Slev 99. V Llnuilani, v nedeUo one 30. aprila 1922. Leio L. Naročnina za državo SHS: i« oelo leto naprej Dli>. 120-— sa pol leta „ .. „ go-— sa četrt leta „ .• „ 30-—. ia en mesec „ .. „ 10'— za Inozemstvo: oelole.no.....Din. 2 6-— mesečno ..... „ 18 — = Sobotna izdaja: = v Jugoslaviji. . . Din. 15 — vinosemstvn ... „ 35-— Posomna slev. 75 m. s Cene lnseratom:s Enostolpna petitna vrsta maU oglasi po K 4'— In K 6 —» Teltkl oglasi nad 45 mm vK Uue po K 8 —, poslana itd., po K 12 —. Prt večjem naročilo popust Izhaja vsak dan IzvzemSi ponedeljka ln dneva po pra*> nlku ob S. ari zjutraj. Kflsečna priloga: Vestnik SKSL Poštnina plačana v Wm. __Uredništvo je v Kopitarjevi ollot itev. B/UL UoHoptsl se ne vračalo; netrsnhlrana pisma se aa spretemalo. Oredn. telet itv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narol Uprava ]e v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase zagreb .9.011, sarajev. 7563, praške ln dunaj. 24.797 K Slovenska ljudska stranka ima v svojem programu kot načelno točko splošno raz'orožitev kot najuspešnejše sredstvo po-mirjenja vseh narodov sveta. To je princi-pielna točka v programu vseh krščanskih ljudskih strank v smislu smernic, ki jih je v tem oziru podal mirovni papež Benedikt XV. Dokler se to potom obveznega mednarodnega dogovora na podlagi medsebojnega zaupanja, moralne odgovornosti vseh za vse, popolne demokratizacije javnega življenja in ustvaritve obveznega mednarodnega razsodišča za vse meddržavne spore ne uredi, se imajo vse armade v pravičnem sorazmerju reducirati na minimalno prezenčno stanje. Kajpada se mora tudi vsaka država v narodnem in socialnem pogledu preurediti tako, da se pogasijo vsi vzroki meddržavnih sporov, ki izvirajo iz nacionalnih in socialnih krivic v mejah vsake države same. Od tega programa nobena ljudska stranka ne odstopi, ker je najvspešnejše sredstvo za krščansko družinsko skupnost narodov, katera tvori vrhovni in končni cilj vsake krščanske stranke. V tem oziru med nami in naciona-listično-šovinističnimi ter plemensko in ka-pitalistično-imperialističnimi strankami ni niti diskusije niti kakršnegakoli kompromisa. Dokler taka ureditev mednarodnih od-i)OŠajev potom svetovnih konferenc ni dosežena, je seveda popolna odprava armade nemogoča, ker mora vsaka država biti zavarovana zoper zle namere svojega soseda. Spričo splošne težnje vseh narodov in držav sveta z malo izjemo po svetovnem budgetne razmere, seveda v razmerju z raz-vitka pa je stopnjema izvedeno reduciranje že danes nujno že z ozirom na obupne budgetne razmere, seveda v razmrju z raz-oroževanjem od strani ostalih velikih in malih sil. Zato je zlobno natolcevanje od strani buržoaznega demokratskega tiska, ako se naši stranki pripisuje kakšna sovražnost zoper armado, v kolikor je še za varnost naše države neobhodno potrebna. Demokratski tisk se tega šlagerja proti nam poslužuje samo v svoje sebične strankarske namene, da sploh vso opozicijo slika kot državi nevarno in sovražno in na ta način tira vladajoči režim, ki itak sloni samo na bajonetih in žandarjih, do popolnega militarističnega absolutizma, ker le pod njegovo senco demokratsko-radikalna vladna koalicija lahko uspeva. Armada naj iz nujnega sredstva za obrambo države proti eventualnim zunanjim nasprotnikom postane orodje za vzdrževanje protiljud-skega režima — to je glavni smoter politike vladajoče koalicije. Borba opozicije proti temu pa se od strani te »večine« namenoma slika kot borba proti armadi kot taki. Da je ta šlager našel v vladajočih krogih odmeva, nam kaže odgovor vojnega ministra na interpelacijo poslanca Bro-darja in tovarišev zaradi šikaniranja slovenskih in hrvatskih vojakov v armadi. Minister ni meritorno odgovoril na brezštevilne navedene slučaje zapostavljanja, ker jih tajiti ne more, ampak je skušal postopanje vojnih oblasti opravičevati z neko >antimilitaristično propagando«, katere v resnici ni. Nasprotno — boj opozicije, v prvi vrsti Slovenske ljudske stranke proti izrodkom militarizma v naši državi je nujno potreben zato, ker je v korist ugledu in notranji moči države same. Armada, ki postane orodje v rokah protiljudskih strankarskih namenov, je za vsako državo pogubna, kar vidimo zlasti na zgledu bivše pruske in bivše ruske carske armade. Tak militarizem, mesto da bi služil v neobhodno brambo države proti zunanjemu sovražniku, vede nujno do revolucije, ki se začenja vedno ravno v armadi, kar se je pokazalo v svetovni vojski, kjer so znamenje upora dvignili vojaki. Revolucija je legitimna hči militarizma kot orodja protiljudskih klik. Kdor se proti temu bori, se bori proti taki nesreči kakor je revolucija, ki bi bila za tako malo in zunanjim nevarnostim izpostavljeno državo kakor je naša, gotovo velika katastrofa. Nobena revolucija namreč ne izvira iz zle volje vladanih, ampak iz zatiranja od strani vladajočih, ki nosijo zanj"; vso morulično krivdo in odgovornosti Naša armada ima biti varuh naše državne svobode in neodvisnosti, v kolikor ta še ni zajamčena po mednarodnem pacifističnem dogovoru, v kojega uresničenje trdno verujemo. Notranji red in mir pa se zagotavlja po pravičnih zakonih in pošteni upravi; za zločince v kazensko-pravnem pomenu besede pa obstoja policija. Če s? v naši državi ustvari na sporazumu vseh treh plemen sloneča in delovnemu ljudstvu socialno pravična ustava in če se uprava iz-čisti vsake korupcije, se bodo vsi notranji preobrati izvršili legitimnim ustavnim potom. Armada pa ima ostati izven teh političnih bojev. Pod današnjim režimom pa je ravno narobe. Armada se od strani režima smatra za obrambo velesrbskega centralizma, ki se predstavlja v lažnjivi obliki jugoslovanskega narodnega in kulturnega edin-stva. Armada naj ščiti plemenom vsiljeno vidovdansko ustavo, nadvlado dveh v ljudstvu ne korenečih strank, koruptno partizansko upravo in razmetavanje ljudskega denarja. Ker vodilni krogi živijo v tej ideologiji, se seveda v podrejenih vojaških oblasteh ustvarja od zgoraj sovražno razpoloženje proti Slovencem in Hrvatom kot »opo-zicionalnemu elementu«, se moštvo šikani- ra in zlostavlja, kar v vojaških predpisih mše armade ni z ničemer utemeljeno in zvira zgolj iz politične mentalitete nižjih trogov. Prepovedujejo se časopisi, ki ne irobijo v demokratski in radikalni rog, se •reganja orlovstvo in se zapostavlja tudi lovensko in hrvatsko častništvo. In ker :'3 »partizanstvo« glavna reč, se zanemarjajo dejanske potrebe armade, trpi njena bojna oprema in usposobljenost in pusti vojni materijal ležati, da segnije ali pa — eksplodira. Proti temu sistemu, ki je obstoju države nevaren, se bo seveda SLS z vsemi silami v interesu države in armade borila in ne bo odnehala- Če pa ima vojni minister količkaj dobre volje, bo našo stranko v tem oziru podpiral. Slovensko ljudstvo pa si bo dobro zapomnilo, da je v obrambo nereda, šikaniranja moštva in izrodkov militarizma poleg dr. K u k o v c a nastopil v parlamentu tudi poslanec »Samostojne«, gospod U r e k, namesto da bi se kot zastopnik kmetov skupaj z našo stranko zavzel za človeško postopanje s slovenskimi | kmetskimi sinovi v vojski. Pri volitvah bo : »Samostojna« za to dobila zasluženo plačilo ' od strani kmetskega ljudstva. Razprava o dvanajstfnah. DVANJASTINE ZA MAJ IN JUNIJ KONČNO SPREJETE. — SEJE SKUPŠČINE ODGODENE DO 10. MAJA. — SPOR RADI FINANČNIH STRAŽ. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Današnja seja Biarodne skupščine je bila otvorjena ob enajstih. Ko je zbornica prešla na dnevni red, je bil sprejet § 64 zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij, in sicer tako, kakor je to predlagal odbor. Nato je zbornica glasovala o posameznih paragrafih, in sicer j najprej o vsakem paragrafu posamič, nato | pa skupno o vseh. Glasovalo je 186 poslancev, od teh za načrt 134, proti pa 52. S tem ; je bil zakonski načrt o proračunskih dva-i najstinah za meseca maj in junij sprejet, — ! Preden je bila seja zaključena, je povzel ! besedo poslanec Miletič, ki je govoril o §§ 96, 97 in 98 poslovnika. Ti paragrafi govore o vzdrževanju reda v narodni skupščini. Poslanec Miletič je zahteval od predsednika skupščine, naj mu javi, ali je že kaj ukrenil zoper sedanjo stagnacijo v narodni skupščini. Predsednik parlamenta je odgovoril, da je zadovoljen, ker je poslanec Mi- letič sprožil to vprašanje, zakaj zadnji čas je že, da se v narodni skupščini napravi red. — Ker je bil s tem dnevni red narodne skupščine izčrpan, je bila seja zaključena. Predsednik je odredil, da se bo prihodnja seja vršila dne 10. maja. Nato je predsednik pozval po>dodsek zakonodajnega odbora, naj v tem času izgotovi zakonske načrte o glavni kontroli, o centralni upravi, o odgovornosti ministrov in o iz-premembi volivnega zakona. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) V vladi obstoja še vedno latentna kriza radi spora med demokrati in radikalci. Na današnji seji narodne skupščine je došlo med njimi do spora radi člena 64. v zakonu o dvanajstinah. Radikalci so nasprotovali temu, da se odpravijo obmejne čete in nadomeste s finančno stražo. Po kratkem odmoru so pred glasovanjem radikalci popustili in se je tako spor poravnal. i? Nasprotstvo med L!oyd Georgom in Barthoujem. Genova, 29. aprila. (Izv.) K včerajšnji seji podkomisije še poročajo: Angleški ministrski predsednik Lloyd George je Bart-houjevo objavo, da potuje v Pariz, sprejel z nastopnimi resnimi besedami: Doznal sem, da namerava predstojnik francoske delegacije na vsak način odpotovati. Toda ugotoviti moram vsekakor, da je že drugi pot, ko se je tekom konference izredne važnosti in v najkočljivejšem trenutltu odstranil vodja francoske delegacije, da se odpelje v Pariz. Jaz s svoje strani moram vzeti na znanje le sporočilo o obljubi po-vratka. Pravtako spominjam na izredno obžalovanja vredne posledice, ki jih je povzročilo odpotovanje tedanjega predstojnika francoske delegacije Brianda s cannc-ske konference. Iz tega razloga moram izjaviti, da smatram Barthoujev sklep za izredno važen, in sicer radi možnih posledic, ki bi se mogle razviti iz poteka nadaljnjega poslovanja genovske konference. — Nato je izjavil Barthou: Za svojo osebo sem vedno kazal trdno voljo glede poslovanja konference in sem prepričan, da mi bo bodočnost dala prav. Sicer pa se v resnici nc odstranim za dalje časa, kakor je to neobhodno potrebno. Kar se tiče mojega odpo-tovanja, zavisi od zaključka del, ki jih ima izvršiti ta komisija. Francoska vlada noče odjenjati. Pariz, 29. aprila (Izv.) »Chicago Tribune« ve poročati, da je poslal francoski predsednik Poincare lastnoročno pismo Lloydu Georgeu. V pismu izraža svoje začudenje, da se je L!oyd George lako od dalji! od pogodbe, sklenjene v Boulogne. Dalje izjavlja v pismu, (ia stoji francoska vlada slej ko prej na stališču, da se mo- rajo vse mirovne pogodbe striktno izvesti in da ni nikdar privolila v bilo kakršno koli revizijo. Tudi Poljska dela težave. Genova, 29. aprila. (Izv.) Že itak kritičen položaj genovske konference se je z ozirom na noto, ki jo je poslala poljska vlada vsem entenim državam, še bolj poostril. V noti, ki je bila dostavljena vladam v Londonu, Parizu in Rimu, zahteva poljska vlada, da se prizna mirovna pogodba, ki je bila sklenjena v Rigi in da se v smislu verzajskega miru definitivno določijo meje poljske države. Vprašanje obnove Rusijo. Genova, 29. aprila. (Izv.) »Agenzia Štefani« javlja: Zastopniki držav, ki so podpisale povabilo za genovsko konferenco, kakor tudi zastopniki Poljske, Rumu-nije in Švice so se sestali danes ob enajstih, da odobre novo besedilo uvoda k spomenici, ki jo nameravajo izročiti ruski delegaciji. Besedilo, ki ga je izdelal posebni odbor na podlagi angleškega in francoskega načrta, je bilo odobreno. — Nato so začeli razpravljati o členih, vsebujočih obveznosti, ki jih mora sprejeti Rusija, da se ji zagotovi pomoč, ki jo navaja uvod. Člen 1 se sprejme z izpremembo, ki jo je predlagala romunska delegacija. Glasovanja o tem izpreminjevalnem predlogu se zastopniki nevtralnih držav niso udeležili. — Ob štirih popoldne se je seja nadaljevala in so razpravljali o načrtu spomenice. Pogoji za Rusijo. Genova, 29, aprila. (Izv.) Redakcijska komisija je danes dopoldne končala svoje delo in jc prvi del obeh načrtov, splošnega angleškega in francoskega besedila spra- vila v sklad, nakar je politična podkomisija nadaljevala sinoči prekinjeno sejo, katere se pa Rusi niso udeležili. Delacroix (Belgija) je predložil v imenu redakcijske komisije novo besedilo, ki podrobno urejuje udeležbo posameznih sklicujočih držav na obnovi Rusije. Nato se je razpravljalo o členu 1, ki nalaga Rusiji, da se vzdržuje vsake propagande v inozemstvu. Francoski delegat Barthou jc zahteval, da se Rusiji odreka vsaka teritorialna in politična propaganda. Rusija naj bi se obvezala, da bo spoštovala status quo v Evropi.. Pri tem je govornik očividno mislil na Besarabijo. Lloyd George je odgovoril, da stoji osebno v vprašanju Besarabije na strani Rumunije. Vprašanje mej pride gotovo do razgovora, vendar pa se to vprašanje ne sme forsirati, ampak počakati, da ga Rusi sami sprožijo. — Po daljši debati je bil prvi del sprejet v smislu Bratianovega predloga, toda z amendementom Lloyd Gcorga, Seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje popoldne. čičerinovo pismo Facti. Genova, 29. aprila. (Izv.) Čičerin je poslal včeraj predsedniku konference italijanskemu ministrskemu predsedniku Facti pismo, v katerem naglasa, da ruska delegacija ni dobila nobenega določenega odgovora glede višine kreditov, ki so absolutno potrebni za obnovo Rusije in ki jih je ruska delgacija označila kot predpogoj dogovora, ki ga je na kratko skiciral v svojem dopisu z dne 20. t. m., ki ga je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku. Ako izostane odgovor o tem vprašanju in' se delo konference prekine in naj to pomeni, da sklicujoče države ne smatrajo ve£ pisma z dne 20. t. m. kot podlago za nadaljnja razpravljala, bi se morala ruska delegacija zopet povrniti k svoji spomenici, ki ugotavlja prvotno stališče ruske delegacije in vsebuje tudi načela, katera smatra ruska; delegacija kot edino pravilna, to pa navzlic temu, da je ruska delegacija, da doseže sporazum, privolila v koncesije, ki jih je ponudila v svojem pismu z dne 20. t. m. pod gotovimi pogoji, ki pa izgube svojo veljavo, ako se ne izpolnijo. Ker računa s to možnostjo, predlaga sedaj to spomenico oficielno konferenci. Izvozna carina za sirovine. Genova, 29. aprila. (Izv.) Dopoldne se je sestala gospodarska podkomisija in je razpravljala o izvozni carini na sirovine. italijanski trgovinski minister Rossi je predlagal, naj se te carine pobirajo le v fiskalične namene in naj ne presegajo 15 odstotkov vrednosti. Jugoslovanski trgovinski minister dr. Jankovič je odgovoril, da je jugoslovanska vlada vsled opustošenj, ki jih je povzročila vojna, prisiljena vztrajati na prepovedi izvoza, da se prepreči prehudo dviganje cen v tuzemstvu in da se obnovi propadla industrija. Veliko industrijske države imajo naravno velik interes na tem, da se izvoz sirovin dvigne, interesi držav, ki proizvajajo sirovine, pa so popolnoma drugačni. Angleški delegat je nato predlagal, naj se kot podlaga za pripustitev izvoznih carin vpoštevajo poleg fiskalnih momentov tudi oziri na prehrano lastnega prebivalstva in na to, da lastne države ne ostanejo brez sirovin. Predlagal jo tudi, naj se kot skrajna meja izvoznih carin določi 25 odstotkov vrednosti blaga. Italijanski trgovinski minister je izjavil, da mora vztrajati na svojem stališču. Čehi — pesimisti. Praga, 29. aprila. (Izv.) Kakor poroča neka privatna brzojavka iz Genovo, je češka delegacija zelo pesimističnega mnenja o pogajanjih z rusko delegacijo. Še ena genovska konfcrenca? Genova, 29. aprila. (Izvirno.) Nasled-stvene države niso zadovoljne s sklepi go-J spodarske komisije in nameravajo baje sklicati po končani konferenci ponovno konferenco v Genovo. KRALTZA 7I7TRO~ REŠITEV" REŠKEGA' VPRAŠANJA. Zagreb, 29. aprila. (Izv.) Kakor poroča Slohodna Tribuna«, je bil kralj zelo nevoljen, da pogajanja z Italijo še niso prekoračila mrtve točke. Zahteval je, do se reši vprašanje Reko čimpreje, najkasneje pa do njegovega povratka, to ie do 10. maja t. 1. Pismo iz Genova. Genova, 26. aprila. »Genova la Superba k V resnici ponosna je Genova, da so evropske države izbrale ravno njo kot sedež konference, ki naj prinese mir, gospodarski mir, stalen mir in ki naj določi smernice za obnovo Evrope. Niso države izbirale slabo: središče Riviere, kjer je pomlad v razcvetu, ko se drugod mora bojevati še z zimo, sedež do-žev genoveškili, ki se odlikuje po stari zgodovini, slavni preteklosti, po številnih spomenikih teh slavnih časov in nebrojnih krasnih palačah. Ena izmed teh palač stoji v via Balbi, to je palazzo Reale. Res je Genova, tristotisočno pristanišče, tudi sicer živahna in lepa, ali pri navzočnosti toliko imenitnih gostov se hoče posebno izkazati, se hoče odlikovati in pokazati v vsej svoji krasoti! Le poglejte jih, genoveške signorine v svili, le poglejte renesančne palače v zastavah! Avtomobili •švigajo kot za stavo in najbolj po via Balbi, via Cairoli, via Garibaldi, mnogi med njimi v palazzo Reale ali iz nje s tujimi gosti. Eno pa pade tujcu posebno v oči: to je množica vojaštva: carabinieri, alpini, ber-saglieri, cavalleria in drugi, kakor da je Genova naenkrat veliko vojaško taborišče, kjer je vsak drugi človek vojak. — Vrši se konferenca, ki naj zasigura Evropi mir, stalen mir, vrši se pod egido, ob številni asistenci vojaštva. Videti je, da je staro rimsko načelo še vedno v veljavi, načelo latinskega Rima, ki je zavojeval svet: »Si vis pacem, para bellum«. Zanimive so stvari iz te konference, ki se odtegajo pogledu onih, ki jo spremljajo in zasledujejo samo po časopisnih vesteh. Par talcih zanimivosti Vam dam v naslednjem. Incident pogodbe med Nemčijo in Rusijo je znan. Saj je razburil Francoze, da so zrasli kakor petelin in potegnili v sveti jezi poleg aliiranih celo nevtralce za seboj ln je bil obstoj in uspeh konference kljub vsem prizadevanjem Lloyd Georgea resno ogrožen. In vendar nihče ne vo prav oceniti postopanja Nemcev. Eni celo trdijo, da so Nemci s svojo Michel-politiko proti svoji boljši volji padli v to kašo. Stvar ni takšna. V tej pogodbi je bila dobro premišljena in potencirano riskira-na nemška poteza z namenom, da se vsaj proti eni veliki, če ne sedaj pa v bodočnosti gospodarsko in politično močni državi postavijo v položaj enakopravnosti, brez obveznosti reparacij, kakor jih imajo napram vsem velikim državam. Nemci so se dobro zavedali, da ima člen 116 verzajslce pogodbe v sebi možnost take odvisnosti in takih obveznosti reparacij tudi napram Rusiji, vedeli so tudi, da jih pri skupnem obravnavanju razmerja z Rusijo nihče ne bo Ščitil, nasprotno, da bodo preglasovani kot vedno, ako nastopijo skupno z aliiranci in uevtralci. Zato so nastopili pot separatne pogodbe, v kateri ji je bila za slučaj, da obvelja zasigurana pravica ravnopravnega kompa-ciscenta, dočim bi pri skupnem obravnavanju ruskega vprašanja Nemčija bila v položaju premaganca, obvezanega k reparacijam, tudi napram Rusiji. Tn pogodba je obveljala. Nemčija je opasno igro, h kateri jo je prisilil položaj člena 116 verzajske mirovne pogodbe, dobila. To ni bila Michel politika, ampak igra in zelo spretna igra. Res je, da so Nemci pri tej pogodbi mnogo žrtvovali in nemški ekspert mi je v razgovoru izjavil, da cenijo svoje žrtve do dveh miljard zlatih mark: predvojne nem- A. P. Čehov: V brivnici. Zgodaj zjutraj. Ni še sedem ura, toda Makar Kuzmič Bljestkin je svojo brivnico že odprl. Lastnik, mlad mož, star približno triindvajset let, neumit, v povaljani, a gizdalinski obleki, se bavi s pospravljanjem sobe. Pravzaprav tu ni mnogo, kar bi se dalo pospraviti, a on se je pri tem opravku vendar spotil. Tu briše s cunjo, tam praska s prstom, tu zopet najde stenico in jo pomete s stene. Brivnica je majhna, ozka, nečista. Tapete, s katerimi so lepljene stene, spominjajo na obledelo vozniško bluzo. Med obema motnima, krmežljivima olrnoma se nahajajo ozka, škripajoča, borna vratca in nad njimi od vlage popolnoma z zelenim volkom prevlečen zvonček, ki krčevito in kar sam od sebe pozvanja. Ako si pogledal na zrcalo, ki je viselo na steni, ti je spačilo obraz v vso strani na najbolj krvoločen način. Pred tem ogledalom se brije in striže. Na mizici, ki jo pravtako neumita in umazana, kakor Makar Kuzmič sam, leži vse orodje: glavniki, škarje, britve, pomada v sibikah za kopejko, puder za kopejko, zelo zredčena kolonjska voda za kopejko. Da, vsa brivnica ni več medna nego petnajst kopejk. 9 Nad vratmi se je oglasil stok bolnega *voneka in v brivnico je stopil žc starejši mož v strojenem kožuhu in klobučevina-stih čevljih. Glavo in vrat je imel zavit v ženski šal. To je bil Erast Ivanič Jagodov, krstni ške terjatve, zlasti železniške obligacije in odškodninske pravice nemških državljanov v Rusiji radi konfiskacij in nacionalizacij podjetij in imetij nemških državljanov, za kar bo mogoče nemška država, zlasti v slučajih, da so dotični državljani v sili, prevzela nase odškodninske obveznosti mesto Rusije. Toda te obveznosti so le majhen del tega, kar bi sicer morala plačevati na reparacijah Rusiji. Rusija pa je s to pogodbo tudi mnogo pridobila in si zavarovala položaj svobodnega kompaciscenta, s čemer je zlasti že naprej napravila križ čez pretirane zahteve aliiranih sil. Splošno se priznava, da je ruska delegacija pokazala izborno taktiko, kar je tem važnejše, ako pomislimo, da so bili talco-zvani pogoji za gospodarsko vzpostavitev Rusije v bistvu pogoji za gospodarsko pod-jarmljenje Rusije in v zahtevi aliirancev pofinančnikontroliv Rusiji ne moremo videti nič drugega nego je reparacij-ska komisija za Nemčijo ali kar je bila Det-te publique Ottomane za Turčijo. Še več, aliiranci so celo zahtevali eksteritorialnost za svoje podanike v Rusiji, isto kar so določevale takozvane kapitulacije za inozemce v Turčiji! Da, zgodovina se ponavlja! Nil novi sub sole. Toda ruska delegacija je te udarce dobro parirala in njihova argumentacija je bila tako krepka, da so poleg nevtralcev morali pristati na njo sami aliiranci. Ostrino dogovora v Cannesu so obrnili proti ali-irancem, rekoč, da se aliirane sile same ne držijo sklepov dogovora v Cannesu, kjp-je bila sklenjena za obnovo potreb- na gospodarska obnova Rusije. Ako si genovska konferenca lasti zasluge, da je konferenca miru oziroma postavlja osnove za bodoči trajni mir, potem ne more iti proti sklepom Cannesa in ne more s ponižanjem in podjarmljenjem 120 milijonskega naroda v kali pripravljati novo vojno. In odbili so zahtevo finančne kontrole in zahtevo ex-teritorialitete za podanike aliiranih držav! Seveda so bili tu zopet najbolj prizadeti Francozi ali bolje rečeno skupina francoskih kapitalistov, ki hoče na vsak način rešiti kapitale, investirane v Rusiji. Poleg Francozov so imeli- precej ruskih papirjev, zlasti železniških obligacij tudi Holandci. Toda napram sili argumentacije boljševikov je morala francoska delegacija opustiti zaščito skupine privatnih kapitalistov in se postaviti na stališče interesov celokupne Evrope za daljšo bodočnost. Pripomniti moramo še, da Nemci polagajo na Rusijo in njeno gospodarsko obnovo veliko važnost, ker so prepričani, da bodo njihove tovarne za lokomotive, vagone, poljedelske stroje etc. našle v Rusiji najbližjega in najboljšega odjemalca. Uver-jeni so, da so obljube boljševikov glede vzpostavitve prejšnjega pravnega položaja, zlasti glede denacionalizacije trgovine in industrije iskrene in da je Rusija vsled svojih neizčrpljivih resursov pri primerni pomoči od zunaj v stanu v par letih se gospodarsko opomoči in urediti, kakor se je izredno hitro opomogla po revoluciji in japonski vojni leta 1905. Glede tujcev obljublja Rusija, da jim vrne vsa podjetja, sicer ne v lastnino, ampak v uživanje. To je ena stran; z druge strani pa se čujejo čisto drugačne sodbe in se korak Nemčije karakterizira kot nož v hrbet Lloyd Georgeu, ki je mislil in hotel tudi Nemčiji dobro, ki mu pa ne vrača milo za drago. Dr. Basaj. Darujte za gladujoče v feiji ! boter Makarja Kuzmiča. Preje je bil nameščen kot paznik pri konzistoriju, sedaj pa stanuje ob »Rdečem ribniku« in se bavi s ključavničarstvom. »f)obro jutro, ljubi Makar, moj najdražji sinček!« je dejal Makarju Kuzmiču, ki je z največjo vnemo pospravljal in čistil sobo. Poljubila sta se. Jagodov je zmotal šal z glave in se pokrižal. »Kako je to daleč,« je dejal hrkaje. »To ni šala: od »Rdečega ribnika« do Ka-luških vrat.« »Kako se Vam kaj godi?« »Slabo, dragi dečko. Imel sem tifus.« »Česa ne poveste 1 Tifus?« »Da, tifus. Mesec dni sem ležal; mislil sem, da umrem. Dejali so me že v sveto oljo. Sedaj mi izpadajo lasje. Zdravnik mi je priporočil, naj si jih postrižem. Pravi, da zrastejo novi močnejši lasje. No, mislil sem si, pojdi k Makarju. Namesto h komu drugemu, že raje k sorodniku. Najprej napravi bolje, drugič pa ne vzame denarja. Sicer je nekam daleč, to je res, a nič ne do. Majhen izprehod.« »To Vam storim z veseljem. Proeim, semkaj k Makar Kuzmič se je poklonil in pokazal na stol. Jagodov je sedel, se opazoval v ogledalu in je bil s tem, kar je videl, očividno zadovoljen. Zrcalo mu je kazalo zmaličeno spoko s šobo Kaimika, topim, širokim nosom in z očmi, stoječimi na čelu. Makar Kuzmič je ogrnil svojemu gostu preko pleč bel prt z rumenimi madeži in jo prijel v roke cvileče škarje. DR. KUMANUDI POZVAN V BELGRAD. Gre za posojilo v Ameriki. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tekočih vprašanjih. Govori se, da je belgrajska vlada danes pozvala finančnega ministra dr. Ku-manudija, naj se takoj vrne v Belgrad, ker namerava država najeti posojilo, ki ga ji nudi neka ameriška finančna skupina v znesku 100 milijonov efektivnih dolarjev. Omenjena skupina je dala jugoslovanski vladi le kratek vrok za odgovor, zato pričakujejo prihod dr. Kumamidija v Belgrad že v ponedeljek. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Ministrski svet je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o razmejitvi napram Mažarski, o vejni odškodnini in reparacijah, IZJAVA MINISTRA ZA AGRARNO REFORMO. Belgrad, 29. aprila. (Izv-) Danes popoldne je imel sejo finančni odbor. Minister za agrarno reformo Miletič je podal daljši ekspoze o dosedanjem delu svojega reso-ra. Izjavil je, da je izvedba agrarne reforme dovršena v Bosni in Hercegovini in da se bo s 15, junijem pričelo z likvidacijo. Glede Južne Srbije in Dalmacije je izjavil, da je izdelan tozadevni zakon in predložen ministrskemu komiteju na proučevanje ter da ga bo vlada predložila narodni skupščini v pretres in odobrenje. Glede Vojvodine, Hrvatske in Slavonije je izjavil, da v teh pokrajinah ni kolonskih in najemniških od-nošajev, radi česar ni bilo potrebno, da se za Hrvatsko in Slavonijo predloži poseben zakon. Tamkaj je agrarna reforma izvedena tako, da so se veleposestnikom odvzemali posamezni kosi zemlje in dodeljevali malim posestnikom. Na prihodnji seji, ki bo v ponedeljek, bo minister za agrarno reformo nadaljeval svoj ekspoze. Ob tef priliki bo tudi Jugoslovanski klub podal svoje mišljenje ter stavil konkretne predloge, DR. SPAH0 ZA PROTIČA. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Dr. Spaho je izjavil poročevalcu »Slobodne Tribune«, da bi bil v opoziciji le proti Pašičevi, ne pa proti Protičevi vladi, katero bi po svojih močeh podpiral. NIKOLA PAŠIČ SNUBI. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je pogajal z Benino-vo skupino, ki bi jo rad pritegnil k sodelovanju v vladi. Težkoče obstoje v tem, da radikalci resorta za agrarno reformo nočejo prepustiti zemljoradnikom. URADNIŠKA SPOMENICA VLADI. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Udruženje uradnikov je poslalo vladi spomenico, v kateri zahteva ureditev svojih prejemkov. V spomenici se glasi, da se lok ne sme preveč napenjati, sicer bo uradništvo uničeno in prisiljeno k tatvini. Ta spomenica je napravila v političnih krogih velik vtis. Govori se, da pride to vprašanje v kratkem na dnevni red narodne skupščine. ALI RES PRIMANJKUJE SLOVENSKIH POŠTARJEV? Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je minister za pošto in brzojav odgovoril na vprašanje posl. Brodarja radi namestitve poštarja vran-glovca v Slov. Bistrici ter izjavil v svojem odgovoru, da se je izvršilo to imenovanje radi pomanjkanja poštarjev v Sloveniji. »Ostrižem Vas čisto na kratko, čisto golol« je rekel. »Seveda. Glava mora biti, kakor bi jo nosil Tatar, kakor topovska krogla. Bodo potem tem bolj rastli lasje.« »Kako se godi gospej teti?« »No, že gre; živi se tako in tako. Zadnjič je prinesla majorjevi gospej sinčka. Za to je dobila rubelj.« »Tako, tako! Rubelj! Držite malo uho!« »Lepo, lepo! Samo ne urezi me, pazi dobro! Av, to boli! Ti me vlečeš za lase.« »O, nič ne de! Temu se pri našem poslu ne moremo izogniti. Kako pa gre Ani Erastovni?« »Moji hčeri? No, prav dobro; prav vesela in živahna je. Prejšnji teden, v sredo, smo jo zaročili s Šejkinom. Zakaj nisi prišel k nam?« Škarje so prejenjale škrtati. Makar Kuzmič je spustil roke ob boke in prestrašeno vprašal: »Koga ste zaročili?« »Ano.« »Pa kako? S kom?« »S Prokofijem Petrovičem Šejkinom. Njegova teta jo oskrbnica v Zlatoustenjsla ulici. Zelo vrla ženska. Seveda so vsi veselimo in zahvaljujemo boga. Čez osem dni bo poroka. Pridi vendar, se bomo imenitno imoli!« »Toda kako je to mogoče, Erast Ivanič?« je vprašal Makar Kuzmič. Popolnoma je pobledel in je razburjeno vzmigaval z rameni. »Kako le je to mogoče? To... to vendar no more biti! Ana Erastovna je ANGLEŠKO POSOJILO BELGRADU. Belgrad, 29, aprila. (Izv.) Skupina angleških bank je ponudila mestu Belgradu posojilo v znesku pol milijona funtov Ster-lingov, KAKO REDUCIRAJO? Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Kako se pri nas izvaja redukcija uradništva, kaže najlepše slučaj borze (posredovalnica) dela za Slovenijo, kjer je Bedaj ostal samo en uradnik. Morebiti se je to zgodilo radi tega, ker je ta borza dela najbolje vršila svojo nalogo ter zaposlila največ delavcev. REPARACIJSKA KOMISIJA 0 NEMŠKO. RUSKI POGODBI. London, 29. aprila. (Izv.) Kakor poro. ča »Times« iz Pariza, sodijo, da bodo juri-stični izvedenci reparacijske komisije po-ročali, da ne najdejo v nemško-ruski pogodbi ničesar, kar ne bi bilo združljivo j verzajsko mirovno pogodbo, seveda ako Nemčija poda zadovoljiv odgovor glede go. tovih točk. NEMČIJA SPREJEMLJIVA- Pariz, 29. aprila. (Izv,) »Intransigeant« poroča, da je reparacijska komisija prejela od Nemčije dve pismi, v kateri se o zahtevah komisije ne izraža več tako odbijajoče in je upati, da bo do 31, maja izpolnila vse zahteve, BREZUSPEŠNA POGAJANJA S ČEŠKI-MI KOVINARJL Praga, 29, aprila, (Izv.) E*pgajanja s kovinarji so dosedaj ostala brezuspešna. Posredovanje vlade so delavci po glasovanju odklonili in obenem sklenili, da smatrajo tudi vse dosedanje pogodbe z lastniki za razveljavljene. Jutri se vrši ponoven sestanek z delavskimi zaupniki, OBISK AMERIŠKIH ČEHOV V DOMOVINI. Praga, 29. aprila, (Izv.) Ameriški katoliški Čehi prirede maja meseca v dveh oddelkih izlet v staro domovino. Prvi oddelek bodo tvorili trgovci. Pride jih okoli 250, in sicer pridejo okoli 17. maja in ostanejo približno mesec dni. Drugi oddelek organizirajo katoliški Čehi in jih pride približno 170 okrog 25. maja. UGOTOVITEV ŠTEVILA ČEŠKIH DRŽAVNIH URADNIKOV. Praga, 29. aprila. (Izv.) Senator Lukez in tovariši so v senatu predložili predlog, da naj se končno ugotovi število državnih uradnikov in izdatkov za uradništvo, kajti dosedaj ni tozadevnega točnega pregleda,| LJENIN OPERIRAN. Moskva, 29. aprila. (Izv.) Dne 23. april la je bil operiran Ljenin. Operacija je prav dobro uspela in so zdravniki vzeli iz rane ostanke dum-dum strela. Ljenin je izven vsake nevarnosti in sc njegova rana popolnoma normalno celi. RAZGOVORI MED POLJSKO IN AVSTRIJO. Varšava, 29. aprila- (Izv,) Glasom poročila, ki ga je prejelo poljsko zunanje ministrstvo, pride v prvih dneh maja zunanji minister Skirmunt iz Genove v Varšavo, Pri tej priliki se ustavi za par dni na Dunaju na izrecno povabilo zveznega kanclerja dr, Schobra, s katerim se bosta razgovarjala o raznih aktualnih zadevah, RUSIJA SKLENE POGODBE TUDI Z DRUGIMI DRŽAVAMI. Moskva, 29 aprila. (Izv.) Povodomi razgovorov o rus>ko-francoskem dogovoru' vendar ... imel sem vendar... čutil sera do nje nagnjenje; imel sem namene. Kako se je to zgodilo?« »No, čisto preprosto. Odločili smo se in jo zaročili. On je vrl človek.« »Imel sem namene,« je dejal Makat Kuzmič. »To vendar ne more biti, Erast Ivanič! Jaz... jaz sem ji ponudil svoje srce... In teta mi je vendar tudi obljubila... Spoštoval sem Vas vedno kot rodnega očeta ... vedno Vas zastonj strižem. Vedno sem Vam storil, kar ste želeli, in ko je moj ljubljeni oče umrl, ste dobili od mene zofo in v gotovini deset rubljev in mi jih niste vrnili. Spomnite se vendar!« »Kako naj se ne spomnim? Gotovo! Toda kakšen snubec pa si, Makar? Ali sploh prihajaš v poštev kot snubec? Nimaš denarja, nimaš uradne službe, le ubogo obrt...« »Šejkin je gotovo bogat?« »Šejkin je član delavske zadruge Ima kavcijo tisoč petsto rubljev. To je že nekaj, dragi moj... Naj govoričiva tu, kai hočeva, stvar je dogovorjena. Ne moreva je razveljaviti, ljubi Makar. Poišči si druge neveste 1 Toliko deklet je na svetu!... No striži vendar! Kaj stojiš tu?« Makar Kuzmič je molčal in stal, ne d« bi se ganil. Potem je izvlekel majhen ro bec in jel jokati. >No, kaj takega k ga js tolažil Erasr Ivanič. »Ne bodi žalosten! Poglejte ven darl Ihti tu .ta človek kakor ženske! Ostri ži najprej mojo glavo in potem jokaj. Vze mi škarje!« je izjavil Karaenjev, da namerava sovjetska Rusija tudi z nekaterimi drugimi državami skleniti podobne pogodbe. ZRAKOPLOVSTVO. Dunaj, 29. aprila. (Izv.) Francosko-ru-munska družba za zrakoplovbo namerava že v prvih dneh maja meseca razširiti svoje delovanje iz Prage preko Dunaja v Budimpešto. Še tekom tekočega leta pa razširi svoje delovanje tudi preko Belgrada, Bukarešte v Carigrad. Na dnevnem redu so tožbe o slabih učnih uspehih in o moralni pokvarjenosti mladine. Iščejo in naštevajo se vzroki tej neveseli prikazni: posledice vojske, draginja, stradanje, vožnja po železnici itd. Sklicujejo se enkete, iščejo zdravila, predpisujejo recepti za ozdravljenje bolezni: malo več nadzorstva, — »samo malo k — obveščanje starišev, primerne igre, šport itd. Vse lepo, a vse sama — krparija. Glavnega vzroka in glavnega sredstva nočejo videti. Pri belem dnevu z laterno iščejo vzrokov, pa pravega ne vidijo, ker — nočejo. Čujte vi, visoki gospodje šolniki in vzgojitelji: Mladina je zato pokvarjena in surova, ker ji manjka verske vzgoje! To je jasno ko beli dan — za tistega, ki hoče videti. Versko vzgojen človek je obenem moralno vzgojen. Treba je prav afektirane nevednosti, da kdo tega ne vidi. Saj uči in potrjuje to vsa mnogoletna skušnja, vse življenje, ki nas obdaja. Saj potrjuje to sedanja mladina, potrjujejo vsestranske tožbe o pokvarjenosti te mladine. Vsak človek zdravih oči to vidi. Samo tisti ne vidijo — pač, vidijo, a priznati nočejo, ki bi morali videti in vedeti pred vsemi drugimi, ker imajo oblast nad šolo v roki. Treba je prav afektirane lepote, da — med tem, ko tožijo o pokvar-snosti mladine in iščejo sredstev zoper jo — v istem trenotku hočejo šolo še bolj azkristjanitil! Razkristjanjena mladina — podivjana lladina; globokoverna mladina — moral-a mladina. Ne verjamete? Exempla do-ent. Zgledi govorijo, zgledi kričijo. Vze-lite samo dva eksemplara: morilca Per-a in — E r n e s ta Mlakarja. Ali ne oznate tega? Potem si za 10 kronic kulte knjižico »Rožico s Krasa«, ki je :evnokar izšla in jo dobite v Jugoslovanski knjigami! Preberite jo in povejte: Je-li to irava vzgoja ali ni?! Je li to prava in zdra-a morala ali ne?! Ali je bolj prava Per-:ova?... V »Rožici« imate naslikanega, kakor s bil — mladeniča-dijaka v vsakem oziru zornega, značajnega,plemeni tega, kristal-o-čistega. Bil je pono3 in dika svojega azreda. Součenci in učitelji so ga ljubili a spoštovali — dokler je bil dijak. Pri vo-akih pa je imponiral tovarišem in čast-ikom. In ta dika dijaštva je najemal svojo načajnost, svojo moralno čistost, svojo aladeniško možnost iz — žive vere in živ-jenja po tej veri. »Rožica s Krasa« —■ drobna in skrom-ia knjižica s šesterimi sličicami, pa važ-ejša za naše dijaštvo kakor kaka Goethe-eva drama in njegove ljubice. Naj bi jo italo vse slovensko dijaštvo! 'akega zgleda iz domačih tal kakor je llakar, ne poznamo. Vsi, ki imate opra- Makar Kuzmič je vzel škarje, jih lekaj časa brezmiselno gledal in jih polo-iil na mizo. Roke so se mu tresle. »Ne morem!« je dejal. »Sedaj ne im> •em; nimam moči! Jaz nesrečni človek! In udi ona je nesrečna! Ljubila sva se in se :avezala, in sedaj so naju ločili ljudje brez irca. Pojdite, Erast Ivanič! Ne morem Vas rideti.« »Potem pridem zopet jutri, ljubi Ma-tar. Postrižeš mi jutri ostale lase.« »Dobro!« »Le pomiri se! Jutri pridem k tebi, utri zgodaj!« Glava Erasta Ivaniča je bila do polo-rice ostrižena popolnoma na golo, tako da e izgledal kakor kaznjenec. Ni bilo sicer prijetno, nositi tako glavo, toda dalo se ni nič napraviti. Zavil si je glavo v šal in sapustil brivnico. Ko je bil Makar Kuzmič sam, je sedel in tiho jokal dalje. Drugi dan zgodaj zjutraj je zopet prišel Erast Ivanič. »S čim Vam naj postrežem?« ga je /prašal Makar Kuzmič hladno. »Ostriži me do konca, ljubi Makar, [)ol glave še ni ostrižene!« »Prosim, najprej denar! Zastonj ne strižem.« Erast Ivanič je odšel, ne da bi črlinil besedo, in je nosil odslej pol glave čisto ostrižene, na drugi polovici pa dolge lase. Da bi si str igel lase za denar, to smatra za zapravljivost. Sedaj čaka, da mu zrastejo lasje tudi na ostriženi polovici glave. 3 to pričesko se je zabaval tudi na poroki svoje hčere. viti z mladino in jej res dobro hočete, skrbite, da jej pride ta drobna knjižica v roke! Pa niti gospodom samim, šolnikom in višjim šolnikom, ne bi škodila. Grau ist alle Theorie, griin ist nur des Lebens fri-sclier Baum. Tu imate, gospodje, živ in neovrgljiv dokument, kako moralno čisto mladino vzgaja — vera in edino vera. Take dijake vzgajaj nam šola — in ne bo treba več tarnati nad pokvarjenostjo mladine! Na genovski konferenci ne prevladuje samo hladen razum in trezna sodba, ampak tudi politična strast in pristranost v presojanju položaja. Stara resnica je namreč, da bojevniki prve vrste nimajo tistega pregleda nad skupno akcijo kakor nepristranski opazovalci bojev iz daljine. Tak miren opazovalec in hladen presojevalec političnega položaja na genovski konferenci je ameriški bankir Frank V a n -d e r 1 i p, ki je n« samo z znanjem in odo-brenjem ameriške vlade, ampak skoro gotovo kot njen poseben zaupnik takoj po vojni prepotoval skoraj celo Evropo, ne izvzemši niti Jugoslavije, da poroča svoji vladi o gospodarskem in zlasti finančnem položaju zmagovitih in premaganih evropskih držav. Tudi na genovsko konferenco je prišel Vanderlip kot zaupnik ameriške vlade, in zato zasluži njegovo mnenje o sedanjem političnem položaju v Evropi našo posebno pozornost. V dunajski »Neue Freie Presse« od 27. aprila je objavil Vanderlip članek iz katerega posnemamo: »V Genovi bo padla najdalekosežnejša odločitev, kajti tam se pripravlja nova gru-pacija evropskih drŽav. Angleški ministrski predsednik se je odločil, da bo po svojem povratku v domovino odkrito izjavil, da na konferenci ni dosegel nič pomembnega. Toda njegov politični uspeh bo v tem, da bo svojim sodržavljanom in celi Evropi razkril pravi vzrok neuspeha konference. Kot vzrok neuspeha bo imenoval Francijo. Če poide po tem načrtu vse gladko, bo Francijo ožigosal kot onega krivca, ki naj odgovarja tudi za ta neuspeh v vrsti poskusov za gospodarsko obnovo Evrope. Tako bo govoril Lloyd George in tako govore danes že vsi Angleži v Genovi in v tem tiči smisel Lloyd George-ve nedavno na francoski naslov izrečene grožnje, da bo Anglija vse one razkrinkala, ki so uspeh konference namenoma onemogočili. Ljudje — in med temi se nahajajo naj-merodajnejši politiki — ki presojajo položaj hladno kot jaz, dele današnjo Evropo na dva dela. Na eni strani stoje države z visoko razvito industrijo, ki nujno poirebu-jejo tuje trge. V to skupino spadajo Anglija, Nemčija, skandinavske dežele, Belgija, Italija in Češkoslovaška. Tem nasproti stoje države s političnimi cilji, ki so vse izrazito militaristične. Ta skupina držav stoji pod vodstvom Francije iu obsega poleg nje same še Poljsko, Jugoslavijo in Romunijo (kje je mala antanta? op. ur.). Ta skupina nima nikakega smisla za praktično življenje, pač pa so narodi zelo šovinistični in temperamentni in imajo najmočnejše armade v Evropi. Iz povedanega so razvidne nove linije evropske politike. Mnogokrat se je že naglašalo, da interesi Francije in Anglije niso identični. Anglija zahteva gospodarsko močno Evropo, ki bo za nakup industrijskega blaga sprejemljiva; skratka, Anglija hoče mir. Če tega cilja ne doseže, mora Anglija v današnji obliki propasti. Brezdelnost v Angliji je ogromna in Anglija ne more trajno deliti miloščine miljonom svojih prebivalcev. Države, katerih prebivalstvo je preveliko, morajo imeti mir. Zato je njihova deviza: Mir, razorožitev, gospodarska obnova in svetovna trgovina. Po prepričanju Lloyda Georgea je ta deviza mnogo boljša volilna platforma kakor kakšna medla resolucija o valutnem problemu. Zato je taktika Lloyda Georgea jasna: On bo Francijo prisilil, da zapusti konferenco in potem bo lahko rekel, da je Francija kriva, da se ni moglo govoriti o glavnih problemih konference: o razorožitvi in tako dalje. Ta apel bodo razumeli iz zgoraj omenjenega razloga vsi Angleži od boljševikov do starih konservativcev. Za Francijo seveda je položaj težaven, naravnost tragičen. Francija se boji bodočnosti, ker ve, da pomeni industrijska moč Nemčije tudi njeno vojno moč. Vrhu tega se nahaja v finančnih težavah, a kljub temu goji v svojem srcu želje po politični hegemoniji v Evropi. Za- 1 to ni čuda, če Francija vseh teh problemov ' ne gleda z istimi očmi kot Anglija. V Genovi se dela danes svetovna politika.« Težko če ne bo že najbližja bodočnost pokazala, da ima mirni in hladni Ameri- kanec — prav. B K U b Iz Vostfalskega. Pomlad je prinesla tudi nam Slovencem na Vestfalskem novo bujno življenje. Zlasti zadnja dva meseca se zelo živahno gibljemo. Po vsem industrijskem okraju, kjer prebivajo Slovenci, se vrše nedeljo za nedeljo društveni shodi, ki so zelo dobro obiskani. Naša Zveza katoliških slovenskih društev sc čimdaljebolj širi in vsako nedeljo narašča, čeprav to ni všeč gotovim elementom, ki so menda tudi doma tam doli nekje v spodnjih koncih Jugoslavije. Najveselejši dan v našem društvenem življenju je bila bela nedelja, ko se je v Gladbecku ob veliki udeležbi slovenske mladine ustanovil »Orel« in »Orlice« za vso rensko-vestfalsko okrožje. Kdor pozna naše razmere in ve, v kolikih verskih in narodnostnih nevarnostih živi tukaj naša mladina, mora z največjim veseljem pozdraviti to našo mladinsko organizacijo in njene prvoboritelje, V predsedstvo »Orla« so bili izvoljeni bratje Slovenci: Blaž Zupančič, načelnik, Alojzij Poboljšaj, podna-čelnik, Pavel Šular, tajnik. — V predsedstvo »Orlic« pa sestre: Burnik Eliza, načel-nica, Dobrave Micka, podnačelnica, Kol-čan Micka, tajnica. Predsednik »Orla« se udeleži organi-zatoričnega tečaja pri centrali katol, mlad. društev v Diisseldorfu, predsednica »Orlic« pa pri centrali nemških katol. dekl, društev v Bochumu. Tako smo začeli vztrajno delati in se silno veselimo lepega uspeha naših društev, ki se pojavlja od onega dne, odkar neumorno dela med nami naš ljubljeni g. Filip Terčelj. Vsem bratom Slovencem v domovini pošiljamo iskrene pozdrave z upanjem, da se kmalu vidimo na izletu v beli Ljubljani. Do tedaj vsem: Bog živil VWWm infivlcp, -f- Pomladna kukavica. G. dr. Niko Zupanič se je po dolgem presledku oglasil zopet v »Slov. Narodu«, kjer na uvodnem mestu pobija »klerikalno internacio-nalo«. Navaja izjave nekaterih Francozov, ki radi Nemcev odklanjajo katoliško inter-nacionalo. Francozi ne morejo pozabiti vandalskega vpada Nemcev v Belgijo in Nemcem po pravici očitajo, da nemške invazije v Belgiji še do danes niso obsodili in niso pokazali nobenega kesanja. Francosko miselnost razumevamo, dasi ni načelno, razumeti pa ne moremo konfuznega uvoda g. dr. Zupaniča, ki govori o »rimski iluziji svetovnega imperija« in misli, da je naloga katoliške internacionale ta, da bi odločilno posegla v razvoj politike in valute posamnih držav. Razentega, piše namreč dr. Niko Zupanič, bi v doglednem času postal papež v Italiji zopet faktični vladar, a kralj bi nosil samo naslov. Za don Sturzom vidi stati nemške — jezuite kajpada. — Konfuznost mora roditi samo konfuznost. + Brilitni »Slovenski Narod« se je šele čez dva dni zavedel, da je vstrelil z dr. Š. polemiko glede avtonomije Kranjske kozla. Dva dni je gruntal, kako bi se iz zadrege rešil in jo je končno danes pogruntal takole: »Da izvrševalni odbor SLS ni razpravljal o odpravi kranjske deželne avtonomije, radi verjamemo, ker je bil takratni izvrševalni odbor SLS v rokah dr. Š. .. pač pa so o tem sklepali fronderji SLS.« »Narodova« laž ostane laž, naj jo zavija kakor hoče, naj naslavlja izmišljeni očitek na iz-ševalni odbor SLS ali na »fronderje SLS«. Če »Slovenski Narod« kot organ dr. Š. kaj drugega trdi, mora za svojo trditev doprinesti tudi dokaze, ki jih pa seveda ni. Laž je laž, naj jo dr. Š. trobilo snče kakor hoče. -j- Pol»m Pašičeve politike. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) »Videlo« piše, da je notranja in zunanja politika Pašičeva doživela popoln polom. S svojo notranjo politiko je izgubil Pašič simpatije ljudstva, s svojo zunanjo politiko pa zaupanje različnih držav. Sedaj ga zapuščajo tudi že Fran-cozje, ker jim samo obljublja, a ničesar ne izvrši. Njegov padec je le vprašanje časa. + Trifkovič pri Pašiču. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) Zastopnik ministrskega pred-srednika, Trifkovič, je 28. t. m. posetil g. Pašiča in mu poročal o položaju na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi in o sklepu zunanjega posojila. -j- Zaman ga iščejo. Kakor javlja »Balkan«, je naše poslaništvo v Budimpešti doznalo, da se Ilercigonja, povzročitelj atentata na bivšega ministra Draškoviča, nahaja v Budimpešti. Naše poslaništvo je madžarski vladi poslalo noto, v kateri zahteva aretacijo Hercigonje. Prejelo je odgovor, da je madžarska vlada takoj ukrenila vse potrebno, da pa so bili njeni koraki brez uspeha. -f- Diplomatski odnošaji z Albanijo vzpostavljeni. Belgrad, 29. aprila. (Izv.) — Ilič, naš poslanik v Tirani, ie danes nastopil svoje mesto. Albanska vlada je javila, da so vzpostavljeni diplomatski odnošaji z Jugoslavijo. + Razbere na Peki. Kraljeviča, 29. aprila. (Izv.) Danes sc sestane na Reki manjšina reške konstituante. Na dnevnem redu se nahaja moratorij in izročitev administrativne oblasti magistralnemu ravnatelju Depetriju. V administrativnih krogih vlada veliko razburjenje, ker za plačevanje uradnikov ni denarja in ker italijanska vlada, kakor se dozdeva, noče dovoliti novih kreditov. Fišisti in komunisti na Reki se že dalje časa med seboj pogajajo. Kakor se govori, nameravata obe skupini na Reki izvršiti ponovne puče. Italijanske oblasti s svoje strani ne ukrenejo ničesar, ker italijanska vlada prevrat, kakor je videti, podpira. — Prihodnja številka »Slovenca « izide radi praznovanja 1. maja v sredo zjutraj. — Smrt Krekove sestre. V Gorenji vasi nad Škofjo Loko je umrla gospa Zofija Š u b i č e v a , rojena Krek, sestra pok. Jan. Ev. Kreka. Preostalim naše iskreno sožalje, pokojnici pa naj sveti večna luč. — Ljubljanska in dunajska teološka fakulteta. Ob priliki imenovanja g. dr. Ehr-licha za rednega profesorja na ljubljanski teološki fakulteti so čutili nekteri gospodje potrebo, da se »spotaknejo« radi števila profesorjev na teologiji, češ. dunajska univerza ima samo 5 rednih profesorjev za teologijo, dočim je dr. Ehrlich v Ljubljani že deveti! (V resnici jih je z dr. Ehrlichom osem.) — Slučajno pa je našel neki gospod, ki je svojčas študiral na Dunaju, med svojimi knjigami seznam predavanj dunajske univerze, iz katerega smo se prepričali, da je štela dunajska teologija ob prevratu 11 (enajst) rednih profesorjev (Grab-ner, Doller, Schlogl, Musil. Innitzer, Wolfs-gruber, Reinhold, Lehner, Schindler, Eich-mann, Swoboda). Vemo pa tudi, da so se vlcljub temu teološki znanstveni krogi v Avstriji že več let pritoževali, da se ob tako omejenem številu sistemiziranih stolic teološka veda ne more primerno razviti, in so tudi izdelali načrt za reformo teoloških fakultet. — Ako so se torej bogoslovne fakultete v Jugoslaviji (katoliške in pravoslavne) takoj iz začetka postavile na moderno in napredno stališče, nas more to samo veseliti. — Težko je obolel č. g. Ivan Baloh na potu iz Ljubljane v Zagorje na Krasu, Duhovnim sobratom se priporoča v molitev. — Framasonska protekcija. Znano je, kako framasoni podpirajo svoje ljudi; kdor se izkaže kot zanesljiv član njihove organizacije, temu se ni bali pomanjkanja. V tem oziru je prinesel »Beogradski Dnevnik« dne 27. aprila tega leta zanimiv uvodnik pod naslovom »Maks Arer«. Dr. Maks Arer je sin knjigovodje Jurija Weiferta, belgrajskega pivovarnarja in lastnika bogatih-rudnikov v Srbiji, ki je sedaj veliki mojster združenih framasonskih organizacij v naši državi. Weifert je podpiral Arer-ja pri študiranju in je dosegel s pomočjo svojih prijateljev framasonov, da je postal Arer po dokončanih filozofskih študijah docent na belgrajski visoki šoli. Toda že po prvih predavanjih se je izkazala njegova nesposobnost in moral je zapustiti kateder. Sedaj ga je spravil NVeifert v dobro plačano diplomatsko službo in Arer je služil vrsto let pri srbskem poslaništvu na Dunaju. Da bi napravil boljšo kariero, je prestopil v pravoslavje in je dobil pri prestopu ime Milan Dimitrijevič. Za kumico mu je bila pri prestopu žena framasona Koste Stoja-novičd, ki je umrl pred nedavnmi časom kot naš finančni minister. Toda v svetovni vojni se mu je že zdelo, da s popravoslav-ljenjem in posrbljenjem ni napravil dobre kupčije: Avstrijci so vdrli leta 1915 v Srbijo in »Milan Dimitrijevič« je že računal z definitivno avstrijsko zmago. Zato se je prijavil avstrijskim oblastem kot Nemec in je postal tajnik belgrajske občine pod avstrijsko okupacijo. A leta 1918 je prišel zopet čas, da bi bilo bolje, če bi se bil držal srbske zastave. V prvem strahu jo je oclkuril iz naše države kakor marsikdo, ki ga ni mikalo, počakati na povratek srbske vlade. Toda Weifert mu je izposloval povratek, ne da bi bil tožen radi nastop*a med svetovno vojno, in »Dimitrijevič« je postal — načelnik v zunanjem ministrstvu. Kot tak je s svojo nemarnostjo povzročil, da je propadlo našim državljanom ogromno denarja v ameriških bankah — baje 320 milijonov dinarjev. Toda na tozadevno vpraša-njo Milana Pribičeviča v parlamentu minister Ninčič ni hotel imenovati krivca. Neka osebna umazanost je vendar povzročila, da so je Pašič kot takratni zastopnik zunanje-Ta ministra razjezil in poslal »Dimitrijevi-ča« v pokoj. »Dimitrijevič« je bil namreč ločen od žene in 10 mesecev nanovo zaročen z neko uradnico v zunanjem ministrstvu; ves ta čas se je dobro gostil v rodbini svoje neveste kot bodoči ženin. Ko pa je odšel na neko komisijo na Dunaj, ni več pisal Atesti; na vprašanje nevestine rodbine sporoči, da se ne more poročiti, ker je neozdravljivo bolan. Ko pn je prepustil Pašič mesto zunanjega ministra Ninčicu, je dosegel Weifert zopet, da je postal »Dimitrijevič« generalni konzul v Kairu. -- Odgovornost za vso podatke moramo seveda prepustiti Cicyariču, ki je članek tudi pod- pisal. Vsekakor nam pa utrdi ta notica spoznanje, da je framasonska loža eden glavnih virov nesreč in zmešnjav v naši državi. — Umrla je v Ljubnem na Gorenjskem dne 29. t. m. g. Ana Markošek, mati šolskega vodje. Naj v miru počiva! — Sokoli — kvantači. Poroča se nam: Vozil sem se po kamniški železnici s fanti, ki hodijo v Ljubljano delat. Fantje zapojo >Tam čez gmajnico«. »Take pojte, fantje, take; to so lepe, ne pa kvante!« — »Ja, vsake sorte: časih take, časih pa kvante, mi na mojo prijazno besedo odgovore fantje. Zopet zapoio: bila je — kvanta! In zopet: bila je sokolska himna! »A, zdaj pa že vem, zakaj pojete kvante: zato ker ste Sokoli! Z Bogom, sokolska surovost!« In zapustil sem kupe. — Nekdo je pa rekel: Tudi barabe morajo biti organizirane ... — Vatikanski darovi za vojne žrtve v srednji Evropi. »Osservat. Kom.« je te dni objavil izkaze o novih zbirkah za potrebne vojne žrtve srednje Evrope. Skupna vsota zniaša 14,826.261 lir, katere velik del so zbrale španske škofije. — Poziv na shod vseh vpokojencev, vdov in sirot. Združene organizacije vpokojencev, vdov in sirot sklicujejo v četrtek, dne 4. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne shod v Meshii dom v Ljubljani. Vsi vpokojenci, vdove in sirote brez razlike kategorij in strank se poživljajo, da se shoda polnošte-vilno udeleže. Naprošeni so tudi gospodje narodni poslanci, ki se mogoče ta čas nahajajo v Ljubljani, da se shoda udeleže. — Odbor zdrnženih organizacij vpokojencev. — Zagovor g. pokrajinskega namestnika. Z ozirom na naš včerajšnji uvodnik smo prejeli od g. pokrajinskega namestnika sledeče pojasnilo, o katerem pa še samo-posebi umevno spregovorimo: Volitev zastopnikov občin v okrajne šolske svete na bivšem Kranjskem se v smislu § 20, točke 4, in § 23, točke 4, deželnega zakona z dne 23. oktobra 1912, štev. 66, dež. zakonik o šolskem nadzorstvu vrši po večinskem volivnem ustroju. Ker ie ta popolnoma zastarel in se je v vseh modernih zakonih moral umakniti volilnemu ustroju s sorazmernim predstavništvom, sem manjšine v občinah okrajev varoval na ta način, da *em in bom kakor to pravica zahteva, imenoval zastopnike pokrajinske uprave fpreje deželnega odbora) v okrajnih šolskih svetih iz manjšin, ki niso dobile zastopstva v okrajnih šolskih svetih ali pa ne v pravem sorazmernem številu, to pa čisto nepristransko in brez ozira na to, katera politična stranka ima priti v poštev. — Pokrajinski namestnik: Ivan Hribar. — Zalog. Za dne 30. aprila napovedana veselica prostovoljnega gasilnega društva Za-log-Sp. Kašelj se vsled neugodnega vremena preloži na poznejši čas, ki se bo pravočasno objavil, — Odbor. — Hajduška. Iz Sarajeva je pred par meseci pobegnil od vojaštva kaplar Poček in odšel s svojim bratom v Črno goro, kjer sta ropala in kradla. Ko sta se nabrala denarja, sta odpotovala v Italijo in tam prav dobro živela. Nedavno pa se je kaplar vrnil v Črno goro in pričel ponovno z ropnajem. Pri tem so ga prijeli in zaprli. — Samomorilca. V Sarajevu se je te dni obesil 22 letni dijak trgovske akademije Levi, .V pismu izjavlja, da je storil ta korak iz žalosti vsled materine smrti. — V Belgradu je pred par dnevi skočil v Donavo nek ruski begunec in se utopil. Njegovega trupla niso našli niti niso mogli dognati njegovega imena. — Na viaku. Matevž Bergant je vstopil v Lescah v vlak proti Jesenicam. Ivo je prišel sprevodnik, mu Bergant ni mogel pokazati voznega listka, ker ga lii imel, tudi ni hotel plačati kazni in je surovo psoval sprevodnika. Posredoval je orožnik, katerega je Bergant tudi ozmerjal rekoč: »Kaj prihajate iz Srbije nas komandirati! V Jugoslaviji sploh drugega ne znajo, kakor komandirati '.< Zagovarjati se bo moral pred deželnim sodiščem. — Pretep v Potoški vasi. V nedeljo, dne 16. aprila ob 6. uri zvečer so šli po okrajni cesti v Potoški vasi bivši finančni kontrolor Bergant, rudar Rudolf Kovič, kovač Franc Bakšič in rudar Ciril Groznik v Zagorje domov. Ker so prepevali, je prišel hlapec Franc čič oborožen z gnojnimi vilami in jim rekel, naj molče. Bergant in Groznik sta skočila proti čiču in mu iztrgala vile. Čič se je nato skril. Kmalu je prišel rudar Filip Šauer, ki se je pričel z družbo prepiraji. Bergant je Sauerja večkrat udaril po glavi s palico, Šauer je pa vrgel Koviča na tla, mu raztrgal suknjič in ga s kolom težko poškodoval. — Francosko posojilo Osijeku. Listi poročajo, da je občinski svet v Osiejku sprejel francosko ponudbo glede posojila v svrho regulacije mesta. — Težka obdolžitev. Dne 22. decembra 1921 je Miha Skubic v Logatcu izrekel finančnemu pregledniku Alojziju Črepniku o podpre-gledniku finančne kontrole Francetu Makucu sledečo kritiko: »Tega financam, ki stanuje pri Mihi, bom jaz kmalu spravil iz Kale. Mene vedno opazuje, Katrinega fanta iz Kal^ie pa Jiustil s tobakom čez mejo. Tudi s Punsom mata nekaj skupaj, vendar čem to sprtPrti na dan!« Deželno sodišče je prisodilo Skubicu pet dni zapora. — Koiportnia listov v Zagrebu. Upravništva zagrebških listov so uredila vprašanje kolportaže na ta način, da so stopila v stik z udruženjem invalidov, ki osnuje v to svrho posebno sekcijo. Odslej bodo raznašali liste samo invalidi in saiiio one ženske ia otroci, ki nieo sposobni za drugo delo. — Tatvine. Mesarici Frančiški Detoni v Begunjah pri Cerknici je bilo ukradenih 6 govejih in 2 telečji koži v vrednosti 10.000 K. Tatovi so odnesli kože najbrže čez tnejo. — Gostilničarju Juliju Novljanu v Medvodah jc bilo ukradeno 100 kg krompirja. — Dva namizna prta sta bila ukradena gostilničarki Uršuli Gostinčar v Klečali. — Urarju Ferdinandu Molnikarju v Zagorju je bilo ukradenih več ur, uhanov, verižic in drugih predmetov. — Izgnani so iz naše države Adela Koler, Franc Koler, tovarniški vodja tvrdke K. B. Mally v Tržiču Karel Hermann, ker je nevaren javnemu redu, kot nadležna inozemca Anton Braven in Filiberto Turci iz Italije, Škrt Štefan, ker je kradel, Rubin Querz iz Ria de Janeiro zavoljo suma anarhistične propagande; ker so bili obsojeni zaradi tatvine," so bili izgnani iz naše države še Ivan Koren, Ferdinand Pisk, Kari Ludvik Hermetter, Jurij Ko-lompar in Ivan Kljun. — Povzročevatelj sladkorne bolezni. Kakor poroča angleški medicinski list, se je dvema angleškima zdravnikoma posrečilo ugotoviti povzročevatelja sladkorne bolezni. Dr. Renehaw in Sair Brother, tako se glasita imeni teh zdravnikov, uživata na polju uporabljanja barvil pri pobijanju bolezni. Dr. Renshan in Sair Brother, ta-cil, ki se tvori iz snovi, ki se nahajajo v človeški hrani, predvsem iz škroba, organskih kislin, alkohola, acetona in sladkorja, sta našla pri devetih poizkusih sedemkrat. — Občinstvo sc opozarja, da prva dunajska higijenična pralnica ln svetlolikalnica PIRŠ in ŠIMENC, Ljubljana, Kolodvorska ulica 9, sprejme še nekoliko strank v redno postrežbo. Posebe opozarjamo na svetlo zlikane ovratnike, kakor tudi bele ženske in moške obleke itd. Priznano najboljše delo. p Novo junaštvo tržaških požigalcer. V noči od četrtka na petek je bilo vlomljeno v dvorano delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu v Trstu in podtaknjen ogenj. Ogenj so sosedje pravočasno opazili in poklicali ognjegasce. Oder je popolnoma zgorel ter znaša vsa škoda 20.000 do 30.000 lir. V dvorani so našli po bencinu smrdeč vrč, klavir je bil polit z bencinom. Ob oknju je bila prislonjena lestva, vrata so bila vlomljena. Dasi so sledi za požigalcem dovolj jasne, oblast doslej še nikogar ni aretirala. m š Graničar vlomilec v vilo vojnega ministra, V noči 21. januarja 1921 je večja družba vlomila v vilo bivšega avstrijskega vojnega ministra Steiner-Stogerja v Gorenjem Kocjanu. Odnesli so vrednost blizu do 40.000 K. Vlomilcev dolgo časa niso mogli izslediti, ker se je po velikem trudu orožniku Novačanu izkazalo, da so bili večino ukradenega blaga zakopali v vinograde in celo pod tla hlevov. Na sumu so bili cigani in domačini. Po dolgem trudu je Novačan spravil celo skrivnost na dan. Dočim so bili vlomilci in tatvine soudeležene ženske že obsojeni po 6 do 18 mesecev, niso mogli najti enega izmed glavnih udeležencev, Franceta Šumaka iz Slatetincev (pri Radgoni). Fant je imel srečo, moral je ravno ob tistem času k vojakom, odkoder se je dal premestiti k graničarski trupi o okružju Pančevo, kjer so ga po dolgem iskanju izsledili. V četrtek se je predstavil kazenskemu senatu okrožnega sodišča v Mariboru, kjer je vse skesano priznal in bil obsojen na 5 mesecev ječe, katera mu bo z amnestijo prihranjena. š Pobegnil je v Mariboru kaznenec Dolga-noč Miha iz Dramelj, ki je bil zaradi hudodelstva tatvine obsojen na 2 leti težke ječe. Begunca išče tudi okrožno sodišče v Celju, ker je osumljen tatvine, požiga in roparskega umora. Dviganje in padanje naše valute. Ljubljana, 29 aprila. Po dolgem presledku se je zgodilo, da se je naša-valuta premaknila iz svoje mrtve točke 1.55 na curiški borzi in se pričela dvigati. Veliko pred dvigom naše krone na curiški borzi so pričele padati na zagrebški in belgrajski borzi vse tuje valute in devize Naša krona je v torek dosegla v Curihu svoj višek 2.07. — V Zagrebu in Belgradu pa je parila nemška marka ne samo pod pariteto, ampak celo na 0.93, lira na 12, češkoslovaška krona celo na 4.10, nemško-avstrijska krona na 310—320, francoski frank na 24, dolar na 220, švicarski frank na 94 itd. Najbolj zanimivo pri tem je bilo, da ni bilo ne na belgrajski, ne na zagrebški borzi ne valut ne deviz za ta denar dobiti Sindikat glavnih bank, njim na čelu francosko-srbska banka (židovska), je sklenil sabotirati borzo in človek ni mogel kupiti, navzlic vsem odobrenjem od Narodno banke, ki si jih je s težavo priboril, nobeno večje vsote deviz in valut. Banke so si mislile čisto enostavno: počakaj-mo, pride čas, ko bomo dobili za valute veliko več, kot danes. In niso se varale. Tuje devize in valute so zopet poskočile in so že bližajo stanju pred splošno baisse. Na-J ša krona je padla v Curihu na današnji predborzi od 2.07 na 1.70. — In zopet gre vse v tem tiru Kumanudijeve politike naprej, kot smo bili že vajeni pred splošnim vznemirjenjem. Cene produktom se vkljub baissi na deviznem trgu niso znižale, ampak rastejo dalje. Draginja gre svojo pot naprej. In vse obljube o velikem dolarskem posojilu v znesku 100 milijonov ostanejo samo bluff, ki koristi samo posameznikom, nikakor ne celoti. G. Kumanudi naj pride z dejanji svoje devizne in finančne politike na dan, nikakor pa nc z obljubami in zračnimi gradovi. g Ljubljanski trg. Trg je preko potrebe založen z blagom. Cene govejega mesa prve vrste 60 do 68 K kg; kvaliteta cenejšega govejega mesa je zadnje čase tako slaba, da prodaja takega blaga trgu ni več koristna in na trg slabo vpliva. Telečje meso 58 do 60 K kg, svinjsko meso 78 K, koštrun 36 K, jagnje 56 K, kozliček 56 K, slanina 94 do 96 K, mast v detajlni prodaji 96 do 100 K kg. — Tržaška glavnata solat 50—60 K kg, berivka 60 K, tržaški grah v stročju 44 K, lušoen grah 140 K, čebula 24 K, česen 24 K, špinača 36 K, špargelni 120—160 K, krompir 6-K kg. — Cene žitnim izdelkom bazirajo na ceni 26 K za moko št. 0 v detajlni prodaji. — Špecerijsko blago: kava Portoriko 170—180 K, Snntos 120—124 K, Rio 112—118 K, sladkor v kockah 68 K, kristalni sladkor 62 K, riž najfinejši 42—46 K, navadni riž 32 do 36 K , namizno olje 100 K liter, jedilno olje 92 K liter, testenine 36—44 K, petrolej 24 K liter, navadni kis 5.20 K liter, vinski kis 12 do 14 K liter. g Fuzija Trgovske banke in Slovenske eskomptne banke. Upravna sveta Trgovske in Slovenske eskomptne banke v Ljubljani sta sklenila v svojih sejah dne 28. aprila sklicati na dan 20. maja izredna občna zbora delničarjev obeh bank. Z ozirom na današnje razmere, ko je združenje naših sil na gospodarskem polju odločilne važnosti za naš napredek, moremo fuzijo dveh uglednih zavodov z veseljem pozdravljati. Trgovska banka, ki ravno te dni zvišuje s subskribcijo trajajočo do 3. maja svoj delniški kapital na 30 milijonov kron, sicer v Ljubljani še ne posluje, vendar vživa kot izključno trgovsko-stanovski zavod vsestransko zanimanje in ji je radi tega zagotovljena najlepša bodočnost. Njena podružnica v Mariboru pa se je v kratkem poslovnem času najlepše razvila, kar je tudi njeni centrali vsled interesne trgovske klijentele in vsestranskega zanimanja zasigurano. Slovenska eskomptna banka se pa danes prišteva enemu najuglednejših naših bank ter se vsled tega, ker je prišla večina njenih delnic v roke naših podjetnih trgovcev, združi s Trgovsko banko v izključno trgovsko-stanovski zavod. Tako novo nastali zavod z delniško glavnico 60,000.000 bode imel poleg svoje centrale v Ljubljani že obstoječe podružnice v Mariboru, Novem mestu, Rakeku in Slovenjem gradcu ter bo vodil svoje posle pod imenom Trgovska banka. 1638 g Uvoz koruze brez carine. »Jugoslaven-ski Lloyd« poroča, da je ekonomsko-finančni komite dovolil Zadružni zvezi v Celju uvoz 50 vagonov inozemske koruze brez plačila carine, g Žitni trg. Cene žitu v Vojvodini so sledeče: pšenica 1620, ječmen 1200, oves 1180, koruza 1100, pšenična moka (št. 0) 2100 K. BORZA. Za,greb, 29. aprila. (Izv.) Zagrebška borza danes ni poslovala, izven borze so notirali Berlin 25.50—25.75, Praga 140, Dunaj 0.90, Italija 377. Curih. 29. aprila. (Izv.) Berliu 1.81, Newyork 515, London 22.78, Pariz 47.25, Milan 27.15, Praga 9.95, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.675, Varšava 0.13, Dunaj 0.065, avstrijske krone 0.06875. lj Zunanji minister dr, Nicčič se je na •povratku iz Genove v Belgrad peljal včeraj zjutraj cb pol 6. uri s simplonskim ekspres-nim vlakom skozi Ljubljano. lj »Umor v Florjanski ulici« senzaci-jonelno burko noviteto in komedijo >K d o r drugim jamo kopij e«, vprizori Ljudski oder v nedeljo ob polosmi uri zvečer v Ljudskem domu. Predprodaja vstopnic danes, v soboto od 3.--6. ure popoldne in jutri v nedeljo od 9.—12. ure dopoldne in popoldne od 3. ure dalje do začetka predstave v Ljudskem domu T. nastropje. lj Seznami pripadnikov davčnih družb za davčno dobo 1322-23, ki bodo tudi vo-livni seznami, so upravičencem na vpogled pri davčni administraciji v Ljubljani od 1. do 15. maja 1922. Več na mestni uradni deski. lj ElizabciE.a Iionfcrenca za župnijo sv-Peter se vrši v ponedeljek, dne 1. maja ob pol 6. uri zvečer. lj Novo poslopje Vzajemne posojilnice. Na slavbišču Deln. stavb, družbe .>lJnion^< jc pričel gradili stavbenik Ogrin ob Dalmatinovi ulici in Miklošičevi cesti poslopje Vzajemne posojilnice. Nova monumentalnu stavba bo Irinadstropna. V stovbi bo poleg Vzajemne posojilnice nastanjena Zadružna tiskarna, Oblačilnica, Nova založba in Posvetovalnica Krščansko socialne zveze. V I. nadstropju bodo pisarne in skladišče Oblačilnice. V 2., 3. nadstropju in v podstrešju bodo stanovanja. Novo poslopje Vzajemne posojilnice bo že letos pod streho. lj Urad mestnega tržnega nadzorstva so na- hnja od 1. maja dalje na Vodnikovem trgu št. 5, na dvorišču. lj Rud. Znmrzlova simfonija »Vstajenje Jugoslavije«. Redne pevske vaje za sopran iu alt so vsak ponedeljek in četrtek ob 6. uri zvečer, za tenor in bas vsak torek in vsako soboto ob pol 7. uri zvečer v pevski sobi frančiškanskega samostana. lj Nesreča. V Naglasovi tovarni je mizarju Tomažu Kavčiču odtrgal stroj palec na levi roki. lj Policijska kronika, Ivan Bončar je bil vratar v nekem hotelu. Lani mu je dal neki Tržačan shraniti kovček. Meseca novembra je Bončar izstopil iz službe in je odnesel tudi v varstvo mu izročeni kovček seboj. Lastnik kovčka je pa te dni prišel po kovček, in ker Bončarja ni dobil, se je obrnil na policijo, katera je izsledila in aretirala Bončarja. — Ani Marješičevi je biio ukradenih 2400 kron. — Vlomilci so postali zopet predrzni. Poskušali so vlomiti v tri barake ob Celovški cesti. Katarini Marčinovi so odnesli 30 oranž, 5 ovojev peciva in 15 klobas. Poskušali so vlomiti tudi v barako Antonije Logar in v trafiko Franca Debeljaka, toda ker sta lastnika spala v barakah in slišala ropot, sta ie oglasila, nakar so vlomilci pobegnili. — Vlomljeno je bilo dalje v barako Marije Mihelič, a dobili niso nič, ker nese lastnica zvečer blago domov. m c Kongregacijam ljubljanskim. Skupni cerkveni shod prvo nedeljo maja ne bo, kakor napovedano, v stolnici, ampak pri sv. Jožefu, kjer se bo praznovalo to nedeljo varstvo sv. Jožefa. Začetek ob 4. uri popoldne, nato sprevod po bližnjih ulicah. Člani naj to sporočajo drug drugemu iD pridejo polnoštevilno! — Vodstvo M. D. Bloška in mladeniška družba v Kri-j žankah ima jutri v nedeljo popoldne ob 6. : uri zvečer redni mesečni shod. Radi važ-; nih oznanil za mesec mainik oziroma pro-' slavo družbinega jubileja je želeti, da se cerkvenega shoda udeleže prav vsi družbeniki. c Šmarnične govore bo imel v mesecu majniku vsak večer zvečer ob 7. uri v mestni župni cerkvi sv. Jakoba č. g. dr. Josip Jerše. c Nove določbo o konklavu. Sv. oče je izdal lastnoročno pismo, s katerim se odpravlja pokojnina za konklaviste, t. j. za tiste duhovnike, ki spremljajo kardinale v konklav. Dosedanja dosmrtna pokojnina, ki je bila vsekakor neznatna, se izpreme-ni v enkratno izplačilo 300 lir; razen tega jim ostane pravica, da si urede zasebno kapelo. 4» S vrNo, in, ..«, mu ves besen odgovori: »No, in — niči« l)a ravno tista ženska slučajno pride k Ana-iolovemu prijatelju, ki zna vse drugače občovati z njo kakor idealni miadenič, da pride ravno * hipu, ko jo ta mladenič povzdigujo v eterične sfere, da ženska Anatola ne spozna izmed stotin drugih, ki so jo ljubili — vse to je preračunjena disiluzija, garnirana z židovskim dovtipom. Vsiljuje se ti primera: Schnitzler—Iteine. Oba arijske krvi in vendar kako dale.č narazen! Heine ti trga srce, ko te neusmiljeno zgrabi za vrat in vri« iz carstva lepote, ki jo je pričaral pred tvojo duSo, Schnitzler pa govori in govori, iz vsega zija praznota, cinizem, rafinirnnost, kar vse uganeš prvi hip in se dolgočasiš. V Razhodnji nam avtor ilustrira po svoje prislovico: rečem ti, da mi ne porečeš. V jutru pred poroko pa je Schnitzler svojega papirnatega junaka ie tako izlikal ▼ Soli ljubezni, da celo svojega mentorja Maksa spravlja v zadrego in začudenje. Etike je v Anatolu seveda ravno tako malo kakor umetnosti. Problem ljubezni rdeče svetilke je preglobok in pretežak, da bi ga reševali z Anatolom in Wildgansovo Ljubeznijo. Vem, da Schnitzler in Wildgans niti nista imela namena posegati v ta problem, a ljuba publika vidi v tem bistvo, ob kar sta oba pisatelja samo c rokavom potegnila. Tudi v drugih gledališčih »o se igrale igre iz tega okolja, n. pr. Shawova Obrt gospe Warren, ld je pa po svoji nravni in umetnostni obliki in vsebini visoko nad onimi deli, ki jih je izbralo vodstvo našega gledališča. Mi Slovenci nimamo niti enega velikega mesta. Imeli smo Trst, a ta je bil ves drugi kakor Dunaj. Zato se v našem jeziku slišijo stvari Anatolo-vega kova prisiljeno in nenaravno. Ni samo dunajski kolorit, ki se ne da prevesti, tudi Schnitz-lerjeva dialektika ie nekaj takega, kar nam ne gre. Dunajski zrezek na gosji mašči (Bog mi od- pusti!) In za take dellkatese je treba posebnega okusa, ljudje božji I Ali je bila slovenščina v Še-stovem prevodu res tako, kakor sem jo sliSal s odra, no morem vedeti. Razhodnja pa me vsekakor trga po ušesih. Pri reprizi, ki sem jo videl, so bili vsi gralci razen g. Daneša (Maks) in gdčne Vere Danilovo (Bianen) slabo razpoloženi. Gosp. Putjata (Anatol) se je zopet boril s slovenščino. Ga Saričeva me je razočarala. Čemu te polmrtve tragične kretnje in žalostipolna govorica, ko vendar dobro vemo, da Annie nI prišla iz konvemta angleških gospic, ampak iz varijeteja! Kar se tiče kostuma g. Medvedove, po mojem mnenju Anatol etično ničesar ne izgubi na vrednosti, ker itak ničesar zgubiti ne more. Estetsko plat sta povda-rila — hote ali nehote— najprimernejo g. Medven (sluga Franc) z gibi svojih nog in g. Šest (natakar) z žonglerskim serviranjem, s čemer je bila polna hiša zadovoljna. —ar. pr »Kirkec, verlžniško komedijo v 4 dejanjih, ki jo Jo spisal Alojzij Remec, so vprizori v mariborskem gledališču. Premijera bo dne 9. maja. Režijo vodi g. ravnatelj Bratina, glavni vlogi sta v rokah ge Bukšekove in g. Milanu Skrbinška. Igra izhaja v Domu in Svetu in bo v majevi številki drugo dejanje. Vsebina igre so povojne razmere in ostra satira na vse verižniške kroge. Turlsfika in šport. Prihodnja številka »Športa« (7) izide vsled majskega praznika 4. maja. Zolczničarski S. K., Sisak : Ilirija. Danes se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med 2e-lezničarskim Š. K. iz Siska in Ilirijo. Ž. Š. K. jo prvak sisatke župe zagrebškega pod saveza. Dosegel je nekaj dobrih rezultatov proti zagrebškim klubom ter ga je šteti med boljše klube hrvatske province. — Začetek tekme ob 5. uri, igra se ob vsakem vremenu. (k) Poslano* _ Z ozidom nn notice v slovenskih časopisih, da je proti meni uve4eno kazensko postoeanje radi mojih očitanj na naslov g. vladnega svetnika dr. Vodopivca, izjavljam, da mi je to postopanje dobrodošla prilika, razčititi to zadevo tudi pred sodiščem, pred katerim bom nastopil dokaz resnice. Pri tej priliki moram pa ugotoviti, da sem svoje odprto pismo naslovil na g. pokrajinskega namestnika Hribarja in ne na dr. Vodopivca, katerega se tiče le majhen del mojih očitkov. Tožba gospoda Vodopivca ne more biti odgovor na moje pismo. Na Po- * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. leorologičao poročiio I>1ubt;ann 306 m n. m. vlš. Cna OptlZU- nu Hn lini otc 7 mm MLADENIČ I Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečuik ordinira z izjemo torka ln petka v Št.Jurjuob l £ juž. ž. Kupite tudi * 35 njegove tri knjige Navodila, kako do zdravja priti. ozdravetL v najlepši dobi, se želi seznaniti v svrho ženitve z gospodično 20 do 80 let. Tajnost zajamčena. Ponudbe pod: »Ekonomija« na upravo »Slovenca«. dobro izurjena strojepisinja, zmožna slovenske in nemške stenografije, se sprejmo. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. — Ponudbe pod »Ljubljana 1610« na upravo SLOVENCA. Izučen ključavničar ima prednost. Išče se za takoj na parno žago »IMPEX«, Roh. Bistrica. Plača po dogovoru. Prosto stanovanje in kurjava. Ponudbe na parno žago »IMPEX«, Boh. Bistrica. 1608 za člane, članice in naraščai, kakor tudi oukno za Kroj priporoča tvrdka fl. & E. SKa&eri š Starejše izobraženo DEKLE AMERIKANCI! AMERIKANCII Kdo vzame v najem za več let ali kupi za dolarje ali zamenja kompletno za vse hišne posle, ki se po možnosti razume tudi v kuhi in je dobra pomoč gospodinji, so takoj sprejme. Več se izve v upravi lista pod Štor. 1571/0. Seli mesta v kakem župnišču, kjer bi lahko imela namesto plače svojo mater pri sebi. Vajena je manjšega gospodinjstva in ima svoje pohištvo. — Ponudbe na oglasni zavod Ivo SUŠNIK, Maribor, Slovenska ulica št 15. starih 10 tednov, bo naprodaj na sejmu v Kranju dno 1. maja za denar ali v zameno za stare obleke. 1689 BENCIN PNEUMATIKA OUE VSA POPRAVILA MAST IN VOŽNJE Lc prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljnbljnni t. drvmi in nakopano zemljo, stanovanfd s pohištvom v lepem kraju? Zraven je pet oralov zemlje, vodna moč in velika liiša-kovačnica. Velike vrednosti za podjetnega moža! Več pove: MIHAEL ZORE, Bistrica št. 28, Bleiberg, Unterkiirnten. "V.V.V velika HIŠA v večjem trgu, v katerem je sedež okr. sodišča, na Dolenjskem, je naprodaj za ceno 900.000 kron. — Nadalje se proda STAVBENA PARCELA pod Rožnikom. Več so izve v stavbinski pisarni Accctto, Trnovski pristan št. 14 v Ljubljani. 1614 za stavbeno pisarno "3SL (stalno mesto) dobi takoj službo. Ponudbe na tvrdko: IVAN OGRIN, stavbeno podjetje, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje št. 8. 1594 GOSPODIČNA slov. stenografijo ter brzostrojepisja, z lepo ročno pisavo, želi premeniti mesto strojepiske ali slovensko stenografinjo. — Nastop eventuelno takoj. Ponudbe je vlagati na upravništvo »SLOVENCA« pod: »DALJŠA PRAKSA«. 1619 ki je že dalj časa bila kot sobarica v boljši hiši, ter zna tudi servirati in pospravljati, so takoj sprejme za čas od 8. ure cjutraj do 3. ure pop. Vprašati: Bleiweisova cesta štev. 4/1. 1599 Perfektno kuharico od 30 let dalje, Iščo slovenska obitelj. — Ponudbe: FRANJA JAKIL, Karlovac, Hrvatsko. 1605 sklepa občinskega sveta z dne 11. aprila 1922 se podaljša kanal na Miklošičevi cesti do Ceste na južno železnico (v dolžini okrog 140 metrov). Podjetniki, ki refloktirajo na to delo, naj predlože svoje ponudbe, v kojih je treba navesti enolne ceste in skupno vsote in ki so opremljene s 5% vadijem in kolekom, zapečatene, do opoldne dne 8. maja 1922 mestnemu stavbe- nemu uradu Lmgarjcva ulica (Kresija). Vsa pojasnila dajo mestni stavbeni urad ob navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. aprila 1922. VRTNICE nizke in visoko - dehelnate, ! novosti, ima v bogati izbiri ! Mon Ferant trgovski vrtnar Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. Priden in trezen HLAPEC Ako še niste, pošljite naročnino! za dve osebi, v bližini realne gimnazije (na Poljanah) se iščo. — Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »HRANA«. 1632 zanesljiv, kateri je vajen tudi vseh dom. del, so sprejme h konjem takoj ali po dogovoru. Plača dobra in zadostna hrana v hiši. Vpraša se v upravi pod »E. 8/1561« v?eh jakhsti zajamčeno sposobne za obrat, se takoj oddajo franko vagon Maribor. 1 stacion. 150/160/200 HP, vročeparna, »Verbund«-WoIf, z nosič. paro, zgrnj. 1908, 1 stacion. 29/37/50 HP, pat. vročeparna, I.anz, z izvlač. cevnim kotlom, zgraj. 1908. 1 stacion. 22/29/35 HP, pat. vročeparna, I.anz, prevozna, s stopnjato rešetko, 1911. 1 stacion. 25/30/35 HP, z nasičeno paro, Giittler, z gladko rešetko, zgrajena 1911. 1 stacion. 26/38 HP, z nasičeno paro, Badenia, z izvlačnim cevnim kotlom, e stopnjato rešetko, zgrajena leta 1908. 1 stacion. 10/13/18 HP z nasičeno paro, visoki pritisk, Lanz, zgrajena 1906. 1 prevoz. 18/23/32 HP, vročeparna, Lanz, zgrajena 1908. 1627 JUGOSLOVANSKO IMP0RTN0 IN EKSPORTNO PODJETJE Maribor. Trubarjeva ul. 4. :: inž. RUD. PEČLIN :: Tel. intorurb. 82 KUnAHiLfrl na deželi, poleg farne corkve. Pripravno ■ * W II n li I W n za trgovca ali obrtnika. — Naslov pove se sprejme, ld zna vsa hišna dela, v uprava SLOVENCA pod štev. 1'335. trgovsko hišo k dvema osebnma. Plača Cl-»wn»7anin raamoniiM « dobra. - Poizve se pri gospej: KATI OJOllOVOllSC ZORIci!« . DEŽMAN, Ljubljana, Mestni trg it 1B. '' ' ____________________________________velika kuhinja in soba v pritličju, Emon- ^^'•aiaffllftKtfiSfeiaKili^^g^MjtS^SS^"g^-sna ees'a 10» Drnovšek, z enakim PjfflffflMffiM^ ali tudi manjšim, v Spodnji Šiški ali v SiJ (B EjS bližini. 1626 ■t ? ,1233ta &U (Lagcrmeiall) znamka ,td!.OBE<(. Seiprior- nsr v originalnih zabojih po 50 kilogramov na debelo pri Brača KoscnJeM Siirftttica. — Telefon 123. Zahtevajte ponudbe I rcswlii št ** g°sPice» novi» Mni. btCVIJI ©la najmodernejši, visoki, črni in ruj.ivi, se prodajo 300 K ceneje pri paru, — Ogledajo se v slaščičarni. Dunajska cesta štev. 6. 1622 Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, stara mati in tašča, gospa Ana Markošek v 84 letu svoje starosti danes ob 8. uri zjutraj po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v ponedeljek, dne 1. maja ob 10. uri dopoldne. Bodi ji žemljica lahka! Ljubno na Gorenjskem, dne 29. aprila 1922. ŽALUJOČI OSTALI. kupujo po dnevnih cenah: ali skladišče, katerega bi najemnik na svoje stroške popravil, se odda 7 Sp. Šiški, Kolodvorska cesta 216. 1629 7 X 3 m z dvojnimi vrati in dvemi okni. — Vpraša se v (rgovini Sv. Jakoba nabrežje štev. 18. lflOfl V prijaznem kraju blizu železnice navadne otroške in kmečke oblekee v vseh velikostih, promenadne in športne binre najnovejših krojev, predpasnike, žensko in moško perilo priporoča vsled lastnega izdelka po jako nizkih cenah tvrdka F. m !. Geričar (»Psi ivamkl«) Ljubljana SV. PETRA CESTA št. 20. 1637 dvokolesa, šivalni stroji, pneumatika ra z nekaj zemljišča, z malim gozdom, v bli- dvokolcsn, motorji in vsakovrstni deli žini Bleda ali Radovljice. Kupim tudi najcenejše v veliki izberi. Cene na za- zcniljiščo brez hiše, ako je na lepem kra- htevo. — Tovarna »Tribuna« Ljubljana, ju. Ponudbe s ceno ped K. S, poštno le- Karlovska eosta 4 — Zvonarska ulica 1. žečo Jesenice, Gorenjsko. 1199 : S£«aflr©£i :: karboltnej \\ lesna cement i: ©Siressua ?epein!« i • V Ljnbljana, Pred škofijo 21, II. nadstr., poleg magistrata. Sprejemam damske klobuke v popravilo. NajbolJSi so prava AMERIKANSKg in angieiki šivalni streli Singer-igle in nadomestni deli. LASTNA MEHANIČNA DEiiAVNlCA PERONOSPORHE BRIZGALKE sistem „Vermorel" in „Jessernigg" (zračni kotel in sesalka) v veliki množini v zalogi. Znižane cene na debelo za preprodajalce. StarlevKev trg 12. Telefon br.26—81. Zugmeyer I Gruber delnISka družba asa promet s kovinami ========== Zagreb 1 Brzojavni naslov: Zugmaygruber, Zagreb. __Največje tuzemsko skladišče bakrene pločevine, taslaka (tepšija, šajba), cevi, šipek, nitne (zakovic), polpredelanih šolj za žgaujekuho in kotle za pranje, kačul. Elektrolyt-bakrena žica. Svinčene cevi. — Poznano najboljši bakreni proizvodi. — Zamena blaga za stari baker. — Samoprodaja bakrenih pro^ Izvodov Ivornica GEORG ZU3MAVER I GRUBER, W6en- WaBdogg. Sij m m m Singer-olje sukanec svila Itd. PRODAJA NA OBROKE — Sin^er-šavalni stroja Bourne & Co Kew York — CENTRALA za kraljevino SHS Zagreb, Maruličeva 5. — Podružnice: f selekburgovu ul m 3, i Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-1 botica, Novi Sad, Maribor. Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Bejgrad, ICruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih. *3roj 981/1922. STEČAJ. UPRAVNA OPČINA ŠID namerava, da u mesto uvede eie Osim toga bi se iz mesta Šida osvetljivala najbliža mesta, i to: Gibarac, Berkasovo, Tovarnik, Mala Vasica i Adaševci. — Usljed toga pozivaju se svi oni, koji žele, da preuzmu uvedenje i rasvetu ovih mesta, neka J®" DO 20. MAJA 1922 podnesu ovom poglavarstvu svoje pismene ponude, zajedno sa odnosnim proračunima i uvjetima, pod kojima bi ovaj posao preuzeli. 1624 OPŠTINSKO POGLAVARSTVO U ŠIDU, dne 24. aprila 1922. Načelnik: Spaic v. r. Lepota kože obraza, vratu, rok, kakor trdi lepa rast las se zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, je dospelo žo od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller. »EUsa« lllfjno mločno milo, najbolje blago, najfinejše „milo lepote", 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« pomada za obraz odstrani vsa-Ko nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in pošt nino 80 K. »Elsa« Tanochina pomada za rast las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitev las, zapreči prhute in prerano osivelost i. t d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PRODAJALCI nko naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobč popust v naravi. Razno : Lilijno mloko 24 K ; mazilo ia brke 10 R ; najnovejši Htoga-puder tir. Klugora v vel. origin škatljah 40 K ; najfinejši Hega zobni prašek v patent, škatljah 40 K; puder za gospe v vrečicah 8 K.; zobni prašek v škatljah 12K; v vrečicah 8 K; Sacbet dišava za perilo 12K; Scbampoon za Ihso 8 K: rumenilo 12 listkov 48 K- najtinešj parfem po 48 in 80 K; močna voda za lase 80 K. Za tc razne predmete se zamot in poštnina računa posebej. (I. Feller, Minir, stiliea donla, Elsatrg 134, Hrvatsko. Sezija 1? Dolenjskih Toplica^ se bo3e ra3i prenovljenja v kopališču nefraj fe3nov zakasnila Otvoritev se objavi v rsclt 3nevnil?ih Ravnateljstvo kopališča. R ofa pisalni stroj je najtrpežnejši, najstabilnejši in najcenejši stroj brez barvnega traku iD brez vzdrževalnih stroškov. Jugoslovansko importoo in ehsportno podjetja Inž. RUDOLF PEČLIN Trubarjeva ul. 4. MARIBOR Talnim itn. 82. Zahtevajte ponudbe! THE REK Co. LJUBLJANA Tel. 26S - Gradišče St. IO - Tel. 26S Opaograph razmnoževalni aparati so svetov- noznani Zahtevajte ponudbe I Jzdaja kottzprcij Slovenca*. Odgovorni urednik Mihael Moškarc v LJubljani. Jugoslovanska tiskarna n Ljubljani-