85 štefilfca,	Maribor, cine 25 oktobra 1915.	Letnik VIL
Mm’&érjizza. fiatai — mo l«to	«	.	K !©•—
Itti leta .	.	,	B	S•—
OfM M»	.	«	,	2*3©
M «sefe®.	.	,	*	D—-
f$maf iksrsirff« s —— &o M» . .	. »—
#%&aOT*Säl@ fttavilks «■» 2© vte]«v. —
i ........■■■■.... i
Istaurali ali oznasti&s
se vaftunaje po 12 vsa. od fj r«d?»e peiHvrste: večkratnih oznanilih «sžl! —	pokusi	—*
JBttrßSM* tehaja v p*»-deijffih in petek popoktoft
Rokopisi m ne vračka
scare
VredtalSivo i« apravnistv»! Maribor
•®ttre§Je* allea. S. - - Telefon Si. 113.
|^ßodvis«it političen lisi za slovensko ljudstvo. 11
se more goverM
vsak dan od 11.—12. ure dopoldne^
Dosedai vsi laški naskoki odbiti,
Italijani nadaljujejo ofenzivo. — Naše vojaštvo junaško odbija laške napade, vzeto. — Pirot padeL — Negotin padel. - Mi pri Višegradu udrli v Srbijo. —
prekoračili Donavo. — Rusija obeta Romuniji Besarabijo
— Skoplje za* Mi pri Oršovi
Hajnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, dae 24. oktobra 1915' Italijansko bojišče.
Splošna bitka ob Soči traja naprej. Včeraj so «3 razširili iraanterijstd boji, ki so se bili z brezpri-9 nemo srditostjo tud?, na goriško obmostje. Sovražnikovi napadi so se ob vstrajnem odporu hrabre in-? ioterije pod strašnimi izgubami ponesrečili. Infante-rijske napade je mogočen uspeh topov izborno podpiral.
Glavni italijanski napad je s sunki močnih sil naperjen proti tirolski bojni črti. Gorske planote Vielgereuth in Lavatone so pod srditim artilerijskim ognjem. Več italijanskih mlanterijskih divizij je napadlo dolomitsko bojno črto. Tukaj so bili predvčerajšnjim in včeraj krvavo odbiti po en napad na postojanko Bambergerhaus, na Col di Lana in pri Tre Sassi, dva sunka proti kraju Rufiedo (južno zahodno od Schiuderbacfca) in po štiri napadi na ataše črte severno od kraja Siel! in v dolini potoka Popena.
Ob koroški bojni črti so se vršili samo artilerijski boji in manjše praske. Proti bovški kotlini in ozemlju Krna je sovražnik včeraj predpoldne naperil več posameznih sunkov in napadalnih poizkusov. [% to se je borba polegla.
Proti črti na Mrzlem Vrhu do vključno tolminskega obmostja se še obupni napori Italijanov redna ponavljajo. Posebno višina zahodno od Sv. Lucije je neprestano napadena. Alpinci so tukaj udrli v majhen del bojne črte; oster protinapad infanterij-skih polkov št 53 in 86 jih je po kratki borbi zopet vrgel nazaj.
Tudi v prostoru ob Soči med Tolminom in goriškim obmostjem, kjer se je posebno pri Plaveh srdito bojevalo, ni mogel sovražnik nikjer predreti naše črte.
Pred goriškim obmostjem je že predvčerajšnjim ponesrečilo več napadalnih poizkusov na goro Sabotin. Včeraj je po močni artilerijski predpripravi začelo več številnih italijanskih sd napadati to prekladajočo goro la obenem tudi Osiavijo. Boj se se je nagibal semtertje, se je nadaljeval celo po noči in se je končal s tem, da so naše čete vse postojanke obdržale trdno v svoji posesti.
Ob robu Doberdolske planote se bitka v prostoru med Majnico in Monte dei sei Busi nadaljuje z nezmanjšano srditvostjo, v južnem delu te bojne črte pa sta dan in noč potekla mirnejše. Sovražni ? napadi, kateri so se vedno izvrševali s svežimi četami, so se popolnoma ponesrečili. Le mimogrede se je Italijanom posrečilo, da so dosegli nekatere prednje jarke. Naša infanteria, tako n. pr. infan-terijski polk št. 89, je južno od Sv. Martina dobila v ročnem boju svoje postojanke vedno zopet nazaj.
Južno-izhodno bojišče.
Armada generala infanterie pL Kövesa potiska nasprotnika nazaj črez višine, severno od Arangje-lovca. Srbske zadnje straže, ki eo južno od Slatine začele napadali, so jih naši bataljoni porazili.
Nemške čete, ki prod rajo na obeh straneh Morave, so zavzele višine južno oi Palanke in se :emo od Petrovca.
Oddelki, ki so pri Oršovi bili prepeljani preko reke, so pregnali sovražnika s pogorja zahodno od Kladova. Bolgari korakajo po zavzetju Negotina naprej ter so z voji, ki prodirajo severno od Knja-ževca, prekoračili srednji tok Timoka.
Namestnik načelnika generalnega Štaba: . pl. Holer, pođmaršal.
Najnovbjäe nemško uradno poročilo.
Veliki glavni stan, 24. oktobra 1915.
Balkansko bojišče.
Armada generala pl. Kövesa, ki je del armadne skupine generalnega maršala pl. Mackensena, je izhodno od Lucavice vrgla Srbe nazaj proti jugu.
Armada generala pl Gallwiiza je pri Palanki zavzela južno obrežje Jazenice, dalje proti izhodu pa je prodrla do črte Rapinac (severno Petrovac-Ranovac), ko je Strla mestoma zelo trdovratni upor Srbov. Naše čete so pokopale veliko število padlih Srbov, kar spričuje, da ima sovražnik velike izgube.
Pri Oršovi je Donava prekoračena, višina Slava božija je zavzeta, ujetih pa je 3 častniki in 70 mož.
Armada generala Bojadjeva je v Prahovu (ob Donavi) severnoizhodno od Negotina zaplenila rusko skladišče streliva in sredi med Zaječarjem-Knjažev-cem zasedla zahodno obrežje Timoka.
O drugih bolgarskih vojnih oddelkih ni novih poročil.	A.A iit
m-
* * '
Skoplje deloma zavzeto.
Uradno se poroča iz Sofije z dne 22. oktobra : V Timošld dolini so naše (bolgarske) čete med Knjaževcem in Zaječarjem prestopile na levi breg Timoka. Za posest Knjaževca se vršijo boji.
V Macedoniji so naše čete po najhujšem boju zavzele večji del mesta Skoplje. Boji se vršijo.
Skoplje popolnoma zavzeto.
*sS5388
Z dne 23. oktobra se poroča iz Sonje:	*
Bolgarske čete so popolnoma zasedle Skoplje
Avstro-ogrska nagodim,
V „Zvezi ogrskih poljedelcev“ so nedavno razmotri vali vprašanje o novi gospodarski nagodbi z Avstrijo. Cas, s katerim se ta, nagodba Idonea — leto 1917 — se vedno bolj približuje. Voditelji ogrskih a-grarcev, posebno predsednik „Zveze“, bivši minister dr. pl. Daranyi, hočejo sedaj prezgodnjo sklepanje o tej zadevi .preprečiti, ker so mnenja, da bi to Ogrski zelo škodovalo. Povod iza razmotrivanje o nagodbi je dal poziv ogrskega poljedelskega ministrstva na „Zvezo“, naj se ista z ozirom na obstoječe razmere izrazi, kako stališče zavzemia, glede nagodbe. Dr.pl Daranyi jè svoje mnenje v tej1 zadevi kakor sledeče izrazil:
„Že v zadnji seji deželnega agro-kulturnega društva sem izjavil, da se nagodbena pogajanja z Avstrijo morajo pričeti v smislu tozadevne postave še tekom tega leta, a da bi se naj vsled sedanjih vojnih razmer prevdarilo, ali bi ne kazalo stvarnih pogajanj odgoditi, ker je postalo naravnost pomisleka vredno, iste nadaljevati. Kdo že more danes vedeti, kakšne bodo državne meje po sklenjenem miru in katera ozemlja se bodo potem priklopila, Ogrski? Kdo pa že tudi more sedaj prerokovati, (kakšno politično obliko bo dobila avstrijska polovica po vojski ? Poleg tega pa še manjkajo predpogoji za razvoj nagodbenih pogajanj med obema vladama. Presoditi se mora, ali je sedaj primeren čas za to, da se taka temeljna v-prašftnja presojajo, katera Pi lahko motila složnost med političnimi strankami. Pri taktih razpravah in pogajanjih je mogoče, tla se pojavijo različna mnenja, kar bi celi stvari edino le škodovalo. Sicer pa je tudi radi tega razprava o naigodbi nemogoča, ker so kmetijska zastopstva sedaj le slabo, zbraina- Več kot polovica članov merodajnih kmečkih zastopstev izpolnjuje sedaj svojo dolžnost na bojišču. Drugi pa bi se radi prometnih težkoč ne mogli udeležiti posvetovanj. Ljudska zastopstva in časopisje je sedaj do skrajnosti pristriženo. Radi tega tudi ni nikake možnosti za odkrita,, prosta in nemotena posvetovanja. Poleg tega pa se še moramo vprašati, ali bi pod pritiskom takih razmer, kakor je mizerija glede preskrbe prebivalstva z živili itd. bilo priporočljivo začeti z nagod-benimi pogajanji? In ali se dajo v takih razburkanih dobah razmere, ki bi naj iveljale in obstojale v mirnih časih, uravnavati?“
Dr. pl. Daranyi ima proti takim pogajanjem in posvetovanjem prav resne pomisleke in iste sledeč8 opravičuje:
'Onstran Litve (v Avstriji) se že sedaj porajajo glasovi, kateri se dotikajo nagodbenega vprašanja z velikim nezaupanjem. V Avstriji mnogi odkrito i n p r i kj r i t o n a p a j o sedanji carinski tarif, obstoječe carinske pogodbe in posebno nar e i n, kako smo zavarovani zoper uvoz z Balkana. Kratko rečeno: Nastopajo činite-1 j i, in sicer celo ugledni — nhjbiolj v Avstriji — kateri hočejo vse radikalnopreust ro-j i t i da bi tako preprečili idejo nagodbe z daljšim rokom. ITI krogi hočejo ustvariti dovršena dejstva, novo nagodbo preustrojiti na podlagi starih razmer, in tako, oziraje se na položaj pred vojsko, določiti gospodarsko razmerje po vojski. Kako bi se bil razvijal naš (ogrski) položaj, ako bi se mi ne Zavedali var žnega dejstva, da smo v stanu našo armado in naše prebivalstvo kljub vsem težavam brez vsake pomoči od zunaj preskrbeti z živili? Kaj bi bilo iz nas, ako ne bi naše kmetijstvo svoje stare moči postavilo v službo močne naše domovinske obrambe? Nauki preteklosti naj bodo podlaga za prihodnjost:	Polje-
delstvo se ne sme oslabiti, aj m p. a k s e mora ojačiti. Naši poljski pridelki se morajo varovati s tem, da jih ne izpostavimo tujim, ki se pridelajo z manjšimi stroški. Domače kmečke pridelke moramo Čuvati pred tekmovanjem pridelkov iz tujine. Prilagoditi se moramo velikemu evropskemu varstve-no-earinskemu sistemu, ki pravi, da uvoz nikakor ne-sme prekositi izvoza.“
Izvajanja dr. pl, Daiiayja so zborovalci prav živahno odobravali. V smislu govornikovih izvajanj sie je na zborovanju tudi sestavil odgotvor na poziv ogrskega poljedelskega ministrstva.
Harodna zavest ogrskimi Slovenci.
Narodna zavest med ogrskimi Slovenci se je med vojsko mogočno razvila, To lahko posnamemo Se posebno iz pisem, ki jih piSejo ogrski slovenski vojaki „Novinam.“ Samo v številki od dne 24, oktobra t. L so zadržani ti-le odlomki:
Csaszar Jože!, doma v Ivancih, piše: ;„JStiK6lko naših slovenskih bratov je zasipalo v to; tužnoj Bukovini. Ne jočite se za nje, molite za nje! Pokopali smo je, kak prave junake te naše vrle slovenske brate, Steri so meli, kalk i še zmirorn majo vsi s 1 o v ;e n s ki vojaki odprto srce za krala i domovino 'do smrti.“
Ülen Andraš z Lipovec in tovariši pišejo: Mislimo na slovenski kraj, kje nam je zibelka tekla- Prosimo Novine i Marijin List, ka bi si na torn nemilom Bojnom poli mogli srčni navuk i dhševni hasek vzeti ž njij.“
Tibauüi Marko piše : JTiàlfc sem teško öakao, ka bi dobo kakše ötenje od našega kraja, v našem materinskom jeziki. Hvala Bogi sam se v-öakao. Drügo mi nihaj tak ne veseli, tii vse najdem, ka mi terbe. Bog plati,“
Griiškovnjak Stefan piše: :„Lepo se zahvaliljem za poslahne 'Marijine Liste jvsi moji slovenski b r a t i, ki so na bojišči.“
Rogač Ivan piše:	„ITrno lepo Njim zahvalim
ža Ncmnaj,i pa moji pajdašje tiidi, štere sam dobo, kda sam slovenske Novine čteo.“
Farkaš 'Marko iz Hotiče in tovariši pišejo: *Vojaki podpisani pošlemo na pet sv. meš, ka bi se g. Bogi zahvalilo, ka smo srečno prek Dnjestr velike vode prišli, i ka bi nas Srce ! ozošovo čuvalo, da bi srečno prišli ednok natsaj v to mi lo slovensko krajino/“
Posebno lepo pišejo /Trplan Imri z Markovec in tovariši:; „Lepi pozdrav za celo slovensko ljiidstvo z ruskoga bojišča. Prosim vas, g. pl., razglasite te naš lepi pozdrav torni ljiibljenomi sloventiskomi 1 j ü d s t v i. Jaz sem že obtret-jim v tom groznom boji, zdaj mi je pa dober Bog doppista malo časa, ka se spominam svoje domovine z mojimi pajdaši.
Drage naše 1 j üb 1 j e n e slovenske matere i očev je ne žalostite ae za vaiše sinove — Bog na nas tü skrb ma dobro nam je, veseli smo, pa če včasi kaj več trpimo, smo se tomi že privadili. Vsaki s 1 o fv e n s k i junak je eti iajn dober vojak, dobre vole za našega ljubljenoga krala I, Ferenc Jožefa i za našo lepo domovino,, naj nam jo protivnik ne vzeme z našemi zračinganii. Ce Ide nam bo „Bog pomagao, ga: dolpoteremo.
Rad ü j t e se đrageslo'venske matere, Štere mate tü svoje sinove, ž njih je Bog st-voro fejst vojake. Jaz imam tü ešče tri brate pa Ž3 14 mesecov ne vemo eden za ovoga samo si dopiSüje-mo. Bog plati našim materam, ka so naz za vojake shranile.:
Zdaj pa prosimo vas, dragi stariši, rodbina i vsi slov oft) ski d ü Ih o v n i k i pai celi naš narod, prosite našoga dobroga Boga, naj nam da krepko moč, ka mo mogli našega velikoga protivnika prevladati i z Božov pomočjovi vsi domo priti v našo lepo slovensko domovino k našim dobrim materam, Z strelskih jarkov pošlem te pozdrave ž svojimi pajdaši do slovenskih mater, štere se žalostijo za svoje sine.“
Ni neopravičeno mnenje, da bo po vojski narodna zavest po slovenskih pokrajinah močno ojačena. Štajerski in koroški 'Slovenci, ne zaostajajmo v krepki narodni zavesti za svojimi ogrskimi Brati!
Prihodiajost žemstva«
Vojna je marsikaj razgrnila) in razbila mnogo nazorov in predsodkov. Razpadlo je tudi doslej ma-loneda splošno veljavno mnenje o stališču ženstva v človeški družbi. Odkar je vojna, se nič več ne sliši, da bi to ali ono delo ali stremljenje ne bilo za ženske „primerno.“ Ženske služijo v mnogih bolnicah kot vojaške zdravnice. Nastavljene so za sprovodnice, vodijo kupčije in celo tovarne, služijo kot šoferke in pismonoše ter izdelujejo celo municijo. Na Angleškem so se tudi že oglasile za službo z orožjem in j8 mnogo Angležev, ki so tej misli naklonjeni, češ, da se je v. burski vojni že pokazalo, da so ženske ravno tako dobre za boj, kakor moški. In v nemškem drž. zboru je minister Delbrück brez ovinkov priznal, da si je ženstvo v gospodarskih strelskih jarkih pridobilo nevenljivdh zaslug za vojno. Na take misli pride človek pri čitanju knjige „'Ženstvo in delo.“ Ta kgjiga je spisana v angleiškem jeziku, a velja za vse narode.
Pisateljica popisuje najprej zgodovino, kako je ženstvo prišlo ob pravico do dela. V starih časih je bil mož vedno v vojni; v vojni z ljudmi in z živali, f Vse drugo je opravila žena. ,Ta je pridelovala in pri- I
pravljala hrane, izdelovala obleko, zgradila hiš©, je mlela žito ter iskala in pripravljata zdravilna zelišča. Bila je žena in mati, gospodinja in delavka, svečnica in zdravnica. V vsem je žena pomagala možu in le vsled te pomoči se je človeštvo razvilo in se je povzdignilo iz prvotnih živalskih razmer. Toda prišel je čas, ko moški niso več hodili samo na vojno in na lov, nego so vzeli ženi iz rok plug in motiko, sekiro in mlinski kamen in so počasi potisnili ženo v hišo. Se je pekla kruh in varila pivo, tkala in šivala, a čez stoletja se je tudi to predrugačilo.
Človeški um je ustvaril stroj. Kakor je mož v-zel ženi iz rok delo, tako je stroj vzel možu delo iz rok. Kjer je prej bilo treba sto rok za kako delo, zadostujeta danes dve. Stroj je začel izdelovati tudi vse polno tega, kar so prej izdelovale ženske roke in ta stroj je uspeval toliko bolj, ker je izdeloval bolje, hitreje in ceneje, kakor ženska roka. Mož, ki ni hotel lakote umreti, je moral poiskati drugo, delo, katerega ne more opravljati stroj, ženski pa tega ni bilo treba, deloma ker je oče ali mož ali brat zanjo skrbel, delomai ker je bilo za vsako delo še preveč moških na razpolaganje. Tako se je tekom tisočletij obrnil položaj.
Kako bo v prihodnjbsti ? Novi izumi preurejajo svet. Čedalje manj se potrebuje v življenju moškega telesnega dela, čedalje več pa duševnega. Zato zahteva ženstvo, da se mu da pravica do iste izobrazbe in tisto svobodo in pravico do- služb in zaslužkov, kakor jih imajo moški. Izobrazba bo ženstvu omogočila, da bo moglo opravljati vsa duševna dela, ki jih zdaj opravljajo moški. V omenjeni knjigi je rečeno: Na našem svetu ni nobena uredba in nobena stvar več taka, kakor je bila nekdaj. Vse stvari in Vse u-redbe so dobile novo obliko in Vsled tega mora tudi ženstvo postati popolnoma ravnojor.avlno z moškimi, ravnopravno tudi glede izobrazbe in dela.
Vojna je milijonom' ljudi, moškim in ženskam, odprla oči in jim pokazala, da so razmere na svetu vse prej kakor dobre. Nihče več ne dvomi, da so neizogibne temeljite premembe in da se zanesljivo začno, čim preneha, sedanji vihar. 'Ženske plačujejo v vojni največ, ker so darovale svoje otroke in svoje može in zato zahtevajo za prihodnjost, da bodo imele tudi one besedo pri sklepanju miru in pri napovedbi vojne. Sedanji svet, pravi rečena knjiga, se Še nam ženskam ne dopa.de in če ga nočete premeniti, naj raje iZumrje Človeški rod.
BoIgM-srbsIio bojišče.
Bolgari prodirajo z nenavadno pržnostjo. Posebno na jagt so njih uspehi; ne samo v roj&škem, ampak tudi v političnem oziru veliki Rekel bi, z eaim mahljajem so vzeli Vranje, Štšplje, Velesovo, Knmancvt in sedaj le Skoplje. S tem so popolnoma odražali zvezo Srbije s Solunom ter Francozom in Aogle*em onemogočili, da prihitijo Srbom na pomoč.
Tud? Niš je vedno bolj ogroien. Pirot je zavzet in od Knjaževe ■ m tudi pomikajo bolgarske čete prosi Nišu.
Donava je sedaj bresdvomno zaprta za vsak dovoz v Srbijo. Mi mo rukortčili Donavo pri OršoA, Bolgari imajo ob Donavi že Radnjevee in Prahovo v svojih rokah.
Bolgari pred Negotincm.
Bolgarske čete se vedno bolj približujejo mestu Negotmu. V svojem napadalnem prodiranju vedno tesneje zsžujejo polkrog okoli mesta. Negotin je sedaj popolnoma pod bolgarskim ognjem. Mesto gori na mnogih kr jih. Srbi se borijo naravnost obupno. Će bi se srbske čete iz tega prostora še dalje u-maknile, bi to bilo radi razs ženih močvirij, ki ae raztezajo okrog Negodna, za srbsko armado velikanska nesreča. Srbsko m sto Negotm leži v kotu med Bolgarijo, Rumunijo in Ogrsko.
Negotin padel.
Negotin je v bolgarskih rokah. Glej naše in nemško uradno poročilo med poročili s srbskega bojišča.
Bolgari na Ovčjem polju in v Veleso vem.
Del bolgarske armade, ki je prodirala južno od Krive Palanke proti Vardarju, je dne 19. in dne 20. oktobra došla na O v č j o polje in pregnala Srbe s tamošnjih postojank. Bolgari so tudi v tej smeri že prodrli do Vardarja in so zavzeli mesto Viele s o-v o. Nato so zgledovali bežečega sovražnika proti Prilepu. Okrog Velesovega so bolgarske čete razdrlo vardarsko železnico in so tako prerezale zvezo med Solunom in Skopljem.
Bolgari zavzeli Kumanovo.
Bolgarska kolona, ki je pri Stracinu in, Sultan-Tspeju premagala sovražnika, je dne 20, oktobra za-
vzela Kumanovo. Srbi so se v divjem begu u-maknili v smeri proti Skoplju.
tetójÉiKÉÉi bojišče.
Na srbskem bojišča napredujemo, kakor je razvidno iz uradnih poročil. Novo je, da smo mi pri Višegradu prekoračili Drino in pri Orlovi, tesno ob ramenski meji Donavo. Smer našega prodiranja bo bmdvomno Užice, kjer se začenja izhodna srbska železnica, ki vodi v Moravsko dolino.
Velikih, odlečilnih vojnih dogodkov ne bo v bližnji bodočnosti.
Nemški listi poročajo z južnega bojiiča:
Velikih odločilnih vojnih dogodkov v bližnji bodočnosti ne bo, ker vojna dobiva značaj gorske vojne in bližnji dogoki ne bodo nudili slike kake velikega enotnega povzetja, ker se boji porazdeie. Resnični uspehi sedaj od treh strani prodirajočih nemških, avstrijskih in bolgarskih armad bodo vidni še le potem, ko se bo strategični pritisk občutil taktično vsled skrajšane razdalje vseh troh armad, avstrijske, bolgarske in nemške.
Avstrijsko poročilo.
Dne 22. oktobra»
Avstrijsko uradno poročilo:
Avstrijski generalni štab poroča: Ofenziva* zar veznikov v Srbiji je tudi včeraj povsod napredovala»; Avstro-ogrske četo generala pl, Kövpsa so med prodiranjem proti srbskim postojankam na gori Kosmaj (južno od Belgrada, visoka 624 m), z naskokom zavzele štrlečo višino Slatina, južno od Ralje. Nemške čete, ki prodirajo na obeh straneh 'Morave, so zavzelo prostore severno od Palanke in Petrovca.
Vranje, Kumanovo in Velesovo v Vardarski dolini so v bolgarskih rokah.
Dne 23 oktobra.
Negotin padel
Armad» generala pl. Kövesa jo včeraj (22. okt.) zahodno od Beigrada na cesti, ki vodi v Arangjelovac zavzela postojanko na višini K o s m «j, ki je bila utrjena kakor kaka trdnjava. Zavezniške Čete, ki prodirajo po Moravski dolini so vrgle sovražnika z višin severno od reke Jasnienica.
Pri Oršovi je skupina, ki je bila sestavljena iz avstro-ogrskih in nemških čat, zavzela višinsko postojanko na južnem bregu Donave in utrdbo „Elizabeta“ pri Tekiji. Na sedmero točkah srbske bojne črte, ki je bila zavarovana z okopi, so bili Srbi pobiti in so povsod bežali proti juga, savezničke čete jih zasledujejo.
Pri Višegradu so avstro-ogrske čete pregnale sovražnika z višin izhodno od Drine. Prva bolgarska armada je pri Negolmu, ob srednjem Timoku in jugoizhodno od Knjaževca prodrla dalje naprej.
Nemška uradna poročila.
Z dne 22. oktobra poroča nemško naj višje armadno poročilo: Armada generala pl. Kövesa od armadne skupine generalnega maršala pi. Maekcnsena je dosegla splošno Črto Arnajevo do gore Slatina. (Arnajevo leži južno zahodno, Slatina pa južno od Belgrad») Armada generala pl. Gailwitza je prodrla do Selevoa, Savano ca in Trbovca, kakor tudi severno do Ranovca (Raaovae leži izhodno od Morave). Armada generala Badjajeva prodira severno od Knjaževca. O drugih armadnih del h še poročila niso došla. Druge bolgarske čete so zasedle Kumanovo ter zavzdie Velesovo. Južno od Str umica je sovražnik vržen če» Vardar.
Nemško uradno poročilo dne 23. oktobra :	j
Pri Višegradu se je izsilil prehod čez Drino in je bil sovražnik pregnan g višin južno od tega kraja.
Armada generala pl. Kövesa je z naskokom zavzela sovražne postojanke med Lukvieo in goro Kosmaj.	j
Armada generala pl. Gallwitma je vrgia sovražnika izhodno od Palanke čez Jasnico in izhodno od Morave iz njegovih postojank na črti Aleksandravao — Orljevo. Ujetih je bilo čes 600 Srbov.
Srbi so se udali pritisku od obeh strani in so se u- ! maknili iz svojih postojank na črti gore Košuto v ca in Slatina (pri Irigu.)
Bolgarske čete so se polastile N e g o t i n a in kraj',- Rogljevo. Bolgari neprestano napadajo ter so jn-ŠBO-iznolno od Pirota krvavo odbili srbske napade.
Čstverosp sraium v j skrbeh.
„(Journal des Debats“ poroča: Ce se Četvera sporazumu ne posreči, zadržati AvstrcnOgrgke in
Nemčije na pohodu proti Carigradu, bo ob enem na izhodu in zahodu izgubljeno vsako upanje, da bi pripravil Rumunijo in Grčijo ob svojo stran, Grčija sheer sporazumu ne bo mogla mnogo, Škodovati, toda rumunska vlada bo bržčas p’risiljena, da ste polasti Besarabije, ki ostane edin plen, pa katerem lahko zagrabi. Vso to nujno zahtevka, da sporazum vse poskusi na Balkanu,
Cetverosporaziua Grčiji.
Cetverosporazum obeta Grčiji, albo poseže z o-r ožje m na njegovi strhni v vojsk», da dobi otok Ciper. Italija je s to ponudbo nezadovoljna.
*
Rusija obljubu j e Ru muni ji Besarabijo.
Danajski „N. Wiener Journal“ poroča iz Petrograda, da je raška vlada ponudila Rt;maniji celo Besarabijo, ako bi stopila Ramtmija na sten cetverospvrazuma.
Rumunija ob ruski meji
Ruski listi v Moskvi poročajo iz Kijeva, da Je rumunska vlada zbrala v prostoru od Galaca do Jar syja Številne vojaSke čete. Kakor se je izvedelo, je Se v ozadju pripravljenih več čet, da vkorakajo v o-menjeno ozemlje ob ruski meji (ob Besarabiji).
Zbiranje ruskih čet pid Odesi.
„Corriere della Sera“ poroča iz Bukarešte, da je Rusija zbrala pri Ddesi 250,000 mož proti Bolgarom. Od dne 20. oktobra dalje se je pričelo vkrcanje det v Odesi, Hersonu in Jalti, Gete stojijo pod poveljstvom generala Davidova. Izkrcanje se ima baje izvršiti na obali Crneka morja v bližini izliva reke Donave.
Angleži obstreljujejo Dedeagač.
Bolgarski poročevalni urad poroča dne 21. oktobra: Angleško brodovje je danes obstreljevalo Dedeagač, ne da bi napravilo kako posebno škodo.
Da so Rusi že obstreljevali Varno, ni resnično.
Srbska vlada se seli v Kraljevo.
Bukareški list „jLTndependapce Roumain“ poroča, da je srbska vlada premestila svoj sedež iz Niša v Kraljevo. Beg v Bitolj, kamor se je nameravala vlada preseliti, radi bolgarskega vpada v vardarsko Oizemlje, ni več mogoč. (Kraljevo je manjše srbsko mestece ob srednji Moravi, na srbski izhodni železnici proti Bosni.
Prva bolgarska šola v Srbiji.
V novoosvojenom mestu Kriva Palanka se že nahajajo bolgarske civilne oblasti. Uradna brzojavka poroča, da so Bolgari neposredno po zavzetju otvorili bolgarsko šolo v Fa/hčevu.
jMijsMatijansfeo bojišče.
Sami slišimo, kako hudo je obstreljevanje na italijanski franti. Ćeprav vemo, da napada cela italijanska armada od švicarske meje do mcrja vendar nimamo nobenega strahu Zaupamo brezpogojno našim hrabrim četam. Podrobnosti o napadih pripovedujejo uradna poročila.
zlasti na Mrzli V r h in na južni del naše obrambne črte. Vai napadi so bili krvavo odbiti. Na posameznih delih, kjer je sovražnik v prvem navalu udrl jv naše prednje obrambne postojanke, je bil v protinapadu pognan v beg. Tudi tukaj so i t i 1 i j an-ske izgube zelo velike.
Na gori Sv. M i h a e 1 a so udrle popoldne sovražne močne čete v naša strelska kritja. V. protinar padu je bil sovražnik zopet pognan v bleg. Naše poprejšnje postojanke so zopet v nalši oblasti. Po večkratnih napadih se je posrečilo Italijanom, udreti tudi na južnem sosednem ozemlju v naše strelske jarke, toda niti eden Italijan se ni vrnil.
Tudi jnžno-zahodna bojna črta je bila istotako pozorišče krvavih bojev. V teh bojih je prišlo opetovano do bojev na nož. Sovražnikove izgube so tukaj bile posebno velike. V ravnokar pretekli noči so se z nezmanjšano silo nadaljevali boji na Dobe r d o 1 s k i gorski planoti.
Na Koroškem so bili odbiti slabejši napadi na H o c h w e i j& e n s t e i n (Monte Paralba), na o-zemlju P1 o c k n a in v dolini S e e b a c h.
Na tirolski bojni Črti slej kakor prej hudi artilerijski boji.
V	Dolomitih so bili ob naših trdnih postojankah odbiti novi italijanski napadi.
Dne 23. oktobra.
Ofenziva se nadaljuje.
Ko je dne 22. oktobra napočil dan, so Italijani sko-rodf ra celi primorski črti začeli z nova izvanredno srdito napadati Kakor prejšnje dni, tako so bili tudi včeng vsi italijanski napori zaman.
Proti poldnevu se je izjalovil na pobočja Javorčeka močan sovražni napad; na nekaterih mestih so napadalci došli celo do naših postojank
Na Krnu, Mrzlem vrhu in drugih delih tolminskega obmosija so se številni italijanski napadi krvavo ponesrečili. Sovražna infanterija je imela zopet težke izgube. Prostor pri Kozarčiju, kjer so napadali aipinci ia pri Senu, kjer so se bili bersaijeri, je pokrit % mrliči. Naše vrle čete so obdržala vse svoje postojanke.
V	okolici pri Plaveh je prodrla italijanska infanteria pri tretjem naskoka v naše jarke pri Zagori, a je bila vendar takoj zopet vržena nazaj.
Ob goriškem obmostju se je hud artilerijski ogenj celi dan nadaljeval in se je proti naši« strelskim kritjem na podgorski višini razvil do izredne srditosti Sovražni napadalni poizkus proti tej višini je bil po ognju naših haterij preprečen.
Na Doberdolski gorski planoti je naskakovala bo vražna infanterija tudi včeraj opetovanokrat pri višini Sv. Mihaela. Tri napadi so bili krvavo odbiti. Same enkrat se je posrečilo sovražniku mimogrede prodreti v naše postojanke. Odločen protinapad pešpolka št. 48 je vrgel sovražniki zopet povsod nazftj. Višina Sv. Mihaela je prej ko slej fc ao v aaših rokah.
Tud drugače so se vsi sovražni napadi na Doberdol-sko gorska planoto vsled vstraj osti vrlih braniteljev izjalovili. Številni, celi dan se ponavljajoči napadi italijanske infanterie so se končali skoro povsod s divjim begom napadalcev.
Na Koroškem in Tirolskem se italijansko topovsko obstreljevanje nadaljuje na celi črti.
Odbiti so bili tri napadi proti višini Col di Lana in napad na obmejni most južno od Schiuderbacha. Južno od Arabbe so naskočili tirolski cesarski polki sovražno prednjo postojanko. Tudi branitelji utrdb na višini Yiel-gereuth so vse napade odbili.
Kostanjevica.
Cela italijanska arma* da napada.
50uma artilerijska pripravi.
Napadi oh celi soški fronti.
Avstrijsko uradno poročilo z dne 22. oktobra se
glasi :
Kakor je bilo pričakovati, se je pričel včeraj, dne 21. oktobra, po več kakor 50 ur trajajoči artilerijski predpripravi splošni naval glavnih sil italijanske armade na naše primorske postojank e, torej tretji splošni naval y petmesečni vojni dobi.
Na K r n u, za postojanke tolminskega obmostja ter zlasti za obronke D o b e r d o 1 s k e gorske planote se vrše s/ r 'd i t i b o j i. Napad italijanskega mobilnega miličnega polka štev. 119 na o-pirališče ob Krnu je bil odbit, pri čemur je imel sovražnik izvanredno velike izgube. Istotako je bil po kratkem boju v našem ognju odbit drug sovražni napad na tem ozemlju. Pred našimi postojankami leže kupi italijanskih mrličev. Na tolminskem obmostju so bili naperjeni sovražni napadi
Italijani s© Kostanjevico na Krasu pretekli teden zopet obmetavali s bombami iz aeroplano?. Vrgli so jih sedemnajst. Civilno prebivalstvo je ostalo nepoškodovano. Čudežno je rešena neka ženica. Ko se je nahajala v hill, je bomba prodrla streho in blizu nje eksplodirala. A ženici se ni nič hudega pripetilo Angelj jo je čuval.
Vipavska dolina.
V ponedeljek dne 18. oktobra *e je pokazal nad Vipavsko dolino pri Ajdovščini po dolgem Sasu zopet italijanski aeropAa. Krožil je v visočin komaj videa. Bomb ni letalec metal, pač pa je poškodoval Štukljeva hišo na Lokah pri Ajševici.
Na Krasu.
Ob fronti se je govorio, da bodo naši izpraznili dne
12.	oktobra 21 občin od Kom,a proti fronti. Kot vzrok izpraznitve so se navajali od raza h strani razni vzroki. Izpraznitev se imenovanega dne ni izvršila in se tudi ne bo. Ljudstvo ostane lahko mirno na svoji zemlji.
Župnik artilerijski opazovalec.
Župnik v Sellbrainu a» Tirolskem, Jožef Hosp, je radi izvanrednih činov pred sovražnikom v važnem delu bojišča Sexten, bil odlikovan z viteškim križcem Frane Jožefova reda Visoko odlikovanje znači, da je šupnik dosegel s pomočjo, ki jo je nudil armadi, izvanredne uspehe. In tako tudi je v resnici. Župnik H sp je kot poiavedovalec in opazovalec našim četam izborno služil. Od mnogoštevilnih
manjših, a nevarnih podvzetij v službi naše stvari v Dolomitih, navajamo le drzen čin, ki ga je Hosp izvršil r družbi s tremi tovariši. Na naši strani bi se naj bil spravil težki top na postojanko, s katere bi bilo mogoče se boriti z italijansko artilerijsko baterijo in jo nničiti. Da se ta načrt uspešno izvede, bi moral nekdo voditi ogenj naše artilerije. To pa je bilo mogoče !e tedaj, ako bi kdo splezal na strmi dolomitski vrh in sicer v nep- srednji bližini italijanskih postojank. Hosp je ta drzni načrt izvršil. Po noči je splezal s tremi tovariši na vrh in je napeljal na vrh telefonsko žica. Drugi dan so drzni plezalci opazovali uspeh našega artilerijskega ognja in so istega vodili, dasiravno ikoro krog in krog obdani od sovražnikov iu sicer v največji bližini italjjanskih postojank. Telefonano so vrli junaki obveščali našo artilerijo, kako naj meri. Naša artilerija je s Hospovo pomočjo dosegla izvanredno velik uspeh. Položaj opazovalcev vrh gore je bil tak, da bi jih bil sovražnik lahko brez dvoma sestrelil, ako bi jih opazil. Junaki pa so ostali nepoškodovani in so se po noči zopet srečno brez kake nezgode vrnili % visokega gorskega vrha.
.
Naš podmorski čoln potopil italijansko ladjo.
-/■j
Posebni poročevalec berelinskega Wolffovega orada poroča dne 22. oktobra iz Aten:
Avstro ogrski podmorski čoln je potopil italijanski parnik (V katerem morju se je italijanska laijja potopila, poročilo ne pove.)
Laški protozidarji za udeležbo na Balkanu.
Italijanska državna zbornica bo sklicana naj-» brž na dne 25. novembra 1915. List „Avanti“ piše, da so italijanski prostozidarji na poziv angleško-francoskih prostozidarjev sklenili uprizoriti ob začetku zborovanja) italijanske državne zbornice v Rimu, in po vseh italijanskih mestih prav velikanske in hrupne manifestacije italijanskega ljudstva, slično kakor mesca maja 1915, da se prisili vlado za udeležbo na Böjkanu. .„(Avanti“ piše, da so s tujim zlatom plačani prireditelji te agitacije. Za slučaj, če bi italijanska vlada ne ščitila parlamenta pred tem novim nasilstvom, bi morala/ velika večina italijanskega prebivalstva seči po samopomoči. List „Avanti“ je V stanu dokazati, da so vsi ti vojni hujskači večji del vodilne osebe prostozidarjev, takozvana italijanska demokracija, družba brezvestnih vojaških dobaviteljev,- vojnih Špekulantov in ljudskih oderuhov. Že se-1 daj zahteva hujskajoče italijansko časopisje z vikom in krikom, da se Italija udeleži vojske na Balkanu. Zlasti z angleškim in francoskim zlatom plačani rimski list „Popolo d’Italia“ žuga vladi z revolucijo in z mobilizacijo pouličnih ljudskih mas, če vlada ne nar pove takoj vojske tudi Nemčiji.
MjsiMslfl bojišče.
Mi napadamo pri Novem Alvksinacu, pri Zalošču, pri Cartoryjakem ob Styru in smo vrgli sovražnika pri Koma-novu.
Nemoi so vzeli Iioxt, severnosahodno od Drinska.
Boj za Dvinsk.
Po poročilih iz Petrograda so v ruskih vojačkih krogih mnenja, da se pripravljajo Nemci sedaj prav resno na obleganje trdnjave Dvinsk. Na črti Kreuzburg—Mitava je zbranih nič manj kakor Šest nemških armadnih zborov.
Boj za Bigo.
Iz Berolin[a( se poroča: Za Rigo se bije odločilni boj. Ker so prodrle tudi izhodno od mesta nemške čete notri do reke Dvine, bo na. kopnem obroč o-krog Rige v najkrajšem času popolnoma sklenjen.
Bombe na trdnjavo Rovno.
Iz Stockholma se dne 22. oktobra poroča:	Na
vojjaške napratve v ruski trdnjavi Rovno v Voliniji so vrgli nemški zrakoplovci 20 bomb.
¥ Bablji so za poseben mir?
Liberalni ruski listi zatrujejo, da krogi, ki so na strani ruske desnice (stranka v dumi), javno silijo k posebnemu miru. To svojo namero skušajo ti krogi zakriti na ta način, da srdito napadajo stranke večine v dumi. Poslanec Savensko opisuje boj desnice proti dumini večini in izjavlja, da v krogih desnice prevladuje mnenje, da se naj raje
t
sklene poseben mir zAvstrij# in Nemčijo, nego da bi ministrstvo prevzelo vso odgovornost sedanje vojske.
Rra&HhJnnlfi! lQ]iä
Na frascoskem bojišču je razmeroma mirao. Večjih dogodkov nobenih.
Joffre se zmotil.
■„Novoj 6. Vremja“ poroča, iz Pariza: Ruski častniki v francoskem glavnem stanu v Champagni pripovedujejo, da Joffre ni' hotel ver,jeti poročilom francoskih letalcev, ki so ugotovili, da se raztezajo nemške obrambne črte 80 km v ozadje. 'V,sled tega se ni posrečilo predreti nemške fronte.
Delcasse govori.
Bivši francoski minister zunanjih zadev Delcasse še je vedno bolan, Sprejel pa je zastopnika pariškega lista „Petit Journal“, kateremu je izjavil, da Francija potrebuje sedaj slehernega moža in da se ne fane za druge žrtvovati.
Najnovejša vrsta podmorskih čolnov.
V Združenih državah Severne Amerike so sedaj zgradili nov podmorski čoln, ki prekaša glede velikosti, brzine in notranje opreme vse dosedaj zgra" jene podmorske čolne vseh držav celega sveta. Novozgrajeni ameriški podmorski čoln-velikan je dolg 185 čevljev, je torej za celih 85 čevljev daljši, kakor vsi dosedaj zgrajeni podmorski čolni vseh vojnih mornaric. Vozi z brzino 16 vozlov v eni uri, je oborožen z dvema velikima topovoma ter s štirimi torpednimi cevmi. Akcijski radij tega podmorskega; Čolna znaša 5 tisoč milj, torej lahko pluje 5000 milj pod ali nad vodo, ne da bi mu zmanjkalo premoga in bi se moral zaradi tega vrniti v kako pristanišče. Novemu podmorskemu čolnu so dali ime ,JM I.“ Po mnenju mornariških strokovnjakov je ta nova vrsta podmorskih čolnov nekak prehod k novim podmorskim torpednim rušilcem, ki bodo v stanu se udeležiti vojnih podvze-tij skupno z velikimi vojnimi ladjami in križarkami na odprtem morju, kar je pa bilo dosedaj nemogoče. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri gradnji tega podmorskega čolna gradi sedaj ladjedelnica „Electric Boat Company“ zn, voino mornarico Združenih držav Severne Amerike nov podmorski čoln, ki bo še celo mnogo večji, kakor je ravnokar zgrajeni JM I.“
Angleški justični minister odstopil.
Sedanje angleško ministrstvo, zvarjeno iz liberalcev in konservativcev, je začelo razpadati. Odstopil je justični minister Carson, tov je oni Carson, ki je pred letom med irskimi protestanti organiziral revolucijo, ako bi vliada dala Ircem samoupravo. Car-son je v poslanski zbornici obrazložil vzroke svojega odstopa. Rekel je, da kakor v parlamentu in v celi deželi, tudi ni bilo y ministrstvu nikdar nesoglasja o tem, da, je treba vojno za vsako ceno do odločilnega konča nadaljevati. Tudi ni bilo nesoglasja, kaj je še treba storiti na raznih bojiščih, da bi se vojna vendar dobro končala* Dobro uvideva težave, ki jih ima Angleška vsled tega, da se mora vojna voditi vedno po dogovoru z zaveznicami in se j,e včasih tudi ozirati na naziranje prijateljskih nepristranskih držav. •Novi položaj na Balkanu zahteva po njegovi sodbi dobro premišljen, krepak in natančno v, naprej določen nastop angleške vlade. Ker ne soglaša s tem. kar je ministrstvo ukrenilo, je spoznal, da bi se oslabilo ministrstvo, Če bi v njem ostal sedaj, ko je treba sile in odločnosti.
Raznoterosti.
Konferenca ogrskih škofov. Prva seja ogrskih škofov je določena na dno 27. oktobra. Konferenca se bo bavila med dragim tudi glede vprašanja skrbe vojnih sirot i* invalidov, z dobrodelnimi vprašanji ter v splošnem o
nalogah totolist* c?tVv« ?? n«» - «vc« in oo
f Župnik Greiner. Dne 18. oktobra je v St. Jakobu pri Celovcu umrl župnik in kn.-Šk. duh* svetnik Simen Greiner, star 71 let. Rajni je bil Vgoren duhovnik, izredno blag in skromen človek ter vnet narodnjak. Svetila mu večna luč!
Umrl je v Mariboru dne 24. t. m. g. Srečka Stegnar, e kr. kazn. nadučitelj v p, imejjtolj zlat. zasl. križca in reda Pro Ecclesia et Pontifiee, feste.i član mnogih narodnih društev itd. Pogreb b» v torek ob 4 ari popoldne iz hiše žalosti Wildenreinerjeve alice 6 sa pobrško pokopališče. Sv. maša zadušnica s® bo da ovala v sredo 27. oktobra v farni cerkvi Matere M lo či ob pol 9 uri. Pokojnik, ki je dosegel 74 leto, je prej služboval na Kranjskem,
kjar je bil tudi poslanec katoliško-rarodne stranke. N. v
JE. p. 1
Rodovniško obljubo je dne 17. oktobra storilo y samostanu čč. šolskih sester v Mariboru, kot smo že poročali, 14 sester in sicer: s. Rafaela Egger, rojena 28. julija 1884 v Inomostu na 'Tirolskem; s. Bogomira Grafenauer, rojena 21. nov. 1893 na Brdu pri Šmohorju na Koroškem; s. Sybilla Zorko, rojena 28. avgusta 1894 v Špitaliču pri Konjicah: s. Adela Mo-skon, rojena* 5. aprila 1894 v Središču; s. Trma Cveltko, rojena 8. sept. 1894 pri Sv. Marku niže Ptuja; s. Kalista Keršmanc, rojena 19. marca 1893 v Bevkah na Kranjskem; s. Benigna Purič, rojena31. marca 1894 v Repentaborju na Primorskem; s. Tud. Petrovčič, rojena 11. sept. 1894 v Borovnici na Kranjskem; s. Elizabeta Pečovnik, rojena 15. aprila 1888 i a Vranskem; s. Evstahija Čurin, rojena 30. junija 1390 v Središču; s. Hortulana Kralj, rojena 26. jun. 1889 pri Sv Marku niže Ptuja; js. Kupejrtina Grošelj, rojena 8. januarja 1887 v Trebnjem na Kranjskem; s. Ligvorija Žepič, rojena 29. aprila 1884 v Tržiču na Kranjskem; s. Izidora Lilija, rojena 2. nov, 1892 v St. Petru v 'Savinjski dolini.
Šolske sestre v Ameriko. V Ameriko so se odici j al e pretekli teden na piomoč sestram, ki že blizu šest let delujejo v Kanjsas City v Jolietu v Severni Ameriki te-le cč. šolske sestre iz Maribora: Romana Soter, rojena 12. decembra 1879 v Laškem ; Amata Esento), rojena 11. oktobra 1887 na Teharju; Blandina Peklar, rojena 30. sept, 1892 pri Sv. Marku niže Ptuja; Salesija CeČko, rojena 19. dec, 1886 v Celju; Febronija Kos, rojena 10. sept. 1893 pri St. liju pri Velenju; Bertranda Vimpolšek, rojena 3. aprila 1890 v Podsredi; Pavla Svetlin, rojena 27. januarja 1884 v Mengšu nh; Kranjskem; Benigna Purič, rojena 31, marca 1894 v Repentaborju na Primorskem.
Iz učiteljske službe. Na dvorazredm mešani ljud ■ki Soli v Sabukovju (2. plačilni razred) je razpisana služ-'■>.) učiteljice. Prošnje do 10. novembra. — Do 20. nov. jo razpisana služba učiteljice v Majšpergu.
Štajerski Slovenee umrl v Ljubljani za kolero. V ljubljanski mestni kolera bolnišnici je umrl dne 15. oktobra za kolero 41 letni infanterist Mihael Kostevc, doma iz Globokega pri Brežicah.
Velikodušno darilo za mater desetih ginov-vo-jakov. Vsled posredovanja g. podpolkovnika Fridoli-na Kavčič na Dunaju je dobila vdova Alojzija Drolc v Špitaliču pri Kamniku iz privjatne šatulje Njeg. Veličanstva 500 K, od nadvojvode Evgena pa 1000 K nagrade.
Cesarjev dar za bolgarski Riideči križ. Naš
cesar je podaril bolgarskemu Rudečemu križu lepo svoto v znesku 25.000 Iv. .'S cesarjevim 'dovoljenjem se je ustanovil v Avstro-IOgrski pomožni odbor bolgarskega Rudečega, križa, čegar pokrovitelj je nadvojvoda Franc Salvator.
Hrabrostne svetinje. Ces. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru je poslalo občinskim predstojoištvom sledeče navodilo:	Vsem v tamošnji občini bivajočim
invalidom, kateri dobivajo doklade od hrabrostnih svetinj, ki so si isto pridobili v sedanji vojni in pre-emajo od nje doklado ter so bili po superarbitraciji odslovljeni iz c. in kr. vojske, kakor tudi onim, kateri so bili v prejšnjih vojskah, kakor n. pr. v letih: 1.84.8-49, 1859, 1868, 1878, 1882, in si takrat pridobili hrabrostno svetinjo, katerim se je pa bila doklada za isto na novo odmerila z ‘dnem 1. oktobra 1914, je takoj odvzeti svoječasno od c. in kr. poveljstva dopolnilnega okrajh vposlane in od c. in kr. intendance vojaškega poveljstva v Gradcu izdane nakazil n e naloge in jih s seznamkom vred vposlati c. kr. okrajnemu glavarstvu. Ta seznamek mora imeti naslednje razpredel© : vojaško krdelo, šarža, ime, rojstveno leto, naborno leto, lista Štev., domovinska občina in natančni naslov (adreso) prebivališča.
Vpoklic ogrskih črnovojnikov. O grški do muhi. minister je odredil, da se morajo ogrski črnovojniki letnikov 1873, 1874 in 1875, ki so pri zadnjem prebiranju bili spoznani za sposobne in ki stanujejo v Avstriji, dne 3. novembra 1915 oglasiti pri svojem, na pozivnici označenem dopolnilnem poveljstvi). Vpoklicani so za isti dan tudi vsi oni ogrski črnovojniki, rojeni v gorej omenjenih in poznejših letih, ki so že vojaško iz ve žb ani, a še dosedaj niso bili vpoklicani. Avstrijska oblastva imajo dolžnost, da označene čr-novojnike opozorijo, da se dne 3. novembra oglasijo pri svojem dopolnilnem poveljstvu, če bi se jim tudi ne dostavila tozadevna pozivnica.
Kako nastajajo često „vojna poročila.“ Tržaška „Edinost“ piše: Je ljudi, ki jim v izvestnih listih J silno imponira obilica „.Izvirnih poročil“ z raznih bo 1 jišč. Polni hvale so za liste, ki so tako izvrstno pa- j skrbeli, da je citajoee občinstvo poučeno iz direktnih j in zato absolutno zanesljivih virov. No, če bi poznali | način postanka marsikaterega takih poročil, bi se j „izvirnost“ tajala kakor mehki sneg na pomlajdans- : kem solncu. izvedeli bi, da je ma/rsikajko tako poro- \ čilo z bojišča zrastlo — na uredniški mizi, v varnem zavetju, daleč proè od strèlskih jarkov in gromenja topov. Talco vam je neki beroljnski list prinesel dve poročili „z bojišč.“ Prve „poročilo“ je imelo bobneč j in gromeč naslov: „Vojskovodje na srbskem bojišču, j Ulični boji v Belgradi). Brzojalvka najšega vojnega poročevalca.“ Drugo „poročilo“ pa je imelo naslov: „Armada Ivanova proti vojskini skupini Linsingeno-vi. Brzojavka našega vojnega poročevalca Leo n bardu Adelta.“ — Zehaj pa pazite! Obe poročili sta bili datirani z dnem 11, oktobra; eno je s severnega in i

drugo a srbskega bojišča, a odposlal je obe istì vojni „poročevalec. Mož je bil torej hkratu na severu Evrope, jv Voliniji, in na jugu, v, Srbiji! In je kot o-čividec poročal hkratu o bojih med Ivanovim in Lin-singenom in o uličnih bojih jv Belgradi),, In čitatelji so dolžni verjeti vse to, in 'z občudovanjem čitati laka „izvirna poročila“ in se topiti od priznanja vrlemu listu, ki je ako bogato založen z mizami, tintni-ki, peresci in poročevalci v lastnem urejdništvu, v hladni senci po letu, in za varno pečjo po zimi! — Slučaj ni osamljen. Je marveč tipičen v vrsti izvest-i;ega öasop'sja.
Nizozemska prepovedala izvoz sočivja. Nizozemska vlada je prepovedala izvoz sočivja vsake vrste iz Nizozemske.
Anglija prepovedala izvoz homhaževine in bakra. Angleška vlada je prepovedala; izvoz bombaže-vine ter izdelkov ijz bombaža, nadalje izvoz bakra, kovine za izdelovanje kabla, koksa in končno živinske dlake.
Anglija dovoljuje izvoz in uvoz kave in tobaka. Angleška vlada dovoljuje neovirani izvoz in u-voz leave in tobaka v vse države. GČividno se je morala Anglija udati hudemu pritisku Združenih držav Severne Amerike, da je sedaj dovolila prosti promet s kavo in tobakom.
Zadružna Zveza v Ljubljani je podpisala na svoj račun 200.000 K. tretjega vojnega, posojila. Gospodarska. Zveza v Ljubljani pa 40,0,00 K. Svoje članice Zadružna Zveza naproša, da naj ji čimprej blagovolijo sporočiti svoje prijave in prijave vlagateljev za tretje vojno posojilo.
Med begunci biti ni dobro — to izpričuje dejstvo, da se je v Gorico, ki leži še v območju sovražnega ognja., povrnilo že na tisoče prebivalcev, V mestu je sedaj že 14.000 ljudi.
Hrvatska zastava v Belgrads. „Novine“ poročajo, da se v osvojenem Belgrado na desni sprednji kupoli kraljevskega konaka vije po odredbi vrhovnega, poveliništva velika; hrvatska zastava.
iVusstič p/oli	JKji, iiutkžl 111 kfOBl-
pirja. Štajersko namestništvo nam je podalo sledeči razpisa : Veliko pomanjkanje jajc, mleka in krompirja v • aesta Gradca je napotilo namestništvo, da se je poslužilo v cesarskem ukazu z dne 7. avgusta 1915 mu danih pra-ie. Tako je ukrenilo, da se zahteva ves oddelek jajc pomičnih okrajev Gradec okolica, Lipnica, Weis, Hartbsrg in i'elđbach, nadalje ves pridelek krompirja političnih okra-e Gradec okolica, Lipnica in Weis in slednjič tudi ves ridelek mleka večih političnih okrajev Srednjega in Gor-•jega Štajerskega za porabo mesta Gradec in se v te nassen zapleni.
Mariborski trg. V soboto, dne 23. oktobra je samo i Špeharjev pripeljalo na trg. Žs od ranega jutra je ob-Anstvo oblegalo špeharske vozove. Ko se je ob 7. uri znalo prodajati Špeh in me jo, je bil naval kupujočega ob-instva tako hud, da je morala mm :aa policijska straža ri vsakem posameznem vozu pesredovati. Ženske so si kar s rok trgale Špeh in mesj. Osne so bile določene sledeče: ist slab ej ši Špeh 4 K 80 v., za boljši do 5 K 2© v., za aast 5 K 40 v., za glavino 2 K 40 v., ostalo meso pa id 4 K 20 v., do 5 K. Policijski stražniki so si vsakega »peharja, kateri se ni drž&l določenih najvišjih cen, za ma-novali z obljubo, da bo imel opravek s sodnijo zaradi pretiravanja cen. Tudi Člani meščanske straže so nadzorovali kupčijo na Spcbarskem in ostalem trgu ter so grozili s ka-nijo, če se kdo ni hotel držati od magistrata določenih naj višjih cen. Kakor izvemo, ja bilo že okrog 8. ure zju-raj 7 strank zabeleženih radi navijanja cen. Bojimo se, da bo naš trg nazadnje brez blaga. Na vsak način pa bi bilo tudi priporočati, da bi se n. pr. Špeharjem vsakemu pose-iej že pred prodajo izročil seznam nrjvišjih cen. ßieer pa is pri sodniji ne ozirajo na najvišje osne, ampak na to, da cena odgovarja produkcijskim stroškom, h katerim sa iahko pridene navaden dobiček. Zopet in zopet opozarjamo kmete na to postopanje sodnije
Poštni promet z južnimi Tirolami. Odslej naprej je zopet dovoljeno pošiljati zasebne poštne zavoje v Trident in v okraje Cavalese, Cies in Mozzolombardo.
Dopisi«
Maribor. Poroča se nam: Zadnje 'dni pošiljajo tukajšnja vojaf§:a poveljstva prosto moštvo v okolico pomagat opravljati nujna jesenska dela. Kdor zaradi pomanjkanja delavcev ne more opravki jesenske setve, naj prosi za vojake-delavce naravnost pri poveljniku -posameznih stotnij.
fet. Jukoh v b**'v. goricah V Ha Ujeai dolu je umri posestnik Mihael Holer, p. d. Pehan. N. p. v m.l
Vukovski dol pri Jarenmi. Po noči dno 18. oktobra je bil izvršen drzen vlom v hišo Janeza Bauperla v Vukoskem dolu. Tatovi so mu odnesli 50 kilogramov slanine v vrednost» 300 kron.
Celje. Major Rudolf pl. Kocijan, ki je bil lajnsko leto kot stotnik 87. pešpolka na srbskem bojišču težko ranjen in nato odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojnim okraskom, je bil po svojem okrevanju povišan v majorja in bataljonskega poveljnika nekega drugega polka. Major Kocijan je pri zadnjih bojih v Srbiji našel junaško smrt. Kocijan je bil pri vojakih zelo priljubljen in je rad govoril slovenski.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Dne 4. i. * m. smo
spremili k večnemu počitku Janeza Vogrin. Metnega mladeniča.. Ker je bil ravno god našega presvitlega cesarja., so pristopili naši veteranei in mu kot mlademu vojaku skazali na poseben način 'zadnjo čast. — Svetila rajnemu večna luč!
Isd&isš&H in «AiotBiJt ; Krmsorc&i .„Stra#»**
Titik	jr*-*