 vin. dohodkov od vžigalic in cigaretnega papirja, 674 K 87 vin, pa prostovoljnih doneskov. Aktiva glavne zveze znašajo 3905 K 15 vin., padiva 1150 K 20 vin., čisto imetje torej 2744 K 65 vin.
= Pekovska starka v Ljubljani se
nadaljuje. Pogodbo je doslej podpisalo vsega skupaj 14 mojstrov, katere ostali imenuiejo „Judeže“. To seveda ne škoduje niti delavcem niti pametnejšim mojstrom, ki pridobivajo od dne do dne več odjemalcev, tako da so nekateri že pomnožili svoje delavce. Med pomočniki je popolna solidarnost. Nekateri so tudi že odpotovali. Včeraj bi bil moral biti sestanek stavkarskega odbora z mojstri, ki se pa ni vršil in je odgodeu na soboto, če bo od tega kaj uspeha, je pa veliko vprašanje, zakaj gospod Pauer izjavlja, da hočejo mojstri pač dovoliti nekatere koncesije, ali da ne bodo ničesar podpisali in zlasti da ne bodo priznali organizacije. Gospodje so menda prespali nekoliko let, pa ne vedo, da se delavci danes ne dajo vjeti na kakšne limanice. Oe hočejo moj stri pošteuo spravo, jo lahko dosežejo, če ne bodo pa delavci vztrajali v boju, dokler bo treba, ker ni sile, da bi šli v sužuost.
= V Pulju Je zidarska stavka, o kateri smo že poročali. Podjetniki, ki so se v svoji zaslepljenosti popolnoma udali vodstvu velekapitalistične družbe „Union“, poizkušajo svojo srečo z lovom na stavkokaze, kakor nam brzojavjajo iz Pulja, se je včeraj pripeljalo skozi Ljubljano 16 stavkokazov. Da si zidarski mojstri na ta način ne bodo pomagali iz zagate v katero so zabredli, ni treba naglašati. Svariti pa moramo tudi delavce, naj se ne dajo zapeljevati. Stavka v Pulju traja dalje in zaveden delavec ne išče tam dela, dokler ni stavka končana. Zidarska organizacija v Pulju je tako vzorna, da bi bilo zelo nespametno hodit v Pulj po delo, dokler ne razglasi organizacija sama, da je konec stavke. Seveda je ne bo konec, dokler se gospodarji ne pobotajo z delavci.
= Bosanski socialnodemokratlčnl kongres. V nedeljo dopoludne se je otvoril v S^raievu V. kongres centralne delavske zveze za Bosno in Hercegovino Kongresa so se kot delegatje udeležili sodrugi dr. E e n n e r (Dunaj), dr. Soukup in Bruha (Praga), Juraj Demetrovič (Zagreb), Pavle Pavlovih (Belgrad), D o r b i d (Split), B u -chinger in Weltner (Budimpešta). — Po obširnem referatu sodruga Franca M a r k i 6 a o socialnem zavarovanju delavstva in po pozdravnih govorih delegatov, je
bila enoglasno sprejeta resolucija, v kateri se zahteva razširjenje in dopolnitev zakona o bolniškem zavarovanju delavstva, ustanovitev posebnega delavskega inšpektorata za anektirani deželi, ugotovitev višine delavskega časa in minimum dnevne mezde. V resoluciji je dalje bosansko delavstvo izrazilo in preciziralo svoje zahteve: zavarovanje proti nezaposlenosti (k temu naj prispevata doneske le delodajalec in država, nikakor pa ne delavec) in uvedba starostnega in invalidnega zavarovanja. Po kongresu se je gopoldne vršil shod socialnodemo-kratične stranke, katerega se je udeležilo okrog 4000 delavcev. Shod je otvoril sodrug E a u -s c h e r , nakar je govoril državni poslanec dr. Benner o stališču bosanskega naroda na-pram kulturni Evropi po aneksiji. Avstro-Ogr-ska zida že skozi desetletja samo trdnjave in gradi bojne ladije, a za ljudske potrebe nima pravega smisla. Delavstvo Avstro-Ogrske mora skrbeti, da se iz te trhle države, o kateri je rekel poljski pisatelj Mickiewicz, da je ječa vsem narodom, ustvari moderna, vsem narodom pravična država. Govornik se je obširneje bavil z bosansko ustavo, ki ja popolnoma prikrojena koristim kapitalizma, — Imenom češke socialne demokracije pozdravi zbrano bosansko delavstvo dr. Soukup, ki omenja pred vsem težavno pozicijo Bosne in Hercegovine napram vulkanskemu gibanju v ostalih deželah Balkana. Pred 30 leti sta prišli Bosna iu Hercegovina pod avstro-ogrski režim. Kaj vam je Avstro-Ogrska nudila tekom teh let? Bazen kasarn niči — Da, dala vam je ta država ustavo, po kateri ste defluitivno postali brezpravni sužuji. Monarhija je v Bosno im-portirala edinole vojaštvo in tukaj zidala kasarne in trdnjave, da bi tako zadostila svojim imperialističnim težujam po bližnjem Balkanu. Sodrug Pavle Pavlovič je prinesel pozdrave sodrugov iz kraljevine Srbije ter povdarjal, da družijo bosanske in srbske sodruge skupni socialni in ekonomični interesi v močni mednarodni organizaciji. Končno sta govorila še sodrnga Bruha iz Prage in Juraj Demetrovič iz Zagreba imenom hrvatske socialne demokracije. Zvečer je priredilo pevsko in tamburaško društvo „Proletar“ v društvenih prostorih nad vse impozantno vspelo veselico. Uprizorila se je tudi štiridejanska drama Boguslava K. Jošta „Žrtve“, ki slika mezdne boje ruskih rudarjev.
ZADNJE TESTI.
Socialisti pri Gautschu.
Dunaj. 13. julija. Danes so bili nemški, polski in italijanski socialisti skupaj, češki pa zase pri baronu Gautschu, ki jim je raz-razložil svoje želje. Poslanci so mu odgovorili, da glede bančne predloge menda ne bo težav, pač pa glede brambne in so naglašali, da smatrajo socialno zavarovanje za najvažnejšo točko. Delavnost se najbolje izkaže, če se socialno zavarovanje takoj predloži parlamentu. Gautsch je dejal, da priznava veliko važnost tega vprašanja, ali če se ima predložiti zakon, s katerim soglaša vlada, se to ne more zgoditi takoj, pač pa prav. kmalu. Poljski sodrugi so poudarjali nujnost vodnih cest. Gautsch je pritrdil,|da je v tem vprašanju treba jasnosti. Pittoni je omenil italijansko fakulteto in zavarovanje mornarjev. Pogovor je imel informativen značaj. To velja tudi za konferenco s češkimi socialisti, ki so naglašali, da bo njihovo stališče napram tistim delom brambne predloge, ki zahtevajo nova bremena, strogo opozicionalno. Tudi oni so posebno naglašali nujnost socialnega zavarovanja.
Nemški nacionalci pri Gautschu.
Dunaj, 13. julija. Ob pol 5. popoldne so bili Zastopniki nemško nacionalne zveze Gross, Knirsch, Waber in Wolf pri Gautschu. Dejal je, da tudi on ne misli na predolgo poletno zasedanje, le neodložljiva dela naj bi se sedaj opravila. Med temi bi bil bančni zakon. Predlogo o italijanski fakulteti je napovedal takoj za začetek zasedanja. O konferenci je bil izdan komunike, ki pravi, da so odposlanci vzeli Gautscheve izjave na znanje, da obvestijo svojo zvezo o njih
Dunaj, 13. julija. Posl. Knirsch se je po kouferenci z baronom Gautschem pritoževal, da čakajo na češke Nemce hudi Sasi , češ da hoče Gautsch s Thunom za vsako ceno hitro dognati češko nemško spravo.
Pol/skl socialisti.
Lvov, 14. julija. Klub poljskih socialističnih poslancev se je včeraj konstituiral ter je izvolil Daszynskega za predsednika in dr. D i a m a n d a za podpredsednika.
Ogrska obstrukcija.
Budimpešta, 13. julija. Ko je referent o brambni predlogi baron S o 1 y m o s-s j dejal, da zahteva brambni zakon pač veliko žrtev, ki pa je potrebna za ugled monarhije in ko je apeliral na zbornico, naj čin*
Naročajte, ponudite, zahtevajte in pijte samo
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene in organizacije 20 v, kamor naročnik določi.
Naslov: Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško, kjer |e tudi g°stilna» letovišče in prenočišče. ® ® (§] Svoji k svojim!
prej reši predloge, je opozicija začela ironično klicati „hoch“. Poslanec Benedek je zahteval da se prečkajo vse z brambno predlogo v zvezi stoječe peticije. Sklenilo se je, da se peticije prečitajo jutri. Potem je obširno govoril Ko-šutovec Toth. Po njegovem govoru se je razprava odgodila na jutri.
Grof Wolff Metternich pred sodiščem.
B e r o 1 i n , 13. junija. Danes se j« pričela pred deželnim sodiščem glavna razprava proti grofu Gisbertu W o 1 f f Metternich u. Grof je obtožen enointridesetih goljufij, ene poskušane goljufije in poue verbe 16.000 mark vrednega avtomobila. Grof WolfF Metternich je bil rojen 15. novembra 1866 v Arkenu na Holandskem. V gimnaziji je tako slabo zdelava), da ga je oče vzel domov, da bi se naučil poljedelstva. Ko je doma večkrat izbruhnil požar, so pripisovali mlademu grofu, da je zažgal. Oče ga je poslal v Oile na neko farmo. Oez pol leta se je že vrnil do mov in je delal dolgove. Potem so ga poslali v Argentinijo, kjer tudi ni delal nič druzega. Ko se je vrnil, mu je oče prepovedal hišo. Obtoženec pravi, da se je leta 1909 seznanil z nekim sleparjem, ki se je imenoval baron Tep-litz-Zeuner. S tem se je podal v Berolin, kjer je leto dni živel na kredit. Kupoval je vsakovrstno blago, ki ga ni plačal, pa je vse takoj prodal. Leta 1910 mu je postalo v Berolinu prevroče pa se je napotil v Pariz in London, kjer se je pridružil dvema velikima sleparjema. V Londonu so vsi trije pri kvartah ogoljufali pruskega nadporočnika Beekhausa za več tisoč mark. Ta je napravil ovadbo na beroliusko državno pravdništvo. Grof se je bil med tem preselil na Dunaj in oženil z neko igralko. Dne 14. decembra so ga prijeli in izročili be-rolinskemu sodišču.
Berolin, 14. julija. Grof Wolff Mct-ternich se izgovarja, da je prišel sleparjem v roko in da je kriv njegov oče, ki ga je pre-pustii usodi. Ko ga predsednik vpraša, če ca ni hotela gospa Wolff Wertheim vz^ti za potovalnega maršala, se postavi češ: Tako globoko jaz, grof Wolff Metternich, šo nisem padci, da bi šel za potuega maršala I — Dalje izjavlja, da ni imel nobenega goljufueaa na-meua. Povabljenih je 55 prič. Prišlo jih je 30.
Francoska zbornica.
Pariz, 13. julija. Predlog socialista B r i q u e t a , da se imajo ustanoviti pravice odpuščenih železničarjev do penzije, se je po poročilu ministrskega predsednika od-kazal komisiji.
Pariz, 13. junija Zbornica in senat sta definitivno sprejela proračun. Zasedanje parlamenta se je zaključilo.
Maroko.
Reka, 13. julija. Ko je angleška eskadra zapustila Trst, da se odpelje v Reko, je dobila brezžičen ukaz, da tri bojne ladje s poveljujo čim admiralom takoj odjadrajo v Gibraltar. Sodi se, da je ta ukaz v zvezi z nemško ladjo v Agadiru.
Avtomobil povozil patrolo.
Temešvar, 13. julija. Avtomobil nekega Antona Fischerja se je na glavni cesti zapeljal v vojaško patrolo. Dva infanterista sta nevarno, dva druga pa lahko poškodovana.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Restavracija »International1
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora.
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov!
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
Učenca i
sprejme v trgovino z mešanim blagom
Štefan Lapajne, Spodnja Idrija
V Zajčevi kavarniški restavraciji „Bellevue“ je vsaki popoldan in zvečer
koncert
s petjem, ob nedeljah tudi tamburanje brez vstopnine ter navadnih cenah.
Priporočamo novo trgovino z manufak-turnim blagom
&
&
$
V/’
Ljubljana
Stari trg št. 1
(prej Bazar) postaja elektr. železnice
Stampiije vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
Anton Černe
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg štev. 20.
Ceniki franko. ——
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
I/ rM in okusni zajtrk ima-*'* * • tisti, ki ne pijejo dru-
MnrT Sesa neš° dr- P1-
it&Ul. Trnkoczya sladni
Zdravje!
.S la d i n“. Nasladno in redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj */« kg velia 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy: Dunaj, Josefstadterstrafle 20, RadeUkyplatz 4, SchOnbrunnerstrafie 109. — Gradec, SackstraBe 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczv poleg rotovža v Ljubljaui se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. In bol. blag. juž. železnice.
Ljubljana, Lattermannov drevored
Cirkus Moll Strassbiirger.
JUTRI
Prvi in edini slovenski zasebni trgovski tečaj
   —	  Fran	Gartner.	....... ....
I_0ulToIoana, T-U-r jašlsl trg1 št. 2.1. na-d.stropje-
Zavod je edino slovensko zasebno trgovsko izobraževallšče, ki ima priznano najboljše teoretično in praktično izvežbane moči.
Tečaj traja 10 mesecev.
Šolsko leto 1911/12 se prične dne 2. oktobra 1911.
Vpisovanje je 15. in 16. julija od 9. do 12. ure dop. in 2. do 6. ure popoldne.
Sprejemajo se samo gojenke, ki so dovršile 8 razred ljudske ali 3. razred maščanske šole. Le izjemoma se sprejmejo gojenke, ki so dovršile z odličnim uspehom 7. razred in ki napravijo vsprejemni izpit.
Refletantke naj se zglase v spremstvu staršev ali njih namestnikov, ter prinesejo s s seboj zadnje šolsko izpričevalo.
Zavod je v praktičnem in zdravstvenem oziru najmoderneje opremljen (Zavod se preseli s 1. avgustom t. I. v Gosposko ulico št. 8. t. j. hišo v kateri je bil dosedaj internat „Mladika“, popreje „Višja dekliška šola“).
l
i
v soboto, dne 15. julija
ob 81!* uri zvečer.
Galla-premijera
z velikanskim senzacijonalnim svetovnim programom.
Naznanilo.
Podpisani si usojam slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da premestim z dnem 15. julijem svojo mesarsko obrt iz dosedanjih prostorov v bivšo
Kosovo mesnico
in se cenjenim odjemalcem toplo priporočam.
Y Idriji, dne 12. julija 1911.
Franc Hlebec, mesar.
 V nedeljo, dne 16. julija-
veliki predstavi £
^Popoldne ob 4. uri. |	|	Zvečer	ob	8%	urL*"]
Predprodaja vstopnic: O. lir. trafika ,,TJnion“. Prihod vlakov na juž. kol. v soboto, dne 15. julija ob 8*10 uri zjutraj.
—— Prednaznanila. ——
V soboto od 10—12 ure dop. javno ogledovanje menažerije in hlevov.
V pondeljek od 10—-12 ure zanimive skušnje. Za odrasle 40 v, otroci 20 v.
Splošna delavska zveza »Vzajemnost" v Ljubljani.
Vabilo
na
II. redni letni občni zbor
ki se bo vršil
v nedeljo dne 23. julija 1911 ob 9. uri dopoldan v areni »Narodnega doma“ v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo načelnika o delovanju zveze. 2. Poročilo blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze. 4. Poročila odsekov. 5. Sprememba pravil in sklepanje o prijavljenih predlogih. 6. Raznoterosti.
Y pojasnilo. Pristop na zborovanje je dovoljen le članom, ki se izkažejo z legitimacijo in ki niso čez 2 meseca s prispevki v zaostanku. Duplikate za izgubljene ali pokvarjene legitimacije se dobi v društveni pisarni vsak dan od 6. do 7. ure zvečer. Za člane se smatra le tiste, katerih vpisnina in prispevki so obračunjeni v centrali. Vpiše se lahko tudi pred občnim zborom. Samostojne predloge članov ali odsekov je vložiti pri centrali najkasneje do incl. 15. jul. 1.1.
V Ljubljani, dne 30. junija 1911.
Za nadzorstvo:	Za	načelstvo:
Ivan Hlebš, Val. Mihler. Iv. Kocmur, Št. Lehpamer.