*rz3S-  Uto LX. Jtev. 129.
o Ljubljanu u čemeli 9. Junija 1921
Cena Din Y
Izhaja
vsak  član popoldne,  tzvzemsl nedelje In praznike. — Inserad do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave,
Popust po dogovoru. InserataJ davek posebej. »Slovenski Narod« veUa letno V Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din.
reklame,   preklici   beseda 2.— Din,
Upravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Zahteva po močni vladi
Vukičević-Marinkovićeva vlada se maje. — Važne avdijence v Topoli. — Odločitev o vladi pade po kraljevem povratku.
— Beograd, S. junija. V političnih krogih prevladuje zadnje dni prepričanje, da je položaj Vuidčevič^Marinkovi-ćeve vlade zelo omajani in malone nevzdržen. Glede na zunanjepolitični položaj je stopilo vprašanje novih volitev v ozadje in vedno bolj se naglasa potreba močne vlade, ki bi lahko sodelovala z Narodno stapščmo. Zato se ne Izključuje možnost, da pride že v prihodnjih dneh, ko se vrne k'ralj v Beograd, do dalekosežnih sprememb v vladi. Vladni krogi sami priznavajo, da bi bil razpis volitev v sedanjem trenutku neoportun in bi lahko samo še poslabšal naš zunanjepolitični položaj. V tem smislu se je izjavil včeraj tudi ministrski predsednik VukiČević. Ta njegova izjava se tolmači v političnih krogih kot zelo značilna in kot znak, da je g. Vukičevič že sam obupal nad usodo se* danje vlade.
Veliko pozornost je vzbudila v političnih krogih vest, da gg. VukiČević in Marinkovič danes sktopno odpotujeta v Topolo, da poročata kralju o politič-
nem položaju. Splošno se sodi, da bo že ob tej priliki padla odločitev. Mnogo komentarjev je vzbudil tudi odhod bivšega notranjega ministra Bože Maksi-movića v Topolo, ki je prosil za avdi-jenco pri kralju. O namenu te njegove avdijence so razširjene najrazličnejše verzije. Najverjetnejša pa je vest, da bo Boža Maksimo vic v imenu uzunovt-čevcev obrazložil kralju svoje stališče in predlagal sestavo koncentracijske vlade.
Število nasprotnikov novih volitev je v zadnjih dneh tako v radikalni kakor v drugih strankah zelo narastlo. V demokratskih krogih je opažati veliko vznemirjenje in odpor proti demokratskim ministrom postaja od dne do dne večji. Zlasti v bližnji okolici g. Davido viča se naglasa, da so demokratski ministri, ki so brez odobrenja svojega kluba vstopili v Vukičevičevo vlado, zelo škodovali svoji stranki ter da je sedanje stanje nevzdržno. Vse kaže na to, da išče g. Davidović novo orijentacijo.
Spor z Albanijo na mrtvi točki
Novih momentov v sporu ni. — Francija bo intervenirala« — Angleži se boje novih zapletljajev na Balkanu. — Albanija pošilja na našo mejo vojaštvo.
— Beograd, S. (junija. V sporu z Albanijo danes ni nastopil noben nov inorneni. Vlada doslej ni ukreinila nikaikih nadaljnili korakov in še vedno čaka, da Albanija popravi svoje nekorektno postopanje ter izpusti aretiranega drasomaina. Albanski poslanik na našem dvoru Cena beg je odposlal včeral popoldne svodi vladi ponovno daljšo brzojavko, v (kateri v zelo ostrem tonu zahteva takojšnjo izpustitev aretiranega dragomana DJuraškovića. V poučenih Ikrogah se naglasa, da ima Cena begova brzojavka napram albanski vladi naravnost uit': mati ven značaj. Cena beg je zagrozil, da prekine vse odnošale s svojim tastom Ahroed beg Zo-gom in z albansko vlado. Če do danes po« poldne ne dobi povoljnega odgovora, mn bodo danes zvečer izročene potne listine zanj in za celokupno osobje albanskega po* slainištva. N-ovinarjerm ge Cena beg izjavil da še vedno upa na mirno poravnavo spora. Če pa bi se to proti njegovemu pričakovanju ne zgodilo, se ne vrne v Albanijo, marveč ostane kot zasebnik pri nas ali pa se naseOi v kalki drugi državi.
Zunanji minister dr. Marmkovćć odpotuje danes v Topolo, da poroča kralju o najnovejših dogodkih v zunanji politiki. V poučenih krogih se zaitrjuje, da je italijanski poslanik general Bodrero včeraj ponovno interveniral v zunanjem cndnistrstvu in stavil predlog za ISfovfakacSo tiranskega spora. V Beograd je dospel včeraj tudi francoski poslanik Dard, ki fe bil na dopustu v Franci ji. Njegov prihod je oči vidno v zvezi z intervencijo Franoige v ju^osloveirsko-al-hanslkem sporu.
— Pariz, S. junija. Francoska vlada je naročila svojemu poslaniku v Beogradu, naj v prijateljskem tonu intervenira pri beo* gradski vladi in priporoči mirno likvidacijo ^pora z Albanijo. Istočasno bo londonska vlada intervenirala v Rimu.
— London, 8. junija. Prelom diplomatskih odnoSadev med Jugoslavijo in Albanijo 8e izzval v tukajšnjih dipltomatsfcih krogih precejšnje vznemirjenje. Izraža se bojazen, da bi mogel spor dovesti do nadaljnih zapletljajev na Balkanu, ki bi lahko postali us od ep okli za evrops&i mir. V tukajšnjih vladnih krogih se naglasa, da morajo velesile storiti vse, da preprečijo vsak oboro* žen konlldkt ter zlasti delati na to, da spor ne bo še bo tj povečal napetosti med Jugoslavijo in Italijo. Med Londonom in Pari* zom so v teku tozadevni razgovori. Z angleške strani se jc sprožil predlog, naj bi Francija in Anglija vzporedno intervenirali v Beogradu in v Rimu ter na obeh straneh priporočili unnrjenost in urimo likvidacijo albanskega spora. Apel na Društvo narodov se smatra v angleških krogh za neumesten, ker bi spravil to najvišjo mednarodno institucijo v skrajno težaven položaj, ker bi bila v zvezd s tem neizbežna razprava o vseh problemih, ki se v zadnjem času vedno pogostede .pojavljajo na dnevnem redu. Taka razprava bi nikakor ne bila v interesu Italije, ker bi lahko škodovala prijateljskimi in zav«zniSkini odnošajem med Anglijo, Francijo in Italijo. Poleg tega se izraža v tukajšnjih krogih bojazen, da bi evenru* elni konflikt med Jugoslavijo in Italijo lahko ojačal protiangJeško akcijo sovjetske Rusije, ker se ne izključuje možnost, da bi se Jugoslavija v skrajnem slučaju naslonila na sovjetsko Rusijo. Pritožb Aftatrfte na Dru-
štvo narodov se v tukajšnjih krogih ne pripisuje nobene važnosti in bo Anglija storila vse, da se izogne tozadevni razpravi na prihodnjem zasedanju Društva narodov, na katerem si želi predvsem razpravo o prod-boljševiski fronti v Evropi
— Rim, 8. junija. Italijanski listi objav« ljajo noto albanske vlade, ki je bila izro* cena Društvu narodov ter na glasa j o, da je oborožen konflikt zaenkrat popolnoma iz* ključen. V splošnem izražajo upanje, da se bo incident mirnim potom likvidiral, pri* stavljajo pa, da bi Italija v nobenem slučaju ne mogla trpeti oborožene intervencije proti Albaniji.
Posledice se že kažejo
— Podgorica, 8. junija. Glasom zaupnih vesti iz Albanije je albanska vlada od po* klicala z jugoslovenske meje vso žandarmerijo ter jo nadomestila z redno vojsko, ki stoji pod poveljstvom italijanskega ge* nerala. Odpoklicani orožniki, večinoma biv* ši komiti, ki jih je albanska vlada spreje* mala v službo, so bili brez izjeme odpu* ščeni. Večina se je umaknila v planine ter se pridružila revolucijonarjem. Tudi make« donstvujoči so začeli zbirati svoje čete na albanski meji, glavni štab pa je premeščen iz Džumaje na Bolgarskem v Kukus v Al# baniji Domneva se, da se pripravljajo ko« miti na novo akcijo na albansko^jugoslo* venski meji.
— Beograd, 8. junija. Naš odpravnik poslov v Tirani Takovfć se ie suoči ob po! 9. zvečer s celokupnim osobiem našega poslaništva vrnil v Beograd. Danes dopoldne je podal zunanjemu ministru obširno poročilo o zadnjih dogodkih v Afbaniii. Glasom poročil iz Ohrida je včeraj četa bolgarskih komitov vdrla v naše ozemlje, vendar pa se je orožnikom posrečilo, da so jih po kratkem boju pognali v beg. An gorski vicekonzul v Podgorici, ki je včeraj dospel iz Turčije in potoval preko albanskega ozemlja, je izjavil, da je opažati v Albaniji živahno gibanje vojaštva, da pa vlada med prebivalstvom veliko nezadovoljstvo z režimom in da lahko vsak čas izbruhnejo krvavi notranji n«niri. Albanske oblasti so začele izganjati vse jugo-slovenske državljane ter ie bilo samo tekom včerajšnjega dne privedenih izgon-skim potom na jugoslovensko meio nad 50 naših liudi.
RUSIJA PRIZNALA PRED-VOJNE DOLGOVE
— Pariz, 8. junija. Včeraj je bil pod* pisan sporazum o likvidaciji ruskih pred* vojnih dolgov. Sovjetska Rusija se je obve* zala plačati v 72 letnih obrokih skupno 72 milijonov zlatih frankov. Plačilo dolgov pa jc vezano na novo posojilo sovjetski Rusiji v znesku 500 milijonov frankov. Francija je v principu pristala na to posojilo, vendar pa zahteva kot garancijo zastavo monopola v,^h petrolejskih vrelcev.
NOV POLET ČEZ OCEAN
— Xewyork 8. junija. Znani polarni le* talec Berg se pripravlja na tretji preko* oceanski polet. Za njegov polet so končane že vse priprave, vendar pa ga hoče nasto* piti šele po povratku Lindbergha v Ame* riko.
Sovjetski poslaniii u Varšavi ubit
Za varnost poslanika ni bilo poskrbljeno. — Poslanika Vojkova ustrelil ruski emigrant Koverda- — Angleška sodba o atentatu.
— Varšava, S. junija. Včeraj dopoldne ob 10. je bil na varšavskem kolodvoru izvršen atentat na sovjetskega poslanika Vojkova. Vojkov je pred par dnevi prejel zaupno poročilo, da dospe v Varšavo bivši odpravnik poslov v Londonu Rosenholz, ker je hotel skupno ž njim odpotovati v Varšavo. Poljske oblasti o tem potovanju niso bile obveščene ter zato tudi za varnost obeh poslanikov niso doveli poskrbele. Ko je prispel Vojkov v spremstvu poslani-škega tajnika Uljanova na kolodvor, ie pristopil k njima 19ietni ruski emigrant Boris Koverda ter se par minut mirno raz-govarjal s poslanikom. Vsebina njunega razgovora ni znana.
Nenadoma je Koverda potegnil samokres ter oddaJ na poslanika več strelov. Tudi poslanik Vojkov je v obrambi potegni! samokres in streljal proti napadalcu, ne da bi ga zadel. Smrtno zadet se ie Vojkov zgrudil. Na kolodvoru je nastala v prvem momentu panika, vendar pa je policija atentorja takoj prijela ter ga odvedla v zapore. Smrtno ranjenega poslanika so takoj prepeljali v bližnjo bolnico, kjer ga ie prof. Savicki operiral. Vsaka pomoč pa je bila brezuspešna in je Vojkov ob 10.50 podlegel ranam.
Vest o atentatu se je bliskoma razširila po mestu. Aretirani atentator Koverda ie prišel šele pred par dnevi v Varšavo ter je zahteval vizum za potovanje v Rusijo, kjer je hotel posetiti svoje sorodnike. Ker je poslanik zahtevani vizum odklonil in tudi pri razgovoru na kolodvoru ostal neizprosen, je Koverda izvršil svoie dejanje iz maščevanja. Poljski zunanji ministeT Zaleski je odšel takoj, ko je bil o dogodku obveščen, v bolnico ter izrazil težko ranjenemu Vojkovu sožalie in se v imenu vlade opravičil.
— London, S. junija. Atentat na sovjetskega poslanika v Varšavi ie izzval v angleških političnih krogih veliko pozornost. V političnih krogih se presoja ta incident mnogo bolj resno kakor pa drugod in se izraža bojazen, da bi lahko imel atentat za posledico poostritev odnošaiev napram sovjetski Rusiji.
— Riga, 8. junija. Sovjetska vlada je bila o umoru Vojkova obveščena po radiju. Takoj je bila sklicana seja ljudskih komisarjev. Tudi ČiČerin ie bil o žalostnem dogodku takoj obveščen. Kakor se doznava, namerava sovjetska vlada izročiti poljski vladi posebno noto. v kateri bo zahtevala primerno zadoščenje. Poljsko komunistična stranka ie izdala na svoje pristaše poseben manifest, v katerem obdolžuje socialistično stranko na Poljskem kot povzročiteljico atentata. Poljski poslanik v Moskvi ie v imenu svoje vlade sporočil sovj. vladi sožalje in obžalovanje tragičnega dogodka. Vodstvo sovjetskega poslaništva v Varšavi fe začasno prevzel legacijski svetnik Uljanov.
NOTA SOVJETSKE VLADE
— Moskva, S. junija. Sovietska vlada je danes izročila polskemu poslaniku v Moskvi noto, v kateri uvodoma ugotavlja, da je bila poljska vlada s strani sovjetske Rusije ponovno opozorjena na tajne teroristične organizacije, ki pripravljajo napade na sovjetske zastopnike. Kljub temu pa poljska vlada ni podvzela zadostnih varnostnih ukrepov. Zato smatra sovjetska Rusija poljsko vlado v polni meri odgovorno za umor sovjetskega poslanika Vojkova in si pridržuje pravico, da stavi svo-ječasno tozadevno poljski vladi nadaljnje zahteva glede odškodnine in primernega zadoščenja.
Dr Beneš za priznanje Rusije
— Praga, 7. junija. Včeraj je poselila zunanjega ministra dr. Benesa deputacija delavcev pod vodstvom socij al i stičnih poslancev gg. Stiasnia in Handla. Deputacija je izjavila željo, naj Češkoslovaška z ozirom na svoj gospodarski položaj čim prej prizna sovjetsko Rusijo in prosila dr. Beneša, naj uvede akcijo v dosego tega cilja. Dr. Beneš je v svoji izjavi naglasil, da je bil on vedno pristaš te misli in da tega svojega prepričanja tudi danes ni izpremenil. češkoslovaška bo takoj priznala sovjetsko Rusijo, kakor hitro nastane za to količkaj ugoden trenutek. Ta izjava dr. Beneša je izzvala v vseh političnih krogih veliko pozornost. V nekaterih krogih se naglasa, da taka izjava v današnji mednarodni politični atmosferi ni bila oportuna. Desničarski list j dr. Beneša radi tega ostro napadajo in označujejo njegovo izjavo za provokacijo. Zlasti ostro piše slovaški »Narod«, ki vidi v tem izzivanje Slovakov.
KREDIT ZA MOST LESCE-BLED
— Beograd, 8. junija. Ministrstvo za javna dela ie odobrilo kredit v znesku en milijon dinarjev za popravilo mostu preko Save na poti Lesce - Bled. Z delom se bo takoj pričelo.
KREDIT ZA CARINARNICO V MARIBORU
— Beograd, 8. junija. V finančnem ministrstvu je bila danes podpisana uredba, s katero je odobren kredit v znesku 2 milijona dinarjev za zgradbo poslopja za carinarnico v Mariboru.
VELIK POŽAR V RUMUNIJI
— Bukarešta, 8. junija. Danes zjutraj je izbruhnil požar v petrolejski rafineriji v Moreni Začela je goreti cisterna, ki vse* buje nad 100 vagonov olja. Požar se stra* hovito naglo širi, ter jc zajel tudi več vrel* cev. Doslej je zgorelo 17 oseb. Vsi doseda* nji poskusi, da bi ogenj pogasili, so ostali brezuspešni.
POPLAVA V AMERIKI
— New Orleans, S. junija. Včeraj so ob* lasti odredile evakuacijo pokrajin MissouTi in Ilinois. ker preti Mississippi z nadaljnimi poplavami. Vojaštvo je moralo prebival* stvo s silo izganjati iz domov. Mississippi je vsled neprestanega deževja ponovno ze* lo narastel. tako da se je bari največjih katastrof.
Čičerin pri Stresemannu
Berlin, 7. junija- s. O sestanku dr. Strese* man na s Cičerinom v Baden^Badenu poroča «:Berliner Tageblatt^, da sta se državnika po dine j u razgovarjala o političnih vpraša* njih, ki so nastala z ozirom na prekinjeni* odnosa j ev mod Ari.*b*jo in Rusijo
Justifikacija dveh razbojnikov v Beogradu
V ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah se je izvršila v Beogradu justifikacija raz* bojnikov Fehima Balkoviča in Joče Anto* niča, ki sta lani umorila in oropala kapita* na Heflinga. Justifikacija se je izvršila v največji tišini, tako da Beogradčani za njo sploh niso vedeli.
V soboto popoldne so obsojencema na* znanili, da se jima bliža zadnja ura. Balko* vič je ostal popolnoma miren in se je samo informiral, ali ni pričakovati pomdoščenja. Antonič s^, je zgrudil na svojo posteljo in ostal potrt vse dotlej, ko je moral nastopit: zadnjo pot. Zvečer sta si naročila izdatno večerjo in izpila cel liter djute rakije». Po* noči je Balkovič veselo prepeval, Anton ic pa je ves potrt plakat v kotu svoje celice. Ponoči sta se oba spovedala. Okrog pol* noči je dospela na policijo priletna žena, ki je milo plakala. Končno je povedala, oa je mati na smrt obsojenega Antonića m prosila, naj ubijejo tudi njo, da ne bo sil* šala o smrti Lastnega sina.
Ob 2. zjutraj je krenila izpred zapora dolga povorka avtomobilov. V prvem avto* mobilu je sedela sodna komisija, v nasled* njih policijski uradniki, zdravnik in več stražnikov, sredi povorke je bil avtomobil, na katerem sta se vozila oba obsojenca v spremstvu orožnikov. Balkovič je bil ves čas veselo razpoložen ter je prigovarjal Antoniču, naj skupno zapojeta, da ne bo tako žalostno. Ko so se bližali morišču, jc Balkovič veselo zapel: <tA zar je morala doć, ta tužna nesrečna noč.. .•» Balkovič je ostal vse do zadnjega miren, Antonića
pa so začele zapuščati moči, čim bolj so se bližali usodnemu kraju. Ko so stopili z av* tomobilov, so Antoniču deloma od strahu, deloma pa od preveč zavžitega alkohola od* povedale noge, tako da so ga morali dobe* sedno nesti na morišec. Balkovič je mirno gledal priprave, prižgal je cigareto in pre* zirljivo zrl na svojega popolnoma onemog* lega tovariša, ki se je kmalu nato onesve* stiL Onesveščenega so Antonića privezali h kolu, dočim je Balkovič sam stopil na usodno mesto. Ko so mu hoteli odvzeti tež* ke okove na rokah in na nogah, se je smeje pošalil, češ nikartc, sicer vam lahko še uidem.
Ko je napočil usodni trenutek, je Anto* nič bil že popolnoma onemogel, Balkovič pa je še naprosil predsednika sodišča, naj pozdravi njegovo ženo. njegove stvari pa naj izroči njegovemu bratu. V trenutku, ko so izza bližnjega griča posvetili prvi žarki vzhajajočega solnca. je za grmelo osem pušk m smrtno zadeta sta se razbojnika zgrudila v izkopane jame. Sodni zdravnik je v par trenutkih ugotovil nastop smrti. Na mori* šču je ostala straža. Povorka avtomobilov pa se jc mirno kakor je prišla zopet vrnila v Beograd, ki se je takrat Šele pričel dra* miti.
Javna telovadba
ŠTEPANSKEGA SOKOLA 12, junija pri Novaku
Prvi koraki Društva narodov
Ženeva, 7. junija, o. Včeraj je prispela semkaj nota, ki jo jo albanska vlada na* slovila na tajništvo Društva narodov. Vest o prekinitvi diplomatičnih odnošajev ni napravila v krogih Društva narodov pre* velikega vtisa. Generalni tajnik sir Drum* mond jc beograjsko vlado takoj obvesti! o vsebini albanske note. Obenem je vpra* šal albansko vlado, ali namerava predložiti spor Društvu narodov.
Iz pisane ljubljanske kronike
V živem spominu bo Ljubljančanom in zlasti šolski mladini drzni tat Irance Str* gar, ki je letos pozimi kradel po raznih so* lah, tako na Viču, v Mostah, na realki in drugod šolarjem zimske suknje. Vzbujal je s svojimi tatvinami takrat pravo senzacijo. Pozneje jc bil Strgar, ki jc 261etni posto* pač, rojen na Rudniku pri Ljubljani, obso* jen radi teh tatvin na IS mesecev ječe.
Danes okoli 9.30 so pazniki ljubljanske jetnišnice opazili, da jo France Strgar, ka« terega je čakalo po prestani kazni prisilno delo, izginil od dela na dvorišču jetnišnice. Kakor pravijo, se je Strgar v kaznilniški obleki zmuzal z dvorišča na hodnik justič* ne palače ter nato samozavestno korakal mimo raznih strank, ki so čakale na obrav. nave pri okrajnem sodišču. Nikdo se zanj ni zmenil. Pred slavnim «špetirzalom» je stala Še večja skupina ljudi. Baje je tem kratko v pozdrav dejal: »Zbogom sodnijaS
Tn od k uril jo je neznano kam. Policija in druge varnostne oblasti so bile takoj ob« veščene o njegovem begu. France Strgal ne bo najbrže dolcjo vžival zlate svobode ..
Pretekli teden smo poročali na kratko, kako je 151etni trgovski vajenec Ferdinand G. poncveril veliki tvrdki z manufakturnim blagom /nesek 40.000 Din, ki mu je bil iz« ročen, da ga odnese v neko ljubljansko banko, a si ga je pridržal ter izginil iz Ljubljane. 2 njim je šel na veselo potovanje njegov znanec in prijatelj realčan G. M. Nande in Gustav sta krenila pToti jugu na mork*. Policijski organi, ki so bili o de-fravdaciji takoj obveščeni, so pričeli s poiz^ vedovanji. Po informacijah, ki jih je prejel kriminalni oddelek ljubljansko policije o načinu življenja mladega trgovskega vajen« ca, zlasti da je imel veselje do morja, m nato obvestili razne orožnišk« postaje, ■*] pazijo na dva mlada Ljubljančana, ako bi it pojavila v kakem letovišču odnosno kopališču. Obveščena jf» bi3a o tem tudi orožniška postaja v Omišlju na otoku Krku. Mlaili Nande je namreč že lani prebil pocitnir*> t OmiMju ter se mu je kraj silno priljubil.
Omi^ljski orožniki so res na binko^tui ponedeljek pazili na dohod tujcev in kmalu prijeli dva elegantno oblečena mladeniča, ki sta si privoščila vse dobro na tem p vetu. O aretaciji obeh mladih Ljubljančanov so nato obvestili ljubljansko policijsko ravnateljstvo, ki je včeraj odredilo, da se aretiranea odpravita v Ljubljano. Potovanje iz Omišlja miza j v Ljubljano pa bo trajalo nekaj več dni. kakor vožnja tja in tudi ne bo tako prijetno. Pri Nandelu so dobili še 31.300 Din gotovino ostanek 8700 Din sta oba vesela potnika ž* potrošila. Pravijo, da sla si kupila novo oite-ko, se vozila v prvem razredu po železnici in na morju in sploh prav nizkotno zi\Ha . . .
Dva stražnika, dodeljena varnostni stražnici na Viču, sta snoči okoli polnoči pri sv,*-jem obhodu zapazila v bližini viškega železniškega prelaza nepremično ležati človeško postavo, ki je imela glavo na tiru, po katerem je imel v kratkem privoziti vlak iz Ljubljane proti Rakeka S težavo sla ga dvignila. Opazila sta, da je mož popolnoma trezen, toda sila potrt, spremila sta ga domov. Ko so prišli na dvorišče ujegovega doma, je skušal neznana , katerega identiteta je bila ta ča>» ugotovljena
— je to 261etni samski elektromonter Mak« S. skočili v dvoriščni vodnjak. Nato je za«VI divjati in stražnika sta ga komaj obvladala. Xa pomoč poklicani zdravnik dr. Kane je odredil, da so ga prepeljali z rezilnim avtom na opazovalni oddelek javne bolnice. Tudi organi reševalne postaje so imeli mnogo opravka, preden so ga .spravili v bolnico. Kakor nam naknadno poročajo, se jo mlademu elektro-monterju omračil um.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Efekti: Investicijsko posojilo 85; voj* na škoda 341 S; zadolžnice Kranjske dežel* ne banke 20, 22; zastavni listi Kranjske dc* želne banke 30, 22; Celjska posojilnica 195, 197; Ljubljanska kreditna 150; Merkantilna Kočevje 9R: Praštediona 850; Kreditni zavod 160, 170; Stavbna družba 55, 65; «5ešir» 104.
ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. Todst invest. pos. 1921 84 in pol
— 85, 2 in pol odet. drž. rente za ratnu štetu 340 — 542, Jugobanka 92 — 93, Praštediona 850 — 855. Trboveljska 445—45o, Union paromlin 300 — 310, Vevče 135 — 145, Agraria 50 —51.
Devize: Amsterdam 22.775—22.835; Dunaj 800—803; Berlin 13.475—13.505; Itn* Rja 311.70—313.70; London 276.10—276.90; NewvoTk 56.70—56.90; Pariz 222375 do 224.375; Traga 168^30—169; Curih 10.935 do 10.965.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 913, London 25.2T&, Newyork 519.875, Pariz 20.36, MIlan 28.725. Praga 15.40, Dunaj 72.15.
— Trat: Beograd »1-80, Lea&on 8Z4a Oorih 848J0 3
Stran 2.
SLOVENSKI   NAROD« dne 9. junija 1927.
Ste*.   \ 20
Maša opera ? Sarajeva, Dubrovniku in itn
Velik uspeh naše opere na gostovanju. — Zanimive razmere v dubrovniškem gledališču« — Splošna slika gostovanja.
Ljubljana, 8. 1 unij a.
Naš urednik de včeraj obiskal ravuate-telja opere g. Polica in ga naprošal za razgovor o vttsili, W jih je dobil naš operni amsaimJbi ob priliki gostovainđa v Sarajevu, Dubrovniku in Splitu.
O. ravnatelj đe prijazno ugodil urednikovi žeiji. s pripombo, da ravno nas tisk mod gostovanjesm ni obveščal preveč vestno slovenske javnosti o velikem uspehu naše opere in da je letošnje gostovanje ne samo velikega pomena za ansambl sam, ki se je nenavadno afinmral v vsakem pogledu, temveč tudi za našo narogno kulturo pomemben dogodek v razvoju naše opere, čeprav tA bilo mogočo predvajati slovanskih <$el.
Lani, pripoveduje g. ravnatelj, smo se samd ponudili za gostovanje, lotos smo dobili kar tri vabila in sicer iz SpUta prvo in nato Se iz Dubrovnika in Sarajeva. Letos smo odšli Iz LJubljane skoraj mesec pozneje nego lani, ker smo se ozirali na želje SpHiičanov, ki so morali svojo opereto ukiniti in so igrali samo dramo. Zato so izjavili, naj ne pridemo pred 30. majem, da ne H jJm pokvarili zaikljuoka dramske sezije.
Sarajevčani so se pogađala z zagrebško opero, predno so nas povabili, Sphtčani pa z beograjsko. Zagreb se radi težkoč z redukcijami ni mogel odtzvati in tudi pogajanja z Beogradom niso uspela. Tako smo se odločili, da se odzovemo vsem trem vabi-flotm in posotmo najprej Sarajevo, nato Dubrovnik in naposled Split
Odpotovali smo v .petek, 13. maJa z an-sasrblom 108 oseb in s 5 vagoni efektov. Lahko si mislile veliko odgovornost in skrb pri prevozu tako ogromnega aparata na naših železnicah. Železniška uprava nam je sla na roko in nam dala na razpolago poseben vlak. Kjub temu smo dospeli v Sarajevo v soboto popoldne ob 17. z 2-urno za-muudo in enim precej poškodovanim vagonom s ki:lisami. Naš oeonnorni Skružnv je v Sarajevu vse zakrpal in popravil, kolikor je pač bilo mogoče. Oficijelnega sprejema ni bilo. GedaiLsČe je .pa bilo popolnoma razprodamo.
Drugi dan v nedeljo, 15. maja smo dali prvo predstavo >Tamnhauserja«. Čeprav je bil ves ansambl od 24-urne vožnje utrujen, je prva predstava umetniško in moralno nadvse pričakovanje uspela. Kritike so bile pokne hvale in so soglasno priznale uspeh. Predvsem je treba omeniti go. Zaludovo "ter gg. Betteta in Holodkova, ki so k uspehu največ pripomogli. Tudi ostalo osobjc je briljiralo In ugajalo.
Druga predstava »uMadame Buiiterflv« je imela še večji uspeli nego prva. Ga. Lov-šetova si ie takoj osvojila publiko, ki Je videla že marsikatero Butterflv, a se ni mogla načuditi kreaciji ge. Lovšetove. Kritika it soglasno izjavila, da naša opera v tem pogledu prekaša zagrebško. Banovec se je rudj uveljavil in ostali ansambl je izvršil dobro svojo dožnost.
V tretji predstavi »Canmen« je briljirala ga. Thierrvjeva. v četrti, v »Plesu v mas-vkah« se je pa izkazal zlasti g. Kovač. Bil je glasovno dober in simpatičen in se je v tem delu popolnoma rehabilitiral.
Zadnja predstava Beethovnov »Fidelio« je učinkovala kakor bomba in ugajala kakor v Ljubljani. Pr »Fideliu« so se odlikovali zlasti Betetto, Žaludova, Holodkov, Kovač in Ribičeva. Veselil sem se, da je imelo klasično delo tak efekt pri publiki, ki ljubi zlasti melodijozinc italijanske opere. Aplavza ni hotelo biti konca.
S »Fideliem« smo odigrali za Sarajevo določeni reeprtoar. Publika ie sicer enoduš-no zahtevala reprize, vendar se nismo mogli odločati za to, ker radi nekih finančnih homatij nismo dobili dovoljne garancije baš v materijelnem oziru.
Iz Sarajeva smo se napotili v Dubrovnik v petek, 20. maja; Dubrovnik je vsem najbolj ugajal. Krasno vreme smo vsi res uživali. Zanimive so dubrovniške teatrske razmere. Tako zvano Bondijevo gledališče v Dubrovniku, imenovano po zgradi teli u Boii-diau, je tafco rekoč privatna last. Privatniki so gledališče zidali in si s tem pridobili trajne pravice do vseh lož. Vstopnice za lože tako sploh ne pridejo v promet in tujci si predstav niso mogli udeležiti tako številno. Parter je majhen, stojišče se pa po potrebi more razširiti globoko na cesto preko ve-
Frank Heller: 36
Novi Napoleon
Roman.
Gledal sem napeto v označeno smer.
Okrog: plapolajoČega ocnia je stala v gruči kakih dvanajst mož v uniformah iz davno minulih časov. Videl sem čepice iz medvedje kože. čake. visoka odlikovanja, epolete, peresa in meče. Videl sem orlovske nosove, zalisce, iskreče se oči in premikajoče se roke. Naposled sem opazil pred oznjem silhueto, Id se ie nekoč odražala na plam-tečem ozadju vse svetovne zsrodovme: Majhnega moža v vihraiočem olašču, s trioglatim klobukom na Dovešeni glavi in z rokami, fatalistično orekrižanimi na prsih. Proti ogniu se ie odražal profil, fini, usodni profil, ki ga je poznalo nekoč vsako dete v Evrooi. Brada je bila sklonjena na Drsa. krčevito stisnjena. Pogled ognjevitih oči ie bil nepojmljiv. Gledal sem in srledal. dokler se mi niso zasvetile Iskre Dred očmi. Nato sem se zgrudil nazai na odejo.
_Napoleon s celim svoiim štabom!
Saj to ie popolna blaznost!    Ali raz-
stLbula. Vse je bilo idealno organizirano in videli smo, da imamo opravka z resnimi ljudmi. Prva predstava »Fidelio« v Dubrovniku je silno učinkovala, čeprav se je moral ves ansambl boriti z raaličnhnd težkoča-nid. Številno osobje na malem odru se je dušilo od vročine. Ker je orkester v višini parterja, je publika skoro visela na godbenikih in jih pr-j igranju ovirala. Poleg tega o"e zapihal vroč južni veter (široko) tako. da so pevc izelo trpeli. Bal sem se tudi, da zboli kak pevec in bi imeli zbog tega sitnosti. Garderobe so nameščene namreč v Ječah kraljevega dvorca ta so zategadelj vlažne ter bi mogli soHstl pri preoblačenju prav pošteno zboleli. K sreči se ni zgodilo nič hudega.
»Gosi fam tutte«. druga predstava. Je odgovarjala nekak odubnovniški publiki in ambijentu kot rokoko delo Jn je dosegla izvanredan efekt.
Tudi drugi dve predstavi »Madame But-terflvc in »Ples v maskah« sta bili umetniško na višku. Po »Plesu v maskah« ie publika obsufla soHs/te s cvetjem; Holodkov in Žaludova sta bila deležna viharnega aplav-z ain občinstvo ju je spremljalo iz gledališča v hotel.
V četrtek 26. maja smo odpotovali v Split, kamo rsmo dospeli popoldne. Med vožnjo smo imeli razburkano morje in široko nas je nadlegoval. Osobje je dospelo v Split utrujeno, vendar smo že drugi dan dali prvo predstavo »Tanohauserja«. Zlasti Betetto je naravnost fascinira! publiko, kateri naš basist ni nepoznan, saj ga splitska ineligenca pomni še iz časov, ko Je pel na Dunaju. Tudi vsi drugi, kakor Žaludova, Holodkov, Knittl in ThierryJeva so bili izvrstni. Kritika je pač omenila, da vloga Venere Thierrvjevi ne pristoja. Odlikoval se je tudi zbor in orkester. Splitska publika je izredno občutljiva, zlasti za slog glasbe in ne nekako nevarna, ker je zelo stroga. Veljaš ali ne veljaš, drugih kompromisov ne poznajo.
Za drugo predstavo »Madame Butterflv« je vladala velika skepsa. Pred 4 leta so to delo v Splitu mnogo igrali. Uspeli smo pa tako, da so se zrazil- vsi oni. da so šele sedaj videli prave Biitterflv. Izvedba je bila res uspela, eksaktno in v slogu. Briljirala je Lovšetova. pa tudi Potučkova in Mitrovič. V nedeljo smo imeli kar dve predstavi. Popoldne »Figarovo svatbo« m zvečer »Carmen«. »Figarova svatba« je bila namenjena predvsem okoličanom mesta, ki so gledališče tudi napohinii. Poleg Tha-lerjeve, ZaJudove in Betetta je ugajal tudi ves ostali ansambl.
Večerna predstava «Carmen» je dosegla entuzijastičen uspeh. Splitčani kaj takega sploh ne pamtijo. Končni efekt je bil veli» časten in solisti so morali po desetkrat pred zastor. Nad vse so ugajali Knittl, HoIodU kov, Thierrvjeva, Ribičeva in Zupan. Split« ska publika je glasbeno menda najbolj vzgojena in dobro pozna vsa kočljiva me* sta kakega dela. Ves teater čaka baš na ta težka mesta in če ansambl premaga te težkoče, si s tem publiko tudi takoj osvoji.
Tako je naš ansambl srečno premagal nenavadno težki entre v intonaciji in rit* miki pri «Butterfly>. Isto je bilo pri kvin* tetu v «Carmen». Med orkestrom in pevci je vladal res idealen kontakt, za kar gre zasluga dirigentoma Neffatu in Balatki.
V ccPlesu v maskah* nam je pomagal mladi beogradski tenorist Tomić. Poleg Žaludove, Lovšetove in Holodkova je tudi ostali ansambl ugajaL V «Trubadurju» je gostoval Pichler iz Beograda. Izkazali so se Tnierrvjeva, Lovšetova in Zupan. Knittl je bil pa utrujen in ni imel srečnega večera. — <rFidelio» je uspel v vsakem pogledu z Rumpljem, ki je bil dober, z Zaludovo, Knittlom in Holodkovim, Tudi «Cosi fan turte» je bil lep uspeh za ves ansambl. Po* sebej je treba omeniti še Betetta, Banovca, Thalerjevo in Polićevo. Delo je zelo uga* jalo.
Vstopnice za zadnjo predstavo so bile v nekaj urah razprodane. Splitska publika je taka, da se zaljubi v kako delo in «Boris Godunov» jim leži zelo pri srcu. Uspeh je bil velikanski. Holodkov, Betetto, Kovač, Thierrvjeva in Ribičeva so zelo ugajali S to predstavo, edino slovansko, smo za« ključili naše gostovanje.
Čeprav smo predvajali kot gosti većino* ma tuja dela, je za naš narod uspeh slo«
umete vi kaj v tem strašnem labirintu, gospod Lavertisse?
— Niti besede, niti zloza. niti črke! — -je zagotavljal Lavertisse brez pomisleka. — Vse, kar vem. ie. da je nastal v hotelu, kjer stanujem in kjer ste stanovali tudi vi, danes ziutrai alarm. Kaj je bil vzrok, ne vem. Imam pa zelo fin sluh, ki sem jra — Lavertissov glas je bil poln samoocitkov — ki sem ga vedno na pravilen način zlorabljal. Moja soba je blizu sobe. kier se lastnik hotela največ zadržuje. Zato sem mogel ugotoviti, da izvirajo klici, ki sem jih slišal, od njejsra samega. Kakor za časa svojega minulega nastopa na zemlji, govori tudi zdaj italiianško vedno, kadar se razjezi. »Posleite. Talley-grand, kaj stoji v »Le Corse Republi-cain«? Je-li to pomota? Je-Ii namenoma? Kdo si upa kai takeira?« Razmišljal sem, da-Ui ie obiavlien v današnji izdaji lista »Le Corse Remmlicam« kai antibonaoartističen članek, ki -ga je razkačil. Hotel sem vprašati plačilnega, — toda saj sami poznate tega moža in njegovo molčečnost Ob dveh se je razširilo razburienie na ostale dele hotela. Kričali so hura, rožljali s sabljami, peli marseliezo. Ob treh smo odkorakali — Napoleon, njegov štab v polni bojni opremi in cela armada. Z
venske opere na letošnjem gostovanju kul* turni dogodek. — Repertoar je bil skrbno sestavljen. Trem klasičnim defom «Cosi fan tutte», cFideliu* in «Figaru» so sledila romantična dela «Tannhauser», <rPles v ma# ekah», cTrubadur, aCarmen > in rButter* fly».
Žal, da smo morali nastopiti la v enem slovanskem delu, v cB orisu*. — Na gosto* vanju smo spoznali tudi tuje kritike, ki se od naših v tem razlikujejo, da pripoznajo vse dobre lastnosti pevca in ne samo slabe, kakor pri nas. To je p* za igralca velika moralna opora, čeprav ve, da ni Se popoln. Osobje je vzdržalo, ves čas vzorno disci* plino. Člani, ki si ne morejo dovoliti po«
nami je bil rudi avtor znanstvenih razprav, ki mu je bilo naročeno študirati in izpremeniti svoje naziranie o Napoleonu. Toda to še ni bilo vse!
— Ali so z njim tudi dame?
— Dve! Eno sem že ooznal — njena zasluga ie. da stanuiem v hotelu. Druge na nisem poznal. Diable. kakšna ženska! Kakšne oči. kakšna usta!
— Kakšni prstje in kakšni nohti! — sem pripomnil. Ne pozabite na nje in bodite veseli, da se niste seznanili z njmi!
— Vi jo poznate? — ie vzkliknil Francoz. — Kdo pa je ta dama?
— Ako nočem pokvariti sloga, bi jo moral nazvati Mar. Louisa. Drugače je pa njeno meščansko Ime madame De-latour in njen mož ie fabrikant konjaka.
— Delatour! Napoleonov konjak?
— Zares.
— Diable! Posrečilo se mu je že po* stati dobavitelj novega Napoleona? To je zelo spretno,
— Ne vem. Vem samo, da se je nje* gova žena zelo rada žrtvuje bonapartizmu. Vprašanje je, da«li se ni že žrt* vovala.
— Diable! Parbleu! Sacre nom d* un chien! Zato ste jo nazvali Marija Louisa? Kdo je torej Josefina. ako nočemo pokvariti sloga?
čitnic ob morju, so mogli uživati krasote našega Primorja. Dekorativno so bile vso predstave na višku. Operni tehnični per* sonal se je z mojstrom Lebnom res izkazal. Kompleten orkester 36 mož je izvrstno iz« polnil svojo dolžnost pod taktirko ravna* telja g. Polica ter dirigentov Neffata in Ba* latke. Zbor 26 oseb se je istotako častno odrezal. Gospodarsko je celo turnejo brez« hibno vodil blagajnik g. Mahkota. Ko jc opera gostovala v Dubrovniku, je tja pri* spel tudi g. intendant R. Kregar. Največji uspeh gostovanja pa je želja iz splitskih krogov, da bi se ljubljanska opera vsako sezono stalno angažirala vsaj za enomeseč* no gostovanje.
— Josefina sama kvari slog. Josefi= na nosi kratke ostrižene lase in usnje« ne hlače. Josefina je razkošna.
— Prav imate. Ah, ti gospodje Bo-napartil Vedno so se spoznali v žen: skah. Toda dovolite, da končam svoje pripovedovanje! Napotili smo se z orli in prapori ter z Napoleonom spredaj na belem konju, točno kakor na slikah. Ouilinchini in jaz sva morala ostati ra* di sigurnosti sredi armade. Pred solč* nim zahodom smo prišli in se utaborili nad ogromno desko z odvajalnim sred* srvom. Kmalu se je približala vaša po^ vorka. Ko se je pričel boj___
— Sem bil ranjen v glavo in sem se 'onesvestil. Kaj se se zgodilo potem?
— Cesarske čete so sijajno zmagale. Vsa sovražna armada s poveljnikom vred je vzela noge na rame, čim je opa--zila, da je zašla v past. Kolikor mi je znano, niso pustili na bojišču nobe* nega mrtveca, pač pa smo ujeli šest sovražnikov. Med njimi ste bili vi, in mr. Graham. To je bila velika zmaga.
— Ali ne moremo pobegniti? — sem vprašal.
— Nemogoče! Imamo armado okrog sebe, pripravljeno na velike podvige, mr. Graham je pretežak za bezanje, vi ste pa ranjeni.
— Moja glava se počuti dobro. Krogla se me je res dotaknila, vendar
železnica
KOLEDAR.
Danes: Sreda. S. junija 1927; katoličani Medard; pravoslavni: 26. maja. Ap. Karpo.
Jutri: Četrtek, 9. junija 1927; katoličani: Prim in Felicijan; pravoslavni: 27. mai4, Terapont
DANAŠNJE PRIREDITVE. Dramm: «>lnogo hrupa za nič». Kino Matica: «Gospodična skitnici*.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska cesta 24; Lev* stek, Resljeva cesta 1.
Jutri: Piccoli: Dunajska cesta 6; Bakar« čič, Karlov s ka cesta 2.
pa mislim, da bi me to ne oviralo. Kaj res nikoli ne pridem dalje kot do ho« tela Napoleona Velikeca! .Mar res ne bom izsledil svoje dedščine?
— Kakšne dedščine? — je vprašal Lavertisse.
— Počakajte, da pnde profesor! — je pripomnil mr. Graham.
Tisti hip se je prelomil krog okrog ognja.
Adjutant ie prihitel k nama in daj znamenje, naj mu slediva.
— 2eli videti vas in mr. Grahama. — je dejal kratko.
Zapustila sva Lavertissa in se bli* žala počasi ognju. Prizor je bil nesmi* seln, absurden, vendar sem pa moral proti svoji volji priznati, da jc nanra* vil name globok vtis. Proti volji sem se moral spomniti odstavka iz »Orlov* ske legende* o taborskem ognju v Spa* niji. kjer cesar zaspi na pohodnem stolu pri ognju in cela armada zadržuj«' sapo, boječ se, da bi ga ne prebudila.
Tiskovine vseh vrst
izdeluje lično In ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
Zanimivosti iz naših kraiev
Senzacijonalna aretacija v Beogradu. — Krvava tragedija na vasi. — Katastrofalno neurje v Slavoniji in Sremu.
Dočim se beogradska politična javnost zanima za težko zunanjepolitično situacijo, ima čaršija svojo posebno senzacijo. Policija je namreč vtaknila v beogradsko glavnjačo eno najelegant* nejših beograjskih dam, ki se je kretala v najboljši beograjski družbi in uživala splošen ugled. Ko je namreč včeraj bila zbrana v nekem razkošnem beograjskem nočnem lokalu ob šampanjcu in džesbendu najboljša beograjska družba, so nenadoma vstopili policijski detektivi ter diskretno pozvali najlepšo damo, go. Vido Orensten. ženo bivšega podravna-telja Angleško-srpske banke v Beogradu, naj nemudoma zapusti lokal, ker imajo ž njo nujne razgovore. Dama je bila v prvem hipu presenečena, toda vsa zatrjevanja, da je nedolžna, niso nič zalegla in končno je morala slediti kava-Iirskim detektivom, ki so ji elegantno ponudili plašč in jo spremili v avto, ki je čakal zunaj. Aretacija je vzbudila največjo senzacijo in še tisto noč je bila o tem nepričakovanem dogodku obveščena vsa beograjska družba, v kateri je bila Vida stalen gost. Kakšne grehe ima na vesti, še ni znano, ker noče policija ničesar izdati, domneva pa se, da je njena aretacija v zvezi z nedavno alero njenega moža. ki je po odkritju večjih poneverb brez sledu izginil iz Beograda.
Preteklost lepe Vide je zelo romantična. Rojena je bila v Valjevu kot hčerka siromašnih staršev. Imela pa je drugo bogastvo, ki ga ne more nadomestiti niti denar: žensko lepoto. Že kot otrok je bila na glasu kot najlepša deklica v vsem okraju. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je postala lepa Vida bolničarka. Bila je vestna in pridna ter zato pri svojih predstojnikih splošno priljubljena. Po vojni je prišla v Beograd. Kmalu je spoznala, da ji lahko lepota odpre pot v bodočnost Vse svoje prihranke je vrgla na obleke ter se začela oblačiti po najnovejši modi. Njena krasota je kmalu zaslovela v beograjski družbi in ni ji manjkalo kavalirjev. Na ta način s* je seznanila tudi s svojim poznejšim možem, podravnateljem Angleško srpske banke v Beogradu. Ko je postala njegova žena. ji je bila pot v najboljšo beograjsko družbo odprta. Od takrat se je gibala samo v teh krogih in igrala odlično vlogo.
Nedavno je celo sprožila idejo, naj bi se ustvaril jugoslovenski nacijonalni film: Kosovo. Vlogo kosovske devojke Je hotela igrati sama. Njena namera je vzbudila že takrat veliko senzacijo. Izgleda pa, da do te vloge ne bi nikoli prišla, kajti policija jo ima na sumu. da je v zvezi z neko veliko afero. V zadnjem času se je namreč veliko gibala v družbi sumljivih tujcev. Za afero vlada v beograjski javnosti veliko zanimanje in listi prinašajo celo sliko aretirane »lepe Vide«.
*
V Beograd prihajajo sedaj podrobna poročila iz raznih večjih krajev v Slavoniji in Sremu. da je tam v nedeljo debela toča uničila skoraj vse poljske pridelke odnosno posevke. V Batajnici v Sremu je toča pokončala vse posevke in napravila po vinogradih ogromno škodo. V celem zemunskem srezu ie divjala v nedeljo silovita nevihta. Padala ie debela toča. Uničeno je vse žito. Mnogo škode je trpela tudi koruza, ki ie že ve* lika. V zemunskem srezu so bile potrgane vse telefonske in brzojavne zveze.
Tudi v okolici Vinkovcev je razsajala si lovita nevihta. Prejšnje dneve je vladala v Slavoniji, zlasti v Vinkovcih strahovita vročina. V nedeljo proti večeru pa se je nad vinkovško ravnino nebo silno stemnilo in kmalu nato je nastal silovit naliv, ki je bil za žitno polje in sadno drevje tem usodnejši, ker je padala debela toča. Mnogo škode je napravila nevihta v okolici Rume in Šida.
*
Pred sodiščem v Poicgi se je te dni odigralo zadnje dejanje krvave trage* dije na selu, ki karakterizira povojno moralo na kmetih in ki je zahtevala tri človeške žrtve.
V Okučanskem Dubovcu se je za; ljubil^mlad mesarski pomočnik, 201etni Ivan Šandri, v lepo devojko Anko Jaklič. Anka mu jc ljubezen vračala in tako sta često v tihih mesečnih nočeh kovala načrte za bodočnost Za to taj* no ljubezen pa je izvedel Ankin brat Ivan, ki se je nameravani zakonski zve: zi svoje sestre odločno upiral, češ da lahko dobi kaj boljšega, ne pa čisto navadnega mesarskega pomočnika. — šandri je kmalu uvidel, da se njegove sapje ne bodo nikoli uresničile, dokler bo imel brata svoje izvoljenke za nasprotnika. Dolgo je premišljal, kako bi premostil te zapreke. Toda brat jc ostal neizprosen in tako se je Sandri končno odločil, da ga spravi s sveta. Dejanje pa ni hotel izvesti sam, mar* več je nagovoril nekega svojega prija* telja, 201etnega Metikoša, naj ga ustreli in mu je za to obljubil 10.000 Din na= grade. Metikoš, ki je nekoliko omejen, jc na to ponudbo takoj pristal. 2000 dinarjev mu je moral plačati naprej, ostanek pa. ko se poroči z Anko.
Metikoš je kmalu našel priliko, da izvrši svoj načrt. Ko je nekega jutra Ivan Jakšie delal na osamljenem polju, sta ga napadla Metikoš in šandri ter ga ubila. Metikoš je oddal nanj strel, Šandri pa mu je nato še s sekiro raz* klal glavo. Bila sta prepričana, da bo njuno dejanje ostalo prikrito. Toda ro? ka pravice ju je kmalu izsledila. Pri razpravi sta svoj zločin skesano pri= znala. Šandri je naglašal, da si v svoji vroči ljubezni ni vedel drugače pomagati in česar se je naučil v svetovni vojni, to je skušal tudi v privatnem življenju praktično uporabiti. Sodišče je oba obsodilo na smrt na vešalih.
Liiian Gish
Prosueta
Repertoar Narodnega gledališča
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer.
Sreda, S.: ».\tooxo brup* za wč*. Red A.
Četrtek, 9.: »Mnosro hrupa za nič«. Red B. Petek, 10.: Zaprto.
Sobota, 11.: >Večni mladeniče. Premi:erv Izven.
OPERA: Začetek ob 20. url zvečer.
Sreda. S.: Zaprto.
Četrtek. 9.: »Prodana nevesta-. Red D Petek, 10.: >Orlov«. Red C Sobota U.« »Tajda«. Red A.
Odslej se začenjajo vse operne in operem e predstave ob 20. uri.
Mariborsko gledališče
Sreda. S.: ob 20.: iCardaSk., knejinja«. Ah. B. Kuponi.
Četrtek, 9. ob 20.: >RisoIeto . Ab. A in (C). Kuponi.
*
Risoleto- predzadnjih na mariborskem odru se vprizori v četrtek 0 t m. za ab. A in one abonente reda C. ki so bili prebavljen; v abonma A Del voiaške godbe odide 15. :. m. v Dobrno, pa je gledališče urimo rano ^pospešiti zadnje r>reds*avf -Rizodeta« in »Cardaške fcnecinje«. Pri zadnjem glasbenem komadu ^Traviati« bo sodeloval kombiniran orkester. — Drama >:udlra N'ušićevo komediio »Svet« fen zakl;u-čj sezono s Shakespearejevo komedijo *K it hočete«.
.Iiuroslovenska  razstav^  v  Brnu. V
nedeljo ie bdla na svečan način otvor jao .i v bmskem paviljonu kluba upodabljajočih umetnikov -Aleš* jugoslovenska razstava in sicer i>od trokrovrteljstvom češkoslova,--ko-jucoslovonske Lige. Otvoritve ^o se u-deležili predstavniki državnih in samoupr. oblasti, umetniških hi znanstvenih krogov, kakor tudi mnogo novinarjev O pomenu in cilju razstave jc spregovoril urednik Stej-sfcai, na čisar inicijativo je bila razsta\ -i prirejena. Organizatorju se je zahvalil 7.1 trud podpredsednik českoslovaške-jugov -venske Lige podpolkovnk Hanak. Razs:^-va obsesra poleg najboljših pokrajinskih slik ter bogate zbirke časopisov iti knjig tudi ipirotske preproge vezenine in razne druge predmete naše dekorativne umetnosti.
NOGAVICE
1
najbolfšcnaiHrpežnejšc, zato najcenejše
Sport
— Medklubska motorna hitrostna dirka. Klub kolesarjev in motociklistov - Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo 19. t. m. veli* ko medklubsko motorno hitrostno dirko. Proga je dolga 10 km. Start: Gaštej km 23. cilj: Medvode km 13. Tekmovalci se mora^ jo javiti točno ob 14. ua startu. Interval med posameznimi tekmovalci 2 minuti, mod kategorijo najmanj 6 minut. Vrstni red pri* jav je vrstni red na startu. Za vsako kate* gorijo znaša prijavnina Din Zaključek prijav 10. t. m., naknadne prijave do 14. t. m. do 12. Prijave sprejema tvTdka Goreč. Fo izvršeni dirki se objavi izid v gostilni g. Bohinca v Medvodah. Protest proti vo» začu ali vozilu se ima vložiti na cilju naj* kasneje 15 minut po zaključku dirke proti vlogi 50 Din. Prvi vsake kategorije dobi častno darilo in diplomo, drugi in tretji kolajne. Najboljši čas dneva — plaketo in diplomo. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
72
75
Stev. 120
•SLOVENSKI   NAROD* dne 9. junija 1927.
Stran 3.
Iz Maribora
—m Prosta stanovanja. Pri mariborskem stanovanjskem sodišču je razpisanih več prostih stanovanj. Interesenti naj si im ogledajo in vložijo prošnje, odnosno prijave najkasneje do četrtka 9. t. m. opoldne.
—m Zopet avtomobilska nezgoda, V Mariboru so v zadnjem času avtomobilske neszode malone na dnevnem redu. Skoraj ne mine dan, da bi se ne ponesrečil vsaj en avtomobilist ali motociklist. Včeraj sta se zaletela na Vodnikovem trgu zopet dva avtomobila drug v drugega in se precej poškodovala. Potniki so ostali k sreči nepoškodovani. Nesrečo sta zakrivila šoferja, ker sta za ovinkom vozila prenaglo. Oblasti bodo morale kar najstrožje izvajati prepoved nagle vožnje po mestu in nastopiti proti nepoboiisljrvim šoferjem.
—m Brezplačno zdravljenje siromasnm.
Z današnjim dnem se je otvoril v mariborski javni bolnici ambulatorii za brezplačno zdravljenje siromašnih. Ambulatorij bo posloval ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16. do 17. ure. Pozneje bo ambulatorij izdajal tudi brezplačna zdravila. Pravico do zdravljenja imajo samo oni, k! se Izkažejo od pristojne občine in davčnega urada potrjenim ubožnim spričevalom. Člani bolniških blagajn nimajo pravice do zdravljenja v tem ambulatoriiu.
—m Pretepi čez praznike. Čez praznike so v mariborski okolici zopet uničili precej Irskega vinskega pridelka. Naravno, da je močno vino marsikomu stopilo v glavo in tako so se na več krajih razvili pretepi, iz katerih so fantie odnesli krvave btrtice. Nekateri so jo tako zelo izkopih, da 55 morajo sedaj lectti v mariborski bolnici, imeli pa bodo tudi še sitnosti uri sodišču.
Zora vstaja dela se dan« ker Radion pere sam!
Dnevne vesti
il£ Ljubljani, dne S. junija 1927.
— Novi ravnateli Poštne hranilnice v Ljubljani. Za ravnatelja podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani je imenovan bivši delegat finančnega ministra v Ljubljani dr. Karel Š a v n i k. Zadevni ukaz ie bil podpisan že 2. junija t. 1. in novi ravnatelj pre-vzsme vodstvo podružnice takoj, ko prispe v Ljubljano.
— Generalni direktor Belja suspendiran. Na državnem posestvu v BetJu vodi posebna komisija že delj časa preiskavo. Rezultat preiskave še ni znan, vendar pa je vzbudila splošno pozornost vest. da je generalni direktor Sokolović suspendiran.
— Prometni minister v Zagrebu. Prometni minister general Milosavlievič je dospel včeraj v Zagreb, kjer si ie ogledal tamošnje železniške ustanove in naprave. Pri tej priliki so se vršila posvetovanja, na kak način bi se našlo kritje za znižane železniške kredite, ki pa so za normalno obratovanje nujno potrebni. V področju zagrebške direkcije je bHo namreč s 1. aprilom odpuščenih 900 delavcev, radi česar sedaj delo na vseh progah zaostaja.
— Francoski pogfiaBd tečaj na Bledu. Zagrebški in ljubljanski Francoski institut orgajifzirata letos na Bledu pod pokroviteljstvom prosvetnih ministrstev obeh drŽav počitniški tečaj, ki se bo vršil od 15. julija do 15. avgusta in je posebno namenjen jirsosloveirskim profesorjem francoščine in dijakom, katerim sredstva ne dopuščajo, da bi se v Franciji izpopolnili v francoščini. Pouk bo vseboval teoretični tečai. slovstveni tečaj, praktične vaje v konverzaciji, predavanja s skloptičnimi slikami, izlete Md. Oba francoska instituta sta si za-stguraJa sodelovaTije francoskih profesorjev, ki so se že specijalizirali v proučavanju jugoslovenskih vprašanj. Nai omenimo samo imena: Vaillant, profesor srbo-hrva-ščine na Eoole des Langues Orientales v Pirizu, Chataigneau, agrege de L* Univer-site, nekdaj lektor v Beogradu. Daux, nekdaj chargč de cours v Carigradu. War-nier. lektor univerze v Zagrebu. Profesorji francoščine, delujoči na javnih šolah, so prosti vpisnine. Diiaki bodo morali plačati vpisnino Din 50 in imajo pravico udeležiti se vseh vaj; drugi posetniki bodo plačevali vpisnino Din 100. Kdor se zanima za te počitniške tečaje, naj blagovoli se prav kma-hi javiti v Francoskem institutu v Ljubljani, da mu bo mogel pravočasno rezervirati sobe v bleiskih penziiali.
— Znižanje davkov? Beogradski listi poročajo, da so se te dni vršila posvetovanja med finančim ministrom in predsednike m finančnega odbora glede znižanja davkov in nekaterih taks. Finančni minister namerava v najkrajšem času predložiti državnemu odboru, odnosno finančnemu odboru več uredb, ki gredo za tem. da se davčna bremena kolikor mogoče olajšajo. Pred vsem naj bi se znižala dohodarina v II. razredu, invalidnina in komorski davek.
— Enomesečne vojaške vaje rez. oficirjev. Ministrstvo vojske in mornarice je pozvalo na enomesečne vojaške vaje nove rezervne oficirje in one. ki so služili v bivši avstro - ogrski vojski. Vaje se prično v drugi polovici meseca ruiiia in trajajo do 15. avgusta.
— Izplačilo uradniških razlik. Beogradska -Pravda« javlja, da pripravlja finančno ministrstvo odlok, na podlagi katerega se bo nadaljevalo izplačilo razlik na prejemkih državnih uslužoencev in sicer za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. Razlika se ipzlača iz lOmilijonskega kredita v državnem proračunu za leto 1927-28. Razlika se najpreje izplača nižjim in pozneje višjim uradnikom in nameščencem. V prvi vrsti prihajajo v poštev rodbine umrlih uradnikov.
— Nov pravilnik o carinskih posredni-klh. V generalni direkciji carin se je vršila včeraj pod predsedstvom dr. Konrada Šrai-da konferenca zastopnikov vseh interesira-nih krogov, na kateTl se je razpravljalo o tovem pravilniku o carinskih posrednikih.
Glede na številne pritožbe gospodarskih krogov namerava namreč generalna direkcija carin izdati nov pravilnik, s katerim se bodo znatno znižale posredovalne pristojbine. Poleg tega se v vseh večjih krajih ustanove posebne zadruge carinskih posrednikov, ki bodo imele nalogo onemogočiti zlorabe in regulirati pristojbine v cilju znižanja.
— Nemški konzulat v Splita. Nemška vlada je osnovala v Splitu svoj posebni konzulat. Za vicekonzula je začasno imenovan ravnatelj podružnice Prve hrvatske štedionice Janko Jankovlč.
— čehoslovaki na našem Primorju. Včeraj je dospela v Split večja skupina češkoslovaških profesorjev in slušateljev šumarske fakultete v Brnu. Izletniki pose-tijo vse večje kraje v našem Primorju, nato pa odpotujejo preko Crne gore in Južne Srbije v Beograd.
— Poletna obleka za prometne osebe. Prometno ministrstvo je izdalo te dni 30 tisoč poletnih oblek za prometne uradnike državnih Železnic. Obleke se bodo razdelite potom poedinih železniških direkcij.
— Jugoslovanski kreditni zavod v LJubljani. O premoženju teza zavoda se je otvoril s sklepom deželnega sodišča v Ljubljani z dne 22. aprila 1927 odt. št. S 10-27, konkurz. Vse terjatve, posebno tudi terjatve vlagateljev, se morajo oglasiti do
15. junija t. 1. pri deželnem sodišen, na kar se opozarjajo interesenti- Dotični razglas je izšel v Uradnem listu. Ugotovitveni narok se vrši pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 7. julija t. 1. Do 1. julija je torej zadnji dan priglasitev terjatev. Stroške poznejših priglasitev bi morali plačati upniki sami.
— Seja upravnega odbora Obrtne banke SHS v Beogradu se bo vršila v soboto 11 junija t. 1. ob 9. dopoldne v bančnih prostorih, Skopljanska ulica 7. Na dnevnem redu je poročilo ravnatelja o bančnem poslovanju za čas od 38. marca do 11. junija t. 1. Sklepanje o prenosu delnic (čl. 4, točka 7 banč. pravil). Sklepanje o ustanovitvi podružnic in izpostav (čl. 45 in 68 ter 69 ban. pravn. Slučajnosti.
— Sokolsko društvo v Štepanji vasi priredi v nedeljo dne 12. t. m. na idiličnem Tolstem gričku (Speckhugel) pri bratu Tončku Novaku - Lozarju, svojo letošnjo javno telovadbo. Po telovadnem nastopu se vrši prosta zabava % srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Tako pri telovadnem nastopu, kakor pri veselici sodeluje godba Sokola L, ki je pravkar dobHa nova godala. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev na praznik dne 16. t- m. po istem sporedu. Vsi prijateSii Sokola in lepe zabave iskreno vabljeni!
— Solnčni žarki izbelijo perilo, vendar se nikdo ne boji, da bi to moglo škodovati. Stoletja že delajo gospodinje na ta način. — Prašek za pranje »Radione je poznan šele nekaj let in so se radi tega napravili poizkusi, pri katerih se je z »Radionom« pralo 50-, potem 100- in konečno SOOkrat, pa so vlakenca perila ostala nepoškodovana.
— Podpornemu društvu slepih Ljubljana, VVoIfova 12 so darovali: ga. Ivanka Lauter Cinkole tu Din 100, Ljubljanska kreditna banka Din 500, posojilnica v Framu Din 200.—, Južnoštaierska hranilnica Celje Din 250.—, Podmladek Rdečega križa na vnanji šob' pri UršuKiikah Din 100. Celjska posjilnica Celje Din 2S'\ Narodna banka kra'uviue SHS podTuiraca Ljub^ana Din IOC0. g. Mayer J»*»su> tu Din 20. Kr. obrne, ni kontr. veterinai Pakek Din 50, Vesela družba v Podu^ko pri »Vodniku« Din 10). g J. Cekal v svvi gporoki Din 175, g. VerovŠek u Dm 10 Posojilnica Dobre-pulJe Din 300. Župan*t'/j občine Cerkmca Din 100, županstvo občine Žužemberk Din 100. Vsem plemenitim darovalcem najpri-srčneiša zahvala — odbor.
ITO — zobna oasta najboljša!
— Krfctofič - Bučar: Dospele krasne bluze! 84L
Razumna Mlca uživa svoje življenje Ne >muH se z žehtanjem aH krtačenjem, z* njo dela Radion. Radion sam? Jal
Perite tako:
»Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnitel«
Perilo je čisto in snežno belo I in krtačiti je nepotrebno, ker rokam samo Škodi in — se mogoče lepši od tega?
u m
Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo!
RADION
pere sam.
Iz Ljubljane
—U Šef generalnega štaba v Ljubljani.
Včeraj je prispel v Ljubljano na odmor še!
generalnega štaba armijski general Dra-gotin P e š i ć, ki ostane več dni na Bledu.
—Ij Gosp. vladal komisar Anton Mencinger odpotuje službenim potom ter se vrne koncem tega tedna. Sprejemi strank ta teden odpadek).
—Ij Člani poljske gospodarske delegacije, ki pridejo v Ljubljano dne 9. t. m. ob 7.34 dopoldne. G. Stanislav L a n d i e, direktor trgovskega odseka ministrstva trgovine in industrije, vodja delegacije. G. dr. tlenrvk M u n n i c h, svetnik ministrstva trgovine in industrije. G. inž. Marjan S z y d 1 o w s k i, bivši minister trgovine in industrije in narodni poslanec G. dr. Henrvk Gluck, podpredsednik Zveze poljskih livarn. G. B a I z e r, generalni direktor željeznega sindikata. G. dr. Kazi-mierz Bartoszewicz, podpredsednik poljske Zveze producentov i Rafinerij mineralnih olj. G. T h i 1, direktor Zveze sladkornih industrijalcev. G. Z i e m i a c z -k o w s k i, direktor banke za sladkor. G. Kasprowicz, predsednik trgovske zbornice v B3*dgoszcu. G. dr. W a s c h k o, sindfk trgovske zbornice v Poznanju. G. dr Josefert, direktor trgovske zbornice v Krakovu. G. dr. B e h a g e I, direktor rudarsko - Iivamiške zveze.
—Ij Stanje ponesrečencev pri Kranju. Kakor nam danes javliajo iz javne bolnice, je stanje vseh štirih izletnikov iz Siska, ki so se v ponedeljek 6. t. m. ponesrečili pri Kranju med avtomobilsko vožnio, danes povoljno ter je pričakovati, da bodo kmalu
toliko okrevali, da se odpeljejo v Zagreb, odnosno v Sisak na nadaljnje Iečenje. Vsi ponesrečenci se nahajajo sedaj v II. razredu kircrsričnesa oddelka javne bolnice.
—Ij K včrajšnjenm poročilu o sprejemu prestolonaslednika na glavnem kolodvoru pripominjamo, da je bil navzoč ataše češkoslovaškega konzulata, ne pa konzul g. dr Resi, ki je že delj časa na dopustu in se vrne v Ljubljano še le začetkom julija.
—U Zanimivosti z ljubljanskega trga. Danes, prvi tržni dan v mesecu juniju, je bilo na ljubljanskem trgu živahno. Gotove vrste blaga ie bilo v izobilju. Velik je bil naval na Bosanca, ki je pripeljal na trg do 15 košar bosanskih črešenj. Sprva jih je skušal prodajati po 10 Din na drobno. Na intervencijo tržnih organov, ki so ga opozorili, da se dobe že domače črešnje po 7 Din kg, je znižal cene na 6 Din. Bosanske črešnje so bile dobre kakovosti in zato je bilo naravno, da je kupovala večina ljubljanskih gospodinj pri Bosancu. V prvih tržnih urah je prodal vse črešnie. Tudi domačih črešenj je mnogo na trgu. Crešnje iz Vipave in Gorice se dobe Že po 8 do M Din kg. Na trgu jc bilo danes prvič tudi mnogo borovnic, liter po 3 do 4 Din. Borovnice so prav lepe. Mnogo je tudi rdečih jagod. Merica po 3 Din.
—Ij Nar. žel. glasbeno društvo »Sloga«. Pevska vaja v četrtek 0. t. m. od&ade. Mesto te vaje se vrši ista v petek 10. L m. v telovadnici šole na Ledini in sicer ženski zbor ob 7., moški zbor ob 8. zvečer.
—U Pojasnilo. Nedavno sno priobčili med ljubljansko kroniko vest o poskušenem samomoru g. JoŠka Sekovaniča. Resnici na ljubo ugotavljamo, da vzrok obupnega čina ni bila tatvina, kakor smo prvotno poročali.
—Ij »Slovenska Matica« ima dne 24. juni j a t. 1. ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih svoj letni občni zbor z dnevnim redom: Poročila, izpre^nemba nekaterih členov pravil ter volitve odbora. — Odbor.
—IjObčni zbor Obrtniškega društva v Ljubljani se bo vršil v četrtek dne 9. junija t. 1. ob pol S. uri zvečer v salonu restavracije »Mrak« na Rimski cesti s sledečim dnevnim redom: lJ Pozdrav in poročilo predsednika. 2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3.) PoročHo tajnika. 4.) Poročilo blagajnika, oj Poročilo računskih preglednikov. 60 Poročno načelnika pevskega odseka. 7.} Volitev odbora. 8.) Ustanovitev odsekov. 9.) Slučajnosti.
—Ij Društvo »Treznost« nima v sredo 8. t. m. ob 18.30 svojega rednega sestanka, pač pa javno odborovo sejo, h kateri vabimo vse člane in članice.
—Ij Smrt radi opeklin. Kakor smo že javili, so v torek pripeljali v ljubljansko javno bolnico 2%letnega zidarjevega sina Ivana Dolinska iz Studenca pri Kamniku, ki si je 6. t. m. pri igranju z žveplenkami zažgal obleko in pri tem dobil težke opekline. Danes zjutraj je deček podlegel težkim opeklinam.
—Ij Karambol dveh kolesarjev. Na Erjavčevi cesti sta včeraj popoldne vozila dva kolesarja drug za drugim. Naenkrat je prvi kolesar Janez R. krenil od prvotne smeri v drugo stran, v tem trenutku pa je že zadel kolesar Tine š. v njega in oba sta padla. Pri padcu sta dobila lahke telesne poškodbe.
Javni nastop SOKOLA VIČ v nedeljo 12. t. m. na vrtu --gostilne Pavlic.--
—Ij   Aretacija   nevarnega pustolovca.
Pred dnevi je ljubljanska policija aretirala elegantnega mladeniča, ki se je izdajal za medicinca Božidarja Petroviča. Imel je pri
sebi tudi legitimacijo nekega beogradskega akademskega kluba. Petrovič si ie znal nabaviti primerne tiskovine OUZD. s katerimi je dobival zdravila pri lekarnah ter je tako zavod ogoljuišal za približno 1000 Din. Pozneje se je pojavil >medicinect Petrovič tudi v Celju, kjer je v nekem hotelu ukradel aktovko z raznimi spisi. Sam pravi, da je rojen v Peči pri Podgorici in da je bil vpisan na beograjski medicinski fakulteti. Študije je moral opustiti radi pomanjkanja sredstev. Aretirani Petrovič obvlada medicinsko terminoigojjo.
—Ij Drobiž policijske kronike. Od včeraj do danes je policija aretirala šest oseb radi raznih deliktov. Neka ženska je bila prijeta, ker je neki stranki ukradla 2000 Din gotovine. Tri osebe so zaprli radi postopanja in tajne prostitucije in dve radi izgreda v javnem lokalu. Prijavljeni sta bili dve osebi radi totalne pijanosti; prijavljen je dalje karambol dveh kolesarjev In 11 voznikov radi cestnopolicijskega reda.
—Ij Občni zbor Jugoslovenske sokolske matice, r. z. z o. z., se bo vršil v četrtek dne 9. junija 1927 ob 18. uri v prostorih JSS., Narodni dom. Zadrugarjl vabljeni. — Zdravo! — Odbor. 483n
—Ij Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. GORSE, Ljubljana, Stari trg 15. 67L
Edo Fimtnen o naših razmerah
Neverjetna strankarska razcepljenost. — Slovenija gospodarsko propada.
Edo Fimmen, zastopnik internacijo- | niti predvojnih razmer delavcev drucih
nalne transportne federacije v Amsterdamu, se je v nedeljo razgovarjal z našim urednikom o vseh aktualnih vprašanjih. tičoCih se Jugoslavije in posebno še nas Slovencev. V sledečih vrstah priobčujemo njegovo glavne misli in osebno mnenje.
O razmerah pri vas, pravi Edo Fimmen, sem bil dosedaj prav površno informiran: vedel sem, da vaši delavski sloji v organizaciji, disciplini in samozavesti močno zaostajajo za inozemskimi, da pa vlada v tukajšnjih proletar-skih vrstah taka neorijentiranost in beda v gospodarskem pogledu, tega si nisem mislil. Temu je kriva v prvi vrsti neverjetna strankarska razcepljenost. Saj imate skoraj toliko strank, kolikor je intelektualcev. Delavci nasedajo zdaj temu zdaj onemu političnemu dobičko-lovcu. Malo vas je (Slovencev) in kljub temu se cepite, namesto da bi se strnili.
Takoj sem dobil rudi vtis. da ste Slovenci zapadnoevropskemu kulturnemu življu pripadajoč organizem, v velikem nasprotju z brati Srbi. ki so živeli pod vplivom bizantinske kulture. Čudil sem se, kako tuje so se počutili slovenski delegati železrričarskega kongresa napram srbskim in hrvatskim. To je vaše tako zvano »nacijonalno« vprašanje, ki je tudi krivo, da delavski razred ni dosegel
držav. Razvoj vaše narodne kulture zavisi res v precejšnji meri od vas samih: kulturni razvoj je pa v tesni zvezi z gospodarskim in zdi se mi, da Slovenija gospodarsko propada. Mogoče bi bilo umestno, da se stvori slovenska emigracija, ki bi iz tujine s propagando dosegla, da da Beograd Slovencem, kar jim po vsej pravici pripada.
Za vašo državo jc tudi važna rešitev tako zvanega »balkanskega« vprašanja. To vprašanje je vprašanje evropskega kapitalizma in pred vsem angleškega
imperijalizma. Kar se danes v Evropi dogaja, vse to se skuha v Londonu. Lc stabilna delavska vlada v Angliji bi mogla balkanski problem pravilno rešiti. Za Madžarsko velja isto. In tudi Mussolini bi šel v pokoj, če bi na Au-gleškem preokrenili politično smer.
Kakor so vse manjše države v Evropi kolonije angrleške politike, tako bo v kratkem postala tudi Evropa sama kolonija Amerike.
Kar se pa tiče socijalne demokracije II. internacijonale, moram reči, da je lc slabo pripravljena in da bi odpovedala, tudi če bi ji bila dana možnost, da prevzame vodstvo. Primer Matteoti in mnogo drugih sličnih dokazuje, da socijalisti mnogo govore, da pa za akcijo v splošnem Še niso zreli.
Iz Celja
► —c Nabori se vrže te dni v našem mestu. V splošnem potekajo mirno, v torek zjutraj je pa prišlo pred nabornim lokalom do prav mučnega incidenta. Na nafooru so bili trboveljski naborniki. S policijo je prišlo do nastopa in je policija strahovala vročekrvneze z revolverji m pendreki. Dva so po težkem naporu aretirali. Kako je prišlo do incidenta, ne bomo raziskovali. Svetovali pa bi varnostnim organom, da bi pač ob takih prilikah bili maJo bolj previdni, saj jc nepotrebno, da pride do takm prizorov, ki ob takih dneh nabornika, kateremu je naborni dan nekak praznik, po nepotrebnem razburjajo. Take slučaje smo bili vajeni gledati pred vojno, ko je nemška mestna policija za vsak slovenski klic 2e vlačila slovenske nabornike v mestne zapore. Danes pa smo menda ravno v istih časih, če kak nabornik malo zavriska ali zapoje, mu je policija takoj za Detanii. če je potrebno, da prMe potem do takih muč-
nih izgredov radi stvari, ki tega niso -v redne, naj premišljujejo oni. ki take odredbe izdajajo... Ce pa že do kakega* nastopa pride, pa naj varnostni organ istega izvrši tako, da ni to zanj poniževalno in da nastop ne postane nevsezadnje za gledalci smešen.
—c Nedeljski »Slovenec« v bedarijah, katere objavlja iz Celja, prekaša samega sebe. Dopisniku, ki ie na polovico sicer že v Laškem, druga polovica pa je vedno še v Celju, so se ob zadnjih vročih dneh gotovo skisali možgani, sicer ue bi mogel urednika >Slovenca*. ki daje v člančiču »CHlier Ztg.« radi nesramne pisave pošteno lekcijo, pobijati v celjski rubriki radi iste stvari. V svojem fanatizmu pač ta dični celjski dopisnik ne ve, kaj bi še zapisal. Na vsak način hoče, predno zapusti Celje za vedno, postati tukaj še slaven. Znano pa mu ie gotovo rodi. da je moral v Laško oditi, ker so ga že njegovi lastni pristali bili v Cetjii rad! kozlov, ki jih je tuka! streha!, čez glavo siti.
Stran 4.
fSCOVENSK!  N A R O D» dne 9. junija 1927.
Stev  i 29
Strahovita eksplozija na Poljskem
133.000 kg smodnika in drugih eksplozivnih snovi zletelo v zrak. — Nad 500 ranjencev. — Ogromna škoda.
V nedeljo dopoldne je nastala v srnodnišnici trdnjave Witkowice blizu Krakova strahovita eksplozija. Detonacija je bila tako močna, da so popokale v 10 km oddaljenem Krakovu vse šipe in da je bilo poškodovanih tudi mnogo hiš. zlasti poslopje vojvodstva in nekatera druga uradna poslopja. Prebivalstvo je mislilo, da je zadel mesto katastrofalen potres. Prva najmočnejša eksplozija je nastala ob 10.20. Pri tem eksplodiralo 133.000 kg z ekrasitom napolnjene topniške municije, smodnika in drugih eksplozivnih snovi. Večina hiš v Witkowicah in v okolici je bila popolnoma porušena. V okolici trdnjave je bilo težko ranjenih nad 80 oseb. Všteti niso ranjenci mesta Krakova, ki so jih zadeli kosi granat, šibre in kamenje. Med žrtvami je največ otrok iz sirotišnice v \Vitkovicah in bolnikov v trdnjavskih bolnicah.
Prebivalstvo mesta in okolice se mora takoj po katastrofi evakuirati. Pri eksploziji je bil ubit vojak, stoječ na straži, pet drugih vojakov pa težko ranjenih. Katastrofa je zahtevala mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom. Do 9. zvečer so našli 495 ranjencev med njimi 60 težko. Neka ranjena civilna oseba je že v nedeljo umrla. Eksplozija je povzročila daleč naokoli ogromno škodo. V petih sosednih vaseh so bile porušene skoraj vse kmetske hiše. Bolnica za det-ske očesne bolezni v kraju Prondliku je bila popolnoma demolirana. 150 otrok je bilo deloma težko, deloma lahko ranje-
nih, 18 jih pa pogrešajo. Samo v vaseh znaša materijalna škoda nad poldrugi milijon zlotov. Škoda, ki jo je povzročila eksplozija v skladiščih, še ni ugotovljena. Največjo škodo je trpela starodavna krakovska cerkev. Eksplozija je na* stala v času, ko se je vršila v cerkvi služba božja. Zato je umevno, da je nastala v cerkvi strahovita panika in da je pripisati samo srečnemu naključju, da ni bilo med verniki več mrtvih in ranjenih. Škoda v Krakovu se ceni na 1 milijon zlotov. Na mnogih krajih v blizini trdnjave so izbruhnili požari, ki so jih gasilci še le proti večeru lokalizirali.
Vzrok eksplozije doslej še ni pojasnjen. Oblasti so uvedle takoj preiskavo, ki je pokazala, da je nastala eksplozija najbrž vsled velike vročine, ki je vplivala na eksplozivne snovi. Že v nedeljo zvečer se je sestal ministrski svet na izredno sejo, na kateri je razpravljal o katastrofalni eksploziji. Sklenjeno je bilo nakazati prizadetim kot prvo pomoč 500.000 zlotov. Zvečer je izdalo krakov-ko voj. poveljstvo o eksploziji kratek komunike, v katerem pravi, da groze nadaljne eksplozije, ker je drugo skladišče granat zelo blizu. Nevarnost je tem večja, ker gori bližnje skladišče kloro-pirinove kisline, ki se rabi za izdelovanje municije. Od skladišča, v katerem je nastala eksplozija, ni ostalo razun globoke jame. nobenega sledu. Število ranjencev nad 500. Od teh jih je ostala 130 v domači oskrbi, dočim so prepe* ljali druge v krakovske bolnice.
Genijalni ponarejalec
Stokholmska policija je aretirala pre* tekli teden v Ensede virtuoznega pona* rejalca bankovcev A. Nordlanderja in njegovega pomočnika, privatnega urad* nika Wingholma. Nordlander, ki je bil že obsojen radi ponarejanja denarja, je izdeloval zadnje čase angleške ban« kovce po 50 šterlingov in ameriške po 20, 50 in 100 dolarjev. Wingholm je spravljal falzifikate v promet v Koda* nju. Goteborgu in Hamburgu. Nord* landerjevi izdelki so bili tako precizni, da so jih izkušeni poznavalci bankov* cev z največjo težavo spoznali. Nord* lander je imel delavnico v kleti, kjer ga je policija zalotila baš pri delu. Do* mači obeh aretirancev niso niti slutili, s čim se prijatelja pečata. Nordlander ie živel s svojo rodbino v strašni bedi, ker se je pečal že več let z izumom nove reprodukcije slik in izdal v ta namen vse svoje premoženje. Njegova deca je doslovno umirala od gladu.
Njegovi poizkusi so vzbudili zanimanje celo med strokovnjaki. Neko veliko norveško tiskarsko podjetje mu je po* nuj al o za založbo 50.000 norveških kron (okrog 74 milijonov Din). Najboljši dokaz, da je v svoji stroki genijalni mož, so baš ponarejeni bankovci. Njegov pomočnik je bil svoj čas slušatelj stok* holmske tehnike. Nordlander je spravil prve falzifikate v promet šele potem, ko je zašel v denarne stiske in ni mo« gel preživljati svoje rodbine. Da bi si preskrbel denar, za poizkuse, je nasto* pal nekaj časa kot žepni tat in vlomi* lec. V Goteborgu je vlomil v stanovanje neke dame, ki se je neznanca tako ustrašila, da je skočila skozi okno in zadobila težke notranje poškodbe.
Stokholmsko policijo so opozorile na Nordlanderjevo delovanje ameriške oblasti, ki so izsledile dolarske falzifi* kate. Bankovci so bili ponarejeni tako sijajno, da so vzbujali med strokovnja* ki splošno pozornost. Zato je strokovr njakom žal, da čaka talentiranega iz*
umi tel j a tako žalosten konec Leta 1913 je bil Nordlander obsojen na 15, nje* gov pomočnik pa na 3 leta težke ječe, in sicer oba radi ponarejanja, odnosno razpečavanja ponarejenih bankovcev. Zdaj čaka Norlanderja še strožja k a* zen, tako da je svoj epohalni izum najbrž dovršil.
Potomca je hotel imeti
Bratislavskemu državnemu pravdni* štvu je bil ovaden v soboto neki 61 let* ni kmet, ki je zakrivil hudodelstvo fcr* voskrunstva. Imel je namreč ljubavno razmerje s svojo 291etno nečakinjo Ro* žalijo. Ovadeni kmet je poročen že 30 let, toda zakon je ostal brez otrok. To si je vzel mož zelo k srcu in često se ga je loteval obup. Lani se je od* ločil za zadnje sredstvo, da pride do potomca. Povabil je k sebi svojo neča* kinjo Rozalijo in ji na vse načine pri* govarjal, naj se preseli k njemu. Mla* denka je stričevi prošnji ugodila in lani v septembru se je res preselila k njemu.
Od tistega časa se je kmet popol* noma izpremenil. Potrtosti je bilo m a* homa konec in kljub visoki starosti je postal mož mladeniško čil. Nihče ni vedel, kako je prišlo do te nenadne iz* premembe. Stric in nečakinja sta o svo* jem razmerju previdno molčala. Krna* lu pa je nečakinja obvestila strica, da je zanosila, — Ne boj se, jo je tolažil stric, — vse hočem žrtvovati, samo da bo dete zdravo. Vse premoženje mu zapustim. Saj to je bila moja edina že* ija in nada. Koliko let sem čakal in upal, toda vse je bilo zaman.
Začetkom maja je nečakinja poro* dila zdravega sinčka, ki ga je odnesla sama h krstu. Ko jo je župnik vprašal, kdo je oče, ni hotela povedati. Zato ju župnik obvestil orožnike, ki so mlado mater prisilili, da je izdala očeta.
Velika korupcijska afera v Budimpešti
Kakor smo že poročali, so madžar* ske oblasti odkrile velike poneverbe pri dobavah budimpeštanskim vseučiliškim klinikam. V afero so zapleteni mnogi ugledni kulturni delavci, med njimi tu* di minister i jalni svetnik Vitarius, ki je bil pred dvema letoma vpokojen. Poli* cija ga je aretirala in izročila sodišču. Vitarius je bil šef oddelka v prosvet* nem ministrstvu, v čigar kompetenco je spadala oskrba vseučilišč in državnih bolnic. Od vsake dobave državnim bol* nicam, klinikam, visokim šolam in dru* gim javnim poslopjem je dobival Vita* rius mastne provizije. Mož je bil pred dvema letoma radi korupcije pri doba* vah vpokojen. Država je bila oškodo* vana za več stotisočev, toda takratni prosvetni minister Haler ni hotel uvesti proti Vitariusu  disciplinarnega posto*
panja. Moža so brez preiskave vpoko* j ili. Iz državne službe je Vitarius pre* jadral k neki delniški družbi, ki je do* ba vi jala državnim zavodom premog in drugo gorivo. Generalni ravnatelj te družbe je bil dr. Stern, ki ga je poli* cija te dni aretirala.
Vitarius je imel kot ravnatelj fa< možnega podjetja nalogo izposlovati družbi potom svojih zvez dobave za državne zavode. Kako mastne provizi-je je dobival, je razvidno že iz tega, da si je kupil pred letom krasno vilo. Dr. Stern je po aretaciji izdal še več uradnikov prosvetnega ministrstva, ki so kompromitirani pri tej aferi.
Letalski miting v Ljubljani
Spored velike letalske prireditve.
Cenjeno občinstvo opozarjajno ua velik letalska miting, ki se vrS dne 26. junija 1927 cb 4. uri popoldne na vojaškem vežbališou med Mostannđ Ln Devico Marjo v Po'.ju, obenem pa prosimo, da se točno drži sle-dečiib navodil.
Aero-klub ima s prireditvijo ogrjmne izdatke, vendar pa ie v uvidevanjiu da treba ustvari'ta možnost prlsosrvovanja vsem slojem našega naroda na mitingi*, določil vstopnico kar najnižje mogoče tako. da jo zmore vsakdo. Odveč bi bilo tedaj opozarjan, da bo občinstvo traprošeno da samo poleg rediteljev vrši kontrolo nad tkzv. za-stonjkarji. ker smo prepričani, da vsakdo uvidi, da z vstopnino 2. 5 in 10 Din more kh*b kriti komaj najnujnejše režijske stroške za avione in osobje. Dostop na ljubljanski grad bo sicer prost vendar pa bodo leteč patrulje Aero-kluba tudi tamkaj naprošale občinstvo, da plača vstopnino, kar bi bili v nasprotnem slučaju prisiljeni, da zaprosimo oblast, da za ta dan dostop na grad prepove. Opozarjamo rud* na to, da bo prireditev vidna v vseh podrobnosxih le z letališča sainejca kjer bo vsakdo lahko popolnoma od blizu opazoval dvig. spuščanje, odskoke s padobranom in akrobacije v zraku. Ker se širijo vesti, da bo občinstvo na letališču izpostavljeno ev. opasno-stann. ako nastopi kvar motorja ali kaj slične ga, ugotavljamo, da bodo vse produkcije izvršene v taki višini in nad takim terenom, ki vsako nesrečo že v naprei izključuje. Prostor za letala, kjer se bodo dvigala in spuščala, bo ograjen provizoriono s posebnima markacijami, pa prosimo, da se :ia ta prostor iz lastnih interesov pod nobenim pogojem občinsko ne podaja. Redsiteljstvo bo na vsem prostoru vršilo službo pa prosimo, da se vsakdo brezpogojno pokori njihovim odredbam.
Fotografe in fotografe-amater je opozarjamo na sklep obbastnesca odibora Aero-kluba, da je prepovedano vsakršno fotogTati-brez predhodnega dovoljenja, ki ga izstavi tajnik Aero-kluba v Kazini, U. nad. Vsak. ki bo s tem dovoljenjem fotografiral, se ob prevzemni dovoljenja obveže izročrti Aero-klubu od vsakega snimka po dve kopiji.
Letalci iz Novega Sada dospo v spremstvu tajnaka oblastnega odbora Aero-kluba v Ljubljani v soboto, dne 25. junija dopoldne na letališče, ToČino uro prihoda bomo pra-
Ko les ari i i
nositi
_ znaci
nikđattjskrivlje^
pete imeti:)
Dvokolesa v ceni zelo padla. Pneumatika Michelin Dunlop. Ceniki franko. — Prodaja na obroke — F. BarjeL Ljubljana, Kar lovske cesta 4 78/L
Mamice!
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni raz« proda — v tovarni «Tribuna», Ljubljana, Karlovska cesta 4.
79/L
Kemična pralnica in barvanje oblek
▼ najrazličnejših barvah izvr» šnje dela  v  najkrajšem času pri najnižjih cenah.
Anton Boc, Ljubljana, Šelenburgova ulica 61. - Tovarna: Vič-Glince.
PremijeraJ
Popolnoma novo!
Premijera!
Gospodična skitnica...
Osem vefifcm dejanj ljubavi, pustolovščin in romanja okoli sveta. — V glavni** vlogi slovita <rMi$s Amerika* — prekrasna
Anna Q. Nilsson
Vejfouaiikmvg. vsebina. — Izvrstna igra.— Lepi igralci. — Sijajna režija. -—
Predstave točno cb 4, V j 8, in 9.
Sredina mesta
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Opoaarjamo Vas na. nase krasne reklamne fotografijel
la. čajno presno maslo kg Din 42 la. domaći irapistovski sir Panonija kg Din 24
la. trap isto vsk i domači, Štirioojlati kilogram D n 24f postavljeno na vsako pošto. — Raz. ošila mljekarna <-a*n»cky< Dežanovac (Slavonija)
Velika predtisharija ženskih ročnih del
za trgovino, šolo in dom. Tisoče novih, krasnih vzorcev. Cisti tisk, hitra izvršitev, nizke cene. Predtiskujemo samo na prinesenem blagu. - Entlanje, ažuriranje, tamburiranje, mehanično umetno vezenje. 3, L Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova 13
UENECIN
731
izredna zdravilna voda proti reumatizmu in iftiasu, želodčnim in črevesnim boleznim ter za nego ran se dobiva
zopet v vsaki lekarni Skladišče za grosiste: Isi*, d. d . Ljubljana
Sporočilo in prošnja.
Ob prebridki, nenadni izgubi mojih ponesrečenih bratov Edmunda in Rudita KlimeŠ, ki sta dne 3. t m. v Savi pri Zidanem mostu utonila in od katerih drugega— Edmunda, se nismo našli, obračam se tem potom do vseh orožniških postaj, kakor tudi do p. n. civilnega prebivalstva bivajocega nizdol Zidanega mostu z uljudno prošnjo, da gredo nesrečni rodbini na roko z iskanjem drugega ponesrečenca. Event. pozitiven uspeh naj se blagovoli javiti takoj brzojavno na spodnji naslov, za kar prejme najditelj trupla takoj nagrado v iznosu Din 750.—.
Kranj, 7. junija 1927.
Jan Klimeš, prokursr.
ttectaS Doerafanl nvoa
vočasoo objavili, pa prosimo da se že ta dan potrudi čim večae SievJo Ljubljančanov na letal. šče. da dostojno sprejmemo aaši zračne heroie.
V nedelo, dne 26. junija ob 4. un pop. najprej ogled vseh tipov letal, ki bodo sodelovala na mitingu. Njihove slike bodo od četrika, o. junija naprej v povečanih oblikah lziožene na naj ob u ud en ej si h denh našega mesna. Po ogledu se dvignejo nad aerodrom trosed Breguet XIX in Lr.je Bian-deoboirs:, dvosedi. Iz zadnjih >ođo po končanem kroženju nad aerodromom skočili s padali zadnjič navedeni letalci- Letaka pa se bodo drujr. za drugon spustila zopet na Aerodrom. Za tr produkcijo nastopita naša pHota-krvca rojaka iz Pr morja ££• kapetan Umek m tehnična poslovdja Ernesn Turku na Devodiinih. Izvajala bosta loopituie. ro£-linze. pikirarue, šanidele. vrtmec vertikalne gos spirale, honzoniakno let z rrajumaiino brzino, horizontalni let s pođmnimaLno brzino, z lisa d na desno in krvo kri ju in končno najopaznejšo produkcijo vertkalm vrunec. vezan z drsenjem na krilo, nato dičenje na rep. Aparata se bosta ločšia druz od drugega na vzhodno in zahodno stran od letališča tako da bo gledalcem i na eni i ua drugi strani omogočen točen razgled na nju.
Po končanih akrobacij an pridejo na vrsto leti s pacsaztrji. Med vsnopn cannri, ki so v oredprodaji in to v trafiki Sever v &e-ksorjurgovi ulici, pri tvrdki J oso Goreč nasl. na Dunajski cesti in v Jugoslovanski knj.-garai pred škofijo, se nahaja 50 številk, ki pooblaščajo kupce za tet. Vsakdo, kdor kurji vstopnico, ima pravico do brezplačnega žrebanja- Dosedaj je biAo izžrebanih pri nakupu kart v tajništvu Aero-kiuba, Kaz*not U. nad. S številk. Ostale so porazdeljene na vse predprodajne lokale.
aospoaorstuo
Stanje Narodne banke
dne 31. maja 1927.
R& zlika v primeri s stan:-- tu
22. maia.
AKTIVA:
Kovinska podlag* 302o
posojila 1237.7 račun za odkup kronskih
novca m c 1114.1 račun začasne razmenjave 319^>
državni dolgovi 29663
vrednost državnih domen 2138.3
saldo raznih računov 1627.S
Skupaj 9906.7
5.0 *3
- 7J
PASIVA: Od gUvnice izplačano 30i» rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 53373   .-i- 3
državni račun začasne raz*
menjave državne terjatve po raznih
računih 757.2 razne obveznosti 1231.3 državne terjatve za zastav*
Ijene domene 2138.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0
319.8   — 1>
— 135.6
Skupaj 9906.7
Obrestna mera ostane neizpremenjeua. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega izkaza za 36,500.000 Din.
—g Narodna banka za iuzloniranje ban».
Sklepu Narodne banke glede mižanla obrestne mere sledi v kratkem baje tudi posredovanje glede fuaomranija denarnih »-vodov. V ta namen je bančna uprava povečala iramrmrm etfefctrvino vplačanega kapitala za banke, ki dobivajo od Narodne banke kredit. Doslej se je zahtevalo, da morajo imeti banke v Beogradu- Zagrebu tn v Ljubljani najmanj S milijonov vplačanega kapitala, v drugih krajin pa 500.000. V bodoče bo t.T skala povečan^ za Beograd. Zagreb in LiUblJano za 5 milijonov, v drugih mestih pa z.-, 1 odnosno 2 milijona efektivno vplačanega kapitala. Banke ki dobivajo pri Narodnj banki kredit, oa u:majo iinTiimuma kapitala glasom te skale, rao-rado do 1- iannar. 1928 sorazmerno povečan« glavnico in sicer iz gotovine ali iz izkazanih, ne pa iz skritih rezerv. V nasprotnem slučaju taki denarni zavodi ne bodo več dobivali pri Narodni bank? kreditov.
—Z Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze se je položaj na žitnem rr-gu pretekli teden ustalil Žitna tržišča kanejo zadnje dni čvrsto tendenco Letina kaže dobro. Promet ie znašal 350 vagonov. Pšenice ie bilo prodane 40. koruze 280. moke 21. otrobov 4 vagone.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo išče boljši zakonski par v stari ali novi hiši. — Ponudbe pod cjulij 1434» na upravo «SIov. Nar.».
Strojni ključavničar
(mlad) izučen v večji tovarni, vajen vsakršnega dela — išče službo. V začetku gre za manj* šo plačo. Ponudbe -pod *Mar« Ijiv/1433» na upravo »rSloven* skega Naroda*.
Urarskega pomočnika
samostojnega delavca, z last« nim orodjem — prejme Fr. Zajec, urar, Ljubljana, Stari trg.
1414
Strežnica
za popoldanske ure išče službo. — Ponudbe pod «Strežnicn 1431» na upravo «Slov. NaT.».
Invalid
išče službo nočnega čuvaja ali vratarja. — Ponudbe pod «Ubog/1430» na upravo «-Slov. Naroda*.
Kupujem posjed u Sloveniji
do 60 jutara oranice, po mogućnosti bez vinograda. Ozbiljne ponude na Intermiasor, Samostanska ulica 9, Zagreb V 12.
1393
Hiša (vila) na Taboru št. 2
stanovan jskim4 k. o. 9r. Perra
v Ljubljani z gospodarskimi, pisarniškimi, poslopji, dvoriščem in vrtom vlož. št 476 predmestje (sodno cenjeno na Din 687.515)
ter travnik z jamo pa pesek
pri «dimfabriki» vlož. št 212 k. o. Sv. Petra predmestje (sod* no cenjen na Din 25.602)
se proda na javni dražbi
pri okrajnem sodišča v LjuhTljani, soba št 15, dne 14. junb }a 1927 ob 10. uri dopoldne.
Nadalnja pojasnila se dobe v odvetniški pisaTni drja. Majarona, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18. 1429
Hektografični aparati,
zvitki, masa. haktograflonl trakovi vedno n naje neje v zalog pri
Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova 61 Tel. 2980
Uiejoje; Josip T^pimfflfc — Za »Narodno *^f"Wi Fran Jaafiivk — Za avjatatai del lista: Oton Christoi. — Vsi ? Ljubljani.
831694