St. 136 Minu AIih «HMiiil OM ntiHti na la mM V Trstu, v soboto 7. JunlJa 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX cttsjs, lzvcemll poiuleljtk. vsak dan x}utr»J. Uredništvo: ulica sv. FrtnčlSks isUkcga 6L 20, L nadstropje. Dopisi na] s« poilljajo uredništvu. Hefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj In odgovorni ureda!* Anton Oerbec. — Lastnik tlakama Edinost Tisk tiskam« Edinost. Naročnina Krala za mcaec L 7.—, 3 mesece L 19.50, pol leta L 33.— la celo leto L 50.— ga inozemstvo mesečno 5 Ur več. — Telefon uredništva In uprave it 11-57. EDINOST Pooamezne Številke v Trstu In okolici po 30 cent — Oglasi se računajo v Vrokostl ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev te obrtnikov mm po 40 ceni, osmrtnice« zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Stev. 30, L nadstropje — Telefon uredništva In uprave 11A Sestanek slovanskih geografov in etnografov v Prosi Geografi}* je znanost, ki se bavi z opisovanjem zemlje, etnografija pa opisuje ljudstva, njih kulturne razmere ter izsle-duje sorodstvo med posameznimi narodi. Naravno je torej, da ti znanosti s svojim ustvarjanjem izdatno učinkujeta tudi na oblikovanje političnih dogodkov, na razmerje med državami in narodi. Sorodstva slovanskih narodov so se zavedali, več ali manj jasno, že slovanski kronisti srednjega veka. V poznejših časih se je ta zavest jela — politizirati, je postajala olement v političnih razmerjih- V z£odovinskotvorno duševno silo pa se je ideja slovanske vkupnosti povzpela še le proti koncu osemnajstega in začetkom devetnajstega stoletja: postala je dvojčica novodobne naredne ideje. Ob zibeli ie ideje je stala torej znanost! Ideja se je širila, je oplodovala narodno življenje in je — po mnogih prejšnjih zmotah in zgrešenih zasnutkih — jela pripravljati pcdlago za trezno m kritično delo naslednjih generacij. To delo je rodilo mnogo uspehov, dovršeno pa še ni. NTajveč uspeha je imela slavistika na polju jezikoslovja. Mnoga polja pa so še neobdelana. Mnogo problemov je treba še rešiti, N. pr. vprašanje notranjega sorodstva slovanskih plemen pc, njih fizičnih in duševnih, narednih in plemenskih svoj-stvenostih. Vsi ti problemi se morajo še izcistiti. Danes so za reševanje teh problemov razmere ugodnejše, nego so bile 'fdaj peprej. Postanek novih samostojnih slovanskih držav je dal — tudi iz\en njihovih mej — močno pobudo za proučevanje slovanstva. Tudi v Rusiji to delo ni prekinjeno in se bo v bodočnosti izvajalo v razširjenem obsegu. Znak o stremljenju, da se znanost o slovanstvu pospeši i i obenem mednarodno organizira, so kongresi slovanskih raziskovalcev in učenjakov. Prvi tak kongres bo Eesianek slovanskih geografov in etnooralov, ki je bi! otvorjen te ..ni v PragL In ni le lučaj, da ht prvi sestanejo raziskovalci de:e!a in ljudstev. Saj so to temeljna dejstva narodnega življenja. Potem bodo sledili kongresi drugih učenjakov. Ni pretirano, če vidimo v teh kongresih verigo mednarodne organizacije znanstvenega dela. Taki sestanki pa niso samo na korist znanosti. Ta je sicer — kot taka — avtonomna, rekli bi samosvoja, vendar pa je funkcija duševnega življenja narodov. Zato vpliva tudi na druga območja teoretičnega spoznavanja in praktičnega delovanja. Posebno slavistiki se podaja tu znamenita naloga. Kdor zasleduje tisk in javno življenje narodov, naleta zopet in zopet na nerazumevanja, ki so posledica nepoznavanja razmer soseda. Zato so potrebni medsebojni osebni stiki in medsebojno proučevanje. Ta potreba je danes nujnejša, nego kedaj, Ta študij treba postaviti na solidno in čim širšo podlago — premišljenega kritičnega realizma. Da bo znanost v čim večji meri služila praksi, naj se na šolah v slovanskih deželah daja čim več možnosti za učenje slovanskih jezikov. S tem bi bil storjen znaten korak na poti kulturne vkupnosti slovanskih narodov. Ta kulturna vkupnost je postulat volje, usmerjene v bodočnost, ki naj jezikovno sorodstvo in zemljepisno sosedstvo slovanskih narodov — ob spoznavanju, ki ga daje znanost — postavi v službo ideje človeštva! V pospeševanje teh velikih ciljev ima služiti prvi kongres slpvanskih geografov in etnografov. Naj se nam ne šteje v zlo, če se ob tej priliki, ko bodo v Pragi učenjaki z znanstveno resnostjo razmotrivali velike probleme o medsebojnem razmerju med slovanskimi narodi, spominjamo dogodkov v nižavah našega tukajšnjega medsebojnega življenja. Je to sicer nekaka oskrumba vzvišenosti in pomembnosti praškega kongresa. Ali potrebno je spričo dejstva, da se od izvestnih strani skruni — kot hudičevo delo — tista ideja, o katert pravijo slovanski učenjaki, da ji je znanost tiala ob zibeli, ki je imela torej časten in aeoporečno veljaven krst. Sodba prosvet-Ijenih duhov, ki hočejo služiti znanosti kot taki, bodočnosti slovanskih plemen in ideji člevečanstva, je obenem porazna obsodba početja tistih malenkostnih in v strankarski strasti zakrknjenih nizkih duhov, ki preklinjajo nacijonalno idejo —-tisto idejo, ki daja pobude za vsa plemenita stremljenja za srečo vsakega naroda in ki naj s svojim uresničenjem ustvari mežnosti za dobro in zdravo razmerje slovanskega sveta do drugih narodov in plodno sodelovanje z njimi v blagor človeštva! Pa tudi naših italijanskih sodržavljanov se moramo spominjati tu. Tudi oni ne morejo razumeti ideje, ki ji bodo posvečali svoje misli možje znanstvene avtoritete na kongresu geografov in etnografov v Pragi. Tudi oni — naši sodržavljani — se posmehujejo, če jim kdo govori o sorodstvu slovanskih plemen in o njih kulturni vzajemnosti. Kulturna, jezikovna vez in vez krvnega sorodstva med slovanskimi narodi je zanje fantom, utopija sanjačev. Saj jih čujemo dan za dnem, kako govorijo o Srbih kot enem, o Hrvatih kot drugem in o Slovencih kot tretjem narodu. In kar ne morejo zatajevati svojega zadovoljstva, če n. pr, kak duševno perverzni ali politično najeti Radič zanikuje. mi opozoriti italijanski tisk na dejstvo, da na FranCOSkettl je bilo v časih tistih heroičnih bojev proti tuiinskemu gospodstvu v Benečiji in Lom- ™ odklonitvi Herriota isce Millerand bardiji, tamkaj tudi ljudi, ki bi bili želeli, rešitve — Levica vztraja po zahtevi, da se to gospodstvo ohrani. Man pa ni! da mora odstopiti * •• ___»» 1____S-m. — ' * vsako narodno in kulturno vkupnost med niso znak ali dokaz, da ni med državljani I n#|Actritou nnlHS^no |iri7A Hrvati in Srbi in če podžiga plemensko krone in narodne vkupnosti. Tu bi mogli | rUU3ll llCV |IIII9IIUIIS lUl&C sovraštvo med .njimi. Za potrebe svoje slavofobske politike govori italijanski tisk n. pr., kako da bi Srbi pač radi živeli v prijateljstvu z Italijani, Hrvati in Slovenci pa ne! To naj bi bilo - po njihovem • dokaz, da so to tri plemena, ki nimajo nič skupnega m ki so si nasprotna v svojih narodnih in političnih stremljenjih. V resnici pa so — izvzemši Radića in njegovih privržencev, ki pa prav gotovo ne bodo odločevali o usodi jugoslovenskega naroda in njegove skupne države — boji le ob vprašanju, kaka bodi notranja uredba države. Take borbe pa se odigravajo tudi v starih državah. Kako naj bi jih ne bilo potemtakem v novi državi, ki si še le ureja notranjost svoje nove hiše?! Borbe za notranjo ustavno in upravno uredbo države bilo radi tega krone in narodne vkupnosti med njima m italijanskim narodom, mari niso bili radi tega — Italijani?! Vztic vsem zmotam in zablodam po-edine ev gre razvoj narodov svojo zgodovinsko in naravno pot. Naleta sicer na zapreke, mora premagovati hude strmine ali bliža se le postopno svojemu cilju Prej ali slej bo moral svet vendarle računati z mogočno etično in materijalno silo družine slovanskih narodov. Kongresi slovanskih učenjakov so postojanke na tej poti. Zadali poskus z zbornico se nadidliije Delcroix-ev govor se nabije po občinah — Amendola pobija iaštzem. —Mnssolini odgovarja RIM, 6. Tudi na današnji seji je poslanska zbornica nadaljevala razpravo o kronskem govoru. Po prečitanju zapisnika je poslanec Gray Ezio omenil, da ga je poslanec Lucci pozval na dvoboj, ker je včeraj v zbornici vzkliknil, da je Lucci vohun. (Poslanec Lucci je imel v zbornici še med vojno političen govor, v katerem je ostro nastopil proti vojni, ki se vodi pod krinko «boja za civilizacijo*). Gray meni, da ni izdajalec samo oni, ki ubeži k sovražniku ali mu izda kake načrte, ampak tudi oni, ki na katerisibodi način skuša demoralizirati armado. Radi tega bodo Gray in vsi njegovi prijatelji zapustili dvorano vsakokrat, ko bo govoril on. Lucci. Nato je povzel besedo on. Lucci Ako bi hotel, bi lahko zahteval dokazov od predgovornika o izdajalstvu, ki mu ga je očital. Toda Lucci ne smatra pač za izdajalca onega, ki prosto izrazi svoje mnenje v trenutku velike žalosti za narod, kakor je to storil on. Zgodovina bo pokazala, ali je imel on takrat prav, ko je med vojno nastopil v zbornici proti vojni, ki je bila pač brezpomembna, da se je nadaljevala v imenu civilizacije. (Desnica ropota in protestira, predsednik poživlja zbornico k resnosti). Zbornica je nato odobrila zapisnik. Po verifikaciji nekaterih mandatov je predsednik prečita! brzojavko, v kateri se predsednik avstrijske narodne skupščine zahvaljuje italijanski zbornici za izraz so-žalja nad atentatom na Seipela. Nato so bili izvoljeni komisarji, katerim je poverjeno nadzorovanje državnega dolga in sicer Mauri in Mantovani; Gia-notti in Fontana sta dobila enako glasov. Poslanca Nunziante in Nagrini sta bila delegirana v državni odsek za vojne sirote. Za nadzornika državne hranilnice in posojilnice so bili izvoljeni: Saluno, Ca-rusi in Moretti. Predsednik da besedo poslancu Lucci ju. Mnogo poslancev zapusti dvorano. Lucci trdi, da Mussolini skuša spraviti parlament ob veljavo; to je jasno pokazal pri zadnjih volitvah, ki ni&o bile volitve, ampak enostavno imenovanje večine zbornice. Govornik pobjja fašizem, ki je zatrl sindikalno gibanje, ki je bilo večinoma na gospodarski podlagi. Sicer pa je duh delavstva ostal isti, efesi so se voditelji menjali. Fašistovski sindikalna gibanje ima politično, ne gospodarsko ozadje. Govornika so poslanci desnice neprestano motili z medklici. Predsedniku se je z veliko težavo posrečilo vzpostaviti red. Ravno ko so komunisti navdušeno plo- panje v vlado in odobrava odgovor na kronski govor. — Delcrobc poudarja, da so si bili vsi poslanci opozicije edini v izpodbijanju doktrinske in praktične zakonitosti fašistovske revolucije. Opoziciji odgovarja z naslednjo izbero: ali je fašizem dobro, potem nima opozicija prav, da se mu zoperstavlja z grožnjami in protesti, ali pa je fašizem zlo, v tem slučaju pa nosi krivdo opozicija, ki ga vzbudila s svojim izzivanjem. (Splošno odobravanje). Popolarska stranka ni nikdar zavzela jasnega stališča in se je postavila v obrambo postojank, ki so jih 'druge opozicijske stranke zapustile; popolari so tem strankam vzeli njihov program. Nadalje je Delcrobt tako povelsčeval Mitasolinija in fašizem (pozabil ni tudi omeniti slave rimskega cesarstva, do katere bo povzdignil Italijo fašizem), da so ob zaključku njegovega govora vstali vsi fašistovski poslanci ter mu častitali in da je Mussolini predlagal, naj se njegov govor nabije po vseh občinah. Zbornica je predlog sprejela. Sivi Salandra je izjavil, da se zaenkrat odpove besedi; saj je Delcroiz tako imenitno tolmačil mnenje vse zbornice. Komunist Bendini je zahteval popolno amnestijo za politične obsojence. Ob splošni pozornosti je pričel govoriti glavni voditelj ustavne opozicije in eden izmed najhujših nasprotnikov fašizma, on. Amendola. Rekel je, da se sicer strinja z gotovim delom kronskega govora, vendar pa da vsebuje govor trditve, s katerimi se nikakor ne strinja. Predvsem pa mora nastopiti proti metodam med zadnjimi volitvami in pa proti fašistovski milici, proti ustanovi, ki se ne da spraviti v sklad z ustavo. Saj so nekateri fašisti sami to spoznali in zahtevajo odpravo milice. (Mussolini: « Nikdar!*) Fašizem je razdelil Italijane v dva nasprotna st tabora; fašizem izrablja državno obleci, s tem da pomaga fašistom, da napravijo karijero. (Prerekanje, ropotanje, Mussolini protestira). Dalje je Amendola pobijal fašistovski sin-dikalizem. Ob zaključka je Amendola izjavil, da pripušča večini zbornice vso odgovornost sa delo zbornice} kajti opozicija bo le mirno opazovala pri strani. Nato sta napadala fašizem še poslanca komunist Gennari in reformist Maffi. Ob 19.30 se je seja zaključila. Mnssolini ni odpotoval na Špansko, ker mora prisostvovali zadnjemu poskusa RIM, 6. Ministrski predsednik Mussolini je odposlal generalu Primo De Rivera pismo, v katerem mu sporoča, da mu je zelo žal, da ne more spremljati italijan-skali izvajanjem poslanca Luccija, je vsto-jskega kralja na potovanju po Španskem, pil v dvorano vojni slepec on. Delcroix, ker mora na vsak način biti prisoten v katerega je zbornica pozdravila s ploska- Rimu, ko se vrši s poslansko zbornico njem. Delcroix je predlagal naslednji poskus, ki je tako izreane važnosti za vso dnevni red: Zbornica izjavlja polno zau- [ italijansko javnost. Zastoj rasko-angleSklh posojanj j Doba pHttlflSOV V JUflOSlOVlJI Vprašanje ruskega posojila na Angleškem Poslancem se ae izplačajo dnevnice LONDON, 6. Seja rusko-angleške kon- BEOGRAD, 6. (Izv.). Politično življenje ference, ki se je imela vršiti včeraj, je je v popolnem zastoju. Le opozicija ne bila spet odložena do konca binkoštnih miruje in skuša izrabiti trboveljske do- praznikov. Med tem časom prispejo v godke v svojo korist Kralju namerava London Litvinov, Tomski ter drugi člani konference, ki so pred kratkim odpotovali v Moskvo. Da so pogajanja zastala, je v prvi vrsti krivo vprašanje posojila, ki bi ga rada najela Rusija na Angleškem. Angleška vlada smatra vprašanje posojila za čisto zasebno zadevo, ki naj jo rešijo ruski delegati z angleškimi bankirji «of City». Ti bankirji bi bili pripravljeni dovoliti Rusiji posojilo, ki ga Rusija nujno potrebuje za svojo gospodarsko obnovo, toda do Rusov nimajo nikakega zaupanja, še posebno, ker sovjetska vlada noče priznati v celoti ruskih dolgov, ki so bili napravljeni pod carsko vladavino; radi tega so bankirji zelo previdni in zahtevajo od Rusov solidna jamstva, ki pa jih smatrajo ruski delegati za vmešavanje v notranje ruske zadeve. Brezposelnost na Angleškem pojema LONDON, 6. Brezposelnost pojema na Angleškem. Iz uradnih statistik je razvidno, da je bilo dne 26. maja 1,015.000 brezposelnih delavcev, t. j. 5.432 manj kakor prejšnji teden in 270.000 manj kakor 1. januarja 1924. poslati peticijo, v kateri bo opirala položaj in zahtevala izredno sklicanje narodne skupščine. Davidovičeva demokratska skupina je danes dokončala svoj proglas, v katerem napada vlado, posebno pa Pašića. V beograjskih krogih se proglas splošno obsoja. Predsedništvo narodne skupščine je odločilo, da poslanci ne dobijo dnevnic, razen onih, ki so v finančnih odborih. Vlada sledi z veliko pažnjo dogodkom v Albaniji Na današnji seji je zopet razpravljala o polo^&ju v Albaniji. Straim vihar na obali Jvina rika PARIZ, 6. Francoska kriza, ki je nastala po sestanku nove zbornice, ni več samo navadna vladna kriza, temveč globoka politična kriza, v kateri je postavljena na veliko preizkušnjo sama ustav- Seja nemške zbornice Zastopniki vladnih strank in socijalisti odobravajo zadržanje vlade napram poročilu izvedencev — Nemčija bo dokazala, daje bila preostro sojena BERLIN, 6. Včeraj se je v državnem zboru nadaljevala splošna razprava o vladnih izjavah. Zastopniki vladnih strank in socijalist Loebe so odobravali zadržanje vlade napram poročilu izvedencev, medtem ko so pa nemško-nacijonalci in nost francoskega političnega življenja. To (uhranacijonalisti napadali vlado. Kancelar se je jasno pokazalo ob prvem poskusu Marx je v odgovor grofu Westarpu, ki je LONDON, 6. «Times* poroča iz mesta Lima v republiki Peru, da je na vsej obali divjal strašen vihar. Vsled silno razburkanega morja sta se potopila dva parnika in na stotine manjših ladij. Vihar je povzročil ogromno škodo tudi v notranjosti dežele; odnesel je mnogim hišam strehe, nekatere pa je popolnoma podrL Zdi se, da je bilo 20 človeških žrtev; število ranjenih ie zelo veliko. predsednika republike Milleranda, da bi poveril sestavo nove vlade na podlagi izida zadnjih volitev. Herriot, voditelj radikalov, ki prihajajo v poŠte v kot tista stranka, ki je poklicana, da prevzame nase odgovornost vodstva države, se je odzval pozivu predsednika republike in se je zglasil včeraj v elizejski palači. Njegov pogovor z Millerandom je ostal popolnoma brez vsakega uspeha. Herriot je odklonil ponujeni mu nalog, da bi sestavil novo vlado. V elizejsko palačo je prišel popoldne ob 6 in se je zadržal pri predsedniku kake tri četrt ure. Po njegovem odhodu je izdala pisarna predsednika republike uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je predsednik na podlagi nasvetov, ki jih je dobil tekom popoldneva od predsednika zbornice Painlevč-ja in predsednika senata Doumergue-a, pozval g. Herriota v elizejsko palačo. Predsednik je g. Herriotu obrazložil politični položaj Francije ter je naprosil za njegovo sodelovanje v svrho sestave vlade v smislu narodne volje, kakor je prišla do izraza pri zadnjih volitvah. Glede programa se niso pojavila mkaka navzkrižja. Ker pa je g. Herriot — pravi poročilo dalje — sprožil vprašanje predsednika, je g. Millerand izjavil, da ne more razpravljati o tem vprašanju, ker je protipostavno. Po ustavi je predsednik izvoljen za dobo sedmih let in vsled tega je g. Millerand odločen, da ostane na svojem mestu do konca po ustavi določene dobe. G. Herriot da ni hotel razpravljati o le!; zlogih, temveč je izjavil, da ne more sprejeti naloge, ki mu jo je ponudil predsednik republike. Po odhodu iz elizejske palače je šel Herriot v zbornico, kjer je poročal predsedniku Painleve-ju in drugim svojim političnim prijateljem o izidu svojega pogovora s predsednikom republike. Ko je doznal za sporočilo predsednika Milleranda, je sestavil s svojimi somišljeniki v odgovor predsedniku Millerarvdu izjavo, v kateri je rečeno, da je res, da je odgovoril Herriot Millerandu, da ne more sprejeti naloga za sestavo vlade. Ker je ob času volitev podpiral blok levih strank, ne more sprejeti sestave vlade razen z naslombo na stranke levice. Te stranke pa so se izjavile tudi glede predsedniškega vprašanja. Ker bi v takem položaju ne mogel sestaviti vlado levice, je moral odlokloniti ponujeno mu nalogo. Včeraj zvečer po odhodu Herriota je predsednik republike nadaljeval posvetovanja. Isto tudi danes predpoldne. O izidu današnjih posvetovanj je izdala agencija Havas sledeče poročilo: Predsednik republike Millerand je danes predpoldne nadaljeval posvetovanja. Posvetoval se je Chaumet-osm, Franklin - Bouillon-otn, Thotnsonom, Brune t-om in Klotz-om o rešitvi vladne krize v skladu z izidi zadnjih volitev. Predsednik republike bo nadaljeval posvetovanja popoldne. Pri tem se bo ravnal po nasvetih, ki jih je dobil glede naznačitve Poincare - j evega naslednika. Naznačite v se — kakor se zdi — ne bo mogla izvršiti pred jutrišnjim dnem, ker ni predsednik Millerand ponudil danes naloga -za sestavo vlade nobeni izmed oseb, s katerimi se je posvetoval. Z odklonitvijo naloga za sestavo vlade strani Herriota se je francoska kriza močno poostrila. Odklonitev je dokazala, da je vsa levica solidarna in da hoče doseči, da se omogoči vlada s sodelovanjem socijalistov. Ker so pa ti poslednji sklenila, da ne vstopijo v nobeno vlado, ki bi se sestavila po nalogu sedanjega predsednika republike, je stališče levice (jasno: mora zahtevati odstop Milleranda ali pa žrtvovati socijaliste. Proti tej ofenzivi se je j Millerand zatekel k ustavi, ki služi poraženi desnici kot močna trdnjava. Namen desnice je onemogočiti vlado levice in ustvariti položaj, v katerem bi bil edini izhod nekaka koalicijska vlada z ključitvijo socijalistov. 1Z- Kongres II. interaadjonale DUNAJ, 6. Otvoril se je kongres II. in-ternacijonale, katerega se udeležujejo najznamenitejši evropski socijalisti. Anglijo zastopata Tillet in Purcelle, Belgijo Wan-derwSlle in Mertana, Francijo Jouhau in Brack, Italijo pa Buozzi in D* Ara gona. Emancipacija ženske na Angleškem LONDON, 6. Parlamentarna komisija dolnje zbornice, kateri je bila poverjena naloga, da prouči nekatere predloge k angleškemu volilnemu zakonu iz L 1918, je sklenila, da zniža od 30 na 21 let dobo, ko smejo ženske voliti. Lord Eustace, ki je prišel pri angleških ženskah v zelo veliko nemilost radi svojega predloga, je predlagal, da bi smele voliti ženske Šete od 25. leta dalje. Ko bo zbornica enkrat sprejela omenjeni zakonski načrt, bo ženska na Angleškem popolnoma enakopravna možu glede državljanskih pravic. označil zahteve zaveznikov za pretirane ter vprašal vlado za mnenje glede vojne odgovornosti, izjavil, da so dokazilne listine, ki jih je dosedaj nabrala in objavila nemška vlada, dokazale, da versailleska razsodba, kar se tiče odgovornosti Nemčije, ne more ostati veljavna spričo dokazanih zgodovinskih dejstev. Nemčija bo v najkrajšem času objavila vse dokumente, ki se tičejo tega vprašanja in ki so v njeni posesti. Tedaj bodo prišli na vrsto nasprotniki Nemčije, da odprejo z isto odkritosrčnostjo svoje arhive. HemSki državni zfior odobri! poročila izvedencev BERLIN, 6. Nemški drža vni zbor je sprejel z 247 proti 183 glasovom predlog nemške ljudske stranke, centra in demokratov, s katerim se odobrava zadržanje nemške vlade glede poročila izvedencev in se zahteva takojšnja predložitev zakonskih načrtov za izvedbo poročil. Državni zbor je zavrnil predlog nezaupnice vladi, ki ga je stavila nacionalistična stranka z 239 proti 194 glasovom. Bavarska ljudska stranka je glasovala za viado. Odredba nemške vlade proti komunistom BERLIN, 6. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo .proslavo rudečega dne, ki so ga napovedali komunisti za dne 8, junija v Lipskem. NITTI NA FRANCOSKEM MARSEILLE. 6. Danes zjutraj je prispel s parnikom «Patria» on. Nitti; izjavil je zastopniku dopisnega urada Havas, da odpotuje še tekom dneva v Ziirich, kjer bo ostal 6 mesecev. Dejal je, da se ne mara ukvarjati z notranjo politiko Italije, marveč namerava zasledovati nekatera zanimiva mirovna vprašanja. Tekom poletja se bo podal v Skandinavijo, kjer bo imel dva politična govora. Uverjen je, da je mogoče govoriti o pravem miru samo med nevtralci. Dalje je Nitti izjavil, da je prijatelj Francozov, ter poudarjal, da je potrebno, da se Italija in Francija popolnoma sporazumeta; priti mora tudi do sporazuma med zmagovalci in premaganci. Končno je Nitti pripomnil, da so izvedenci položili trdni temelj trajnemu miru. Posvećenje dveh zrakoplovov RLM, 6. Jutri, v soboto, ob 18. uri se bo vršilo na letališču Campino posvečenje dveh zrakoplovov, ki jih je zgradil italijanski zrakoplovni genij, in sicer L. N. L in L. M. R. Zrakoplova blagoslovi kardinal Granito Pignatelli di Behnonte. Zdravstveno stanje Seipela povoljno DUNAJ, 6. Zdravniško poročilo o zdravstvenem stanju Seipela, izdano ob 8. uri zjutraj, pravi, da je stanje bolnika povoljno. Temperatura je 37, bitje žile 96. Pri preiskavi z roentgenovimi žarki je bilo dognano, da tiči krogla v zadnjem delu desne pljučne krpe. Nobena kost ni poškodovana. Združene države pomnožujejo svojo vojno mornarico WASHINGTON, 6. Senat je odobril zakonski načrt za zgradbo 8 križark in preuredbo nekaterih oklopnic, ki bodo prenarejene tako, da bodo kurile s petrolejem namesto s premogom. Neuspeh konference za Mossul CARIGRAD, 6. Vest o neuspehu angleško- turške konference, na kateri bi se imelo rešiti vprašanje Mossula, se potrjuje, Turki odklanjajo posredovanje Društva narodov. Velik protestni shod na Japonskem proti zakonu o priseljevanju v Ameriko TOKIO, 6. Danes se je vršil velik naroden shod v protest proti znanemu zakonu o priseljevanju, ki zabranjuje Japoncem vstop v Združene države. Koncert pev. dr. „Učit. Zveze44 .... Učitelji in učiteljice cele Julijske Krajine, od izvira Soče, Idrije, Postojne, izpod Ufi^ ke, ne boječ se truda in stroška, se zbirajo k pevskim vajam, katere so združene z premnogimi ovirami, da nam z lepo pesmijo v naši mili materinščini oslade par uric te raračn« vsakdanjosti. Ljubijo in gojijo našo pesem, da j to kot dragoceno dedščino predado potomcem. Pokažimo, da znamo ceniti to njihovo stremljenj« k lepemu in udeležimo se vsi koncerta v nedeljo zvečer. Ne izgovarjajmo se s vročU no — gledišče bo dobro zračeno; ne s kopeli, ker od povsod se vračajo parniki vsako uroj ne z izleti, ker poletje ima še dosti nedelj. Dajmo jim z obilno udeležbo spodbuje v njihovi trnjevi poti, po kateri morajo s krvavimi koleni vzgojitelji naših otrok. Pokažimo jfan x udeležbo, da imajo ob strani vse prebivalstvo m ta misel naj jih bodri, da ne omagajo pod križem. Zato val aa koncert Zvezinega zbora« ker to dolžni njim in sami sebi. DNEVNE VESTI ZisraitMltcm BOSMO UMStM Te dni smo omenili, kako je neki italijanski Uit zaničljivo in žaljivo govoril o kulturi dra Willana in našega ljudstva sploh. Nepoučen Italijan — in koliko Jih je nepoučenih t — bi moral misliti, da je ta naš zastopnik nekak aeotesanec in duševen omejenec. iKaŠemu ljudstvu pa je oni list poklonil naziv «gorjani», ioar naj bi pomenilo po njegovem, da to ljudstvo ni še nikdar prišlo v dotiko s kulturo ter da živi svoje staro — barbarsko življenje! Če milo sodimo, bi si morali misliti, da take Žalitve izhajajo iz nepoznavanja našega ljudstva. To je sicer — 1— v nedelo in pondeljek pa od 10—13. Vožnja tja in nazaj znala 23 lir na osebo. — Vpisovanje se zaključi prih, pondeljek. Iz triaikega živllcnla Samomor ▼ gostilni. Včeraj popoldne okoli 16. ure je stopil v gostilno *Ex Rrocchetta* v Bošketu mlad, dostojno oblečen mož; sedel je k mizi ter si naročil kozarec piva. Kmalu potem se je neznanec nenadoma zleknil na stolici ter pričel bolestno ječatL Natakar, ki je to zapazil, je naglo priskočil, misleč, da je postalo neznancu slabo. Tedaj mu je udaril v nos mo- t_- 1." -J Iki! 4 veselico in siosr v borttansfcem gradu «(Mok6. Pri veselici bo sodelovalo reč pevskih društev. Pred veselico bo predavan)« o zavarovanju. Po končanem sporedu prosta zabava za staro in mlado. — Naiim tržaškim izletnikom se nudi ta dan krasen popoldan, ker imajo najlepšo zvezo. Odhod iz Trsta ob 1250 povratek iz Boršta ob 9. zvečer. Z, llC^Uiunvauja uoovga i -----------------"I ---,' 1X , . , ., . i . čudno in žalostno spričo dej- i čan duh po karbolni kislini. Mož si je t>u ta^oj «tva, da nam vedno govorijo, kako da so pri- na jasnem, kaj se je zgodilo: neznanec se je za- J m M • j I 1____________L'1_ X« rlr/\ fM VB 1\A- nesli kulturo v naše kraje, a da morajo vendar po petih letih od zasedbe sem, še vedno govoriti o <• gorjanih», ki da so še vedno na nižini kulture — ubogega dra W i Hana!! Še žalostnejše in značilnejše pa je, da tisti velekulturni ljudje ne poznajo naukov svojih ŠasLnih duševnih velikanov, ki jih sicer — kadar hočejo paradirati z njimi pred svetom — slavijo iz vseh registrov godala svoje — kulture. Giuse«.-$»e Mazzini je drugače učil svoje so-plemenjake o Slovanih. Opominjal jih je, naj bodo znosljivi in pravični napram slovanskim sosedom.' In ta Mazzini je bil — poleg Gari-baldija in Cavourja — eden ustvariteljev današnje moderne Italije. Tudi naukov Nikole Tominaseo, ki ga sicer slavijo kot svojega velikana — ne poznajo tisti zasramovalci našega ljudstva. Tomtioaseo je govoril Italijanom o strupil; v kozarou je bilo še nekoliko piva, pomešanega s karbolno kislino. Natakar je skupno z nekaterimi gosti skušal podati zastrupljencu kako pomoč. Istočasno ig nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo. Po preteku par minut je bil zdravnik na licu mesta, toda bilo je prepozno; mladi neznanec je bil že mrtev. Nesrečnik je zavžil veliko količino čiste karbolne kisline. Pri samomorilcu niso našli nikakega dokumenta, radi tega ni bilo mogoče dognati njegove istovetnosti. Oblastveni organi so zaplenili žepni beležnik, na katerem je moi zapisal par besed, kot poslednji pozdrav materi; podpisal se je «Tvoj Armand». Pozneje je bilo truplo mladega samomorilca prepeljano v mestno bolnišnico. Kdo ga je ranil? Sinoči okoli 21. ure je bil Slovencih s kompetenco, ki mu jo je dajalo j zdravnik rešilne postaje poklican v Cologna njegovo pokoljenje. Učil je Italijane, nai bodo ! jn Monte št. 52, kjer je neki mož nujno potre-pravični napram temu žilavemu in mlademu i boval zdravniške pomoči. Prišedši na označeno narodu, ki da ro, 3) kakor pod II.; 4} odrezek poštne nakaznice kot potrdilo, da se je izpitna pristojbina L 50 plačala jansko državljanstvo. Kakor nešteto drugim so tudi njemu trdo in brezobzirno za »mili njegovo prošnjo, pa ga je usmiljeni Bog kaj kmalu poklical in sprejel v svoje kraljestvo. Zapušča vdovo in več otrok. Za njim smo pokopali z lovskimi Čaatmi &3-letnega lovca Vida Kompa-re, s katerim je legel v grob dober del naše najslarše lovske tradicije na Vipavskem. V zadnjih letih je bil siromak pohabljen, pa je vendar z mladenilkim zanosom pripovedoval svoje lovske dogodlfaje in botfafe lovske iaku&nt«. častitljiv pogreb je imela tudi soproga Kristjana Ergaver iz Sturij, ki {e nmrla v tržaški bolnišnici, pa Jo je niena. dmJfcina, k!j«b temu da ni premožna, vendar dala prepevat na domače pokopališče. Bo vsaj imela nežna osirotela deca doma svojo dobro mamico in ji >ah- se vidi to. Vsekakor« če bi znal človek kon centrirati silo svojih mišic in Jo pravilno izrabiti, bi se lahko dvignil v zrak in vztrajal poletu kako uro dolgo. i__ Ptič ima v prsih silovite mišice, če se jih j ČEVLJARSKI pomočnik se sprejme za stalno primerja s človekovimi. Toda na tleh je on i yja Guido Brunner 9. 718 počasno in nerodno bitje. Samo z največjim KGPAUŠČARJEM se priporočajo dobra mrzla jedila n. pr.: gnjat, salam, sir, sardine te raznovrstna druga jedila, ki se dobijo v buffetu šircelj, via S. Caterina 5. Odprto tudi ob nedeljah. 715 aporom preteče sto metrov v desetih sekun- POHIŠTVO, spalne sobe, kuhinje, omare, podali aH približno svojo petkratno dolgost v 1 sekund L Bolh a pa more v frakciji sekunde preskočiti tisočkrat tako veliko daljavo kot je ona sama dolga. Toda človek ima možgane in ti daleč odtehtajo vse telesne pomanjkljivosti. — F. M. DAROVI Mesto cvetja na grob stari materi BlaSki, stelje, vzmeti, žimnice, stolice, obetala itd se prodajo. Vse po najnižjih cenah. Via Ar-o&ta 1. 714 Priporočamo Vam domačo tovarno &fl^Al,aravn*8* KIČA in vinsfcegi BBUSCHSNJl & - TEST * tiia Limitanea it 213 (vogal Settefoniarič) Kroos, srehro9 zluto, platin In zlat (feoEir kupujem. Pisarn vedno veC kot drug!. Zlotarna ALBERT POVH Trst, Via Mazsinl 46. <25 ^^CcmrmerciaJ^272^Toroš^p^od^gos^ltn velika »riim BAN □ a □ □ □ a a □ a o a o a □ a □ □_ □ a Ustanovljena ista 1905-MflnlSfca glavnica Ui 15.000.000"- popoSnoma vplačana, s Trst, Via %. Nlcol5 9 (Lastna palača). Podružnici: ZflSa, |Dj iD Olajšuje vsako trgovske* operacija i Jugoslavijo In z viEiodnStrii đ^ieimmi Dale subvencile na blago, efekte in vrednosti btefSi — Infcasl sfektov in ratunos. taiformaetj«. — Kupuj« in prsdaja Jamstvena pisna In druga opsracij« po iMjugoinsJitii poflojlh. In« fcnUUN in ilh obrestuje po 4°/t letno notto, m vlog« n« IskoZI rslui pm I »«*•«« vlog« proti odpovsdi obrestuje najbolj« po dogovoru. a vloga v Dinarjih ter jm obrastale najbolje po dogovoru, bvriuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslmljo D i D D □ DOOOOOODDDOnDDDDDDD D □ n □ D □□□□□ □ D □ D D P D O O □ D □ O FODLIITIK CoDina;0 PREZ IMENA (46) Roman. «Andrej je tisti «es vstopi* v vojaško službo m odpotoval po enem letu s svojim polkom v Kanado. Ko je sapustil Angleiko, je vladala med njegovim očetom in najstarejšim bratom resna razprtija, o vzrokih katere vas ne bom tukaj zadrževal. Zadostuje, te veste, da je bil stari gospod Vanstone pri vseh svojih vrlinah osornega in nespra-vljlvega značaja, in da se mu je Mihael na takšen način postavil nasproti, kar bi bik) razdražilo tudi bolj milega očeta. Oče je torej popolnoma jasno izrazil, da noče videti več svojega najstarejšega sina in uničil je vkljub mojemu in materinemu ugovoru v nali navzočnosti oporoko, ki je priznavala Mihaelu delež na očetovi dedščini. «Andrej se je kmalu po prihodu v Ouebecku seznanil z neko žensko izredne lepote, ki je bila baje iz neke fužno-ameriSke države. Vi ste gotovo spoznali njegov lahki, odkriti in zaupljivi značaj poznejših let — torej si morete predstaviti, kako lahko je bik* obvladati mladeniča. Skratka — napravil je usodno napako in se poročil s tisto osebo. «Iz strahu pred njegovimi tovariii. ga je ona pregovorila, da je zakrival svoj zakon.. Toda s tem ni mogla preprečiti, da ne bi prišle že tri mesece po poroki. Njenemu možu ni ostalo drugega, kakor da se je takoj od nje ločil. «Kakšen vtis je napravilo to odkritje na otroka — zakaj bil je še v resnici otrok — boste razvideli iz sledečega. Eden njegovih predstojnikov ga je dobil, ko je pisal skesano izpoved očetu, zraven pa je ležal nabit samokres. Tisti oficir je rešil njegovo življenje in bilo drejem, da je dobil brat dva sestra < Vsota, od katere je mati obresti uživa1; imela razdeliti po njeni smrti med bt. sestro po enakih deležih. Za Mihaela l določeno pettisoč funtov. «V okroglih vsotah povedano, se je premoženje takole razdelilo: Pred materino smrtjo je Andrej podedoval petinsedemdeset tisoć funtov, Selina petintridesettisoč, Mihael nič. posredoval, da je prišlo do nekega sporazuma i Po materin: smrti je imel Mihael pettisoč, brat med obema strankama. Ker je bil zakon popolnoma pravilno sklenjen in ne more predzakonsko življenje žene veljati kot ločitveni razlog, tedaj ni ostalo drugega kakor ugoditi gmotnim zahtevam ženske. Nakazal ji je torej precejšnji letni denarni dohodek pod pogojem, da se vrne v svoje prejšnje bivališče, ne pride nikoli na Angleško in ne bo nikoli nadlegovala gospoda Vanstoneja in tudi da ne bo nosila imena svojega moža. Sprejela je vse pogoje, ni je bilo nikoli na Angleško, ni nikoli nadlegovala gospoda Vanstoneja in prejemala je do svoje smrti svojo letno denarno vsoto po nekem ameriškem agentu, fri svoji poroki je imela samo eno pred očmi: denar, in denar je dobila! «Istočasno je Andrej izstopil iz vojaške službe in se vrnil na Angleško, kjer je zvedel, da mu ie oče umrl. Se predno je šel domov, je prišel k meni, in faz sem mu povedal, kako se je končala hišna razprtija. «V očetovih papirjih so našli oporoko, po kateri je vdova uživala samo obresti, ostalo n* m bilo u^a r*zdeti*OA mnd Selina in An- njegov stotisoč in sestra petdesettisoč funtov Potrebno je, da vam to navajam. «Prva Andrejeva misel jc bila vredna niego-vega značaja: hotel je takoj deliti dedštino « bratom. Toda bilo je nekaj na potu. ki je preprečilo izvršitev tega namena. Mihaelovo pismo je čakalo nanj; v njem je dolžil brati, da je bil on glavni vzrok razdora med očeloir in sinom. Njegova prizadevanja pred odhodom v Kanado da bi spor poravnal, kj v"1 mi bila dobro znana, si jc brat narobe razlag!. Andrej je ravno tako dobro občutil kakor jaz, da ne more izvršiti svojega veHkodu*nc