rem rnnu ukiumo t tfum i —.
Leto XXI., št. n	Ljubljana, nedelja sl aprila 1940	_Cena ž Pia
Upravnifitvo. Ljubljana, Knafijeva a — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-Ourgova uL — Tel 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg
5t 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 17 749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopis) se ne vračajo
Gospodarska pogaja* tiija s Sovjetsko Rusijo
Danes bo odpotovala v Moskvo jugoslovenska delegacija za gospodarska pogajanja s Sovjetsko Rusijo.
Nesporno je. da je ureditev gospodarskih odnošajev z Rusijo z vidika ekonomskih interesov naše države zelo važna Posebno danes, ko je vprašanje surovin za vso državo tako težek problem lahko predstavlja Rusija zlasti za balkanske države važno gospodarsko zvezo, v prvi vrsti glede nafte in bombaža, tako važnega za našo tekstilno industrijo. Gospodarska pogodba z Rusijo bo lahko ustvarila v tem pogledu nove možnosti. Problem izmenjave blaga z Rusijo zasluži največjo pozornost in predstavlja za naše narodno gospodarstvo važen faktor. Zato želi naš gospodarski svet, da bi prišlo čimprej do soglasnosti v podrobnostih, dočim je načelno soglasje že doseženo. Računa se. da bo nogodba podpisana v kakih štirinajstih dneh.
Poles vprašanj, nanašajočih se na izmenjavo blaga, je verjetno, da bo igralo ori pogajanjih važno vlogo tudi vprašanje prometnih zvez na kopnem in po morju. Za izvajanje pogodbe bodo v Beogradu in Moskvi osnovane gospodarske agencije, ki bodo ustanovljene v najkrajšem času po podpisu pogodbe.	•
Obnova gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Rusijo je izzvala pozornost po vsem svetu. Upravičeno ji pripisuje svetovni tisk tudi precejšen politični pomen. Jugoslavija dosedaj z Rusijo ni imela nobenih direktnih stikov. čeprav so jih skoro vse ostale evropske države že davno obnovile. Če sta se sedaj obe državi lotili vzpostavitve službenih če tudi za začetek samo gospodarskih odnošajev,. je jasno, da so med njima v naprej razčiščena tudi načelna politična vprašanja, ki so osnovnega pomena za bodoči razvoj medsebojnih odnošajev. Jugoslavija mora vedeti, da Sovjetska Rusija priznava njeno eksistenco, njeno pravico na neokrnjeno, svobodno in neodvisno življenje. mora pa biti tudi sigurna v tem da se medsebojni odnošaji ne morejo izkoriščati za širjenje ideologij, ki so tuje našemu narodu in škodljive za nadaljnji razvoj našega narodnega in socialnega življenja. Ni dvoma, da so bila ta vprašanja na obojestransko zadovoljstvo že razčiščena, preden ie izšla objava o začetku gospodarskih pogajanj.
Vprašanje, kakšne reperkusije bo imela vzpostavitev odnošajev z Rusijo za mednarodni položaj naše države, zanima vse evropske prestolnice. Prepričani smo. da so mnogi komentarji, ki jih je bilo slišati v tem pogledu, pretirani in netočni. Vse naše prija-teliske države, v prvi vrsti sosedne, so bile z naše strani lojalno obveščene o tem. da se je Jugoslavija odločila obnoviti svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. zaenkrat na področju gospodarske izmenjave. Imamo razlog za domnevo da je bilo naše lojalno sporočilo na vseh straneh enako lojalno sprejeto na znanje. Stvarni pomen teh naših najnovejših stikov je gotovo v ojačenju tako našega prestiža, kakor tudi naše mednarodne pozicije. Oni pomenijo novo utrditev naše mednarodne varnosti in novo garancijo, da nihče nima in ne more imeti kakih želja ali aspiracij, ki ne bi respektira-le nedotakljivosti naših meja.
Formalna iniciativa, da pričnemo direktna pogajanja, je prišla, kakor pravi službena moskovska agencija, z naše strani. Turška vlada, ki ;io vežejo prijateljski odnošaji i z Moskvo i z Beogradom, je nudila svoje nesebično posredovanje, toda predhodni razgovori se niso vršili samo preko Ankare, temveč tudi v drugih državnih prestolnicah Znano je. da je bila želja po obnovi medsebojnih odnošajev ponovno manifestirana tudi z ruske strani. Zato bodo naši delegati v Moskvi gotovo naleteli na pozitivno in simpatično razpoloženje do Jugoslavije.
Narod Jugoslavije je vedno občutil prijateljsko razpoloženje do ruskega naroda. Ne želi se vmešavati v vprašanja notram'e ureditve njegovega ogromnega teritorija, zase pa upravičeno zahteva priznanie svojih eksistenčnih interesov in glede svojih notranjih vprašanj iskreno izvedbo načela nevmešavanja. Na tej osnovi se morejo odnošaji med Sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo zdravo razvijati in v veliki meri služiti ohranitvi miru na velikem področju Evrope ter konsolidaciji prilik na Balkanu.
Ameriški B.*eči križ
o £:stsklfi izgubah
Wash'ngton 20 aerila AA (Havas). Po podatkih amerškega Rdečega križa, dob-Ijen h iz Hels;nkov Dadlo v teku finsko-sovietske voine 18 000 finskih voiakov 40.000 oa ie bilo raoienih O priliki zračnih nanadov ie b;!o rb:tih 640 prebivalcev, ranjenih pa je bilo 1500.
Angliia in Sovjetska Rusiia
ii minister Halifax ie vlerzi sporočil $oviet$kemu poslaniku Maiskemuf da ie Angliia prißravliena obnoviti trgovinska poga.ania z Moskvo
London, 20. aprila, s. (Reuter). Po informacijah iz oficielnih angleških krogov je sedaj angleška vlada pripravljena, da začne s sovjetsko vlado preliminarne razgovore o trgovinskih vprašanjih. Včeraj se Je sestal zunanji minister lord Halifax s sovjetskim veleposlanikom Majskim. Sporočil mu je, da je angleška vlada proučila predlog sovjetske vlade za začetek trgovinskih pogajanj in da je sedaj pripravljena začeti s Sovjetsko vlado razgovore pojasnjevalnega značaja, ki naj prouče možnost sklenitve trgovinskega sporazuma med obema državama, ki bi upoiteval vojni položaj.
Pogaiania za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Anglijo in Sovjetsko Rusijo so se pričela že ob izbruhu sedanie vojne med zapadnima velesilama in Nemčijo ter so se nadaljevala vse do sovjetskega vdora na Finsko, ko so jih Angleži orekinili. Pred tem je bil še v oktobru dosežen spo-
' razum med Anglijo in Sovjetsko Rusijo glede izmenjave sovjetskega lesa za angleški kavčuk. Kakor ie v februariu sporoč 1 v parlamentu trgovinski minister Duncan. pa tega sporazuma ni bilo mogoče nikdar udejstviti. pač pa ie gotova količina lesa iz Sovjetske Rusiie le dospela v Angliio. Angleški pomisleki pri trgovinskih Dogajanjih s Sovjetsko Rusijo so doslei obstajali v bojazni, da bi moglo blaso. Doslano v Sovjetsko Rusijo, iti dalje v Nemčiio.
V dobro poučenih angleških krogih zatr-iuieio. da bo imela nova pogodba, ako se sklene, zgolj značaj tako zvanega »vojnega trgovinskega dogovora« to se pravi, da bo vsebovala samo izmenjavo tist:h dobrin, ki jih ena ali druga država potrebuje v izjemnem vojnem stanju. Nova pogodba bo povsem slična onim. ki jih je Anglija že doslej sklenila z raznimi nevtralnimi državami.
vornih berlinskih krogih kažejo izredno velik optimizem glede skorajšnjega uresničenja gornjega odgovora, ki bo tvtr 1 nekakšno osnovo za sodelovanje med Nemčijo, Italijo in Sovjetsko unijo.
Politični opazovalci v Berlinu opozarjajo, da se ie zadnji čas ponovno izredno poživil telefonski promet med Berlinom in Rimom, kar je vsekakor zelo značilen znak za izredno živahno diplomatsko delavnost med Nemčiio in Italijo. V nemških političnih krogih zatriujejo. da se bo v kratkem
i pokazalo, kaj sta sklenila Hitler in Mussolini med sestankom na Brenner ju. ★
Turško-nemška trgovinska pogajanja
Carigrad. 20. aprila. AA. (Stefani). Turški veleposlanik v Berlinu ie izjavil predstavnikom tiska, da se nemško-turški odnošaji razvijajo normalno, ter da se v Ankari pogajajo za sklenitev trgovinske pogodbe.
Naša delegacija odpotovala
v Moskvo
V delegaciji so zastopani tudi Slovenci in Hrvati
Beograd, 20. aprila, p. šef naše trgovinske delegacije, ki se bo v Moskvi pogajala za sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo, dr. Milorad Djordjevič, je bil danes pri trgovinskem ministru dr. Andre-su. Naša delegacija odpotuje v Moskvo jutri dopoldne. Sedaj je dokončno določeno, da pojdejo v Moskvo bivši finančni minister in predsednik upravnega odbora Beograjske zadruge dr. Milorad Djordjevič kot vodja delegacije, kot njeni člani pa pomočnik minestra za trgovino in industrijo dr. Sava Obradovič, predsednik »Gospodarske sloge« dr. Rudolf Bičanič iz Zagreba, član izvršnega odbora Narodne banke in indu-strijec Ivan Avsenek iz Ljubljane ter tajnik zunanjega ministrstva dr. Brana Markovič.
Beograd, 20. aprila, p. Nocoj je odpotovala jugoslovenska delegacija za trgovinska pogajanja s Sovjetsko unijo z ladjo proti Turn Severinu. V Moskvo potuje
preko Bukarešte.
Naročila zagrebške občine v Sovjetski uniji
Zagreb, 20. aprila o. Kakor se je izvedelo iz povsem zanesljivega vira, bodo že prihodnji teden odpotovali zastopniki zagrebške mestne elektrarne in mestne plinarne v Rusijo, kjer se bodo pogajali glede dobave potrebnih količin koksa za obe zagrebški mestni podetji. Delegacijo bo vodil direktor mestne plinarne inž. Branko Cop, ki se bo obenem v Sovjetski Rusiji tudi pogajal glede dobavi večjega plinskega rezervoarja, za katerega bi bilo potrebnih 300.000 kg železa.
Nove madžarske informacije
Budimpešta, 20. aprila, r. OficioznI »Pe ster Lloyd« se še vedno obširno bavi s poročili o bližnjih trgovinskih pogajanjih med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo ter pripisuje temu dogodku slej ko prej največji pomen. List naglaša, da je ta vest izzvala povsod izredno pozornost, da pa je bila zlasti pri široki jugoslovenski javnosti sprejeta z očitnim zadovoljstvom. Organ madžarskega zunanjega ministrstva se posebno zanima za ozadje tega preokreta in beleži v tej zvezi več zelo zanimivih informacij. Po informacijah beograjskega dopisnika lista je nepričakovano zbližanje Jugoslavije in Sovjetske Rusije pripisati vplivu Anglije in to tako iz političnih kakor tudi z gospodarskih razlogov.
Kar se tiče političnih razlogov je Ust mnenja, da predstavlja zbližanje med Beogradom in Moskvo protiutež proti raznim vplivom na Balkanu. V gospodarskem pogledu je list mnenja, da želi Anglija na ta način del jugoslovenskega izvoza usmeriti v Sovjetske Rusijo ln na ta način zmanjšati možnosti izvoza v Nemčijo. Zdi se, da je Moskva tem načrtom zelo naklonjena, kar se kaže zlasti v njeni rezervi-ranosti v zadnjem času in v ponovnem poudarjanju nevtralnosti. V potrdilo teh svojih informacij navaja list tudi dejstvo,
da je bila objavljena vest o bližnjih pogajanjih Jugoslavije s Sovjetsko Rusijo v trenutku, ko je viceguverner jugoslovenske Narodne banke dr. Ivo Belin končal svoja pogajanja v Londonu. Da bi se bila za zbližanje Beograda z Moskvo zavzemala Nemčija in v tem pogledu kaj posredovala, smatra organ madžarskega zunanjega ministra za kaj malo verjetno, pač pa ne izključuje možnosti, da sta posredovali Turčija in morda tudi Bolgarija.
Po nepotrjenih informacijah lista so se prvi razgovori med Beogradom in Moskvo pričeli o priliki, ko se je bivši sovjetski poslanik v Parizu Surič po odpoklicu vračal preko Jugoslavije iz Pariza v Moskvo. Surič se je takrat za več dni ustavil v Bukarešti in tam so bili prvi neoficielni stiki kot uvod v pogajanja, ki se bodo sedaj zaključila v Moskvi.
Kar se tiče izmenjave blaga med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo, se zdi madžarskemu listu nejasno, kateri jugoslovenski proizvodi in pridelki bi prišli za Sovjetsko Rusijo v poštev. Vsekakor smatra, da bo Sovjetska Rusija takoj po zaključku pogajanj ustanovila v Beogradu svoje posebno trgovinsko zastopstvo, ki bo pričelo tekmovati s sličnimi ustanovami ostalih velesil na Balkanu v pogledu usmerjanja balkanskega izvoza.
»Pester Lloyd« zaključuje svoja razmo-trivanja, z ugotovitvijo da bo Jugoslavija kljub temu vselej stremela za tem, da ostane gospodar svojega gospodarstva Baš konkurenca med velesilami bo v tem pogledu položaj Jugoslavije še znatno olajšala.
Gospodarski dogovor
z Anglijo
Beograd, 20. aprila, p. (Britanova). Po vesteh iz Londona so tamkajšnji politični in gospodarski krogi zelo zadovoljni s sporazumom o blokadi in dobavi surovin za jugoslovensko industrijo, kl je bil sklenjen med angleško in jugoslovensko vlado te dni. Podrobnosti sporazuma, ki ga je za jugo slovensko vlado podpisal viceguverner jugoslovenske Narodne banke dr. Ivo Belin, za enkrat še niso znane. Izvedelo se je le, da se sklenjeni sporazum nanaša tudi na plačilni promet.
*
Nemško-rumunski trgovinski dogovor
Bukarešta, 20. aprila, s. (Ass. Press). Novi nemško-rumunski trgovinski sporazum določa, da bo Nemčija dobavila Rumuniji velike množine vojaškega materiala, predvsem lovskih letal, v zameno za gospodarske koncesije z rumunske strani. Dalje določa sporazum, da ostane izmena blaga Rumunije s češko-Moravsko tudi nadalje na dosedanji višini. Dr. Clodius je dosegel baje tudi večje koncesije za dobavo rumunske pšenice Nemčiji. Baje je že podpisal pogodbo za nakup pšenice v vrednosti 20 milijonov mark v tekočem letu.
Razdelitev vzhodne Evrope v vplivna področja?
Holandski dnevnik „TelegraaS" o spomenici sovjetskega zunanjega ministra Molotova nemškemu zunanjemu ministru Ribbentropu
Amsterdam, 20. apr. j. (Havas). Kakor poroča holandski list »Telegraaf«. se ie sovjetski poslanik pri nemški vladi. Aleksander Škvarcov spet vrnil v Berlin. Kakor je znano, ie Škvarcov pretekli mesec odpotoval v važni mis ji v Moskvo, kier se je zadrževal tri tedne. V dobro informiranih nemških krogih zatrjujejo, da je Škvarcov prinesel s seboj obsežno, v vseh podrobnostih izdelano spomenico sovjetskega zunanjega ministra Molotova. ki je naslovljena na nemškega zunanjega ministra Ribbentropa. Spomenica se tiče ureditve vseh visečih vprašanj na Balkanu.
»Telegraaf« pripominja, da je pov«em očitno, da gre tudi v tem primeru za poskus, doseči sporazumno akcijo Nemčije, Italije in Moskve, ki naj bi zlomila vpliv zavezniških držav v jugovzhodni Evropi. L?st naglaša, da predvideva ta akcija že toli-krat obravnavano razdelitev vzhodne Evrope v interesne sfere in sicer na ta način, da bi Berlin, Rim in Moskva skupno priznali, da spadajo Rumunüa. Bolgarija in Madžarska v življenjski prostor Nemčije. Turčija naj bi se proglasila za vplivni pas Sovjetske unije, ostali del Balkana pa naj bi postal interesna sfera Italije. V odgo-
Negotovost glede Italije
Dva zanimiva govora o stališču zaveznikov do Italije
London, 20. aprila, s. (Reuter). Delavski poslanec Dalton je imel danes na škotskem govor, v katerem se je bavil predvsem s stališčem Italije. Omenil je negotovost glede italijanskih namenov. Tem bolj, je dejal, je dolžnost nas Angležev, da govorimo jasno. Mi vodimo vojno samo proti Nemčiji in njenim metodam. Ne želimo si in ne iščemo nobenega drugega nasprotnika, toda pred nobenim zaveznikom, ki si ga bo Nemčija izbrala, ne bomo zbežali. Pripravljeni smo za vše možnosti. Uničenje večine nemške mornarice v Severnem morju omogoča Angliji in Franciji, da uporabita močnejše edinice svoje mornarice na kateremkoli drugem morju. Imamo pa tudi močnega zaveznika v zavezniški vojski v Siriji in sosednjih deželah.
Ljubim Italijo, je izvajal dalje Dalton, in imam nesmrtne simpatije za njo. na podlagi borbe, ki smo jo vodili ramo ob rami z Italijo v zadnji vojni. Zame in za nešteto Angležev bi bilo mnogo huje vojevati se z Italijo nego z Nemčijo. Upam pa, da do tega ne bo prišlo. Ce pa bi se kaj takega le zgodilo, smo pripravljeni, da pogledamo dogodkom v obličje brez oklevanja. Usoda je določila, da naj bosta italijanski in angleški narod prijatelja Ogromno dolgujemo civilizatornemu delu Rima in geniju itali-
janskega naroda, ki se je udejstvoval skozi stoletja. V zadnjih dneh je bila italijanska javnost od italijanskih listov nesmiselno zapeljana proti zaveznikom, toda prepričan sem, da prostor Italije ni na strani napadalcev.
Pariz, 20. aprila, s. (Reuter). O poročilu, ki ga je podal pred zunanjepolitičnim odborom senata danes ministrski predsednik Reynaud, je bil zvečer izdan uradni komunike, ki reproducira nekatere Reynaudove izjave. Ministrski predsednik je izjavil, da francoska vlada nadaljuje s svojimi prizadevanji za ureditev vseh spornih vprašanj z Italijo in za dosego sredozemskega sporazuma z Italijo in Španijo. Doslej pa vse francoske pobude za prijateljsko in pravično ureditev vseh spornih vprašanj z Italijo niso dale še nobenega rezultata. Kljub temu pa francoska vlada svojega stališča ni izpremenila. Nadaljevala bo ta prizadevanja, ker smatra, da je sporazum v Sredozemlju eden izmed neizogibnih pogojev za mir.
Zunanjepolitični odbor senata je odobril Reynaudovo poročilo.
Reynaud je nadalje poudaril, da žele zavezniki ohranitev miru na jugovzhodu Evrope ter je ponovil zavezniška garancije Rumuniji in Grčiji.
Krajevni spopadi
na francoski fronti
Zelo živahno obojestransko letalsko udejstvovanje
Berlin, 20. aprila, br. (DNB). O dogodkih na zapadni fronti pravi vrhovno poveljstvo nemške vojske v svojem današnjem vojnem poročilu:
Na zapadu živahno izvidniško delovanje. Z odločnimi akcijami izvidniških in udarnih oddelkov je bilo mogoče na obmejnem ozemlju zapadno od Mertziga, južnozapadno od Saarbrückena in južno od Zweibrücke-na prizadejati sovražniku precejšnje izgube. Nekaj sovražnikov je bilo ujetih, zaplenili smo tudi nekaj orožja in raznega orodja Sovražna izvidniška akcija južnozapadno od Saarbrückena in južno od Zweibrückena je bila onemogočena. Sovražnik je Imel nekaj izgub.
Neko sovražno letalo, ki so ga preganjala nemška lovska letala nad zapadnim predelom obmejnega ozemlja, se je izognilo borbi na sosednje belgijsko ozemlje. Eno nemško letalo se pogreša.
Pariz, 20. aprila, br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske je objavilo davi naslednje 459. vojno poročilo:
Delovanje izvidniških čet in topništva na ozemlju ob reki Blies.
Pariz, 20. aprila, j. (Havas). V zadnjih 24 urah je bilo na zapadni fronti nekoliko bolj živahno kakor običajno. Francosko topništvo je obstreljevalo nemške čete, zaposlene pri utrjevalnih delih v saarskem okrožju. Vzhodno od Mozele in v dolnji Alzaci ji so bili v minuli noči manjši spopadi med francoskimi in nemškimi patruljami. Tudi v zraku je bila včeraj delavnost na obeh straneh večja kakor običajno. Zlasti številni so bili izvidniški poleti. Nemško izvidniško letalstvo je napravilo več poletov globoko nad ozemlje zapadne in severne Francije ter je ponoči prodrlo tudi v neposredno okolico Pariza. Operacije izvidniških letal so bile izvedene pod okriljem lovskega letalstva Na dveh krajih so bili spopadi v zraku, v katerih je bilo eno nemško letalo sestreljeno in se je zrušilo sredi francoskih bojnih črt, dočim je bilo drugo nemško letalo zadeto v enega izmed motorjev ter je le a težavo še doseglo nemško ozemlje.
Pristanek tujih letal na nevtralnih tleh
Bruselj, 20. aprila, a. (Reuter). V provinci Limburg na Holandskem je danes dopoldne padlo nemško vojaško letalo in se razbilo. Pet članov posadke, od katerih je bil eden ranjen, so holandske oblasti internirale. Nemško letalo je najpreje leteSo nad beflgijskim ozemljem in so ga obstreljevali belgijski protiletalski topovi in lovska letala. Istotako so stopili v akcijo protiletalski topovi na holandski strani.
Zvečer je izdalo belgijsko vojno ministrstvo komunike, ki pravi: Davi je preletelo belgijsko ozemlje več tujih letal. Za nekaj od njih je bilo ugotovljeno, da so bila francoska, za druga pa, da so bila nemška. Belgijski protiletalski topovi in lovska letala so stopili v akcijo. Pri Paliseulu je prišlo v zraku do letalske bitke med štirimi neznanimi tujimi letali. Dve od teb sta se
po boju oddaljili proti vzhodu, dve pa proti jugu. Belgijska vlada je sklenila vložiti ostre proteste tako pri francoski, kakor tudi pri nemški vladi zaradi te kršitve belgijske nevtralnosti.
Zjutraj je v bližini francoske meje pristalo na belgijskem ozemlju francosko vojaško letalo. Pilot je bili interniran, letalo pa zaplenjeno.
Nemška letala nad Parizom
Pariz, 20. aprila, s. (Havas) Nemška letala so preteklo noč preletela Pariz. Danes je bilo opaženih več nemških letal nad vzhodno Francijo.
Na zapadu sestreljena 4 nemška letala
London, 20. aprila, s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je javilo nocoj v posebnem komunikeju, da so angleška letala v več bitkah nad zapadno fronto danes sestrelila štiri nemška letala. V prvi bitki se je srečalo neko angleško letalo z nemškim bombnikom Heinkel 111. Nemško letalo je bilo sestreljeno nad francoskim ozemljem. Posadka je bila ujeta. V drugi bitki se je spopadla angleška letalska patrola z bombnikom Heinkel 111 in tremi letali tipa Messerschmitt. En Heinkel in en Messerschmitt sta bila sestreljena. Potem se je srečala druga angleška letalska patrola z 9 nemškimi letali tipa Messerschmitt 109. Eno nemško letalo je bilo zopet sestreljeno, drugo pa je moralo menda tudi zasilno pristati. Od angleških letal je moralo zaradi poškodb zasilno pristati samo eno. Pilot je ostal nepoškodovan.
Amerika dobavila zaveznikom 3.000 letal
Washington. 20. aprila, o. šef urada za letalstvo Toower je izjavil, da so Zedinjene države dobavile zaveznikom že 3.000 letal. Ob koncu leta bodo Zedinjene države dosegle produkcijo 25.000 letal na leto. Nekateri tipi letal bodo imeli neverjetno brzino 1.200 km na uro in se bodo mogla čuti šele ko bodo prispela na določeni kraj.
Lord Lothian: Naši viri so neizčrpni
St. Louis, 20. aprila. AA. (Havas). V trgovinski zbornici v St. Louisu je imel angleški veleposlanik lord Lothian govor, v katerem je med drugim dejal, da se bodo zavezniki vojevali toliko časa, dokler ne bodo imeli zagotovila, da se napad ne bo več ponovil. Po njegovem mnenju bo vojna trajala tri leta. Vi in ml, je dejal angleški veleposlanik, smo razdelili sedaj pomorske sile: vi na Tihem oceanu, mi pa na Atlantiku. Neizčrpni viri naših ozemelj, podprti z industrijo Zedinjenih držav, nam dajejo ogromno ofenzivno moč. Skupno se borimo za toleranco, svobodo in poštenje v mednarodnih odnošajih.
VOJNE OPERACIJE NA NORVEŠKEM
Tako zavezniki kakor tudi Nemci se mrzlično pripravljajo na bliinje večje spopade med Namsosom in Trondhjemom
Pariz, 20 aprila, s. (Havas). Izkrcavanie angleških in francoskih čet na Norveškem poteka hitro in uspešno. Od 15. aprila dalie. ko so bile izkrcane prve čete. so do-SDela že znatna nova oiačenia Glavni dogodek na vseh različnih bojiščih na Norveškem ie trenutno skupna ureditev operacij zavezniških in norveških čet. Na posameznih odsekih ie ooložai do neuradnih poročilih naslednji:
Pri Narviku nadaljujejo zavezniki in Norvežani za enkrat s čiščeniem ozemlia.
Pri Trondeiagu in Hegri v okolici Trondhjema so norveške čete še vedno v dobrih noložaiih.
Med Hamarom in Elverumom Nemci, ki so v veliki premoči tako do številu kakor tudi oo vojnem materialu, polagoma napredujejo. toda boji se nadaljujejo
Norvežani razpolagajo z več dokai močnimi oddelki vojaštva tudi še v ozemliu med Oslom in Bergenom. Zlasti so vse tamkajšnje važnejše prometne zveze še pod norveško kontrolo.
Iz Göteborga poročajo, da so slišali na morju v bližini mesta včerai in danes ponoči več eksplozij. Opaženih ie bio več vojnih lad j neznane narodnosti. Istotako ie bilo videti tri nemške prevozne ladie. ki so plule proti severu.
Nemško poročilo o vojnih operacijah
Berlin, 20. aprila, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na področjih okrog Narvika, Trondhje-ma, Bergena, Stavangerja in Kristiansan-da, kolikor so v nemških rokah, v teku včerajšnjega dne ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Nemške čete so naloge, ki so jim bile naložene, izvedle po načrtu. Nemoteno se je nadaljeval dovoz novih nemških čet in drugih potrebščin. Neko sov-l ažno letalo je vrglo snoči 5 bomb na južni rob Narvika, ki pa niso povzročile nikake ;":kode. Na področju okrog Bergena razmeščene nemške čete so zavzele vrsto otokov pred luko. Pri Heglandu v okolici Kristiansanda so bile razorožene nadaljnje norveške čete. Na področju okrog Osla so nemške čete kljub terenskim težavam nezadržno nadaljevale svoje prodiranje, število ujetnikov in množine plena stalno naraščajo. Pri predvčerajšnjim popoldne zaključenem pregledu plena je bilo naštetih med drugim 180 topov in 300 strojnic.
Letalske sile so nadaljevale svoje izvid-niško delovanje v velikem obsegu. Vzdolž zapadne norveške obale so nemška letala kljub neugodnim vremenskim prilikam na-yadla sovražne vojne ladje in transporte. Bombe težkega kalibra so zadele neko križi, iko in dve transportni ladji s sovražnim vojaštvom v polno. Gosti oblaki dima na ladjah in veliki oljni madeži na vodni površini so jasno pričali o uničujočem učinku bomb. Eno nemško letalo se ni več vrnilo na svoje oporišče.
Angleško poročilo
London, 20. aprila, s. (Reuter). Vojno
ministrstvo ie nocoj izdalo naslednji svoi lieti; komunike o vojaških operacijah na Norveškem:
Operacije na Norveškem se razvijajo po načrtu. Včerai so zavezniške čete zavzele gotove strateško važne postojanke.
Kakor vsa prejšnja uradna angleška in francoska poročila, ie ta komunike skrajno redkobeseden, ker se drže zavezniški merodajni vojaški krogi slei ko prei načela. da ne objavljajo nobenih podatkov, ki bi mogli koristiti sovražniku.
Uspehi poljskega
rustica , Orla"
London. 20. aprila, s. (Reuter) Poljska podmornica »Orel« se je po uspešni akciji v Severnem morju danes vrnila v angleško vojno luko. Prebivalstvo ji je priredilo veličasten sprejem. Kakor poročajo poljski mornarji, je podmornica poleg nemške transportne ladje »Rio de Janeiro« potopila še tri nemške tovorne ladje, ki so vozile material za nemško vojsko na Norveško. Istotako je podmornica menda potopila nemški rušilec, ki jo je skušal napasti.
Zavezniki izkrcali že 40.000 vojakov
Stockholm, 20. aprila, s. (Ass. Press), švedski listi poročajo, da se izkrcavajo zavezniške čete na Norveškem predvsem na treh mestih: pri Narviku. pri Namsosu in sedaj tudi pri Moldeju v Romsdalskem fjor-du južno od Trondhjema. na vhodu v važno dolino Gudbransdal. švedski poročevalci cenijo, da je sedaj na Norveškem že okoli 30.000 do 40.000 zavezniških vojakov in sicer dve diviziji Francozov in ena divizija Angležev. Na vsakem izmed omenjenih mest je bila po teh poročilih izkrcana po ena divizija, neprestano pa prihajajo še nova ojačenja. Glavna vojska se zbira pri Namsosu. Tu imajo zavezniki svoj glavni stan v Stenskjeru in pripravljajo očitno večjo akcijo proti Trodhjemu.
Nemci so poslali svoje čete v Levanger ob Trodhjemskem fjordu v smeri pioti severu, da se zavarujejo pred možnostjo zavezniškega napada. Istotako so bili poslani nemški oddelki proti jugu od Trodhjema.
Po zadnjih poročilih so Nemci severno od Osla zavzeli tako Hamar, kakor tudi Elve-rum. Norveška radiopostaja v Hamarju, ki je bila doslej v rokah norveške vlade, ne dela več. Nemci so poslali iz Osla proti severu posebno močne mehanizirane oddelke.
Francoske čete na norveških tleh
Pariz, 20. aprila, br. (Havas). Vrhovno poveljstvo francoske vojske poroča:
Francoske čete so se izkrcale na norveških tleh in sodelujejo pri tamkajšnjih operacijah.
London. 20 aprila, s. (Reuter) Današnje
francosko vojno poročilo daje prvo francosko uradno potrdilo da se nahajajo sedaj tudi že francoske čete na Norveškem. Kolikor je znano, so varovale prevoz tako
angleških kakor tudi francoskih čet na Norveško angleške vojne ladje.
Uradno poročilo admiralitete. ki ie bilo izdano danes v Londonu, pravi, da so edi-nice angleške in francoske ekspediciiske vojske dosegle norveško ozemlje, ne da bi izgubile niti enega samega moža.
To uradno poročilo ne samo zan ka nemške trditve, da ie bilo potopljenih več za-1 vezniških prevoznih ladij na poti na Norveško. temveč tudi zopet kaže. kako temeljito nadzirajo zavezniki morsko plovbo v Severnem morju Zavezniki so poleg vo:a-štva prepeljali na Norveško že tudi večie množine tankov, težkih topov in vojnega materiala vseh vrst.
Odločilni napad bo pri Trondhjemu
London. 20. aprila, s. (Reuter). Položai na Norveškem še vedno ni popolnoma jasen. Na razpolago so samo zasebna poro-! čila. Vsekakor ie gotovo, da so zavezniške in norveške čete na severu Norveške stopile povsod v stik. Borba za Narvik se šele razvija in se glavna ofenziva za mesto še ni pr.čela. Zavezniške čete mesto polagoma obkrožajo in ie samo vorašanie časa. da bo nemška posadka uničena, ali pa se bo morala predati.
Švedska poročila pravijo, da se Nemcem med Namsosom in Trondhiemom kliub vsem poskusom nikjer ni posrečilo najti oporišča za svojo vojsko. Norveška vojska na tem odseku se hitro zbira in mobilizacija dobro napreduje. Splošno napovedujejo. da pripravlja tamkaj zavezn ška in norveška vojska odločilni udar proti Trondhjemu.
Na jugovzhodu Nemci polagoma napredujejo v smeri severno od Osla. Nemške čete so baje prodrle do okolice Elveruma.
London, 20. aprila, i. (Reuter). Iz dobro poučenih virov potrjujejo, da so se kanadske čete. pripadajoče zavezniški ekspedi-cijski armadi, izkrcale v fjordu Romsdals. Iz istega vira se potrjujejo informacije o večjih spopadih med nemškimi ter zavezniškimi in norveškimi četami na terenu, ki leži 160 mili jugovzhodno od Hamarja. V zapadni Norveški ie trenotno središče vojnih opercaij pri Namsosu in Stenskjer-ju, ker so prišle angleške čete v stik s prednjimi stražami nemškega polkovnika Weissa, prodirajočega od Trondhjema. Po zadnjih informacijah se ie ori Stenskierju med nemškimi in angleškimi četami pravkar razvnela bitka.
Trije nemški bombniki sestreljeni
London, 20. aprila, s (Reuter) Admiraliteta je izdala nocoj komunike, ki pravi, da so napadi nemških letal na angleške vojne ladje, ki so bili močni že vse zadnje dni,
danes postali šc posebno močni, vendar nobena angleška ladja ni bila zadeta. Protiletalski topovi z ladij so sestrelili dva nemška, sestrelitev tretjega pa je signalizirala neka angleška vojna ladja takole: Zopet bombardirani. Sestrelili smo ga.
N'eka angleška podmornica jc napadla konvoj nemških prevoznih ladij v bližini norveške obale. Dve ladji sta bili zadeti od torpedov in sta sc potopili.
Letalske izgube
na Norveškem
Pariz, 20. aprila, br. (Havas). Glavna norveška letališča v Stavangerju in Trondhjemu, ki so se jih polastili Nemci, so zaradi hudega obstreljevanja in bombardiranja postala docela nerabna. V času od S. do 17. aprila je bilo sestreljenih 54 nemških letal, nadaljnjih 19 pa tako hudo poškodovanih, da so postala neporabna. Angleži so v istem razdobju izgubili 25 letal. Blokada norveške obale se z največjim uspehom nadaljuje in v teku zadnjih treh eni ni niti en nemški transport dosegel Norveške. Ena nemška transportna ladja in ena podmornica sta bili potopljeni. Zavezniški obroč okrog Norveške se vedno bolj zožuje in bodo morda že prihodnji dnevi prinesli zaželjeni uspeh.
Nemška svarila norveškemu prebivalstvu
London. 20. aprila, s. (Reuter) Radio v Oslu, ki je pod nemško kontrolo, je danes svaril norveško prebivalstvo pred sa-botažnimi dejanji na mostovih in prometnih sredstvih, češ da bi povzročila samo stroške in nevšečnosti Norvežanom samim. Radio je dalje javil, da so Nemci prisiljeni k bolj energičnim ukrepom proti norveškemu prebivalstvu zaradi njegovega sovražnega stališča napram Nemcem. Zavračal je pritožbe, da morajo Nemce voziti v bojno črto norveški šoferji, kjer so ti izpostavljeni nevarnosti. Nemški odgovor na te očitke pravi, da so takega postopanja krivi norveški vojaki, ki iz zasede streljajo na nemške vojake. Radio v Oslu tudi zagotavlja, da Nemci ne bombardirajo niti kralja Haakona niti civilnega norveškega prebivalstva.
štednja z bencinom na Danskem
Berlin. 20. aprila, br. DNB poroča, da ie danski trgovinski minister odredil najstrožjo štednjo z bencinom in drugimi pogonskimi sredstvi. Potrošnja se mora zmanjšati najmanj z.a nadaljnjih 20 odstotkov. Odsiej bo ostalo na vsem Danskem v obratu vsega samo 27.000 tovornih avtomobilov in traktorjev ter okrog 12.000 drugih motornih vozil in osebnih avtomobilov.
Velike vohunske afere
Senzacionalna odkritja v svici Belgiji in Turčiji
Nemčija proslavlja
Hitlerjev rojstni dan
Dnevna povelja vrhovnih poveljnikov kopne vojske, vojne mornarice in letalstva
Berlin, 20. apr. br. (DNB). Letošnja proslava Hitlerjevega rojstnega cine, ki je bil proglašen za državni praznik, je potekla vsa v znamenju resn:h časov. V kancelarski palači ni bilo nikakih slavnostnih sprejemov in tudi drugače ni bilo nobenih parad in svečanosti. Hitler sam je dan prebil v kancelarski palači, kjer je imel dopoldne običajni posvet s svojimi vojaškimi in političnimi sodelavci.. Vrhovni poveljniki vseh treh panog nemških vojnih sil so mu ob tej priliki Grazili svoje čestitke, hkratu pa so izdali posebna dnevna povelja. Letalski minister, maršal Göring je sporočil Hitlerju tudi rezultat poslednjega nabiranja železa 'n drugih kovin, ki je presegel vse pričakovanje. Rezultati nabiralne akcije doslej še niso bili objavljeni in bodo bržkone iz vojaških razlogov ostali tajni. V dopoldanskih urah je množica mladine priredila pred kance-larsko palačo Hitlerju velike ovacije. Hitlerjev namestnik Hess je v dopoldanskih urah govoril po radiu nemški mladini, ki ji je Hitlerja postavljal za vzgled. V Kra-kovu je bilo pod vodstvom guvernerja dr. Franka posebno zborovanje Nemcev iz vseh zasedenih poljskih pokrajin.
Berlin, 20. aprila. AA. (DNB). Poveljnik nemške vojske general v. Braucnitsch je objavil danes o priliki rojstnega dneva vodje Nemčije naslednje dnevno povelje:
Danes proslavljamo rojstni dan vrhovnega šefa vojske. Ob tej priliki p-nevno svečano izjavljamo, da so vse naše sile v
službi za izvršitev nalog, ki nam jih je dal vrhovni šef. Vedno smo pripravljeni žrtvovati se in braniti interese nacionalno socialistične Nemčije. Zelo dobro vemo, da je bil vodja Nemčije oni. ki je omogočil edinstvo, vojaško moč, gospodarsko obnovo ter kulturni razvoj in da je on ustvaril novo Nemčijo. Dnevno povelje dne 20. aprila 1940 je: Z .vdolfom Hitlerjem naprej k zmagi!
Dnevno povelje poveljnika nemške mornarice admirala Raederja:
O priliki rojstnega dneva našega vodje in vrhovnega poveljnika nemške mornarice ponavljamo prisego, ki smo jo položili v začetku vojne, ko smo obljubili svojo zvestobo in poslušnost. Prisegli smo. da se bomo borili v tej vojni, ki nam je vsiljena, junaško in požrtvovalno in do zmage. Naj živi naš vrhovni poveljnik in vodja!
Dnevno povelje vrhovnega poveljnika nemškega letalstva maršala Göringa:
Danes so usmerjene naše misli k možu ki je nad nami vsemi, k našemu vrhovnemu poveljniku, ki smo mu prisegli zvestobo. On je vodja našega naroda i:i njemu pripada naša ljubezen. Kot najlepši dar. ki mu ga lahko poklonimo, naj bo naša izjava, da bo nemški letalska vojska napravila vse. kar je v njeni moči. da bi se omogočila trajna zmaga, ki ko zagotovila vodji Nemčije in nemški državi življenje in večno življenje nemškemu narodu.
Vprašanje Hullove kandidature
Washington, 20. aprila. (Ass. Press). Iz okolice zunanjega ministra Hulla sporočajo, da bo Hull sprejel demokratsko kandidaturo za predsednika Zedinjenih držav, toda samo v primeru, da predsednik Roosevelt ne bi hotel več tretjič kandidirati.
Predsednik Roosevelt je imel ponoči po radiu govor na ameriške demokratske mladinske klube.
Zunanji minister Hull je sporočil, da bo ameriški poslanik v Kanadi Cromwell podal ostavko na svoj položaj, ker bo kandidiral na demokratski listi v senat.
Beg kapitala
v Ameriko
New York, 20. aprila, s. (Ass. Press). Dobro poučeni finančni krogi cenijo, da so zasebniki iz evropskih držav pod napačnimi naslovi prenesli v Zedinejne države že za približno milijardo dolarjev premoženja. V večini primerov točnih lastnikov teh računov ameriš. finnančnikom niti ni mogoče ugotoviti. Kolikor je znano, pa je prišel denar predvsem iz Nemčije, Holandije, Belgije in Švice. Manjši zneski so bili preneseni tudi iz Anglije in Francije.
Interjtelacifski dan v francoskem senatu
Pariz, 20 aprila, j. (Havas). Predsednik francoske vlade in zunanji minister Paul Reynaud jc odgovarjal danes pred zunanjepolitično komisijo senata na razne interpolacije glede splošne francoske zunanje politike in prav posebej šc glede najnovejšega razpleta položaja v severni in jugovzhodni Evropi. V svojem odgovoru jc Reynaud podrobno obravnaval stanje odno-šajev med Francijo in Italijo, dalje o akciji zaveznikov na Balkanu ter na Bližnjem vzhodu, o položaju na Daljnem vzhodu, o politični situaciji v severni Evropi, o odno-šajih med Francijo in Sovjetsko unijo ter je končno podal nekaj misli o tem. kakšna jamstva bodo potrebna za očuvanje miru po zmagoviti dobljeni vojni.
Rcvnaudov zunanjepolitični ekspoze jc vzela zunanjepolitična komisija senata z odobravanjem na znanje Rcynaudu sc jc zahvalil za njegova izvajanja senator Henry Berenger, ki je dal predsedniku vlade ob tej priliki tudi zagotovilo, da bo senat v polni meri sodeloval z vlado pri njenih ukrepih v vodstvu vojne ter pri pripravljanju bodočega pravičnega in trajnega miru. ki bo moral biti zasidran na učinkovitih jamstvih.
Hern, 20. apr. s. (Rcutcr m Ass. Press). Švicarska protivohunska služba jc danes aretirala podpolkovnika Hansa Trucba, zaposlenega v pravnetn oddelku vojnega ministrstva ter dve drugi osebi, kj sta z njim sodelovali. Kratko uradno poročilo, ki so ga izdale švicarskc oblasti, pravi, da jc bn podpolkovnik Trucb v vohunski službi neke tuje države in da jc svoje dejanje žc priznal.
Ker je podpolkovnik v Svici za polkovnikom najvišji vojaški čin v mirnem času in ker jc bil Trueh zaposlen v vojnem ministrstvu, smatrajo, da jc odkrita vohunska afera izredne važnosti
Rim, 20. aprila, p. »Lavoro fascista« objavlja vest iz Carigrada, da jc bilo tam aretiranih mnogo vohunov, ki so opravljali svojo vohunsko službo v Bosporu in v Dardanelih, kjer so nadzirali ves promet ter o njem sproti obveščali neko tujo silo. Dajali so ji tudi informacije o dogodkih v Dardanelih.
Turške oblasti so dognale, da so v vohunsko afero zapletene tud' neke visoke osebnosti. Že pred nekaj časa jc turška policija ugotovila, da sc pojavljajo sumljivi elementi v krajih, kjer običajno ni mnogo turistov in potnikov. Zadnje dni jc bil cel oddelek turških tajnih agentov na delu. Zasledovali so vse osumljene tujcc ter natanko ugotovili, kako zbirajo vse mogoče informativno gradivo. Vsi arctiranci bodo izročeni vojaškemu sodišču.
Urtiseli, 20 aprila s. (Rcutcr). Belgijske oblasti so aretirale danes nekega bivšega belgijskega letalskega oficirja 111 njegovo ženo zaradi suma vohunstva v prid neke tuje države. Domnevajo, da jc izdajal podatke o zbiranju belgijskih čet V zvezi s to afero jc bilo aretiranih tudi več agentov, ki so z vohunom sodelovali.
Amsterdam, 20. aprila s. (Rcutcr). IIo-landska policija jc včeraj izvedla več hiš-
nih preiskav pri znanih nacionalnih socia-, listih po vsej državi. V Bredi jc bilo pre-• iskanih 20 hiš. Med drugimi jc bila preiska-1 na hiša nacionalno socialističnega poslan-j ca grofa Dosscnburga.
Odkritje prevratne
organizacije v Belgiji
I BruSdj, 20. aprila, br. (Stefani). V pretekli noči in davi so izdala oblastva nove stroge ukrepe proti tujim agitatorjem in še posebej proti belgijskim narodnim socialistom. V Bruslju, Anversu in zlasti v Bredi je bilo aretiranih okrog 50 ljudi. Med njimi je tudi belgijski narodnosocialistični prvak grof Dazanbour. Na njegovem gradu je bila izvedena stroga preiskava, ki je dovedla do odkritja široko zasnovane prevratne organizacije. Preiskave se nadaljujejo. Podrobnejših podatkov o protidr-žavnem delovanju belgijskih narodnih socialistov zaenkrat ni mogoče dobiti.
Nacistične celics
na švedskem
Stockholm. 20. apr. j. (Havas) Listi objavljajo zanimiva razkritja o organizaciji nacionalno-socialističnih celic v švedski mornarici, ki je bila poverjena posebni komisiji nemške vojne mornarice. Nadalje obtožujejo soprogo švedskega admirala, komandanta švedskega pomorskega di-strikta na Baltiku, da je organizirala se-stranke nemških dam. pripadajočih »organizaciji nemških nacionalno socialističnih žena«. Danes zjutraj je policija napravila v lokalih švedske narodno-socia-listične stranke v Stockholmu preiskavo ter je zaplenila obilo kompromitirajočega materiala, spisov in brošur. Vodja švedske narodno socialistične stranke Lindholm je skupaj s svojimi ožjimi sotrudniki zapustil mesto v neznani smeri.
Huda železniška nesreča v Ameriki
Xew York, 20. aprila r Na progi Chicago-New York se je pripetila huda železniška nesreča. Ekspresni vlak iz NTc\v Yor-ka jc na nekem ovinku v najhujši vo/nji skočil s tira ter sc zvalil preko orcccj visokega nasipa na ccsto, kjer je kotel lokomotive eksplodiral. Od 16 vagonov jih jc 9 popolnoma razbitih. Po dosedanjih ugotovitvah je nesreča zahtevala 25 smrtnih žrtev ter veliko število ranjencev Boje sc. da sc bo število smrtnih žrtev še znatno povišalo.
Pomanjkanje riža
na Japonskem
Tokio. 20. aprila, br. (Tas). Na Japonskem ie zavladalo veliko pomanjkanje riža. V nekaterih pokraiinah se ie že ooiavila lakota, ker ie riž glavna nrehrana širokih množic. Vlada ie nameravala svoiečasno nakupiti 5 milijonov stotov riža. vendar pa je to namero zaradi pomanjkanja finančnih sredstev opustila. Sedai ie odredila re-kviziciio vseh zalog, vendar pa tudi ta akciia ni uspela, ker so zlasti pridelovalci riža po večini prikrili svoie zaloge. Do prihodnje žetve riža bo postalo vorašanie prehrane širokah slojev zelo težaven problem.
Rojstni dan angleške
prestolonaslednice
London, 20. aprila, j (Reuter). Angleški kralj in kraljica sta odpotovala na grad Windsor, kjer bo jutr; svečana proslava 14. rojstnega dne princese Elizabete. Pred odhodom v Windsor je angleški kralj sprejel v avdienci angleškega poslanika v Ko-danju Charlesa Hovvarda Smitha, ki je su-vercnu poročal o položaju v danski prestolnici neposredno pred vkoiakanjem nemške okupacijsko vojske.
Poslanik Henderson
odpotoval v Pariz
London, 20. aprila, s. (Ass. Press). Bivši nemški veleposlanik v Berlinu Henderson je danes z letalom odpotoval v Pariz.
Stiki z Madžarsko
Beograd, 20. aprila. AA. Trgovinski minister dr. Ivan Andres je obvestil madžarskega poslanika na našem dvoru, da se bo odzval povabilu madžarske vlade in udeležil otvoritve budimpeštanskega velesejma 26. t. m.
Dopoldne je madžarski poslanik Bakacz Bessenvi obiskal finančnega ministra dr. šuteja, s katerim je imel daljši razgovor.
Upokojena admirala
Beograd. 20. aprila, p. Službeni »Vojni list« objavlja, da so upokojeni viceadmiral Marijan Polič, kontreadmiral Vladimir Marjaševič. kapetan bojnega broda Konstantin Grubešič.
Dvoim umor
v Man Pijesku
Sarajevo, 20. aprila, o. Snoči okoli 23. se je pripetil v Han Pijesku skrivnosten umor. Inž. Mustafa Krajišnlk, ki je prišel pred nekaj dnevi v Han Pijesak. da prevzame šumsko upravo, je spremil učiteljico Milko Bakovič do poslopja osnovne šole, kjer je stanovala. Ko sta prišla do šole in se je od nje poslavljal, je naenkrat počil strel iz puške. Krogla je zadela učiteljico Bakovičevo, ki se je takoj zrušila. Takoj nato je počil še drugI strel, ki je zadel inž. Krajišnika v glavo ter ga na mestu ubil. Učiteljico Milko Bakovičevo so hudo ranjeno prepeljali v sarajevsko bolnišnico, kjer pa dvomijo, da bi ostala živa. Orožniki so mogli doslej samo ugotoviti. da je morilec streljal iz lovske puške. Davi je odpotovala v Han Pijesak iz Sarajeva posebna policijska tehnična komisija s policijskim psom.
Iz železniške službe
Beograd, 20. aprila, p. Iz Beograda so bili v železniški službi premeščeni v Novi Sad vifija kontrolorja Josip Stelan in Fran Mihael Puc ter kontrolorja Mirko Končan ter Jernej Limpel.
Stanley vabi v angleški pionirski kor
London, 20. aprila, s. (Rcutcr). Vojni minister Stanley jc imel nocoj krajši govor po radiu, v katerem je pozival Angleže, da se jih čim več prijavi v prostovoljski pionirski kor angleške vojske. Stanley je dejal med drugim: N'astaia je nova fronta na Norveškem zaradi nemške agresije proti miroljubni nevtralni državi. Vi veste in ves svet že ve, kakšne uspehe sta dosegla na Norveškem naše letalstvo in mornarica. Sedaj pa jc tudi naša armada pripravljena za svoje delo. Uspešno je bilo izvedeno njeno izkrcanje na norveških obalah. Armada pa rabi za svoje delo sedaj vedno več mož.
Nov zločin irskih teroristov v Londonu
London, 20. aprila, s. (Reuter). V neki municijski tovarni v severnem delu Londona je bila davi eksplozija. Pet delavcev je bilo ubitih in večje število ranjenih. Uvedena je preiskava o vzrokih eksplozije in storjeni so bili ukrepi, da bo delo v tovarni čimpreje obnovljeno.
Zračni promet Bukarešta—Sofija—Atene
Sofija. 20. aprila. AA. (DNB) Na osnovi odredb včerai parafiranega sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo. bo rumunska letalska služba obavliala promet na progi Bukarešta — Sofija — Atene.
Smrt nemškega admirala
Berlin. 20. aprila AA. (DNB) Včerai ie v 86. letu starosti umr! v Handelsbergu admiral v p. v. Mueller. zadnji šef pomorskega kabineta bivšega cesarja Viljema. Mueller ie sodeloval tri leta z admiralom Tirpitzem ter bil cesarjev pobočnik.
Konvoji in letala
Nedavno smo pisali o tem, kako plovejo konvoji trgovskih ladij pod okriljem vojnih ladij, da se na ta način najboljše zaščitijo pred napadi podmornic. Druga svetovna vojna pa je postavila proti trgovskim ladjam poleg podmornic, križark in min še četrtega sovražnika: letala. V prvih treh, štirih mescih vojne smo vedno na novo čitali nemška uradna poročila o bolj ali manj uspešnih napadih nemških letal na angleške konvoje trgovskih ladij. Sedaj so ta poročila vse bolj redka, iz česar sklepajo, da se je obramba konvojev zelo izpopolnila.
Angleška in francoska admiraliteta sta oborožili skoraj vse v konvojih vozeče par-nike s teškimi protiletalskimi strojnicami, ki drže s svojim koncentričnim ognjem sovražna letala najmanj tisoč metrov visoko nad morjem. Streljanje s temi avtomatskimi strojnicami, ki imajo kaliber 13 ali 15 mm, je zelo priprosto, tako da to delo lahko opravljajo navadni mornarji še po par urah vežbe. Krogle lz strojnic na-rede dobrih tisoč metrov visoko nekak svinčeni zaporni zid, ki ga letalo ne more preleteti. ako noče biti sestreljeno. Iz višine tisoč in več metrov spuščene letalske bombe pa le redko zadenejo.
še z močnejšim protiletalskim orodjem so oborožene vojne ladje, ki spremljajo konvoje trgovskih parnikov. Posebno močno so oborožene z lahkimi in srednjimi prot:letalskimi topovi, ki so po večini tudi avtomatski. Največje konvoje, ki štejejo po 40 do 50 trgovskih parnikov, pa spremljajo še posebne, nalašč za protiletalsko borbo oborožene angleške »protiletalske križarke«, ki imajo na svojem krovu do 40 protiletalskih topov vseh kalibrov ter s svojim avtomatskim ognjem v trenutku pokrijejo ves konvoj s pravo točo protiletalskih šrapnelov.
Poleg tega spremljajo večje konvoje še posebna angleška in francoska pomorska letala, ki so močno oborožena s strojnicami in letalskimi topiči. Njihova naloga je razgnati napadalčeve eskadrilje, še preden se konvoju približajo toliko, da bi ga obsu-le z bombami.
Vremenska napoved
Zemunska: Lepo vreme. Lahen padec temperature na severozahodu.
Maši kraji in ljndfe
Jubilejna razstava je podaljšana
Pogled r oddelek »Neodvisnih«
Ivan Vavpotič: Calle
Jubilejna razstava bo vendar podaljšana! Vsem onim, ki so izrazili željo, naj bi se velika jubilejna razstava v Jakopičevem paviljonu še za teden dni podaljšala, javlja Društvo slovenskih likovnih umetnikov, da je podaljšanje omogočeno, ker izostane nameravana razstava, ki naj bi sledila sedanji. Tako bodo prišli zamudniki tudi na svoj račun. Naj pojasnimo*, da je pred štiridesetimi leti število obiskovalcev I. razstave prekoračilo 5000/ Naj bi slovensko občinstvo pokazalo, da se v teh 40 le-
Saša Santel: Podoba slikarja Mirka šubica
tih nI razvila samo slovenska likovna umetnost, ampak da je naraslo tudi zanimanje in razumevanje za umetnost med slovenskim narodom. Naj bi vsakdo smatral za svojo kulturno dolžnost, da se osebno prepriča o delu naših likovnih umetnikov! Razstava ostane torej še odprta do vštetega 28. aprila.
Tekstilna šola v Kranju dobi nov dom
Za novo stavbo je odobren kredit 7 milijonov din — V kratkem bo razpisana licitacija prve skupine del
Liubliana, 19. aprila
Kranju se v d ogle dnem času obeta spoštovanja vredna gradbena obogatitev. Na tehničnem oddelku banske uprave ie inž. arh. Navinšek dovršil velikopotezen načrt za novo poslopje državne tekstilne šole. in ker je načrt že dobil pristojno odobritev. sinemo bržkone upati, da bo mestna občina pospešila formalnosti in bo licitacija del že v kratkem razpisana. Finan-sAranje gradnje je zamišljeno tako, da bo
kranjska mestna občina najela posojilo v znesku okrog 7 milijonov din, anuitete pa bo amortizirala banska uprava iz svojih sredstev. V proračun za tekoče leto i e banska uprava že stavila prvi obrok v znesku 3/i milijona din. Celotni stroški za zgradbo in instalacije so proračunani na 6,833 822 din. na zgradbo samo odpade od tega din 5,383.822, na instalacije pa 1,450.000 din. Najprej bo razpisana licitacija za zidarska, želazobetonska. tesarska, krovska in kleparska dela za vsoto 3 in pol milijona din. Z izvršitvijo te zamisli bo rešeno eno najbolj nujnih vprašani našega strokovnega šolstva, hkratu pa tudi eno največjih vprašanj gradbenega razvoja kranjskega mesta.
Nova tekstilna šola bo stala nad kanalom Majdičeve elektrarne, med starim drevoredom in potjo, ki se odcepi od državne ceste Ljubljana—Bled. Glavni del zgradbe bo stal na terasi v povprečni širini kakšnih 30 m in s podobno osjo skoraj točno v smeri sever-jug. Namen, ki bi mu poslopje služilo, že sam oo sebi deli zgradbo v šolski del s predavalnicami, risalnicami. laboratoriji in upravnimi prostori ter v objekt z delavnicami za Praktične vaje, ki je pa tako obsežen, da tvori popoln tovarniški obrat s skladišči, vodi in z lastno pogonsko, napajalno in ogrevalno centralo. Tlorisna zasnova zgradbe I
je kolikor mogoče prilagojena terenu. Prostori, ki zahtevano neposredno zvezo z zunanjimi komunikacijami, so situirani ob saimi cesti (kotlarna, s prostori za kurivo in strojnica) ali pa je urejen do niih dovolj udoben dovoz (menza z gospodinjskimi prostori, dovoz surovin v šede).
Šolski objekt je dostopen na koto kleti po 3.5 m široki rampi s padcem 18 stopinj. Vhod je sdtuiran pravokotno na podolžno os poslopja in preide preko odprte pokrite veže v osrednjo vežo. ob kateri so levo in desno nameščeni upravni prostori, konferenčna soba. knjižnice in stranišča. Sistem z osrednjo vežo je izveden tudi v naslednjih dveh etažah, od katerih ie prva izrabljena za kemične predavalnice in laboratorije. podaljšek veže pa za veliko galerijsko predavalnico za 60 oseb. v drugi etapi pa so risalnice in kabineti. Velika risalnica je ločena od hale s skladno steno in se po potrebi lahko združi z nio v dvorano za prireditve, ki bo imela površine 145 m!. Etaže so povezane s centralnim stopniščem. Plinski zaklon i e dostopen po posebnem stopnišču iz delavnic, iz zaklona pa drži hodnik, ki preide po stoo-
nöcah na spodnjo cesto. Tovarniški dMelct je po hodniku neposredno zvezan s pritličjem šolskega dela. Na prehodu so tudi garderobe z umivalnicami, prhami in toaletami. Poleg delovnih dvoran s oripadaio-čimi skladišči obsega tovarniški del še laboratorij s pisarnami.
Zidovi in stene šolskega poslooia bodo nad betonsko kletjo izvršeni skoraj izključno s polno opeko. Obremenjeni deli bodo zidani v cementni malti, glavni konstruktivni stebri oa bodo železobetonski. prav tako vsi rebričasti stropovi. razen stropa nad drugo etažo, ki bo kcmbinaciia železobetonskih nosilcev in lesenih stropnikov. Odprtine velike predavalnice in risalnice bodo proti zahodu zaz dane s steklenimi zidaki, prav tako zgornja polovica stene med garderobami in zveznim hcd-nikom. Vsa kleparska dela bodo izvršena s pocinkanimi železnimi ploščami, kritje pa z valovitimi salonitnimi ploščami. Tla osrednje hale bodo obložena z gumiiem. v predavalnicah pa bodo tla parketna. Tovarniški objekt bo zgrajen oo takozvanem Zeissovem okvirnem sistemu, ki dovoljuje maksimalne razpetine in daje zaradi ku-polastega prekritja najugcdn3iše razpr'eno svetlobo. Tla v tovarniškem delu bodo po večini iz ksilolita. ki po izkušnjah v tekstilni industriji najbolj omejuje prašen i e. Podstavek obeh objektov bo obložen z umetnim kamnom. Dovozne rampe in obhodi ob poslopju bodo makadamizirani.
Na delo za povzdigo narodnega duha
Poziv naših vojnih dobrovoljcev vsem narodnim
organizacijam
Sreska organizacija vojnih dobrovolicev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani i e kot sestavni del vsedržavne dobrovoljske organizacije po svoji ideologiji, po načelih ■ito pravilih nepolitična organizacija, sai združuje vojne dobrovoljce — Srbe. Hrvate in Slovence — brez razlike prepričanja. Kljub temu pa je že po svojem bistvu poklicana, da čuva z vso resnostjo nad razvojem in rastjo naše skupne države Jugoslavije, za katero je dala življenje in mladost nepregledna vrsta njenih tovarišev. Iz brezkompromisne, krvave in zma-gonosne borbe za ustanovitev Jugoslavije pred 25 leti izvira danes ogromna odgovornost za to, za nas vse odrešilno državno tvorbo — to pa je obenem tudi legitimacija. da vojni dobrovolici ob nevarni uri svarijo, svetujejo in povedo, kar se mora povedati.
Tak nevaren čas je tu. Ena tretjina zemeljskega prebivalstva ie oborožila svoie čete, da se vsak trenutek lahko spooadeio v smrtonosni borbi na življenje in smrt. Zdrav razum narekuje tudi nam. da zberemo vse moči, da bi nam preteče orjaško obračunavanje med velesilami ne zažgalo našega skupnega doma in nas ne potegnilo v pogubonosni vrtinec.
Kdor se hoče ohraniti v takem času, mora biti močan, močan pa je tisti, ki je urejen, edin in složen. Z neizmerno bridkostjo in gnevom gledamo vojni dobro-voljci, kako se premnogi odgovorni in neodgovorni elementi v državi ne zavedajo zgodovinskega in nevarnega časa. pa z nepopisno lahkomiselnostjo in sebično zlobo rušijo obrambne zidove, ki čuvajo našo največjo svetinjo Jugoslavijo. Potvariaio ali prikrivajo našo pravo zgodovino, uvajajo riskantne eksperimente ter projektirajo nove za življenje nezmožne tvorbe, kar vse v nobenem oziru ne krepi edinstva in sloge, marveč razedinjuje. atomizira ter slabi ono. kar so z muko ustvarili naj-boliši sinovi Jugoslavije s kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem na čelu.
Odveč bi bilo poudarjati posebno težki položaj Slovencev v tem času; še težji ie kot je bil pred začetkom svetovne vojne 1. 1914. Takrat ie bila nacionalna dolžncst: boj za svobodo, ki je še niso imeli, danes pa gre za obrambo Svobode, ki .io že imamo. Toda naša nacionalna priorrvljenost ni boljša kot ie bila 1. 1914. Po tolikih letih še vedno nasprotujejo čisti nacionalni misli s pretiranim individualizmom iste struje kot tedaj, še pomnožene z novimi individaaMotičoimi koristolovci ki nočeio priznati, da se si .venstve, hrvatst vo in srb-stvo mere ohraniti samo v jugos'ovanstvu in da smo Slovenci. Hrvati in Srbi kot individualni drobci zapisani isti usodi, ki jo danes s tolikimi mukami in ležkimi žrtvami preživljajo Cehi in Poljaki. Zato
— Po pogosti nosečnosti morejo žene z dnevno redno uporabo pol kozarca naravne »Fraiz-Josefove« grenke vode. za-vžite na tešče. z lahkoto doseči izpraznjen je črev in urejeno delovanje želodca. »Franz-Josefova« voda je davno preizkušena, najtnpleje priporočana in se dobiva povsod.
Oni 'ee S hI *04">1 «
Beograd sam in njegov velesejjem
6e daleč pred Beogradom, ko vlak drvi
z osemdesetimi kilometri čez plodni Srem, se tu in tam zaiskre v jutrnem solncu iz-prva čisto majhne, lesketajoče se solze, ki pa postajajo čedalje večje, čim bliže jim prihajamo. Voda je celo tu opravljala svoje razdiralno delo ...
Ravnino motijo samo cerkveni zvoniki in v daljavi silhueta fruškogorskih pobočij, kjer bo kmalu vzcvetela trta in se vsak dan smehljala žarečemu solncu.
Deset kilometrov pred Beogradom ima zemlja že umazano svinčeno barvo. Kjer je polje že pogledalo iz vode, je pokrito z blatno skorjo. Pred mescem dni je plug zarezal v te njive brazde, da bi rodile, in brana jih je izravnala, zdaj pa se od vseh strani reži samo blato, ki ne bo dalo pridelka. Strjene kepe blata se bodo čez poletje sesule v prah, jeseni in pomladi jih bo kmet spet obdelal, toda kdo ve, ali ne bo prihodnja pomlad spet prinesla gorja in solz.
Pred Beogradom se je razlilo celo jezero. Veliko je kakor Blejsko ali Bohinjsko. Morda še večje. Nevarnejše in hudobnejše je zanesljivo. Hiše stoje v njem, zalite do ostrešij. Večina jih je že nagnjena. Opeka se je s streh sesula v vodo, da zdaj štrle nad tem pošastnim, toda v jutrnem solncu tako nedolžnem in mirnem jezeru samo še lesena ogrodja, ki kažejo, kje so pred mescem dni živele srečne, čeprav ubožne družine. Pri nekaterih fiišah so se porušili že tudi zidovi, ki so se vdrli v blatno podvodno zemljo. Brez temeljev so bile te hiše. Siromaki so jih iz opeke, blata in trstike postavili tako, da jim je bila sočna sremska zemlja za tla v sobah.
Kdo bo tem ljudem spet postavil beraško streho nad glavo?
Zdaj so vsakdanji prizori, da v zasilnih čolnih, zbitih iz desk, veslajo ali se odrivajo s palico okoli hiše žalostne družine in poizkušajo rešiti, kar je kalna voda odnesla iz sob, pa se je zadržalo med podstrešnimi gredami in letvicami, ki jih je prej skrivala opeka.
Jezero sega še zdaj do železniške proge, tako da vagoni na stranskih tirih še stoje v vodi.
Ali bo mogel Beograd ukrotiti vodo in zgraditi na tem močvirju med seboj in Ze-
munom novo mesto ?
★
Na griču, ki je po njegovem hrbtu in rebrih posejan Beograd, zidajo neprestano že dvaindvajset let. Polovica starih hiš, ki niso bile dosti boljše od tistih, ki jih je bila voda zalila v močvirju med Beogradom in Zemunom, je že podrta. Namesto njih stoje tam dcnebnice — donebnice vsaj za naše razmere, ki je v njih hiša s petimi, šestimi ali celo sedmimi nadstropji že orjak, da govorimo o njem kakor o velikem dogodku.
Toda druga polovica starih pritličnih hišic, med katerimi je nekaj večjih hiš, saj je že predvojni Beograd poznal nekaj eno-nadstropnih, dvonadstropnih ali celo tri-nadstropnih hiš, še stoji. Zraven orjakov so zdaj tu še zmerom pritlikavke in v njih je življenje, ki ni preveč občutljivo za snago. Teh pritlikavk še dolgo ne bodo iztrebili. Nekaterih bi bilo pa tudi škoda. Vsa mesta ljubosumno hranijo spomine na davnino, zdi se pa, da se jim v Beogradu časih kar preveč ogibajo.
V osrčju mesta je še dovolj prostora, in tam naj bi gradiii moderni Beograd, nekatere dele mesta pa naj bi ohranili, kakršni so bili pred nastankom naše svobodne države. Tam naj bi bil majhen, živ muzej starega Beograda, ki ga zdaj vidimo samo daleč izven njegovega srca.
Slika sodobnega arhitektonskega Beograda še ni urejena. Nešteto ima palač, ki bi jih lahko kot enakovredne tekmovalke postavili k prW-am na nevvvorških avenijah ali streetih. vendar pa dajejo zdaj včasih tako grotesken vtisk. kakor če bi naš ljubljanski nebotični presadili k tistim starodavnim, skromnim, pa vendar lepim hišam, ki so se stisnile med Ljubljanico in pobočjem našega Gradu.
Tudi ljudje so v Beogradu takšni. Prav zanesljivo nima nobena evropska ptostol-nica na svojih ul'cah tako pisanegj ž-vlje-nja kakor naš Beograd. Mimo razkošnih limuzin, ki so stale po več stotisoč dirrr-jev. in mimo prevzetnih palač ki so itale po več desetin milijonov, se izprehajajo najubožnejši in najbogatejši v naši državi. Gospodje, ki so vajeni le avtomobila in udobja, in ubožci z juga, ki pomladi, poleti in jeseni žagajo v Beogradu drva, prenašajo težke tovore in opravljajo najbolj umazana dela. da bi pred zimo ponesli s seboj v gorske vasi vsaj toliko, kolikor gospodje iz prevzetnih palač in razkošnih limuzin zapravijo v eni sami noči.
Dekleta so nasmejana in kar preveč spominjajo na podobe mojstrov predrznih barv, fantje pa mislijo, da jim pripada ves svet. Toda fantje in dekleta so takšna samo zdaj. Ko ugriznejo v prvi kos kruha, ki so si ga sami prislužili, spoznajo življenje in se mu postavijo v bran. Dekleta pa postanejo mlade mamice, potem stroge matere, ki svare svoje hčere pred ulico in pre-
je zadnji čas. da napravimo konec pretiranemu individualizmu in se združ'mo vsi v zavesti skupnega izvora in usodne povezanosti kakor je to v borbah za naše narodno osvoboienje pokazala srbska voiska z vojnimi dobrovolici.
Tudi danes nam nihče ni bližii kot so nam blizu bratje Srbi in Hrvati. Zato tesno strnjeni okrog našega mladega kralja Petra II. moramo biti vedno pripravlieni na to. da bomo branili sebe sami s svoiimi lastnimi sredstvi in s svojo lastno krvjo: kajti edini varen in svoboden dom za vse Slovence. Hrvate in Srbe .ie Jugoslavija. To je naš življenjski prostor in njegov zemljepisni položaj ter vojaško - politični pomen nam nalagata neprestano čuiečnost in skrajne moralne ter fizične obrambne napore.
Iz omenjenih razlogov dajemo vojni dobrovolici danes nobudo v tem smislu, da vabimo vse naše nacionalne, kulturne in
»Goriva in uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — Poletje in gospodinjstvo — Turizem Narodna ročna dela.
Na železnicah od 22. IV. do 11. V. brezplačni povratek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega.
tudi politične organizacije k takoišniemu
najodločnejšemu. načelnemu konstruktivnemu delu. S sestanki in shodi, z govori in predavanji, s peresom in s kleno besedo brez praznih fraz je treba med članstvom in naredem od moža do moža. od žene do žene — neprestano pojasnjevati, kaj res_ nično koristi ohranitvi s tako težkimi žrtvami najboljših od nas priboriene tako dragocene svobode — in kaj ji nevarno škoduje s strani tistih, ki jim je nezaslu-ženo padla v naročje. Tako se bo hitro ustvarilo zdravo in pozitivno javno mnenje, kar bo v največjo oporo naši hrabri narodni vojski pri izvrševanju njenih velikih nalog.
CUVAJMO JUGOSLAVIJO!
UPRAVA
Oglejte si novi model
PUCH
200 LUXUS
B@KS.VOK
Ljubljana - Tavčarjeva ul. 7
Izplačevanje prejemkov v mobilnem in vojnem stanju
Važno za vse upokojence in upokojenke, pa tudi za invalide in druge vojne žrtve
Ljubljani
Dravska finančna direkcija v objavlja:
Ob morebitni mobilizaciji ali če nastane vojna, državni upokojenci in invalidi ne bodo več dobivali svojih prejemkov po pošti. Po uredbi o izplačevanju pie jem kov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 18. novembra 1939, M. s. št. 1503, in po pravilniku o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mobilnem in vojnem stanju z dne 4. decembra 1939 št. 37.600-L bodo v takem primeru prejemke izplačevale vse državne blagajne brez razlike proti pobotnicam in sicer na podstavi plačilnih knjižic za mobilno m vojno stanje. Predmetne plačilne knjižice je finančna direkcija za svoje plačevance že izstavila. Drža nim upokojencem, invaldom in ostalim vojnim žrtvam jih bodo vročile pristojne občina. Vsaka stranka bo merala prevzem svoje plačilne knjižice potrditi s svojim podpisom na posebnem spisku in plačati zanjo 3 din. Le v izjemnih primerih sme občina izročiti knjižico pooblaščencu, če ji le-ta izroči upnikovo nekolkovano pismeno pooblastilo.
Plačilne knjižice so izstavljene po stanju prejemkov in odbitkov izza novembra leta 1939. Poznejše spremembe se bodo upoštevale šele v primeru, če nastane mobilno ali vojno stanje. Državni plačevanci se bocfl morali tedaj zglasiti pri najbližji, katerikoli državni blagajni ki bo spremembe v prejemkih in odbitkih vpisala v njih plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje na podstavi kupona zadnje čekovne naka7n ee. po kateri bo upokojenec, invalid a.li vojna žrtev podednjikrat dobila prejemke po pošti. Kuponi čekovnih nakaznic so tor. .1 odslej zelo važna listina. Vsakokratni poslednji kupon -iaj vsaka stranka zelo skrbno shrani, ker bo merala z njim, če nastopi mobilno ali vojno stmje. dokazati, da ima še vedno pravico do prejemkov.
S prejemnikovo plačilno knjižico in z njegovim zadnjim kuponom se bo moral pri najbl;žji državni blagajni izkazati tudi pooblaščenec. Prejemnik sme pooblastiti svojo zakonito ženo, zakonske ali po-zakonjene otroke ali svoje starše, da smejo mesto njega prevzemati njegove prejemke. Svoje pooblastilo vpiše na drugi strani plačilne knjižice. Pooblastilo mora overiti pristojna občina.
če se kdo pred mobilizacijo preseli s podrečja ene na področje druge izplačilne blagajne (finančne direkcije itd.), mora predložiti svojo plačilno knjižico za mobilno in vojno stanje novi izplačilni blagajni, da le-ta vpiše vanjo nastalo spremembo in da ga sprejme v evidenco v svoji knjigi za mobilno in vojno stanje.
Za vse umrle državne upokojence, invalide in ostale vojne žrtve, morajo njih svojci plačilne knjižice vrniti pristojni izplačilni blagajni, ki je vpisana na prvi, ob spremembah pa na tretji notranji strani plačilne knjižice.
Vsi državni upokojenci, stanujoči r Ljubljani, ki jim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj dvignejo svoje plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje v njenem poslopju na Poljanski cesti št. 2, v sobi št. 3, in sicer po temle vrstnem redu: dne 22 t. m. z začetno črko imena od A do D; 23 t. m. * začetno črko imena od E do J; 24 t. m. z začetno črko Imena od K do L; 25 t. m. z začetno črko imena od M do P; 26. t. m. z začetno črko imena od R do T; 27. t. m. z začetno črko imena od U do ž. Zamudniki jih dobe dne 27 t. m.
Svojo istovetnost mora vsakdo dokazati s kuponom za april čekovne nakaznice. po kateri so mu bili izplačani prejemki za april 1940.
če hoče kdo dvigniti knjižico po pooblaščencu. mora le-temu izročiti nekolkovano pismeno pooblastilo in kupon za aprfl.
drznimi lepotičnimi barvami, pa jim naposled podležejo in jin ne karajo več, ampak ostare in zibajo vnučke.
Nasmejana in včasih kar razuzdana mladost beograjskih ulic ne pomeni, da je tam umrl zmisel za družino in lepoto v resničnem življenju. Do prvega kosa trdo zasluženega kruha pa naj bo pot nasmejana. ★
In zdaj še o sejmu nekaj besed.
če bi se spuščali proti njemu zvečer, ko zažari ves Beograd v neizmernem številu žarnic in transparentov, ko je navzkrižni vodomet na Terazijah modro razsvetljen in ko je videti, da počiva most med prestolnico in Zemunom na Edisonovem izumu, ne pa na ogromnih jeklenih vrveh, bi bil vtisk morda drugačen, čez dan je nekoliko manj vreden ...
Sredi največje naglice po strmini navzdol proti Savi se tramvaj ustavi.
Neroden človek je stopil na stopnico tramvajskega voza. Stražnik je dvignil roko, ustavil voz in postavil nerodneža spet. nazaj na cestišče. Na stopnicah se voziti je prepovedano. V Ljubljani policija tega ne ve, saj stražniki sami silijo na stopnice in v vozove celo takrat, kadar je v njih kakor v škatlah s sardinami. Ljubljanska policija bi se v Beogradu lahko naučila še nečesa: brzdati avtomobiliste. Kadar se tramvaj ustavi in potniki izstopajo, ga avto nikoli ne sme prehiteti. To obzirnost poznajo v Beogradu celo tisti avtomobili-sti. ki imajo zraven številke pritrjeno še tablico s CD, kar je znak, da pripadajo diplomatskemu zboru. V Ljubljani se za takšno obzirnost do pešcev ne zmenijo ne avtomobilisti, še manj policija.
Zdaj se je tramvaj že vzpel na savski most.
Pod nami se je spet razgrnilo jezero ia potem smo dohiteli sejem.
Pred vhodom jugoslovenske zastave, bo4-garske, italijanske, s kljukastim križem, madžar ske in turške.
Po enodušnem priznanju samih Beograjčanov je letošnji sejem natančna podoba lanskega in celo predlanskega. Nobenega novega poudarka mu niso dali razen zastav celo tistih držav, ki na sejmu sploh niso zastopane, čeprav imajo svoje paviljone. Če bi hotel biti poreden, bi moral reči, da so letošnji pomladni sejem v Beogradu sestavili Nemci, Slovenci, Italijani in — čisto vsakdanje izložbe trgovin v glavnih in stranskih 1 „rajskih ulicah. Zato vam o sejmu niti ne morem ničesar posebnega povedati.
Toda eno dobro lastnost ima beograjski sejem vendarle. Ko ga zapro, je resnično zaprt. Vsak večer menda od devetnajste do šeste ure prihodnjega dne. če bi to še v Ljubljani poizkušali posnemati in če bi tudi v Ljubljani odpravili tisti neznosni cirkuški vrišč, ki pozno v noč odmeva rse dni ljubljanskega velesejma, bi s tem storili veliko uslugo ljudem in ugledu naSega mesta. Saj menda vendar lahko nam samim in še bolj tujcem pokažemo tudi kaj drugega kakor cigansko vreščanje in tobogan v vlogi glavne privlačnosti nočnih prireditev našega velesejma.
Na beograjskem sejmišču je zvečer ob devetnajstih vse že čisto tiho.
Samo v neštetih kavarnah odmevajo iz grl bolehnih pevk, razne popevke ...
Vladimir Regally
Narodno-obrambna kreditna zadruga v Celju kliče narodne može in žene v svoj Krog!
Gospodarstvo
Kmetijska zbornica proti dviganju
žitnih cen
Zadnje dni smo na tem mestu obširno razpravljali o vprašanju žitnih cen, s posebnim ozirom na ponovni znatni dvig cene, ki smo ga zabeležili zadnje tedne, kar pomeni udarec predvsem za dravsko banovino, saj mora naša banovina na leto uvažati velike količine žita. Preteklo sredo smo med drugim navedli, da ne moremo verjeti, da bi Kmetijska zbornica za dravsko banovino soglašala z resolucijo, ki je bila sprejeta na nedavni konferenci v Direkciji za prehrano. Na tej konferenci je bila, kakor je znano, postavljena zahteva, da se z nobenimi ukrepi ne sme omejevati dviganje cen kmetijskih proizvodov, kar velja trenotno predvsem za pšenico in koruzo. Tem bolj nas je presenetilo, ko smo naslednji dan čitali v »Slovencu«, da je bila na tej konferenci zastopana tudi Kmetijska zbornica za dravsko banovino in nikjer ni bilo besede o tem. da bi zastopnik Kmetijske zbornice ugovarjal zahtevi, iz-nešeni v resoluciji. Glede na velik pomen, ki jo ima cena pšenici in koruzi za vse slovensko gospodarstvo, bo tudi našo širšo javnost zanimalo, da se je plenum Kmetijske zbornice na včerajšnji seji postavil proti divganju žitnih cen.
šesto zasedanje Kmetijske zbornice za dravsko banovino je včeraj dopoldne otvoril predsednik g. Martin Steblovnik. V svojem govoru je omenjal razne težkoče in ovire, ki niso pustile, da bi se mogli izvesti kakšni večji načrti. Negotovost, ki je nastala zaradi mednarodnih zapletov, se je v letošnjem letu še stopnjevala.
Podražitev pšenice in koruze
Za njim je podal glavni tajnik zbornice g. dr. Lavrič obširen pregled razvoja na tujih in domačih tržiščih v preteklem, kakor tudi v letošnjem letu. Posebno pažnjo je posvetil žitnicam in predočil nekatera kritična dejstva naše žitne politike. Dvig žitnih cen je neugodno odjeknil v pasivnih krajih, kjer velik del kmetov kupuje žito, a oni, ki ga prodajajo, so ga prodali že v jeseni po mnogo nižjilt cenah. Zato se čujejo hude pritožbe zaradi Prizadove politike, ki ni nastopil, da bi reguliral cene tudi navzgor in tudi ni skrbel, da bi se cene stabilizirale, da bi tako zaščitil tudi potrošnike.
Prizad je lani pokupil okoli 36.000 vagonov pšenice, ki jo je delno izvozil, delno prodal vojaški upravi in direkciji za prehrano. Danes nima nobene zaloge in ne more prav nič vplivati na trg. Napram sedanji visoki ceni je zavzela Novosadska kmetijska zbornica in z njo še nekatere druge stališče, da je ta dvig upravičen. Mi smo sicer vedno za visoke cene kmetijskih pridelkov, toda takrat, ko kmet prodaja, ne pa takrat kadar velik del kmetov kupuje in ko samo majhen del veleposestnikov večinoma tuje narodnosti zadržuje žito. Vlada pripravlja zaradi tega uredbo o intervenciji na trgu pšenice, ki bo spremenila dosedanjo Prizadovo politiko.
Govoreč o koruzi, je poudaril g. dr. Lavrič, da na trgu koruze Prizad ne intervenira. Izvoz koi-uze je izredne važnosti za naše devizno gospodarstvo, tako da velja pravilo, da je ob dobrem izvozu koruze dosti deviz in obratno. Sedanja visoka cena koruze pa je močno prizadela zlasti pasivne kraje. Cena koruzi pa zaradi povpraševanja pasivnih krajev še vedno rase in je država napram temu skoraj brez moči. To stanje skuša omejiti vlada s popisom zalog, z dokupom v inozemstvu in z omejitvijo izvoza svinj. Povečanje cen ni šlo niti najmanj v korist našega kmeta, temveč v njegovo škodo, česar ne smemo pozabiti, ako se govori o povečanju cen kmetijskih pridelkov in povečanju kmetove kupne moči.
Glede živinoreje je položaj prav tako nezadovoljiv, saj ni dvig živinskih een v skladu s podražitvijo drugih predmetov. Glavni vzrok nizkih cen je pač okolnost, da je šel naš izvoz predvsem v Nemčijo, ki pa ima sama zelo stalne cene in ni pristala do zadnjega na nobeno povišanje. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da je glavna potrošnja mesnih produktov doma, ker izvažamo le 10% letnega prirastka, zato bi bilo treba povečati domači trg.
Za les je nastalo zadnji čas veliko povpraševanje in so se cene dvignile na višino, kakor jo nismo imeli v povojni dobi, čeprav tudi pri lesu ni mogel kmet izkoristiti konjunkture, ker so prekupci že prej pokupili blago.
Vinska trgovina je v zastoju in je mnogo vina še v kleteh vinogradnikov, zato so
Nova podražitev bencina
Iz Beograda poročajo, da je odbor za kontrolo cen bencinske mešanice na seji v petek dopoldne sklenil predlagati, da se z veljavnostjo od 3. maja poviša cena bencinski mešanici za 0.35 din pri litru( tako da bo znašala potem cena v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani ter v sedežih banovin 6.95 din, v krajih, ki so do 50 km oddaljeni od teh mest 7.20 in v ostalih krajih 7.30 din. Ko so bile lani v juniju uvedene enotne cene za bencin, je bila osnovna - cena določena na 5.25. Od tedaj znaša celotno povišanje cene že preko 32°/o.
Katero PODJETJE ali KORPORACIJA
potrebuje vsestransko sposobnega
tajnika ali referenta
trgovske-ekonomske-novinarske stroke ?
Visokošolska diploma in deset let uspehov v renomiranih podjetjih: rutiniran v korespondenci, stenografiji (debatni) in na telefonu v glavnih svetovnih jezikih (vševši ruščino), v moderni prodajni in propagandni organizaciji, prvovrsten stilist, poznavalec ekonomsko političnih vprašanj. »Slep« strojepisec. Odlična spričevala. Vojaščine prost. Tudi za poldnevno ali domačo zaposlitev. Vprašanja na ogl. odd. »Jutra« pod
Redka prilika za obe strani.
cene vinu padle. Sadje in hmelj sta se dovolj dobro odrezala.
Huda zima ni napravila na žitnicah škode, pač pa so utrpeli sadovnjaki in vinogradi po mrazu in zajcu zelo občutno škodo.
Resolucije
Pri debati so stavili svetniki Kmetijske zbornice celo vrsto predlogov in so sprejeli soglasno predlagane resolucije, ki pravijo
naslednje:
1)	V težkih dneh, ko narodi v Evropi z veliko skrbjo gledajo v bodočnost, izjavljajo zastopniki slovenskega kmečkega stanu svojo neomajno ljubezen in pripravljenost do skrajnih žrtev za našo skupno domovino Jugoslavijo in za naš kraljevski dom Karadjordjevičev. Obenem izražajo željo, da bi se za početa notranja ureditev naše države končno izvedla tako, da bo čim prej ustanovljena samostojna banovina Slovenija z vsemi kompetencami, ki jih ima banovina Hrvatska, ker se bo s tem država le okrepila.
2)	Kmetijska zbornica ugotavlja, da oblastva doslej niso dovolj upoštevala njenih prošenj, predlogov, mnenj in zahtev, kar onemogoča uspešno izvrševanje zborničnih nalog. Zato zbornica ponovno opozarja oblastvo na svoje dosedanje zahteve, zlasti pa: a) na potrebo tesnejšega sodelovanja s kmetijskimi zbornicami pri izdajanju zakonov, uredb in ostalih ukrepov, ki v kakršnikoli obliki zadevajo kmečki stan; b) da se oprosti državne trošarine cement za kmetijske svrhe odnosno za asanacijo podeželja in da se ta zahteva ne omalovažuje, c) da se nujno spremeni lovski zakon, pri čemer ne sme biti življenjski interes kmeta zapostavljen zaščiti sporta; č) da se izboljša kmetijska izobrazba, zlasti kmetijski pouk v ljudskih šolah, d) da se zavaruje kmečka posest, zlasti v pogledu prehajanja v nekmečke in tuje roke in e) da se spremeni uredba o državni trošarini v tem smislu, da se dovoli plačevanje trošarine na vino in žganje po pavšalu in da se ne pobira trošarina pri zamenjavi vina za kmetijske pridelke med neposrednimi producenti.
3)	Kmetijska zbornica poudarja od svojega postanka potrebo po pravičnih cenah za kmečke pridelke. Razvoj cen pridelkov, ki jih kmet prodaja, in onih, ki jih kupuje, je zlasti v dobi zadnje gospodarske krize šel v škodo kmeta, čigar pridelki niso imeli nobene cene, kar je dovedlo do obubožanja kmečkega stanu in do zastoja v napredku podeželja. Zbornica se zaveda, da cene niso odvisne od dobre volje čini-teljev v naši državi, zato pa tem bolj zahteva, da se na onih področjih, ki so dostopni državni intervenciji, posveča pravična skrb vsem panogam kmečke proizvodnje. Velik del kmečkega prebivalstva, zlasti v pasivnih predelih naše države, mora kupovati žito in zato se ne more strinjati niti z dosedanjo politiko žitnega režima, še manj pa s položajem, kakor je nastal v zadnjem času na trgu pšenice in koruze, od katerega ima korist majhen del večjih posestnikov iz žitorodnlh krajev, ki niso bili prisiljeni prodati svojega pridelka ob žetvi pri nizkih cenah in pa prekupčevalci. Prizadeta pa je s tem razvojem poleg ostalih stanov široka plast kmečkega prebivalstva, ki ne pridela dovolj žita. Kmetijska zbornica zahteva za vse kmetijske pridelke ne izvzemši žitaric. rentabilne cene, ki pa morajo biti stabilne, tako da dobi iste cene majhen kmet, ki je prisiljen prodati takoj ob žetvi. kakor večji producent. Vsaka možnost špekulacije mora biti preprečena. S cenami žita pa morajo iti v skladu cene drugih kmečkih pridelkov, zlasti živinoreje. To stališče zbornica tem bolj in vnovič poudarja, ker ni letos prvič, da je prišlo zaradi izvozne politike in politike cen na žitnem trgu v poznejših mescih po žetvi do položaja, ki močno ograža tudi široko plast kmečkega prebivalstva.
Volitve v 13 okrajih
Po uredbi o Kmetijskih zbornicah poteče z junijem mandat polovici izvoljenim članom in so z žrebom izpadli svetniki v srezih: Celje, Črnomelj, Gornji grad, Kočevje, Kranj, Laško, Lendava, Ljutomer, Logatec, Maribor desni breg. Ptuj, Slov. Gradec in Škofja Loka. Ti srezi bodo volili letos nove svetnike v Kmetijsko zbornico.
I Najnovejšo podražitev bene'nske meša-! niče utemeljujejo s tem, da je treba po-j višati ceno špiritu, ki se uporablja za me-! šanje z bencinom, špirit se proizvaja po j večini iz koruze, ki pa se je v zadnjem ; času znatno podražila in je nastala po-; treba, da se odkupna cena za špirit poviša od 6 na 7.50 din. Tako vidimo, da podražitev žita vpliva tudi na ceno bencinske mešanice.
Drugi razlog za podražitev pa je zahteva kartela, češ da mora imeti večji izkupiček, ker se je podražila nafta, ker so večji prevozni stroški ln je povišan carinski ažijo. Kolikor nam je znano, se v zadnjem času nafta v Rumuniji ni podražila. Od skupnega povišanja cene v višini 35 par bo šlo v korist tvornicam špirita 24 par, v korist kartela pa 11 par pri litru.
Nadalje poročajo iz Beograda, da se na pristojnem mestu proučuje vprašanje povišanja kvot bencinske mešanice, ki jo dobe lastniki motornih vozil na bene'nske Kart«. Višina novih kvot pa še ni defini-tivno določena.
Stanje klirinških računov z inozemstvom
Narodna banka ie znova pričela izdajati izkaze o stanju klirinških računov z inozemstvom. Pravkar je izdala izkaz za 15. t. m. Zadnji izkaz je bil objavljen do stanju ob koncu februarja. Po najnovejšem izkazu ie znašal 15. t. m. saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji 8.66 miliiona mark (po zadnjem izkazu ob koncu februarja 10.3). Znatno je narasel saldo naših terjatev v češko-moravskem protektoratu. ki znaša sedai 119.7 milijona Kč (81.3). V celoti znašajo sedaj naše terjatve v Nemčiji in v protektoratu okrog 300 milijonov dinarjev.
Nasprcrti Italiji smo imeli znaten klirinški dolg, ki se je v jesen: oovzDel celo na ; 140 milijonov dinarjev, potem oa ie zaradi znatnega našega izvoza pričel zooet naglo nazadovati. Ob koncu februarja smo bili Italiji v kliringu dolžni le še 35 miliionov din, iz najnovejšega izkaza od 15. aprila pa je razvidno, da je ves klirinški dolg odplačan in da imamo sedai v Italiji klirinško terjatev v višini 27.4 milijona din. Ce se bo saldo naših terjatev dvigal, bodo morah naši izvozniki vedno dali časa čakati na vrstni red izplačila.
Naše klirinške terjatve v Turčiji znašajo 2.2 milijona din. v kliringu s Francijo 11.4 milijona din. v kliringu s francoskimi kolonijami 2.2 milijona din in v kliringu z Bolgarijo 2.4 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje kli-r:ng z Madžarsko saldo našega dolga v višini 35.7 miliiona din. Rumuniii smo v kliringu dolžni 12 milijonov din. Slovaški pa 2.1 milijona din.
Dr. Bičanič — ravnatelj direkcije za zun. trgovino
V imenu Nj. Vel. kralja ie bil z ukazom kr. namestnikov in na predlog trgovinskega ministra postavljen za ravnatelja direkcije za zunanjo trgovino (v skupini 3/1) dr. Rudolf Bičanič, ravnatelj Zavoda za proučevanje kmečkega :n narodnega gospodarstva v Zagrebu. Novi ravnatelj dr. Bičanič se ie rodil 5. junija 1905 v Bjelovaru. kjer je končal gimnazijo, nato pa ie pravo študiral v Parizu in ga končal v Zagrebu. Se kot uradnik društva Merkur ie objavil več člankov in študij iz socialne politike. Pozneje je bil tajnik generaln. konzulata republike Peru in se je mnogo bavil z vprašanji trgovinske politike. Leta 1935. ie stopil v zadrugo »Gospodarska sloga«, kot član ravnateljstva, kjer ie vodil poslovanje agrarnih sindikatov. Leta 1936. ie ustanovil v okviru »Gospodarske sloge« Zavod za proučevanje kmečkega in narodnega gospodarstva. Dr. Rudolf Bičanič je sodeloval v mnogih dnevnikih in revijah ter i e spisal številne razprave s področja gospodarske Dolitike.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo je postavljen za predsednika sveta za zunanjo trgovino pomočnik ministra dr. Sava Obradovič. Z ukazom kr. namestnikov ter na predlog trgovinskega ministra pa so postavljeni: za načelnika splošnega oddelka direkcije za zunanjo trgovino (v 3/2 skupini) Dragoljub Milojkovic. dosedanji šef finančnega oddelka mestne občine v Skoplju, za načelnika izvoznega oddelka (v 3/2) dr. Dragoslav Mihajlovič, dosedanji svetnik trgovinskega ministrstva, za načelnika za zunanjo trgovino (v 3/2) dr. Kreši-mir Hristič, dosedanji vršilec dolžnosti upravnika zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, in za načelnika oddelka za trgovinske sporazume (v 3/2) Boško Gior-gjevič, svetnik trgovinskega ministrstva.
Gospodarske vesti
— Pri Državni hipotekami banki so se
v marcu hranilne vloge zmanjšale za 13.5 na 1191 milijonov (lani ob koncu marca 1512), medtem ko so naložbe fondov in kapitalov javnih ustanov narasle za 98 na 2815 milijonov (lani 2838). Ponovno so narasli med pasivami tekoči računi, namreč od 3824 ob koncu februarja na 4026 ob koncu marca. Hipotekama posojila so se skrčila za 15 na 1763 milijonov (lani 1850), komunalna pa so se povečala za 30 na 1878 milijonov (lani 1478). Dolg finančnega ministrstva se je dvignil za 55 na 766 milijonov (831), gotovinska sredstva pa so ostala v primeri s februarjem na skoro nespremenjeni višini 462 milijonov (lani 698). Postavka vrednostnih papirjev je končno narasla za 54 na 1280 milijonov (1118).
= Novi Sad zahteva podružnico Poštne hranilnice. Generalnega ravnatelja Poštne hranilnice dr. Milenka Markoviča je te dni posetila delegacija novosadske zbornice za TOI ter mu iznesla zahtevo, da se v Novem Sadu ustanovi podružnica Poštne hranilnice.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki: »Ingo - promet«, invalidska gospodarska prometna družba z o. z. v Ljubljani (zakup hotelov, restavracij, krčem. okrepčevalnic, ki jih oddajajo državna in samoupravna oblastva. prodaja inozemskih novin. pridobivanje koncesij za kinematografe in za avtobusni promet, oglaševanje na vseh državnih objektih in obrazcih. in potovalne agenture; osnovna glavnica 200.000 din; ooslovodje: Zdravko Rus. vojni invalid. Zagorica-Bled. Ivo Marinko, Prokurist, Ljubljana. Franjo Per. kapetan v pok.. Ljubljana. Matko Jevak. trg. zastopnik Ljubljana); Anton Pinter, Tezno. občina Pobrežje (industrijski obrat za proizvajanje sukanih lesenih in kovinskih potrebščin za tekstilno industrijo). — Pri tvrdki I. Andrašič, družbi z o. z. v Kranju je vpisano povišanje osnovne glavnice na din 250.000. — Pri tvrdki »Condor« trgovski družbi z o. z. v Ljubljani je vpisana sprememba besedila firme v Goldmichel-Con-dor. družba z o. z. (obrat odslej: sestava in prodaja nalivnih peres Goldmichel). — Tvrdka Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d. je prenesla svoj sedež iz Ljubljane v Koli-čevo pri Domžalah. — Pri tvrdki R. Mi-klauc pri Škofu je zaradi smrti izbrisan javni družabnik Franc Drofenik. vpisan pa Andrej Smid; družbo zastopata in podpisujeta družbenici Marija Drofenig in Marija Karolina Drofenig.
= Konkurz ie razglašen o imovini dolžnika Alojzija Vogrinčiča. pos. in gostilničarja v Korovcih (upravnik mase dr. Friderik Fleck, odv. v Murski Soboti: prvi zbor uprikov 3. maja ob 9.. prijavni dorok 23. maja. ugotovitveni narok 30. maja).
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 11.72 milijona din nasproti 8.74, 20.63 in 12.47 v prejšnjih treh tednih. Na efektnem tržišču so tečaji zadnje dni nekoliko popuščali.
Devize
Curih. Beograd 10, Pariz 8.90, London 15.71, New York 446. Bruselj 74.70. Milan 22.45, Madrid 45, Amsterdam 236.75, Berlin 178, Stockholm 105.75, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50, Atene 3.20, Bukarešta 2.30.
Blagovna tržišča
Sito
+ Chicago, 20. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za mai 110.50. ra i"lii 100 375. za sept 109.875; koruza: za sept. 66.50. fcTVINA
Maribor®«! svinjski sejem (19. aprila). Prignanih je bilo 295 svinj, p'ocìanih ga 104. Čepe m bile aulednje: feiaaci ä
do « te<taov stari, 110 do 120 din. 7 do 9
tednov stari 125 do 140 din, do 4 mesce stari 200 do 250 din, do 7 mescev stari 320 do 400 din. Svinje so se prodajaJe po 7 do 10 din za kg žive teže in po 12
do 15 din za kg mrtve teže.
Ljubljanski trg
Kar čez noč se je ogrelo in je bil v so-i beto trg z zelenjavo tako dobro založen, kakor pred pol leta. Počasi popuščajo cene sveži zelenjavi. Sedaj se dobijo špina-ča, motovileč, regrat ln radič po 1 din merica. Največ je na trgu zelenega, radl-ča. ki so ga pri nas uvedle Premorite. Pred leti so ga ljubljanske gospodinje še komaj poznale, sedaj pa ga pridno kupujejo. Tudi rdečo redkvico smo končno dočakali.
Uvožena solata je še vedno po 16 din kg, medtem ko je bila lani ob istem času po 8 din. Solato iz Dalmacije je umorila huda zima in zato je ostala uvožena brez konkurence.
Cena perutnini stalno narašča ln tudi jajca se nočejo več poceniti. Temu je v veliki meri krivo prekupčevanje, ki se je zadnje čase zopet hudo razpaslo. Krompirja je še vedno dovolj in ga prodajajo povprečno po 2 din kg.
Jabolka so že od 4 do 8 din za kg. Ker sedaj sadje zelo gnije, prodajajo stalne prodajalke jabolka razmeroma poceni. Rade bi hitro razprodale zalogo, da se izognejo škodi. Rib je bilo pretekli teden dovolj na trgu. Sardelice so bile v začetku tedna po 18 din kg, v petek po 10 do 14 din in v soboto od 8 do 10 din. Osliči so bili po 32 din, lokarde po 28 din, sipe po
Prijavljajte goste!
Banska uprava v Ljubljani opozarja prebivalstvo, da imajo oblastva nalogo, strogo izvajati predpise o prijavljanju prebivalstva. Po teh določilih se mora vsako bivanje v kakem kraju prijaviti krajevni policijski oblasti, kjer te ni, pa občini. Vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj, mora v 24 urah prijavit vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo, in v istem roku javiti tudi njegov odhod.
V	selskih občinah velja ta dolžnost samo za tuje državljane in osebe, ki niso stalni prebivalci tiste občine.
Upravitelji hotelov ln vsakovrstnih prenočišč morajo vsakega gosta prijaviti in odjaviti v 12 urah po prihodu, odnosno odhodu.
Oblastvom je naročeno, da strogo postopajo proti vsem tistim, ki bi kršili te predpise. Uredba o prijavljanju prebivalstva predpisuje za kršitev njenih predpisov globo do 500 din, ob neplačilu v določenem roku pa zapor do 10 dni.
Politični posveti
v Beogradu
V	Beogradu se od petka mudi glavni tajnik JNS dr. Albert Kramer. Predsednik radikalne stranke Aca Stanojevič je imel včeraj daljši razgovor s podpredsednikom stranke Mišo Trifunovičem in z bivšim zunanjim ministrom dr. Momčilom Ninčičem. Po konferenci je bila seja ožjega glavnega odbora stranke.
šef izvršnega odbora SDS Večeslav Vil-der, ki se že nekaj dni mudi v Beogradu, je imel tam več političnih sestankov. Sinoči je odpotoval nazaj v Zagreb.
Naši ameriški rojaki proti habsburški propagandi
Glasila jugoslovenskih izseljencev v Zedinjenih državah objavljajo na prvih straneh odločne proteste naših rojakov proti habsburški agitaciji, ki jo je vodil po Zedinjenih državah bivši habsburški prestolonaslednik Oton. V protestih pozivajo jugoslovenske organizacije ameriško javnost, naj odkloni vsako pomoč predstavniku čr-nožolte dinastije ki je stoletja in stoletja zatirala vse Slovane in bila g'avni nosilec reakcije v srednji Evropi Habsburžani danes sanjajo o ustanovitvi neke podunavske federacije pod njihovim vodstvom Ameriška javnost pa naj bo prepričana, da po letu 1918 osvobojeni slovanski narodi nikdar ne bodo pristali na obnovo habsburške monarhije in nadvlade v kakršnikoli obliki.
V	zvezi z akcijo Otona Habsburškega se je vršila v Zedinjenih državah tudi cela vrsta protestnih shodov, na katerih so govorili predstavniki jugoslovenske, češke, slovaške in poljske emigracije proti nameram Habsburžanov.
„Mi smo na straži"
»Demokrat«, glasilo demokratske omla-dine v Beogradu, objavlja o političnem položaju uvodnik, ki se zaključuje takole:
»Pol Evrope je v vojni ln plamenih. Od vseh strani nas vabijo in kličejo. Naš odgovor je jasen in znan od prve ure, ko je nastopil sedanji položaj: mir in nevtralnost. Toda moti se tisti, kdor misli, da smo Jugosloveni za mir in nevtralnost za vsako ceno. Za nas sta še neprimerno dražji in svetejši od miru in nevtralnosti svoboda in neodvisnost našega naroda in naše države. V teh stvareh Jugosloveni ne poznamo nobenega pomišljanja in morajo s tem računati povsod. Mi smo majhni in se ne vmešavamo v spore velikih. Nikomur pa ne bomo dopustili, da bi poskušal po svoje krojiti našo usodo. Mi gledamo z odprtimi očmi v svet in na vse dogodke, ki se razvijajo okoli nas. Tisti, ki nas smatrajo za naivne in neumne, pozabljajo, da smo se borili za svojo svobodo pod osmanskimi režimi in da smo bili ravno mi mojstri v razbijanju vekovnih držav. Danes jih mnogo živi med nami, ki režejo svoj kruh na tuj račun. Toda zgodilo se bo nekega dne, da jih bo zagrabila jeklena roka oborožene sile našega naroda in takrat se bo lahko marsikdo uveril, da je bilo pravočasno opaženo marsikaj, o čemer, kar danes mnogi mislijo, da je tako zakrito, da ne bo nikdar postalo očito.«
O internaciji dr. Milana Stojadinoviča
V	zvezi z internacijo dr. Milana Stojadinoviča poroča beograjski »Trgovinski glasnik«, da je bil g. dr. Stojadinovič v petek popoldne odveden v Rudnik, kjer mu je odrejeno bivališče. List pravi dalje, da »se pričakuje v zvezi s tem ukrepom še internacija nekaterih drugih oseb iz neposredne okolice dr. Milana Stojadinovič« in iz vodstva t. z. Srbske radikalne stranke, ki so jo nedavno ustanovili prijatelji dr. Stojadinoviča.*
Zdravilno delovanje Rogaške mineralne vode
PRI KATARJU ŽELODCA IN CREV
se najuspešnejše v prvi vrsti uporablja
izvir Styria. Ta voda omehčava sluz in pospešuje delovanje želodca in črev. Za zdravljenje je treba tri do štirikrat na dan popiti v večkratnih požirkih približno 100 g zgretf vode Styria.
16 din, ošate po 18 din, orach po 40 din. morski list 40 din., äkampi-raki od 32 do 34 din, lignje ali kaJamari po 30 din. Prvi mrak je seda jkončan, prihodnji teden nastopi mesečina in bo le malo rib. Nasledili teden se prične drugi mrak in takrat bo bogat lov na lokarde, skuše in sa rdele. Izmed sladkovodnih rib je bilo dovolj belic po 12 do 16 din. Krapi so po 18 din, ščuke so bile v petek po 20 do 24 din, v soboto celo po 14 din kg. Donavski smuč stane 28 din. postrvi pa se prodajajo po 40 din kg.
Izredno ceno so dosegla drva. Cena je od 120 do 125 din m3. Pri Sv. Jakobu za vedo stoji več žag kakor voz z drvmi. Žagarji obupujejo, ker čakajo vse dni brez dela. Po tako visoki ceni se nihče ne zalaga in vsak kupi le za silo. Tudi drva bi morala priti pod kontrolo cen.
Glasilo dr. Laze Markoviča o sodelovanju JNS in JRZ
»Delo«, glasilo ministra pravde dr. Lazarja Markoviča, posveča poseben članek o<i-nošajem med Jugoslovensko nacionalno stranko in glavnim odborom Narodno radikalne stranke. List razumljivo ni zadovoljen s tem sodelovanjem, kljub temu pa priznava, da »postaja sodelovanje med NRS in JNS vedno tesnejše.« Pravi samo, da mu je to sodelovanje nerazumljivo, ker sede v vrstah JNS vendar ljudje, ki so sodelovali v šestojanuarskem režimu. Mi se čudimo »Delu«, da pri tem pozablja na dejstvo, da sedi tudi g. dr Markovič z ministri šestojanuarskega režima za isto vladno mizo in to z gospodi, ki so igrali v tem režimu zelo tehtno vloga
Klic po energični borbi proti draginji
»Nova pravda«, glasilo narodnega delavstva. posveča uvodnik zadnje številke naraščajoči draginji in težkemu Doložaiu. v katerem se nahaja naše že itak skromno plačano delavstvo. List pravi med drugim:
»Imamo sicer kontrolo cen. toda praktično se ie izkazalo da ta kontrola ne zaleže dosti. Draginja stalno narašča in že zavzema obseg, ki navdaja vse konzumen-te z največjo skrbjo. Danes že lahko trdimo. da ie draginja narastla v primeri s cenami lanskega septembra za 20 do 25 odstotkov. Predvsem stalno rastejo cene masti, mesu in kruhu. Tako doživljamo, da se najbolj draže najvažnejša živila. Država bo v tem pogledu morala nekai ukreniti. Polovični ukrepi škodujejo več. kakor pa koristijo. Treba bo energičnih ukreoov. sicer lahko doživimo še marsikai.«
Krediti za hrvatski sabor
Včeraj je izšel iz tiska prvi proračun banovine Hrvatske. V proračunskem poglavju o vrhovni upravi banovine Hrvatske so tudi krediti za hrvatski sabor v skupni višini 7,790.000 din. Od tega je določenih 3,500.000 din za dnevnice poslancem članom sabornih odborov ter za funkcijske doklade predse "stvu. 800.000 din je določenih za plače, stenografom in drugim saborskim nameščencem. Ostali zneski so namenjeni za materialne izdatke.
Gospodarsko sodelovanje Jugoslavije in Bolgarije
V bolgarski strokovni reviji ?Blgarski tjutjun« (Bolgarski tobak) objavlja bolgarski gospodarstvenik dr. Konstantin Mančev razpravo o gospodarski zgraje-nosti Bolgarije in Jugoslavije. V razpravi prihaja do naslednjega zaključka:
»Ne samo po svojem bistvu, temveč tudi po svojih težnjah je jugoslovenska nanja trgovina izredno podobna bolgarski zunanji trgovini. Prav zaradi tega pa moramo namesto konkurence na svetovnih tržiščih iskati sodelovanje ter povezanost svojih sil v skupni organizaciji za plasiranje najpomembnejših izdelkov, ki jih obe državi izvažata. Na tej osnovi pravilno pojmovanih interesov bomo lahko dospeli celo do carinske zveze, ki bo. kakor nam to kažejo zgodovinski primeri, najbolje jamčila gospodarski m kulturni razvoj obeh držav. Tako urejeni gospodarski odnošaji bodo končno pripomogli k rešitvi vseh ostalih vprašanj, ki še razdvajajo oba bratska naroda, ker bo veó-no prijateljstvo postavljeno na granitno osnovo plodonosnega gospodarskega sodelovanja.«
Navodila nemškim vojakom na Norveškem
Milanski list »Corriere della Sera« objavlja o položaju na Norveškem izvirna poročila svojega poročevalca v Oslu Indra Montanellija. V zadnjem dopisu piše med drugim, da ima vsak nemški vojak, ki .ie bil izkrcan na Norveškem, stalno s seboj posebna navodila za občevanje z Norvežani. V njih so tudi naslednji stavki:
»Bodite potrpežljivi z Norvežani, kajti nje je težko razumeti. Oni ljubijo svobodo in si ne puste ukazovati. Z njimi morate govoriti prijazno in jih prepričevati na lep način. Njih simpatije so na angleški strani, toda ne sodite jih po tem. Potrudite se samo, da bi jih razumeli in spoštovali.«
Isti Montanelli, ki pripominja, da »Nemci zares mislijo na vse«, pravi tudi, da je večina nemških vojakov na Norveškem iz Avstrije in Bavarske. — Pretežno so to mladi ljudje od 25 do 30 let, med njimi mnogi taki, ki so bili v prvih letih po svetovni vojni, ko je bilo v Nemčiji in Avstriji še veliko pomanjkanje živil, kot otroci na Norveškem in so še potem ohranili pismene zveze s svojimi norveškimi »krušnimi starši«. To pojasnjuje, pravi Montanelli, zakaj toliko izkrcanih nemških vojakov govori norveško in zakaj tako dobro gozaajo norveški terea.
BELEŽKE
BORBA PROTI DRAGINJE
Naša lepa in napredna vas
Šmartno, biser Zadrečke doline
Ne bom opisal kake slovenske vasi, temveč bom skušal prikazati splošno gospodar-sko-kulturno raven naše vasi in navesti nekaj misLi za izboljšanje gospodarsko-kultur-nega stanja.
Naša vas v pretežni večini še ni taka, kakor si jo želimo. Gospodarske, kulturne kakor tudi higienske razmere so slabe. Stanovanjske hiše so vlažne. Ne-le stare, celo nove hiše gradijo naši ljudje, ne da bi jih izolirali. Ne trdim, da bi bilo povsod tako, saj imajo Gorenjci hišice, da bi se jih ne sramoval nobeden mehčan. Hiše so dovolj velike in sobe prostorne, le čistoča je v njih nezadostna. Okna so majhna in skoro zmerom zaprta, da ne more v notranjost dovolj sonca in zraka. Lepo je, kadar krasijo okna ljubki nageljni ali kake druge c\etke, toda ne smejo ovirati pristopa svežemu zraku. Na mnogih krajih sem videl, da so ljudje pozimi zabili okna od zunanje strani, med okna pa dali žažgovino, da bi ne mogel mraz v sobo. Zrači se le redko ali sploh ne. V takih neprezračenih prostorih spi po pet ali več oseb. Tu sezuvajo in sušijo na peči mokre nogavice, čevlje in obleko. Ogljikov dvokis, izparine telesa in obleke kvarijo zrak. Poleg tega nedostajajo postelje, saj po dve ali več oseb spi v eni. Čistoča posteljnega in telesnega perila je nezadostna. Ni čudno, da se v takih razmerah zaredi golazen, da se naglo širijo nalezljive bolezni in da je deca slabotna. Na higieno rok, telesa, perila ne da naš kmečki človek nič. Nič boljše prilike ne vladajo na dvoriščih. Ta so redkokje posuta z gramozom in suha ali porasla s travo. Gnojišč in gnojničnih jam ni. Gnoj mečejo kar v jamo sredi dvorišča. Če nastopi deževje, teče gnojnica po dvorišču in cestah. Nad gnojiščem je odprto stranišče. Do fekalij lahko pridejo zlasti muhe in drugi mrčes, ki raznašajo nalezljive bolezni. Taka gnojišča niso niti higienska in še manj racionalna.
Isto sliko vidimo v hlevih. Ti so največ-' krat zatohli, vlažni, z majhnimi okni m nezadostno ventilacijo. Gnojnica nima pravilnega iztoka ter se pari v hlevih. Živina je dneve in mesce v takih hlevih in da taki hlevi ne vplivajo ugodno na zdravje in razpoloženje živine, je na dlani. Vodnjaki, >raške ceste in mlake, vse je treba izboljšati, vse čaka na pionirje napredka.
Vse zgoraj navedeno jasno priča, da je treba temeljito izboljšati higienske, kulturne in gospodarske prilike naše vasi. A kako? Dvigniti je treba prosvetni nivo našega kmečkega ljudstva. Vsi stanovi imajo svojo strokovno izobrazbo, samo naš kmet nima nobene. Njemu naj zadostuje ljudska šola, ki pa ne more rešiti tega vprašanja. Nje namen ni strokovna izobrazba, temveč najsplošnejša priprava za življenje. Zato ljudska šola ne more skrbeti za strokovno naobrazbo kmečke mladine, čeprav ostane 90% učencev na kmetijah. To nalogo imajo naše kmetijske nadaljevalne šole. Njih smoter je strokovna priprava na poklicno delo in usposobljenje za aktivno udejstvovanje v vaškem občestvu.
Kmet gospodari, kakor je gospodaril njegov ded, neracionalno, ker ni dovolj stro-korvno izobražen. Prav kmet bi se moral dobro pripraviti na poklicno delo, ker ima posel z živo materijo: z zemljo, živino in rastlino. Nujno mu je potrebno, da pozna svojo zemljo, da išče razloge dogajanja in da tem znanstvenim osnovam prilagodi svoje kmetovanje. Brez strokovne izobrazbe ni umnega kmetovanja in brez intenzivnega in racionalnega gospodarjenja ni mogoče izboljšati kmetove prilike. Predvsem mora učitelj kmetijskih nadaljevalnih šol obravnavati napake, ki jih kmetje delajo pri svojem delu. V nasprotju s strokovnimi kmetijskimi šolami pridejo v kmetijskih nadaljevalnih šolah do izraza samo one pridobitne panoge, s katerimi se ljudstvo peča v dotičnem šolskem okolišu. Kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šo«-le morajo črpati svojo snov iz resničnega poklicnega življenja in podrobno in vsestransko obdelati napake, ki jih delajo kmetje v svojem delu. Vzporedno z obravnavanjem vprašanj iz kmečkega poklicnega dela mora iti obravnava vprašanj iz kmečkega občestvenega življenja. Kmet ni le delavec na polju, odnosno v vinogradu, temveč je kot človek tesno povezan s človeško družbo. Ne more ostati osamljen, temveč je povezan s tisočimi vezmi s čini-telji javnega življenja: z vasjo, občino, državo, šolo. cerkvijo, davkarijo, sodiščem in raznimi kulturnimi, socialnimi in gospodarskimi ustanovami. Tudi z vsemi temi občestvenimi vprašanji se mora seznaniti, če hoče postati aktiven član človeške družbe in se v njej uspešno uveljavljati. Ob-čestvena izobrazba mu bo zbudila smisel za stanovsko zavest. Kmet mora poznati delovanje vseh javnih ustanov, s katerimi pride v stik. Koliko gospodarskih nesreč bi bilo manj, koliko škode bi se kmet obvaroval, koliko manj tožb bi bilo, če bi bil kmet bolje poučen v vseh vprašanjih, ki zadevajo njegovo občestveno življenje.
Namen kmetijskih in gospodarskih nadaljevalnih šol bi bil dosežen: 1. če bi se z obravnavanjem kmečkega poklicnega dela (sadjarstvo, živinoreja z živinozdravstvom, gozdarstvo, njivarstvo, vinogradništvo s kletarstvom) usposobila kmečka mladina za racionalnejše in umnejše kmetovanje; 2. če bi se z občestveno vzgojo (zadružništvo, sociologija, zdravstvo, kmečko zakonodaj-stvo, spisje in računstvo, kmetijsko in narodno gospodarstvo) dvignili med mladino smisel za aktivno društveno življenje, zadružna zavest, splošna prosveta in zdravstveno stanje. Le izobražen kmet bo racionalneje gospodaril in aktivneje sodeloval v vaškem občestvu. V mladini je treba zbujati ljubezen do kmečkega poklica, gojiti zavest skupnosti in čut odgovornosti do bližnjega. Izobražen in dobro vzgoien kmet bo sam iz notranje potrebe stremil za izboljšanjem svojih gospodarskih, socialnih, prosvetnih in zdravstvenih prilik.
Seveda zahteva res dobra kmetijska nadaljevalna soia dobre in nesebične učitelje, voditelje in svetovalce. Učitelj mora biti dovolj strokovno pripravljen, živeti mora z ljudstvom ter mora poznati njega napake in običaje. Le tak učitelj se bo mo geil uspešno uveljaviti v taki šoli.
Kmetijske nadaljevalne šole morajo postati središča prosvete Buditi morajo naše ljudstvo iz nazadniaštva Prosveti jen člo- : yek je dovzeten za vsak napredek. J, i
Ob bistri Dreti leži lepa vasica Šmartno. Sama Dreta, ki izvira pod Črnivcem in se izliva pri Nazarju v Savinjo, se lahko ponaša s tem slovenskim biserom. Dolina, ki je še pri Gornjem gradu tako boječe stisnjena, se tukaj sprosti in preide v rodovitno šmarsko polje, ki ga obdajajo z obeh strani planine — prijazne Mo-
zlräke planine ln vabljiva Men Ina Pokrivajo jih obširoi iglasti gozdovi, ki se jim proti vrhu pridružujejo stoletne bukve to mrki gabri, v katerih krafljujejo ruševci in divji petelini, a včasih vanje priloma-sti tudi medved.
Iz šmartna so lepi izleti do prijazne stare cerkvice Sv. Jcšta, o kateri krožijo mnoge legende in pripovedke. Od cerkvice je lep razgled na Vransko, Savinjsko in Zadrečko dolino. Pot nas vodi mimo Lipe, najvišje prehodne točke iz šmartna na Vransko. Kiaj je dobil ime po večsto-letni lipi. o kateri pripovedujejo, da so jo zasadili Turki. Pod njo je kapelica s klo-pico, na kateri se truden popotnik prijetno oddahne, namenjen k Sv. Joštu ali I na Vransko. Dobro uro hoda odtod je !e-; pa podzemeljska jama >štubernica« s krasnimi kapniki. Prijeten izlet iz šmartna je tudi na Menino, ki je pozimi pravi raj za smučanje, a v drugih časih vabljiva turistom, lovcem in domačim polharjem.
Bogastvo doline in vasi tvorijo bogati gozdovi in Dreta. Marljivim splaviarjem daje zaslužek les, ki ga prevažajo po Dreti, Savinji, Savi in celo po Donavi v južne kraje in tujino. Posebno živahno je Ob vodi spomladi, ko pridno zbijajo in vežejo splave, a pri tem jih zabava »Flo-sarska himna«.
Poleg prirodnih krasot ima vas lepo šolo in cerkev, a gotovo najlepša stavba v vasi je gasilni dom, ki je eden najlepših v Sloveniji. Gasilni dom ima lepo gledališko dvorano, ki je središče vaškega kulturnega napredka. V vasi je tudi hranilnica in posojilnica. Pridno deluje v vasi tudi selekcijsko društvo, ki ima važno nallogo za napredek gospodarstva. Omeniti moram tudi nogometni klub ->Zarja«, ki nudi ob nedeljah popoldne mladini mnogo oddiha in zabave na svežem zraku. Ponašamo se tudi z vodovodom, a par hiš v vasi ima tudi svojo lastno električno luč.
V zadnjem času se borimo za banovin-sko električno razsvetljavo iz Velenja, cesto preko Lipe na Vransko, ki je že v delu, a na tihem gojimo skromno željo po »železnem konjičku«.
Leopold Hrobat
Ob znožju Matjaževega kraljestva
Saj veste, kje se dviguje strma m visoka Peca, pod katero spi in čaka trenutka, da pomaga v sili slovenskemu narodu — kralj Matjaž. Malokateremu je pa znana vas Črna, ki leži ob vznožju Pece. pod varstvom Matjaževih vojakov. Naj vas vendar seznanimo s to idilično in krasno vasjo, pa z njeno okolico!
Črna je obdana okrog in okrog z visokimi hribi, poraslimi večinoma s smrekovimi gozdovi. Zato je zrak izredno čist in zdiav, kar se vidi tudi pri piebivalcih, ki so po večini vsi krepki. Vas obdajata dva bistra potoka, ki se nato združita v Aležo, ki teče skozi vso Mežiško dolino in se izliva pri Dravogradu v Dravo. Vaške hiše se pa boječe stiskajo okrog cerkve sv. Ozba'ta katero so lansko leto prenovili in je zdaj ponos župnije. Nad vasjo se dviga 200 .Jo 500 m visoko skalovje, ki daje vsej pokrajini romantično siliko.
Kar se tiče kulturnega napredka vasi, go tovo ni med zadnjimi. Največja stavba j<: osnovna šola, ki je zelo lepa in prostorna V vasi je tudi bolnica bratovske skladnice. kar je za nas Črnjane zelo veliko, ako pomislimo, da vsa ostala Mežiška dolina n" ma nobene bolnice. Na zelo lepem in solnč-nem kraju leži kopališče, ki je moderno urejeno in nudi kopalcem popoln užitek.
Kar se tiče društev, je gotovo najbolj delavna in po članstvu najbolj številna gasilska četa, ki je baš lani ob priliki 60letnice blagoslovila novi gasilski dom, najlepši v vsej Mežiški dolini in še daleč preko njenih meja. Sokolsko društvo je bilo do lanskega leta precej delavno in je imelo tudi mnogo članov. Toda sedanje razmere so društvo oškodovale. Prej smo imeli telovadbo v šolski telovadnici, ki je sedaj zasedena, pa tudi ostalo članstvo je v delavnosti popustilo. Delavni so skavtje. Najnovejša pridobitev je ustanovitev Ljudske univerze, ki je priredila že več zanimivih predavanj, vedno v popolnoma zasedeni dvorani, iz česar se lahko vidi. da jc našemu ljudstvu izobrazba zelo pri srcu.
Gmotno stanje prebiva'stva je precej dobro, ker daje bližnji rudnik dober zaslužek delavcem. katerih vcc'no tvori preoival stvo Črne in okolice. Črna ima ugodno avtobusno zvezo z že!czni:k > postajo Pre valje. Avtobus vozi petkrat na dan k vsa k emu vlaku. Črna ie izhodišče za ture po bližnji in daljni okolici, na Peco. na Srrre-kovec. Plešivec, Kaduho. Olševo in čez Sv. Jakoba v Logarsko dolino. Le pridite v Črno, sno/nnli boste lepoto obmejnih krajev še bolj pa značaj trdneg:! r I>m"inega IjiMi-stva.	Bruno Reš
Šempavšl* savinjska vdika včs
»Jutrova« velikonočna anketa bo dvignila iz sive vsakdanjosti marsikater domači biser ter ga razkrila svetu. Prav je tako. čemu bi malikovaJi toliko napredku industrija.! i zi ranih mest, kjer je zraven bleščeče zunanjosti vedno toJiko boleče notranjosti. Poglejmo vsak v svojo domačo vas! Sicer je ta vse bolj skromno in enostavno, a zato tudi bolj zdrav,o pri-rodno, življenjsko. Tu je doma prava po-četna ljubezen do rodne zemlje, ki je ohranila slovenskega človeka na slovenski zemlji. Zraven tega pa ima napredna slovenska vas marsikaj sodobnega, kar nas navdaja z zavestjo, da v tekmi ostalih narodov ne zaostajamo, temveč p;čr.sL z stalno napredujemo.
Naj vam torej predstavim našo velevaš šempavel ali piav Ino uradno: Sv. Pavel pri Preboldu. Ime je nekoliko dolg:, posebno, če bi ga morali stokrat vedno enako opisati v rubrike, toda je'nad vse značilno za kraj in ljudi. Njen prvi kense 1 sili nekom v nebo med svetnuke kroge. Tu imajo naši velevaščani svojega pri-prošnjika, zagovern ka, če bi slučajno nastal kak nesporazum. Vendar nimajo lepe nedelje (žcgnrnja) na god sv. Pavla temveč na Anino nedeljo, ko goduje sama mati Device Marije. Misl m. da je s tem nebeška zadeva bolj gotova in da celo težji grešniki upajo na uspešen zagovor ob b:13kl mi. D: vz' k "ne ? j: rasi 'rrn ."vrsto na zemlji p. av y i na«em gradu Preboldu, j
,, nfüdaji Z
f
ZDAJ — ko »mo zaradi o^nej>«e porabe goriva primorani, da izkoristimo zadnjo kapljico goriv» sa kilometražo «n ko te moramo varovati po* pravil zaradi dra<*iU rezervniU delov — upo» jtevajmo, da uporabljojo milijoni avtomobilistov
M O B I L O I L
ki jih varuje pred rgubami. Avtomobilisti niso » z moti, skušnje io jih naučile, ker jim MobiloJ, jami! i
popolno flrabo goriva — torej
več kilometrov $ manj goriva!
najman/Io obrabo »troja — torej
prihranek na popravilih!
Popolnoma sigurni ste I«
O p qx età ! o por« rj am«
tudi na našo 20- litersko roJko, ki Jo lahko naroJrte prt Mobiloll-prodajalclh,
Za pomladansko izmeno ofja samo f
Mobiloil
STANDARD U VAC U U M
/	* .	fi l! T 't 1 f'T'^VV
In kakršno je ime, takšni so tudi ljudje. Vkopani so v domačo zemljo. Rajši jo kupijo, ko prodajo in tudi zemeljskim dobrotam se ne odrekajo preveč. Predobro ločijo stotak od tisočaka in novih petdese-talvov niso prav nič zamenjavali za stare dvajsetake. še celo učenost cenijo po tem, če donaša več ali manj dobro valuto. Zato se radi bahajo, mnogo vedo, četudi nekaterim podpisovanje nagaja, radi se lepo in okusno oblačijo, dobro jedo in tudi pijejo. Domačije so večinoma prenovljene in čiste. V cerkev gredo radi. Gospod po-
vedo vedno kaj lepega in tudi nekaj cče-našev je treba naložiti za pozneje, ko jur-ji ne bodo imeli prave veljave in se bo upošteval popolnoma drug kapital. Je že tako, da je bolje, če imaš na več krajih naloženo, nekaj zanesljivo ostane.
Naš šempavel v ožjem pomenu besede je le skromna vas, ki bi ne odtehtala mnogo s svojima dvema ducatoma hišnih številk. če bi ne bilo bolj ali manj blizu raz-kropjenih še sedem vasi, tovarna in grad. Vse to skupaj pa že nekaj zaleže. Kakor prestclnica kraljuje šempavel ostalim vasem. Tu so vsi uradi, tu so trgovine in gostilne, tu je pravo središče našega življenja. Kljub temu pa, da je v vsaki hiši kakšna obrt, so ljudje še vedno kmetovalci. Prežlahtna je savinjska iož:ca, da je ne bi sadili. In tu je tudi največ napredka. Obdelovanje je mehanizirano. Kmetje grade betonska gnojišča, pomagajo si z elektrike, nabavljajo si motorje. Hmelj pomaga. Ne vsako leto, a vendar pomaga Premoremo krasne drevesne nasade in svojo sadno sušilnico, katero sta zanvslila dva domačina. Sadjarsko diu-štvo pa jo je pozidalo. In če hočete priti poleti na prijeten oddih, kar pridite. Pension Zanier lahko prejme do 60 jostov, katerim je na razpolago krasen naraven bazen, idealni izleti, tenišče, prvovrstna oskrba. Tudi Savinja ni daleč in v bližnji Sv. Peter imamo k vsakemu vlaku avtobusno zvezo. Vse to so uspehi domače podjetnosti.
Slednjič je šempavel zanimiv tudi z drugih vidikov. Leži na robu Savinjske doline, kjer prehaja ravnica preko zanimivih teras-polj v Celjsko hribovje prav do Mizlice. Kjer so danes plodna polja, je nekoč pljuskalo toplo Panonsko morje, po obiežju pa so rasle ogromne praproti, še dandanes ležijo pod zemeljskimi skladi bogati sloji premoga. Niso redki slučaji, da si ga. hribovci nakopljejo za domačo rabo. Tudi živo srebro, železne mde, celo srebro in z iato se baje skrivajo v ^obočjib
Mrzlice. Iz zgodovine zvemo, da ima naš šempavel prav pestro preteklost. Pol ure vstran so šešče s keltskimi grobišči. V začetku tega stoletja so jih večinoma preko-J pali, ljudje pa še vedno iščejo zlato Atilo-vo rakev ali vsaj zlatega teleta. Ko sem povprašal starega očanca iz bližine gomil, če kopači kaj najdejo, mi je odgovoril, da zlata še niso našli, telet je pa itak povsod dovolj. Tudi poznejša rimska doba je zastopana. Na zunanji strani cerkve je vzidana plošča celjskemu škofu Gaudentiu, na pokrovu nekega sarkofaga pa so dolgo časa perice prale. Shranjen imam plastičen srebrn novec cesarja Nerona, ki so ga našli na njivi, a je žal prelomljen. Iz srednjega veka imamo razvaline enega najstarejših slovenskih gradov — Sachsenwart — ter polno ostankov drugih gradov, o katerih govori le še pravljica. Edino iz zgodnje slovanske dobe po naselitvi nimamo nikakih spomenikov. Morda jih bo bodočnost odkrila. V polpretekli dobi se je bil boj za slovenski značaj šempavla. Ogrožala ga je tujekapitalistična predilnica in tudi domači odpadniki, čvrsto pa sta ga branila šola in cerkev. Tudi domače sokolsko društvo je bilo ustanovljeno iz narodnoobrambnih vidikov. Eden prvih društvenih podpornikov je bil domačin stotnik Randl. Tudi pokojni skladatelj dr. Anton Švab je bil šempavelski rojak.
Le v glavnih obrisih sem vam začrtal obrise našega šempavla. V svobodnem razmahu ga čaka še lepa bodočnost. Prepričan sem, da si bosta zunanji razmah in notranji vzpon loko v roki utirala poft k novim uspehom.
S. K.
Tavčarjev spomenik bo prestavljen
Poljane, 19. aprila Cerkvena oblast je dovolila, da se Tavčarjev spomenik izpred rojstne hiše prestavi na sredo vasi ob cerkvi proti cesti. S tem bo ustreženo vsem Tavčarjevim častilcem. Spomenik stoji skrit pred rojstno hišo za vasjo; kdor je šel skozi dolino in se poklonil pred spomenikom, je takoj spoznal, da spomenik ne spada na to mesto. Zdaj pride na najprimernejši prostor v vasi, a na rojstno hišo bo vzidana preprosta plošča s Tavčarjevim imenom.
Ves prostor, kamor pride spomenik, je že lepo splaniran in bo spremenjen v mali park, zasajen s topoli, a spomenik dobi tudi primerno in lično ograjo. Napis na spomeniku, seveda, mora biti primerno kraju spremenjen. Vse to je pa, kar je razumljivo, v zvezi s precejšnjimi stroški. Vso skrb za to je prevzelo Tujsko prometno društvo v Poljanah.
Kdor pristopi k nar odn o-obrambnl kreditni zadrugi v Celju, pomaga očnvati našo posest in našo mejo!
Domače vestii
XI« aimoA«-'	«nof<<it « Da se »renrečiio rudarske stavke m |
EDDY poje t tem napetem in izredno lepem filmu
»Ne umreti, marveč pasti!41
Stari Črnogorci — nam pripoveduje Sto-jan Cerovič — so imeli za sramoto ali vsaj za veliko nesrečo, če je bilo treba doma umreti. Junaku se spodobi, da pade. Zaradi tega jc v prvi balkanski vojni bilo v vsaki črnogorski četi polno starcev, ki so hoteli po zgledu starih špartancev oškodovati sovražnika vsaj za en strel in pasti na polju slave.
Najlepši je primer Toma Veljova Drago-jeviča, starega nad sedemdeset let, ki je prišel tam daleč iz Peči iz Jakovice pred Skadar k junaški brigadi Vasojevičev. Dvignilo sc je vse, kar je moglo nositi puško. Sar: je ostal na Oblom brdu. Mučila ga je samota, mučile so ga noči brez spanja. Lepega dne ie vzel pot pod noge.
—	Kam, ako Bog da ? — so ga vpraševali.
—	Hočem za junaki, sinko.
—	Kam za junaki?
—	Pred Skadar.
—	O, moj striček Tomo, opešal boš sredi poti.
—	Bomo videli, poizkusim! — je odgo-\ ori! Tomo in sc odpravil. Doma je bil pred «lovosom uredil vse, kakor se spodobi za človeka, ki so poslavlja od sveta.
Prišel jc stari Tomo v taborišče pred Skadrom. Nekaj dni nato je bilo treba k napadu. Orožje je zažvenketalo, odjeknili so bojni kriki, razvil sc je boj. Stari Tomo Veljov j:- stopal navkreber zravnan in je podžigal vojščake:
—	A, naprej! Sramota bo, čc se danes nc izkažete. Naprej, otroci!
—	Varuj se, striček Tomo! Tisto, kar zveni okrog ušes, nc izbira, koga bo zadelo! — mu jo svarilno vzkliknil nečak.
—	Bogmo, Toso, dosti zelja som pospravi! v življenju, .iaz so no sklanjam več!
Puško so rogljalo bolj in bolj. Začul se jo vzklik in povelje: »Naprej!« Razvil se jo napad. In ko io stari Tomo Veljov prišel na vrh hriba, je padel knkor star bor. Pravi io, da jo bil nasmehiian, ko so ga po-kr.prdi. N:'f-mr:pn in srečen, ker je končal življenje na polju slave.
f hir^dna s4ojßcca
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
Osi rej.VSr.l5244/13.»n.i»
* Službeni list dravske banovine prinaša
v 32. številki od 20. t. m.: pravilnik o načinu izplačevanja prejemkov državnih plačevancev v mob Inem in vojnem stanju. spremembo S 26. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne .službe; spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«.

______»v» m
, sle/te misi
te prav/1 slabovidnimi očmi iti skazi žM/enje.
Zato ra(e nosite taka/ očala od
* Opozorilo zavarovancem OUZD in
njih svojcem! Okrožni urad za zavarovanje delavcev ugotavlja, da se vrše razne zlorabe s potrdili delodajalcev po neupravičenih svojcih in nečlanih, ki iščejo s temi potrdili (tudi fingiranimi) zdravniško pomoč in zdravila na račun urada in v škodo članom, ne da bi dokazali svojo upravičenost s predpisanim potrdilom občine ali župnega urada po S 45 ZZD. Zato je urad prisiljen zahtevati v bodoče od vsakega svojca tako potrdilo občine ali župnega urada, ki dokazuje, da je svojec brez lastnih dohodkov in premoženja ter odvisen od zaslužka člana, s katerim živi tudi v skupnem gospodinjstvu. Poleg tega naj ima vsak član ali svojec s seboj kakšno legitimacijo (poslovno knjižico), da svojo sorodstvo in istovetnost lahko dokaže, člani morajo imeti s seboj svoje poslovne knjižice. Ako član ali svojec potrdila po § 45 ZZD od občine ali župnega urada vsled potrebe nujne zdravniške pomoči ne bi mogel takoj dobiti, more tako potrdilo izstaviti tudi delodajalec, ki prevzame s tem tudi polno odškodninsko odgovornost za event. škodo, ki bi jo utrpel urad zaradi neresničnosti podatkov na potrdilu. Vsako potrdilo za urad, izstavljeno s strani delodajalca, mora biti opremljeno s štampiljko in delodajalčevim podpisom.
5 G r a j3 n i c e in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
F R A n J 0 KUHOVAR
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
*	Iz srednješolske službe. Po odloku g. dr. Ivana šubašiča. bana banovine Hrvatske, sta postavljena za profesorja VIII. položajne skupine gg. Bertoncelj Alojzij in Lapajne Nataša, doslej oba suplenta na državni realni gimnaziji v Ši-beniku.
Pri zaprtju tn motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožetove grenčice.
*	Hrvatsko Zagorje nima neposredne železniške zveze s Slovenijo. O tem poroča »Hrvatski Dnevn k« iz Varaždina: Pred dvema mesecema je bil ukinjen vlak, ki je odhajal ob 8. zjutraj proti Dolnji Lendavi. Ta vlak je bil zelo potreben in je od 15. t. m. spet uveden. Stari vozni red je za Hrvatsko Zagorje slab, ker noben vlak nima direktne zveze s Slovenijo in morajo potn ki čakati po 4 do 5 ur. Prav kar se je v čakovcu mudil načelnik prometnega oddelk? zagrebške železniške direkcije in se j« nadejati, da bo z novim voznim redom 15. maja rešeno tu'di to vprašanje in da bodo zagorski vlaki imr-li s Sloven'jo tol,fšo zvezo kakor doslej.
* Da se preprečijo rudarske stavke 'n
( odpuščanje delavcev, je bilo v zagrebški Delavski zbornici posvetovanje, na katerem se je ugotovilo tole: Na območju banovine Hrvatske je zaposlenih okrog 10.000 rudarjev, večinoma v rudnikih lignita. Ker so se mezde povišale, so zahtevali lastniki teh rudnikov, naj tudi država odslej dražje plačuje premog in naj ga dobavlja iz hrvatskih rudokopov v več,ji meri kakor doslej. Naposled je bila dana obljuba države, da se bodo cene lignitu povečale za 13 odstotkov, rjavemu za 15 in kamenitemu za 17 odstotkov. Istočasno pa je bilo rečeno, da se bo zmanjšala dobava premoga za železnice iz hrvatskih rudokopov, ker da lignit ni poraben za železnice. Lastniki rudnikov nasprotno trdijo, da se je prav letošnjo zimo pokazalo, kako se da lignit dobro uporabljati za promet. Posebno odposlanstvo Delavske zbornice se je zglasi-lo na banski upravi in zaprosilo tudi ministra dr. Barišo Smoljana, naj posreduje pri prometnem ministrstvu, da bodo državne železnice poslej kupovale večje množine lignita in da bodo rudarji lahko dobili povišane mezde. Le tako se bodo na Hrvatskem preprečile rudarske stavke in ne bo treba odpustiti nobenega rudarja.
Herojska borba na ameriškem zapa:!u za pravico in svobodo. NELSON zanosne balade in divne ljubavne pesmi. — Da pomaga svojim __ _ _ä ä rojakom v borbi proti špekulantom, žrtvuje svojo ljubezen in Jf ll 9 X« » Y UD svoje dobro ime! — Danes ob 10.80, 15., 17., 19. in 21. uri!	_
■■i—mu m mamin ni vii
KINO SLOGA, teL 27-30

« Letalski rekordi v Zagrebu. Kakor j drugod, so tudi zagrebški jadralci pričeli : z letošnjimi poleti. S samoborskim vlakom so se odpeljali k Sv. Nedelji, kjer ima' J svoje letališče. Najlepši uspeh je doseglo jadralno letalo »Musa Kesedžija;-, ki se je vzdržalo v zraku polnih 42 minut in doseglo višino 1.100 m. Evropski rekord v odskoku z letala brez naprave za kisik pa je v Zagrebu dosegel član Aerokluba rezervni letalski oficir advokat Teodor ( Pavlovič. S padobranom je skočil iz le- : tala v višini 6.000 m. Celih 1.000 m je padal z zaprtim padobranom. šele nato ga je razpel. Skok je uspel. Dolgo časa je smeli letalec polagoma padal v globino. Ko je v bliž'ni Turopolja prispel spet na tla. je bil skoraj nezavesten od živčnega napora ir. utrujenosti. Kmetje so se v velikem številu zbrali okrog letalca, ga masirali in mu polagali na glavo hladne obkladke, nakar se je popolnoma osvestil in si brž opomogel. Pobuda Teodorja Pavloviča bo gotovo sprožila tekmovanje med jugoslo-venskimi parašitisti in bo bržčas dosežen še kak nov rekord.
FOTOKOPIJE, POVEpAVE
■ ■■•rnn Airrrt nrt/->rkii \/ n r-» r\rz. cnn !■
HITRO / CISTO/ POCENI V DRTOERIJfl t CMAKI A IV.KANC	:. LJUBÌJANA^
ElrVi/PIm ZALOGA FOTOMANUFAKTURE	NEBOTIC
N E B O TIČ N V K
*	Izšel je Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete, XVI. letnik. Letošnji zbornik vsebuje naslednje razprave: Bili-movič, Jugoslovanske železnice v preteklem stoletju; Dolenc, Pravnozgodovinska študija o prisegi pri Slovencih; Lapajne, Načrt pooblastilnopravnih in poverilnopravnih določb za jugoslovanski državljanski (obligacijski) zakonik; Maklecov, Vračunljivost, krivda in nevarnost; Murko, Rodbinski ozi-ri pri naših neposrednih davkih; Polec, Pripombe kranjske deželne komisije k Mar-tinijevemu osnutku avstrijskega državljanskega zakonaka; Spektorski, Comte in Hegel; škerlj, Sklic in potek skupščine v gospodarskih zadrugah; Tomšič, Izseljevanje in vseljevanje z vidika mednarodnega javnega prava. Zbornik stane 80 din in naroča se v vseh knjigarnah, člani Društva prijateljev pravne fakultete pa dobe zbornik za članarino 40 din.
denar naložim
*	Velik železniški most čez Savo gradijo pri Bosanski Gradiški. Dolg bo 300 m in bo veljal 29 milijonov dinarjev. Ko bo zgrajen novi most, bo izginil poslednji pontonski most, ki je zlasti znan našim splavarjem, saj morajo biti vedno oprezni kadar vozijo pod njim, razen tega pa morajo tudi plačevati posebno pristojbino ker je sedanji pontonski most last občinske uprave v Bosanski Gradiški. Dela so že v teku in bo novi most popolnoma dovršen že letos v avgustu. Pravijo, da predstavlja novi most pravo mojstrovino moderne prometne tehnike in bo v ogromno korist normalnemu prometu med Bosno in ostalimi kraji naše države.
*	V Zagrebu hitijo kupovati stavbišča in sicer ne samo bogataši, marveč v največji meri mali svet. Vsi oni, ki so si s trudom in znojem prihranili kakšne tisočake, se trudijo, da pošteno naložijo svoj kapital in si postavijo varno streho nad glavo. Stavbišča na zagrebški periferiji so draga, prav draga, zato je mnogo pogajanj. In kolikor je treba preveč odriniti za zemljišče, toliko skromnejša je potem hišica. Tako je zlasti proti Savi in onkraj novega mosta zraslo polno novih hišic, v katerih stanujejo siromašni ljudje. So pa tam tudi prijazne lesene hišice meščanov, ki prihajajo semkaj na oddih le ob sobotah in nedeljah. V zadnjem času raste okrog Zagreba kakšnih deset novih mestnih naselij.
Kobre	%
ČPiUz, M z,h '

I Zahtevajte
I
I svetovno znamko

Zahvala z meje. Društvo prijateljev Slovenskih goric je prejelo z Prevalj naslednje pismo: »O priliki higienske razstave, ki je bila pretekli teden na Prevaljah, je bilo med naše matere in naše revne družine razdeljenih obilo koristnih potrebščin v blagu, čutimo se dolžne, da Vam za to izrekamo našo najglobljo zahvalo. Naše ljudstvo živi v bedi, zato tem hvaležneje sprejema vsako pomoč, v veliko uteho nam je pa tudi zavest, da nismo pozabljeni in osamljeni. Storili ste veliko dobro delo, važna pa je Vaša akcija tudi v narodnostnem oziru. Zahvaljujemo se Vam in Vas prosimo, da nas še v bodoče ne pozabite. Vam in vsem dobrotnikom najlepša hvala!« — Pismo sta podpisala župan Kugovnik in šolski upravitelj Lebič.
£ Ce hočejo biti radijski naročniki točno poučeni o urah, kdaj oddajajo najvažnejše evropske radijske postaje poročila o dogodkih, se morajo naročiti na »Naš val«, številka za prihodnji teden prinaša izpopolnjeno tabelo angleških poročil, poučen čianek »Nekaj besed o radijskem sprejemniku«, tretjo nagradno križanko, zabavna podlistka »Pošljite mi en dolar« in »Sposoben trgovski potnik«, zanimivo rubriko »Od tu in tam«, pregled »Radio in televizija« s poročili o najnovejših dogodkih na teh področjih, filmski pregled, kotiček za smeh in enajsto poglavje napete reportaže »Encnadstropna Amerika«. V programskem delu slede programi vseh važnejših evropskih radijskih postaj s posebnim izvlečkom najboljših oddaj. Novi naročniki dobe prejšnja poglavja »Enonad-stropne Amerike« brezplačno. Zahtevajte še danes na ogled eno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala: »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina stane saano 10 din.
* Skavti in »skavti«. Dravska skavtska župa nam je poslala: »V zadnjem času se pojavljajo v javnosti razne skupine, ki si neupravičeno lastijo ime skavti. Pri nas je edina mednarodno in od notranjega in telesnevzgojnega ministrstva priznana skavtska organizacija Savez skauta kraljevine Jugoslavije, katerega članica je Dravska skavtska župa in nobeno drugo »skavtsko« društvo v Sloveniji. Ker se razni samozvani »skavti« protipostavno poslužujejo za svojo propagando našega imena, kroja in oznak, prosimo javnost, da upošteva gornja dejstva, zlasti pa. da zavijanjem in neresničnim navedbam o delu in načelih Dravske skavtske župe ne naseda. Dravska skavtska župa je bila, je in ostane strogo nepolitično vzgojno društvo, ki navaja svoje članstvo k življenju po skavtskih zakonih in izpolnjevanju vseh dolžnosti do Boga, kralja in domovine.
Qmv
STE DLJ IV KVALITETNI AUTO.
1000 IX 2000 c-.tr GL. ZASTOPSTVO
O.ŽUŽEK
ljubljana TAVČARJEVA ul 11
* Lastnike konj obvešča poveljstvo 16. artilerijskega polka v Ljubljani, da odslej spet dnevno kupuje konje. Višina konjev naj bo od 156 do 165 cm, objem pa najmanj 20 cm več.
*	Najmlajši zakonski par v Zagrebu.
V cerkvi Sv. Blaža sta se v četrtek poročila dva mlada zaljubljenca ln se je mnogo občinstva zbralo v cerkvi. Pred oltar sta stopila 151etna nevesta in ženin, ki še ni dopolnil 18 let. Zaljubila sta se že pred nekaj leti in so naposled starši pristali k poroki, ženin je pripravnik na davčnem uradu, ima pa lastno hišo, da bo lahko vzdrževal družino. Za to poroko je bilo treba prositi posebnega dovoljenja od nadškofijskega ordinariata. V mestu so redke poroke tako mladih ljudi. Po hrvatskih vaseh in posebno še dalje na jugu pa to ni nikakšna posebnost in se marsikod poročijo dekleta s 14. letom ali še prej.
*	Zakleta hiša. V banatski vasi Poti-skem Sv. Nikolaju je izvršil samomor ugledni posestnik Karel Feistman. Dogodek je zbudil mnogo presenečenja. Feistman je bil zadnji čas ves pobit. Bal se je, da bo pri vsem svojem velikem bogastvu umrl v bedi in gladu. Zaman so ga tolažili. Segel je po lovski puški in se ustrelil. Po vasi govorijo, da je njegova hiša zapisana posebni usodi in da v njej prebivajo duhovi, ki ubijajo prebivalce. Resnica je namreč, da se je v tej hiši zgodilo že več ubojev in samomorov. Najprej se je ubila žena prejšnjega hišnega lastnika Štefana Rit ter ja; prerezala si je žile na rokah. Kmalu nato je bil v skrivnostnih okoliščinah od neznancev umorjen sam gospodar Ritter. Ko se je v hiši naselil Feistman, je njegova služkinja, Rusinja po rodu, iz čisto neznanih vzrokov ubila njegovo ženo in se je po zločinu še sama končala. Ta dolga vrsta žalostnih dogodkov je zdaj izpolnjena s Feistmanovim samomorom, zato kar ni čudno, če je preprosto ljudstvo prepričano, da imajo skrivnostni zli duhovi svojo oblast nad to nesrečno hišo.
*	Cela vas je pogorela. Iz Gospiča poročajo, da je v petek popoldne buknil požar v bližnji vasi Ribniku. Ogenj je zajel vso vas in je zgorelo 15 poslopij, človeških žrtev k sreči ni bilo in tudi živina se je mudila na paši. Precej škode pa je na poslopjih, pohištvi:, hrani in drugem. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Gospiča pri-
I.jubavna romanca dveh ljudi, ki sta našla srečo in uteho v ljubezni, čeprav S sta bežala od nje...	____■
Charles Boyer
tn Irene Dunne
UiPhavni krik
Predstave ob 10.30 (znižane cene) ter ob 15.. 17., 19. in 21. uri. KINO UNION, 22-21
I
HBflHHBBMMHBHHHMMK'' -v h ^S^WIHHHHHHIHI^^I^IHiHHI^^^^^^^^^^B
MAURICE CHEVALIER, v francoskem kriminalnem filmu
E. v. STROHEIM, PIERRE RENOIR, MARIA DEA
KINO MATICA — Telefon 21-24. Film odeporici, ki seje žrtvovala, da reši Ob 10.30, 15.. 17., 19. in 21. uri.
(PIEGES) .rala, da r
druge žene in o človeku b e š 11 j L
spela sta tudi sreski načelnik ln gospički župan Ta je vsaki prizadeti družini izročil tisočaka za prvo pomoč. Kaže, da so požar zanetili otroci.
*	Fazjte na otroke v z>belKi! V vasi Bo-raji blizu šibenika v Dalmaciji je zadela družino kmetovalca Gregorja Burazerja huda nesreča. Ko so domači imeli opravka okrog hiše se je pritepla v hišo svinja, ki je našla v zibki 7-mesečnega fantička Antončka. Takoj se ga je lotila in mu odgriznila levico. Tisti čas je tudi že prihi-tel oče v hišo in preprečil, da ni svinja docela raztrgala otroka.
*	Poškodbam je podlegel, iz Slovenjega Gradca nam poročajo: Napotnik Jakob, o katerem smo poročali, da ga je neki Ber-glez ucaril s kolom po plečih, da je padel v globino, je podlegel poškodbam. Poško-dovalec je menil, da bo Napotnik že med prevozom umrl in da ga ne bo mogoče točno zaslišati. Napotnik pa je pred smrtjo zbral poslednje moči in izpovedal, da ni sam padel, temveč šele potem, ko ga je kruti mladenič udaril z debelim kolom. Sodna komisija je ugotovila, da ima poškodovanec razbito ključnico in štiri rebra in močno raztrgana pljuča.
*	Pogreša se od preteklega četrtka 11. t. m. llletna deklica iz Ljubljane, ki se vse do danes ni vrnila k svojcem. Oblečena je bila ob odhodu v temno moder plašč, rjave nogavice in sandalce, na sebi je imela šolsko haljo. Oblekca je sestojala iz temnomodrega krila in rdeče bluze. Dekletce je ovalnega obraza, sinjih oči, lasje so kostanjevi in opleteni. Kmalu po njenem odhodu so bila o nestanku obveščena varnostna oblastva, vendar doslej ni bilo odziva. Kdorkoli bi srečal pogrešano dekle ali če bi morda kje iskalo zavetja, vsakdo se naproša, da o tem obvesti bližnjo orožniško postajo ali policijsko upra-
vo.
KRUPP O.ZUZEK
KVALITETNI LJUBLJANA TOVORNI AVTO TAVČARJEVA 11
*	Dve žrtvi zaspanega šoferja. Na mednarodni cesti nedaleč od Subotice se je v četrtek ponoči primerila huda prometna nesreča. Tovorni avto nekega subotiškega prevoznika se je vračal iz Beograda s tovorom petroleja. Okrog polnoči je avtomobil zadel ob kup kamenja in se prevrnil v jarek. Iz avtomobila sta padla delavca Štefan Poljakovič in Štefan šebenj. Nanju so se zvrnili sodi petroleja. Ljudje so prihiteli na pomoč, izvlekli so ju izpod sodov in ju spravili v bolnišnico, že na prevozu pa je izdihnil Poljakovič, a tudi šebenj ima tako hude poškodbe da najbrž ne bo okreval. Policija je ugotovila, da je bil šofer Evgen Kiš strašno zaspan in je za volanom zadremal, nakar je sledila nesreča.
*	žrtev razbojnikov. Nedaleč od vasi Farkaševca v Hrvatskem Zagorju sta se vračala s sejma kmeta Joahim Popovi č in Gjuro Stojančevič. Pri izhodu iz gozda sta ju s palicami napadla dva človeka. Stojančevič je zbežal, čim je prispel v vas Far-kaševac. je poklical občinsk-?ga redarja Petra Retnjaka na pomoč. Brž sta se vrnila na kraj napada. V jarku ob cesti, kjer je bilo nekoliko vode, sta našla Joahima Popoviča mrtvega. Takoj so bili obveščeni orožniki, ki so uvedli preiskavo. Na Popo-poviču niso našli nobenih drugih znakov nasilja kakor podplutbe na vratu. Sodijo, da sta razbojnika zadavila Popoviča in mu odvzela denar, s katerim se je vračal s sejma.
*	Osleparjen ženin. V vasi Stanojevičih v Hercegovini je kmetski fant Alija Ra-hinič pred dnevi zasnubil lepo dekle, doma iz vasi blizu Mostarja. Dekle se je podalo z njim na dom in je svatovanje trajalo 3 dni. V sosednji vasi pa je nevesta imela siromašnega ljubimca, s katerim je bila že dolgo znana. Ko je bilo svatovanje končano, se je mlada žena kratko in malo podala it svojemu prejšnjemu ljubimcu. Ko so jo zaslišali je izpovedala, da je svojega ženina ogoljufala zato, ker je njeni starši niso hoteli dati siromašnemu ljubimcu, zdaj pa, ko je poročena žena, se je lahko odločila na svojo pest. In tako se je svatovanje nadaljevalo tam, kjer bo zdaj mlada žena trajno ostala.
*	Gimnazijski ravnatelj v preiskavi. V Sisku je bila te dni končana preiskava proti ravnatelju ondotne realne gimnazije Josipu Korlajetu, ki je bil suspendiran, ker so ugotovili, da ie poneveril 206.000 din. Preiskava je trajala več mescev in jo je najprej izvršila komisija banske oblasti, nato pa sodišče. Direktor Korjalet je priznal, da je v teku 4 let poneverjal šolnine in druge dijaške pristojbine. Vsa zadeva je izročena državnemu tožilcu v Pe-trinju in se bo v kratkem vršila glavna razprava.
*	1. §: dobri živci. Človeku so potrebni v dnevni borbi za obstanek odlični živci, odporno mišičevje :n popolno zdravje. Za duševno delo potrebna je predvsem pravilna prehrana živčnih stanic. Človek, živčno izčrpan krepi svoie živce s tem. da vzame za dopoldansko in popoldansko malo juži-no 1 do 2 skodelici ovomaltina. (—)
*	Ljubljana — Bloke — Prezid — Ge rovo — Sušak, redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj, odhod s Sušaka ob 13. uri. Avtopodjetje Pečnikar, telefon 49-2S. (—)
■ ' ' .■ Postani in ostani član
Vodnikove družbe!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI — Telefon 41-79
Kdor se hoče do solz nasmejati, si mora ogledati film
Stanlio in Olio v Alpah
ki ga predvajamo danes ob 3., 5., 7. in 9. uri ter jutri ob pol 9. uri.
V dopolnilo; risane šaloigre in Foxov zvočni tednik
Prihodnji spored :
Ulica brez radosti
i? v-:

rane
u— Razstava 60 letnikov platnic Ljubljanskega Zvona v vogalnem oknu Tiskovne zadruge v šelenburgovi ulici je zelo zanimiva v grafičnem pogledu. Prva številka jubilejnega letnika ima dekorativni stal prvega letnika leta 1881., ki so ga izdajali Jurčič, Kersnik, Leveč in dr. Ivan Tavčar, številka je pa tudi vsebinsko na višku ter bo vse čitatelje zadovoljila, čitatelji naše revije, ki se žele še naročiti na jubilejni letnik, naj to takoj store, ker je samo omejeno število prve številke na razpolago. Naroča se pri Tiskovni zadrugi. Dalmatinova ulica 10. Cena letnika je 120 din, za dijake 90 din. Plačilo tudi v obrokih!
u— Danes vodstvo v jubilejni razstavi. V veliki jubilejni umetnostni razstavi, ki jo je priredilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov v spomin za prvo slovensko umetnostno razstavo leta 1900, bo danes tolmačil razstavljene umetnine gospod profesor Stane Kregar. K obilni udeležbi vabi DSLU.
u— Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja Anžiča Josipa. Pogreb bo danes ob 17 z Litijske ceste štev. 49 na pokopališče v štepanjo vas. Uprava združenja.
ZUNDAPP o:
KVALITETNI	LJUBLJANA-
MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11 VSAK MODEL DOBITE TAKOJ.
u— Marta Repo vševa-Radmanovičeva,
Ljubljančanka po rodu. članica zagrebške opere, bo pela drevi ob 20. prvič v ljubljanskem radiu. Pela bo razne vedre popevke. Ga. Repovševa je obiskovala v Ljubljani dramsko šolo in konservatorij in sodelovala dve leti v ljubljanski drami. Pred dvema letoma je gostovala v »Postržku«. V Zagrebu deluje že šestnajst let v operi, opereti in drami.
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljajte dr. KMETOVO MAZILO IN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrseva cesta.
u— Prepoceni vstopnice za koncert T prid ljubljanskim revežem se zde našemu občinstvu, saj takih glasbenih užitkov že dolgo ni imelo, na drugi strani bi pa tudi rado več žrtvovalo za mestne reveže. Zato so vstopnice prvih vrst in tudi cenejše že skoraj vse razprodane ter zato opozarjamo na prodajo v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Kakor znano, bo koncert. Iti ga priredi Glasbena Matica s sodelovanjem svojega zbora. Akademskega pevskega zbora, Ljubljanske filharmonije, Slovenskega vokalnega kvinteta in naj-odličnejših predstavnikov Glasbene akademije, v petek zvečer ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Kot solisti nastopijo r. prof. Glasbene akademije g. Julij Betetto, r. prof. Glasbene akademije Janko Ravnik, docent Glasbene akademije Karel Rupel. r. prof. Glasbene akademije Anton Trost, prof. Glasbene akademije Zora Zarnikova in gdč. Ljudmila Polajnarjeva. Ljubljanski filharmoniji bo dirigiral Niko štritof. zbor Glasbene Matice bo vodil Mirko Polič in Akademski pevski zbor nastopi pod vodstvom Franceta Marolta. Prav za prav bo torej več koncertov hkrati in akcijski od-j bor za zimsko pomoč si sedaj beli glavo, kako bi unionsko dvorano razširil in podaljšal. da bi vsaj vsi stalni dobrotniki ljubljanskih revežev mogli na koncert.
dr. Jcsfp Choiewa
DOCENT ne ordinira do 3. maja
u— Prirodoslov no društvo v Ljubljani priredi v torek 23. t. m. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi poljudnoznanstveno predavanje docenta g. dr. Ivana Pintarja o naši zdravstveni kulturi v prejšnjih stoletjih. Začetek ob 18.15.
u— Obisk dijakov zagrebške Akademije likovne umetnosti, ki je bil za danes napove dan jubilejni razstavi slovenske likovne umetnosti v Ljubljani, je zaradi zadržanosti prof. Krste Hegedušiča odložen za nedoločen čas.
u— .INAD Jugoslavija. Danes bo peS-izlet na Rašico. Zbirališče ob 13. v društvenih prostorih.
■— Idd banovinskega nagradnega natečaja sa najboljše likovne umetnine z motivi iz domače zgodovine. Kr. banska uprava (prosvetni oddelek) nam sporoča: Za razpis banovinskih likovnih nagrad za najboljše likovne umetnine iz domače zgodovine je bilo letos veliko zanimanje. Tekmovanja se je udeležilo 16 umetnikov s 23 deli, med katerimi je bilo 14 slik in 9 plastik. Razsodišče, ki so ga sestavljali univ. prof. dr. France Stele, prof. in akad. slikar Gojmir A. Kos, akad. kipar Boris Kalin in upravnik Narodne galerije Ivan Zor-mao in kateremu je predsedoval načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lox-ro Sušnik, jc prisodilo prvo nagrado v višini 6.000 din plastiki Tineta Kosa pod Značko sPuntarjeva prisega«, dve drugi nagradi po 5.000 din sliki Marija Preglja s>Za taborskim obz:djem« pod značko xPharonica« in plastiki Janeza W e i s s a »Slavnostni sprevod po ustoli-čenjus pod značko »III—X« ter dve tretji nagradi po 2.000 din sliki R a j k a Sla-p e r n i k a »Freskant Janez Ljubljanski pri delu« pod značko »Talma« in sliki T o-neta Kralja pod značko »Slovanska blagovcstnika«. Ugotovilo se je da je letošnji natečaj pokazal viden napredek proti lanskemu, ker so umetniki obravnavali dano nalogo konkretneje ln predmetneje. Vsa dein bodo po zaključku jub lejne razstave razstavljena v Jakopičevem paviljonu.

ZA BIRMO!
cenah najfinejše orig. švic. ure. Na zalogi vsak čas: »Glashütte«, »Schaffhausen«, »Omega«, »Doxa«, »Eleetlon« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BEATA LOGAR, Ljubljana
PRED ŠKOFIJO 15 — Telefon 44-32
u— Kar toplo vam bo pri srcu, ko boste
gledali in poslušali »Pekovsko«. Ta predstava nudi res mnogo za oči in srce. Občinstvu se je tako priljubila, da vedno znova napolnjuje dvorano. Za današnjo popoldansko predstavo »Pekovske« ob 15.15 je pričakovati še celo velikega navala. Zato si takoj priskrbite vstopnice v društvenih prostorih šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. Vlogo Načeta Frnikole bo igral spet g. Lavrič, ki je bil seoaj nekaj i" ;a odsoten. Prihodnja predstava »Pekovske« bo v torek 23. t. m. ob 20.3 5 kot dobrodelna predstava za revne učenke državne ženske realne gimnazije v Ljubljani.
REALITETNA PISARNA Franta Pristavec,
se je preselila Cz Erjavčeve c. 4/a,
na Gosposvetsko c. 3*1.
telefon 23-81	poleg »Figovca«
n— JNAK »Edinstvo«. V ponedeljek,
22. t. m. ob 20. uri bo sestanek debatnega odseka. Udeležba je za vse prijavljence obvezna.
u—Jurjevanje na Ljubljanskem gradu
pripravlja ne samo šentpetrska podružnica CMD, marveč moramo necavno prvo napoved izpopolniti z navedbo, da se za uspeh jurjevanja vneto prizadeva tudi šentjakobska podružnica CMD. Obe podružnici zgledno sodelujeta in plemenito tekmujeta, da bi priskrbeli osrednjemu odboru CMD čim več gmotnih sredstev za obrambo naše narodne posesti na meji. Šola pri Sv. Treh kraljih na Kozjaku, ki se pravkar dovršuje, je najvidnejši dokaz, kako dela in kaj ustvarja CMD na naši meji. Vse podružnice so letos poživi jene, ustanavljajo se tudi nove, vsem pa hočejo prednjačiti ljubljanske edinice. Letošnje jurjevanje na Gradu, napovedano na praznik Vnebohoda dne 2. maja ali v primeru neugodnega vremena na nedeljo dne 5. maja, bo prav gotovo privabilo številne Ljubljančane, ki se bodo razvedrili in obenem prispevali svoj oboi za CMD.
Z DKW avtomobilom največ vožnje z dodeljenim gorivom. — Vprašajte DKW vozače. — Gen. zast. J. LOVŠE, Ljubljana — Tel. 27*28
u— Birmanske botre za svoje tri otroke, hčerko in dva sinova, ki so vsi dobro zgo-jeni, prosi po tem potu nižji uslužbenec v Ljubljani, siromašen sicer, a pošten in dostojen. Po tej nenavadni poti se zateka, ker nima osebnih znancev. Dobrosrčne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: »Hvaležni birmanci« na inseratni oddelek »Jutra« v šelenburgovi ulici.
u— Charles B°jer v najnovejšem filmu »Ljubavni krik« v Ki"u Unionu. Eden najbolj oboževanih predstavnikov ljubimskih vlog, nepozabni prestolonaslednik Rudolf iz prekrasnega filma »Mayerling«, znameniti francoski umetnik Charles Boyer nastopi danes na platnu kina Uniona v filmski Ijubavi romanci »Ljubavni krik«. Njegova partnerica je prelepa Irene Dunne, umetnica in pevka velikega stila. Film »Liubavni krik« je dosegel v Parizu in povsod drugod velik uspeh. Film je globoka ljudska drama dveh ljudi, ki najdeta v zmedi modernega življenja rešitev v ljubezni, pred katero sta oba bežala. O igri Charlesa Boyerja ni treba pisati poveliču-jočih glos. Poznano je in vemo, da daje ta nadarjeni francoski umetnik v njej zmeraj vsega človeka, ne praznega igralca. Tudi vsebina filma je takšna, da mnogo pripomore k uspehu tega prelepega filmskega dela. Oboževalci lepih filmov bodo našli pri tem filmu v kinu Unionu mnogo užitka. (—)
u— Mala kronika tatvin. Sezona kolesarskih tatvin se je z nastopajočo pomlad-
jo spet v potei meri pričela. Tako je bflo
ukradeno dne 17. t. m. izpred Erjavčeve
trgovine v Wolfovi ulici moško kolo znamke Peugeot, zeleno pleskano, z novim us-njatim sedežem, vredno 600 din. — Prav pridejo tatovom tudi posamezni deli koles. 17. t. m. je izginila raz kolo na dvorišču zavarovalnice Croacije dinamo svetilka z reflektorjem znamke Sbick v vrednosti 220 din. S triciklja pa sta bili v noči na 15. t. m. na dvorišču v Terstenjako-vi ulici ukradeni s prvih dveh koles pnevmatiki z zračnicama v vrednosti 360 din. Razno orodje, kakor nakovalo težko okrog j 50 kg., primož. kovaško kladivo, dvoje kovaških klešč, velika kovaška pila in razna dleta — vse skupaj v vrednosti 800 din so odnesli na nepojasnjen način neznani zlikovci v času od decembra do marca s stavbe v Ruski ulici na škodo Viljema Battelina. Zlat poročni prstan, damska zapestna ura, še nova ročna torbica iz črnega usnja, 1600 'lin gotovine, nekaj pisem in potrdil in še poselika knjižica, vse skupaj vredno blizu 2.000 din, je bilo ukradeno iz spalnice na Krekovem trgu n v škodo Ivanke Slugove. Pretekli teden pa je bilo vlomljeno v avtomat plinske ure v kleti na Resljevi cesti 16 in ukradeno 294 din na škodo mestne plinarne.
u— V tečaj za izdelovanje kožnih rokavic se sprejema vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropolu. ( — )
u— Pridite drevi gledat zabavno komedijo »Mladi gospod šef«, ki io uprizori Sokolski oder v Zg. Šiški. (—)
u— Skupina bojevnikov na V»ču uprizori danes popoldne ob 16. in 20. uri v Društvenem domu na Glincah dramo »Stil-mondski župan«, žaloigro lz svetovne vojne. Vstopnina običajna, od 3 do 8 din. čisti dobiček je namenjen za postavitev skupnega spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne na Brezjah. (—)
u— Godbeno društvo Sora 1* Medvod, priredi na Vnebohod 2. maja ob treh popoldne na Svetju pri Medvodah veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Tablice, ki so bile že lansko leto kupljene veljajo tudi še sedaj, ker je bila tombola prenešena od lanskega leta na letos. Pred tombolo bo koncert. (—)
u_ Združenje krojače v, Krojačic in sorodnih obrti v Ljubljani opozarja pomočnike, pomočnice, vajence in vajenke tega združenja, ki so prosili za poslovne knjižice, da pridejo k združenju po poslovne knjižice, ki so že napravljene, in sicer: v ponedeljek 22. t. m. od črke A do K, v torek 23. t. m. od črke L do O- v sredo 24. t. m. od črke P do S in v četrtek dine 25. t. m. od črke š do ž. (—)
u— Ribarsko društvo v Ljubljani odda nekaj ribolovnih dovoljen,j v Savi po ugodnih pogojih. Reflektanti naj se zglasijo v torek 23. in petek 26. t. m. v društvenem lokalu. (—)
u— Kuharski tečaj se je že pričel. Sprejme se še nekaj učenk. Preglasiti se je v Wolfovi 10. druga veža, L nadstropje. (—) u— Za dame prinašamo veliko izbiro bluz! Ign. žargi. Sv. Petra cesta 11. (—)
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarja pljučnih vrhov, zastarelem kaši ju, zasluzenosti, dolgotrajni hripavostf tn hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI
izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba Je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PÜHLMANN & Co., Berlin 614. Müggelstrasse Nr. S5-25&.
Odobreno od min. joc. pol. samtetsku oddelienie	2416 od 12. XII. 1956
delku finančne kontrole v Ratečah. Priob-čujemo sliko z novo državno zastavo, ki vihra ponosno v pomladnem zraku na 30 m visokem drogu. Zastava ie dolga 20 m in široka poldrugi meter. Želeti bi bilo. da bi zgled iesen ških rodoljubov posnemali tudi drugje in da bi posamezni naši kraii kupili slične reprezentativne zastave tudi drugim na<im obmejnim postojank tm. Kakor čujemo je že v toku akc.ja med ljubljanskimi člani Touring-kluba. da kupijo slično zastavo za naše graničarje in finančno kontrolo na Korenskem sedlu.
Koncert Ljubljanske filharmonije
v ponedeljek 22. t. m. dirigira znani skladatelj in kapelnik gledališkega orkestra g. dr. Danilo š v a r a. Koncertu daje poseben poudarek sodelovanje enega najpomembnejših bolgarskih skladateljev, daleč preko meja Bolgarije znanega Panče V 1 a-d i g e r o v a. Gostovanje znamenite operne
pevke ge. Vanje Leventove ▼ irarat, koncert g. Vladigerova v radiu ki posebej I še njegov nastop na koncertu, prav kakor izvajanje njegove pomenljive simfonične skladbe na tem koncertu, dalje predavanje največjega bolgarskega muzfkologa dr. Kamburova v sredo 24. t. m. — vse to je brez posebnih načrtnih priprav dalo okvir »bolgarskemu glasbenemu t e d n u«.
Veseli nas, da s«? je začelo ▼ zadnjem času razširjati in poglabljati zanimanje za bolgarsko glasbo, ki se v svojem razvoju naslanja na bogati narodni melos m lahko nudi našemu občinstvu marsikaj norega. Želeti je. da bi se vezi z bolgarskimi glasbenimi krogi utrdile in prinesle smotrno medsebojno sodelovanje.
Ponedeljski koncert Ljubljanske filharmonije bo obsegal poleg Vladigerova èe interesantno točko domačega skladatelja Bernarda >Scherzo za godalni orkester« ln simfonijo čajkovskega. Pomenljiva glasbena prireditev je vredna vse pozornosti! — Vstopnice so res dan v peed-prodajl pri blagajni kina Union.
še enkrat o Domu Franje Tavčarjeve
Zelenica, pomladni raj smučarjev
Lepote in zanimivosti krajev okrog Napolija
Medtem ko se je v dolinah narava prebudila, pokriva hribe še debela plast snega. Ko se raztepejo oblaki in megle, vidimo iz Ljubljane bele grebene planin, ki žare v pomladnem soncu. Mnogo jih je, ki še niso spravili dilc v shrambo. Vsak prosti čas izkoristijo, da pohite v planine, da se naužijejo pomladnega sonca in presmučajo bele strmine. Ni lepšega kakor pomladna smuka. Pozimi nič kaj dobro ne de, ko se prevrneš v mrzli pršič. Zdaj pa taki padci kar osvežijo. Zrak je čist, žarki se upre-jo z vso svojo močjo in v kratkem ti polt močno potemni.
Poz'mi je bilo v dolinah mnogo snega. Ni se bilo treba povzpeti na hribe. Zdaj pa je treba še nekoliko stopiti, da prideš do smučišč. Kdor ima sedaj namen, da bi se smučal, vedno pravi: Julijske Alpe so daleč, vožnja precej stane, poleg tega je pa treba še precej pešačiti... KdoT hoče priti čimprej in z najmanjšim trudom na snežene poljane, ta se bo odpravil na Zelenico.
Ta smučarska postojanka je severno od Tržiča. Tam je še zdaj povprečno meter debela plast snega. Krasna smučišča za začetnike in mojstre v smučanju. Dostop na Zelenico je zelo lahek. Z vlakom se odpelješ v Tržič. Odtod greš po zložni Ljubeljski cesti do cerkvice sv. Ane. Pot ni dolgočasna: vrste se travniki in gozdovi, vsi prerasli s pomladnim cvetjem. Vedno bolj se bližajo vrhovi planin, na levi vidiš Begunjščico, na desni pa stoji Košuta. Prehajaš v objem hribov. Zc greš mimo vile barona Borna in se ustaviš pri cestarju. Dve uri je od Tržiča do cestarja.
Vse do sem ni snega. Toda tu že vidiš bele poljane, zasneženo Begunjščico. S ceste zaviješ na levo in se podaš skozi zasnežen gozdiček proti Zelenici. Kar naenkrat prestopiš s poljan, prepreženih s cvetlicami na sneženo odejo. Nekaj časa hodiš po ravnini do strmega pobočja, s katerega se je utrgal ogromen plaz. Še sedaj leže na koncu strmine dva metra velike sneženj krogle. Saj je sedaj na plazu osem metrov snega! Po tem plazu se počasi dvigaš in po eni uri hoda od cestarja se ustaviš pred pri jazno kočo na Zelenici. Skupaj tri ure iz 'LtitŠM. iw»wàw:>i? ki ^rc morejo 4yto, pride
jo tu na svoj račun kakor nikjer drugje.
Z avtomobilom se lahko pripeljejo prav tk Sv. Ane. Dobro uro vožnje iz Ljubljane, eno uro hoje: v dveh urah iz Ljubljane na divnih belih poljanah!
Koča stoji na ravnici pod severnim pobočjem Begunjščice. Pročelje krase trofeje drznih ali pa tudi nerodnih smučarjev — polomljene dilcc... Z velikimi črkami je napisan pozdrav vsem obiskovalcem: smuk! Vstopiš. Oskrbnica Maksa te sprejme. Hitro postreže s toplim čajem. Potem imaš na razpolago vsega dovolj, da si utešiš glad in pogasiš žejo. Zunaj se le-skeče sneg, ki ga ožarja sonce. Vse preveč vabljivo je, da bi bil še nadalje pod krovom, ki se ti zdi kakor domača hiša.
Dilce na noge pa hajd uživat belo opojnost! Za začetnike je kar pri koči ravnica in položna strmina. Kdor pa hoče pokazati, kako obvlada tehniko smučanja, se bo podal na p!az pod Begunjščico. Plaz je dolg in strm. Kar divji je pogled v globino. Na tej strmini so bile prejšnjo nedeljo tekme v slalomu Smučišč je na Zelenici v izobilju. Od položnih do največjih strmin
Saj naši smučarji dobro poznajo Zelenico. Vedno je dovolj izletnikov Posebno sedaj spomladi pride na Zelenico preko nedelje pa tudi za ves teden mnogo smučarjev. Večina se pripelje kar z avtomobilom, saj ni na Ljubeljski cesti več snega. Prejšnjo nedeljo je priredil Putnik izlet: pripeljala sta sc dva polna avtobusa smučarjev, poleg tega je bila pa še dolga karavana osebnih avtomobilov. Vsi so se zvečer vračali veseli in zagoreli v Ljubijano.
Res, kdor se želi naužiti pomladne smuke in sonca naj gre na Zelenico. Malo napora, mnogo razvedrila. Kdor pride enkrat tja, postane vnet obiskovalec Ni kraja, kamor prideš tako hitro in tako lahko med strme stene planine.	Mipa
Zastava na meji
Jeseniški rodoljubi so nedavno zbrali med seboi vsoto s katero so kupili veliko državno zastavo, ki so io poklonili od-
Poslopje na Novem tr^u, v katerem j« internat Franje Tavčarjeve
Llubljana. 20. aprila
Minulo nedeljo smo priobčili poročilo o srednješolskem internatu Franje Tavčarjeve. ki ima svoje nove prostore v Auersper-govi hiši na Novem trgu. Internat se ie ▼ kratkem času svoiega obstoja tako lepo razvil in je tako urejen, da bi mogel služiti za zgled sličnim ustanovam. Mi smo o tem prav tako poročali Da glej ea šmen-
Za razvedrilo dobro staži jo različne igre
ljartSka pertrirfjska hSa, v kateri m> na »široki nogi« živeK njeni prvotni plemiški lastniki, ki so jo postavili v časih, ko v mestu še niso poznali sedanje gneče, je bilo mogoče kupiti stavbišče za > nekaj« nižjo ceno od današnje in 3o stavbeniki merili prostor Se na klaftre, je daila sedai streho domu, M je bal ustanovljen po plemeniti zamisli blage poteoj ni ce Fran j«
Učna ara ob pomoč! zavodovih vzgojitelje
ta: dogodila se je taka. da moramo priobčevati popravek, sicer ne uraden ln po tiskovnem zakonu, vendar tak, da bo pomiril vse. ki iim naslednje ni bi'Lo všeč: K članku smo namreč pridejali nekaj fotografskih reprodukcij, ki naj bi nazorno predočevale udobnost v zavodu. Toda marsikatera dobra mamica ni moela na slikah prepoznati svoje ljubljenke, ki jo je za~ upala internatu. Kako bi jo tudi, ko ao bile v preveliki gorečnosti zamenjane sii-
Tunfai^wa, ln hf tsn, da Je • to najeti prav «e BBBtora, je njegovo notranjost takx> Mesi viaodoe, razsežne ln zračne so učHnice» Jedilnica ki večja speJzalca» kl je rana, kakršne bržkone M enaka v drugi zasebni hiši v mesto. Poteg trebudh prostorov ima dotn za slojih njih 26 gojenk posebno botniäco sobot, velik», da bi apra*»®. n. pr. v aoioAn niSnid vanjo več ko 20 bofnfln^
Pogled t spalnico, esatto fei
ke iz internata Franje Tavčjifluve s iz Doma visokošolk. Učeča se dekleta, naj si so iz tega ali onega zavoda so nam vsem pri srcu. pa nd čudno, če pride do majhna zamenjave.
Danes pa le poglejte prave sSBne tz Ite-ma Franje Tavčarjeve in na njih bodo martere z vso gotovostjo spoznate svoie ljrA-ljenke. Vsi drugi pa bodo po slikah spoznali, kako snažno, svetlo, zračno in udobno je v zavodu. Kar se tiče udobnosti prostorov samih, je mogla uprava ž ncjfcni prarv razsipno razpolagati. Tk stara Uub-
v fe
te powsod ie njeßwa vetièa
v dobro razpoloženj«, ftav za-fco se tudi we snjenke tako (kinu ootuBfc, Ido ako nikjer utesnjene v svojem Aoniu. Spričo stefaflwt vodstsa. odlične odrm pa ob pomoči pre&ktinje ki profesoric gO-jenhe tudi v dotah prav dobro napredujejo. dnrafičajo v adravija ki zadovoljstva ter s tun oprawičujedb »ec nade svojih startev. ki so jih stavSS nanje n na aasod.
m
ft x JbOHU;
Ljubiteljem fotografije !
Vprašajte Vašega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino specijalno fototrgovino
Janka Pogačnika,
v Ljubljani, Tjrševa c. 20.
u— Cenjeno občinstvo Se obvešča, da
priredijo naši vrli poštarji tudi letos svojo bogato tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki Glavni dobitki so: štirisedežen avto. šivalni stroj osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nabavite si pravočasno tombolske tablice, da ne bo pozneje kesanja. ker ie vsakdo lahko med srečnimi, da dobi avto ali karkoli za 5 din. Ni oa samo to. da ste lahko srečni, temveč obenem pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi čisti dobiček • v socialne in dobrodelne namene, ker ima ; veliko število bolnih članov, za katere skr- j bi z bolniškimi podporami, ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero so letos nabavili nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak t» svoji moči podpre naše poštarje s tem. da sd na- ; bavi čim več tombolskih tablic. Kolo sreče se bo vrtelo dne 5. maja ob 15. uri i na Kongresnem tr^u.	J
Samo Din 49»— Vas stane ! fotografski aparat na zviti film 69 — sveže filme od Din 11.—
dalje, dobite pri
Foto Tonristu Lojzu Šmucn
NA ALEKSANDROVI CESTI 8
kjer tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Leice, Contaz, Roileflex itd.
n— Iz vrst brezposelnih natakarjev smo
prejeli daljši dopis v katerem navajajo, da je natakarski ples v pravkar minuli ; sezoni prinesel okrog 26.000 din čistega dobička, vendar pa brezposelni natakarji od tega dobička še niso nič dobili, čeprav so večinoma dražinsk4 očetje. Prosijo, da se zadeva z dobičkom pojasni, da pridejo brezposelni natakarji do svoje pravične podpore.
u— Pevovodje. pevska društva in privatne osebe, ki ooseduieio rokopise Pre- j lovčevih pesmi nujno prosim, da mi iih ! pošljejo na moi naslov v čim krajšem času. j ker i:h potrebujem za izdajo zbranih del. ! Prav tako prosim pevovodje in pevska • društva da mi izvolijo sporočiti, katere Prelovčeve pesmi so v letu 1939 in do 1. aprila 1940 na novo naštudirali ter izvajali Nina Prelovec. Ljubljana Dalmatinova ulica 13.
u— Društvo za ceste v Ljubljani sklicu- J je III redno skupščino na dan 22 aorila ob 18 uri v prostorih Avtokluba. Kongresni trg 1 Vsi člani, zastopniki in predstavniki prometnih, turističnih in gospodarskih organizacij so vabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.	;
u— šentjakobska Knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7. je odprta ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12., popoldne od pol 16. do 20. ure.
Iz Celja
e— III. Celjski kulturni teden bo od nedelje 28. t m. do sobote 4. maja. V mali dvorani Celjskega doma bo od 28. aorila do 4. maja razstava celjskih slik moistra Jakopiča in osnutkov kiparja Bernekerja. V ponedeljek 29. t. m. ob 20. bo v isti dvorani Jakopičev večer, na katerem bo poleg treh recitacij iz Jakopičevih spisov in recitacij izjav o Jakopiču predaval o mojstru univ. prof. dr Fran Mesesnel iz Ljubljane in pojasnjeval svoje predavanje s skiop-tičnimi slikami. V torek 30. t. m. ob 20 bo ravnotam koncert slovečega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche, ki pravkar zaključujeta svoio izredno uspešno turnejo po Sloveniji. Ostale prireditve ki so bile tudi še v načrtu, je moral odbor zaradi neugodnih prilik preložiti na iesen.___
Samo še kratek čas!
Prvovrsten semenski krompir, banaška moka, oves in koruza po znižanih cenah pri JLGOPKOMET GOLOB IVAN, CELJE,
Krekova 11.
e— »Trideset sekund ljubezni«. Mariborsko Narodno gledališče ie uprizorilo v petek zvečer v celjskem gledališču prijetno, moderno in učinkovito veseloigro »Tride-»eri sekund ljubezni«, delo italijanskega oi-sntelja Alda de Benedettila, v skrbni in temeljiti režiji g. Jožeta Kovica. Zelo posrečene in dobro karakterizirane kreacije so nudili gdč. Rasberger leva (Grazia Siriani jeva). gg. Gorinšek (Cesare Siriani). Cr-nobori (Piero Guarandi). Verdonik (Tullio Siriani). Košuta (Aguzzi) in Košič (advokat) ter ge. Zakrajškova. Savinova in Go-rinškova. Gostje so nudili večer dobreea humorja. Predstava ie bila žalibog sflabo obiskana, ker ie ta mesec natrpan s prireditvami. — R. P.
e— Mestni svet bo imel sejo v petek ob 13.30.
e— Ljubljanska opera bo uprizorila v torek v celjskem gledališču Dvorakovo slovito opero »Rusalko«. Predstava ie izven abonmaja Preskrbite si vstopnice čimorei v predprodaj; v Slomškovi knjigarni.
e— Predavanje o k0čevcki zemlji in narodno obrambnem delu bo iutri ob 20 v risalnici meščanske šole ood okriljem celi-skih podružnic CMD. Predaval bo potovalni učiteli g Ostanek iz Ljubljane. Predavanje bodo spremliale številne s ki optične slike. Vstopnina za dijake bo prosta, za ostale samo 2 din Ker ie snov predavanja za današnie čase aktualna, pričakujemo, da se bo občinstvo udeležilo predavanja v velikem številu.	___
Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne piostore
PRESELIL
iz Dr. Žerjavove ulice 3-1. na
Glavni trg št. 16,
v bivše prostore trgovine s steklom Weiner. Za cenj. naročila se še v nadalje priporoča
Dobrotinšek Anton,
elektro in radiotehnično podjetje
CELJE	Telefon 240.
e— Pogreb g. Ivana Blagotinška, finančnega preglednika v p. v Celju (ne Dobro-tinška). kakor ie bilo včeraj pomotoma objavljeno). bo danes ob 16. iz mrtvašnice na
mestnem pokopališču.
e— VIII. redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo
v nedeljo 28. t. m. ob 8. dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma. (—) e— Pomladni plemenski sejem za bikce
pomurske pasme bo 3. maja v St. Juriju ob juž. žel. Kmetovalci, ki si želijo nabaviti bikce, se naj seima udeleže.
e— Odlaganje smeti. Mestno poglavarstvo razglaša, da ie odlaganje smeti na So Lanovžu prepovedano in ie odrejeno novo smetišče v opuščeni strugi Voglaime v Za-vodni. Proti kršilcem te prepovedi bo uvedeno kazensko postopanje.
e— Tri hude nesreče. Ko ie 321etni hlapec Ivan Obreza iz Zavodne pri Celju vozil po cesti z dvovprežnim vozom, sta se konja splašila. Obreza je padel pod voz. Kolesa so šla čezenj in mu hudo poškodovala obe nogi. — V St. Vidu pri Grobel-nem je padel 801etni dninar Miha Godici v spanju s kozolca ter si zlomil več reber in poškodoval obe nogi. V petek je padel 521etni progovni delavec Rudolf Vanovšek iz Pečovnika pri Celju po nekem pobočju 20 m globoko in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
e— Srečke za II razred drž. razredne
loterije so prispele Obnovite srečke čirn-prei v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a— Odbor za počastitev spomina blago-poknjnega Viteškega kralja Aleksandra I.
I "edini tel ja v Mariboru je na svoji seji dne 17. t. m. sklenil, da odda izvršitev spomenika in vlitje v bronu. Delo je bilo poverino gg. akad. kiparju Borisu Kalinu iz Ljubljane in inž. arh. Jaroslavu Černigoju iz Maribora, ki sta ob natečaju za spomenik prejela prvo nagrado. Vlitje spomenika v bron je bilo oddano znani umetniški livnici »Voždovac« v Beogradu.
Obleke,
moške in otroške, solidno pri »LAMA« — Maribor.
Kobanski teden. Danes ob 10. bo nastop selniškega mladinskega zbora. Ves dan traja tudi šušmeljeva razstava, ki vzbuja veliko zanimanje.
a— Gradili bodo Hutterjev stanovanjski blok. Poročali smo že, da bodo najbrž že letos pričeli graditi veliki Hutterjev stanovanjski blok ob Ciril Metodovi, Razlago-vi, Prešernovi in Maistrovi ulici. Sedaj, so že pričeli kopati tla v svrho preiskave terena. Sedanji objekti sredi parcele ostanejo do zazidave kompleksa, ker bodo služili za razne potrebe med gradnjo.
a— Prihodnja dramska premiera v gledališču bo učinkovita švicarska drama »Izdaja pri Novari«.
a— v Ljudski univerzi bo predaval jutri znani skladatelj in muzikolog iz Zagreba dr. Božidar širola o temi: »Od ljudskih glasbil do modernega orkestra«. Skioptič-ne slike.
a— Nagrade dijakom mariborske trgovske akademije. Savez nabavljalnih zadrug
drž. uslužbencev v Beogradu je razpisal tudi letos večje število nagrad za najboljše spise iz zadrugarstva. Temu pozivu so
se v lepem številu odzvali dijaki tukajšnje drž. trg. akademije. Letos je bilo nagrajenih 10 dijakov in dijakinj. Denarno nagrado po 150 din so dobili Ciril šuligoj, Germana Wretzel in Kos Rudi, denarno nagrado po 100 din Mira šentjurc, Beno Ber-glez in Vili bald Hecl, denar no nagrado po 50 din Leopold Kunej. Katica Narat, Berta Kotnik ter Vera Močivnik.
Za birmance
venčke. bele nogavice, židane tra-ke, kombineže, hlačke, najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24.
a— Himen. Včeraj popoldne se je poročil v tukajšnji magdalenskl cerkvi odvetniški konc pient g. dr. Ivan Cerkvenič, ki je znan nacionalni in društveni delavec, z gdč. Jurino Cerkveničevo. Priči sta bili prof. Vrabec in dr. Peric. Zavednemu nacionalnemu in sokolskemu paru želimo obilo sreče.
a— Zakasnela spomlad: prva zelena bukev na Kalvariji. Na mariborski Kalvariji, tam nad mostičkom so v strmem bregu mlade bukve, katerih ena je zadnja leta kot prva ozelenela najkasneje do 16. aprila. Letos se je zakasnila za tri dni; šele izredno toplo sonce zadnjih treh dni je omogočilo brstje tudi na ostalem gozdnem in vrtnem drevju.
a— Zanimivo naravno čudo: dežujoči gabri v mariborskem parku. V mariborskem mestnem parku blizu vhoda od Kamniške ceste in Rožnega griča že nekaj dni vzbuja pozornost ob potu stoječi gaber. Nekdo mu je od velike, 'na pot štrleče veje odčesnil postransko vejo. Na ranjenem mestu pa se je naenkrat pojavila mokrota, ki je ob toplejšem soncu prehajala v dežju podobne kapljice. Včeraj dopoldne je iz te vejine rane kar deževalo, da je nalikovalo počeni vodovodni cevi. Pod drevesom je nastala že velika luža. Pojav pač zasluži, da si ga ogledajo veščaki in ga razložijo širši javnosti že zaradi prepotrebne večje zaščite javnih nasadov.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
a— Red in mir. Noč na soboto je bila zelo mirna. Mariborčani že dolgo ne pomnimo tako mirne noči, ki bi potekla tako v redu in miru. Nedvomno gre to tudi na račun prodirajoče treznosti in spokorno-sti.
Kinematografi
Novo mesto. Protituberkulozna liga v Novem mestu je podarila dijaški kuhinji 700 din. Iskrena hvala.
Vrhnika. Koncert APZ na Vrhniki bo v nedeljo 28. t. m. ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. Opozarjamo občinstvo, naj seže takoj po vstopnicah. Program v glavnem turnejski. Dirigent g. France Marolt.
Ribnica. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes popoldne in zvečer ob običajnih urah češki film -Božji mlini«. Za dodatek Foxov zvočni tednik.
Bled. Zvočni kino bo predvajal drevi ob 20. film »Lord Jeff« in obilen dodatek. Popoldne kino ne bo imel predstav radi mladinske operete »Kristalne čaše«. (—)
Ptuj. Zvočni kino bo predvajal danes v nedeljo ob pol 16.. pol 19. in pol 21. film »Pustolovščina Toma Sawyera«. prirejen po istoimenskem romanu Marka Twaina. Film je barvan. Za dodatek filmski žurnal.
Jesenice. Kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. uri velefilm »Nesmrtni valček« (J. Strauss kralj valčkov), s Pavlom Hörbigerjem in Greto Theimerjevo. Med dodatki zvočni tednik in risana Sala -Mornar Popaj«. Sledi »Pesem sreče«. (—)
Iz Ptufa
j— Smrt nesrečnega zidarja. Na Bregu pri Ptuju se je zgodila huda nesreča. 47-letni zidar Anton Pišek iz Dražencev ie bil zaiposljen pri zidavi nove stavbe Ko se ie spenjal po lestvi navzgor na zidarski oder. je izgubil ravnotežje in padel v globino. Za njim pa se ie sprožila tudi skladovnica opeke, ki ga i e pokopala ood seboi in mu povzročila smrtne poškodbe Tovariši 90 mu prihiteli takoj na pomoč in ga odpravili v ptujsko bolnišnico. Ker pa so bile njegove poškodbe smrtne, so ga morali odpeljati na njegov dom v Dražence. kier je kmalu nato umrl Zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok.
Royal kino, Ptuj, predvaja film zabavnih senzacij in napetih dogodkov »SERGEANT BERRY«. V glavni vlogi Hans Albers, Herma Relin. — Prihodnji spored: Izbran film aktualne vsebine »Ječa brez rešetk«.
j— Glasbena Matica priredi v torek 23 t. m. ob pol 21. v svoji dvorani violinski koncert. Igral bo svetovni violinist Soetens.
Iz Tržiča
6— Kino bo predvajal danes (v nedeljo) film »Kapetan "carjeve garde«. (—)
Z Jesenic
Sokolsko društvo Jesenice ponovi tret jič narodno igro »MIKLOVA ZALA« v nedeljo 21. aprila OB POL 3. Dosedanje predstave so bile rekordno obiskane. — Pridite! Rezervirajte vstopnice.
Iz Hrastnika
h— Huda zima je prizadela naš občinski vodovod. V marsikateri hiši zaradi zmrz-njenja niso imeli več mesecev vode iz vodovoda. Najboli prizadeta ie bila naselbina Pod skalo. Ta vodovodni odceD ie bil speljan šele lansko leto. Kdor ie ooazoval gradnjo tega odcepa, ie že tokrat lahko sklepal, da bo pozimi voda v tako plitve jarke položenih cevih gotovo zmrznila. Resnici na ljubo ie treba povedati, da so bili ti iarki izkopani v živo skalo, zavolio česar so ostala tako plitvi. Pozivamo občinsko upravo, da se ta nedostatek v letošnjem letu odstrani.
h— Pogreb tragično preminilega brezposelnega delavca Viljema Gačnika se je vršil v sredo. Pogreba se je udeležilo mnogo pogrebcev s steklarsko godbo in steklarskim pevskim zborom. Pri odprtem grobu sta govorila dolski župnik g. Medvešek in g. Josip Erjavc. Naj v miru počiva! Sorodnikom naše sožalje!
h— Naši rezervni oficirji so ustanovili lastno poverjenlštvo, kateremu načeluje rezervni kapetan g. Jože Groznik.
h— Meningitis se je pojavil pri nas v Hrastniku. Zbolela je pred tedni za to nevarno boleznijo 13-letna učenka Marina Klenovškova. Občinski zdravnik g. dr. Dolane je poslal obolelo deklico takoj v celjsko bolnišnico, doma pa je izvršil vse po-
trebno, da se prepreči razširjenje te bolezni. Po nekaj tednih je deklica zdaj že zdrava. Kakšnega novega primera te bolezni doslej pri nas še ni bilo.
h— »Zadrega nad zadrego« je naslov šalo igre, ki jo uprizori danes ob 17. že drugič naše sokolsko gledališče. Sodeloval bo tudi sokolski jazz-orkester.
Iz Kranja
r— Koncert APZ bo v sredo, 24. t. m. ob 20.30 v Narodnem domu. Akademski pevski zbor bo pel isti spored kakor na svoji turneji po državi. Celotni zbor nastopi pod dirigentom g. Francetom Marol-tom. Opozarjamo občinstvo, naj si vstopnice preskrbi takoj v prodaji.
r— Huda prometna nesreča. Včeraj se je dogodila pred hotelom »Staro pošto« huda prometna nezgoda, katere žrtev je postal mizarski mojster g. Ivan Pečenko iz Kranja. Pečenko je šel čez cesto, tisti trenutek pa je iz mesta privozil osebni avtomobil nekega gorenjskega hotelirja. Nenadno se je Pečenko znašel pod kolesi avtomobila, ki so mu stria levo nogo, poleg tega je dobil še lažje poškodbe in praske na glavi. K sreči je vozač takoj zavrl voz, tako da
je ponesrečenec obležal med prvimi in zadnjimi kolesi; v obratnem primeru bi mu šlo zadnje kolo čez prsi. Lastnik avtomobila je nato ponesrečenca naložil na avto in ga odpeljal v bolnico
r— Prevola prodana. Občinski odbor je na zadnji seji sklepal o prodaji Prevole. Končni sklep je bil. da se Prevola proda, kakor hitro bo prodajne pogoje in nakup odobrilo pristojno ministrstvo.
r— Se o nesreči na kokriškem mostu. Zadnjič smo poročali o usodni vožnji dveh mladih fantov, ki sta si brez lastnikove vednosti izposodila motorno kolo in se nato z njim hudo ponesrečila. K temu poročilu moramo pripomniti, da sta fanta Imela namen motor po kratki vožnji vrniti na prejšnje mesto. V razigranosti je namreč Fende sedel na motor, k sebi pa je povabil še 17-letnega šmajdka, češ da so popeljeta samo do Primskovega in nazaj. Tik pred Primskovim pa ju je doletela nesreča, o kateri smo že poročali. Stanje obeh ponesreečncev je zadovoljivo in je upati, da bosta kmalu okrevala.
r— Kino Narodni dom prikazuje danes monumentalni velefilm »Union P a c i-f i c«. Borbe Indijancev in belcev pri gradnji največje železnice na svetu. (—)
Pokrajinski zlet SKJ v Celju
Nabavite si slavnostne kroje, ki jih boste lahko plačevali v obrokih
Veličina zleta zavisi od števila nastopajočih. Na jubilejnem zletu v Celju bo udeležba ogromna in jo bo Celje le z največjo težavo zmoglo. Društva iz naše župe bodo polnoštevilno zbrana, nič slabše ne bodo zastopane ostale župe iz dravske banovine. Po prijavah, ki jih prejema zletni odbor, bo številna udeležba tudi iz ostalih 20 žup. Ni nobenega dvoma, da bo v Celju članstva in naraščaja v slavnostnih krojih, kakor še nikoli v naši banovini, če izvzamemo vsesokolsiki in veliki pokrajinski zlet v Ljubljani.
Prišli bodo bratje in sestre iz najodda-ljenejših krajev naše države, da izkažejo priznanje celjskemu Sokolu in župi za njuno delo. Toda to počaščenje nam nalaga obenem dolžnosti napram sebi in napram gostom. Ena teh dolžnosti je predvsem časten nastop domačega društva na telova-dišču, ravno tako pa tudi v slavnostnih krojih. Število bratov in sester, ki imajo slavnostne kroje, bi morda še nekako zadostovalo za domač nastop za pokrajinski zlet. čigar os bo Sokoflsko društvo Celje matica, pa dosedanje število nikakor ne ustreza. Društvena uprava je sklenila, da bo uvedla, kalkor pred dvema letoma, tudi letos akcijo za nabavo novih krojev. Med nami je dosti bratov in sester, ki si bodo lahko kroj nabavili, ne da bi bili preobčutno pri-
zadeti. Dosti bo pa takih, k' plačila hkra ti ne bodo zmogli. Tem bo društvo olajšalo nabavo krojev proti obročnemu odpla čilu. Vabimo brate m sestre da se brez odlašanja odločijo za nabavo krojev in se prijavijo društvu bodisi pri bratu tajniku, načelniku, načelnici ali pa v ponedeljek 22 t. m. med 18.30 in 19.30. ko bo seja društvene uprave Prijava je nujna, da more društvo ugotoviti število novih kro-jev in stopiti takoj v stik z dobavitelji. Vsak uspeh je spojen z žrtvovanjem Razmišljanje o tem bo vas bratie in sestre dovedlo do zaključka, da ste primorani žrtvovati, in ne boste oklevali, temveč se boste takoj odločili za nabavo kroja.
Društvo je povabilo starše sinov in hčerk ki obiskujejo telovadbo pri naraščaju, da jim nabavijo naraščajski kroj. Naj bi se naši roditelji spomnili svojih mladih, než nih let. kakšno veselje so imeli, ko jim je bila dana prilika da so prvič nastopili v skupinah s svojimi tovariši in tovarišica mi. Na letošnjem jubilejnem zletu bodo srca naše mladine v pobratimstvo s svojimi vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije, še v večji meri vzdrhtevala v radostnem razpoloženju. Prožite svojim najdražjim to priliko! Zdravo! — Uprava Sokolskega društva Celje matica.
20 let učiteljskega delovanja v Prekmurju
Trda je bila ledina, ko so začeli orati prvi ljudski
prosvetitelji
Murska Sobta, 17. aprila
Prekmursko učiteljsko društvo je ob lepi udeležbi članstva proslavilo dvajsetletnico. Jubilejno zborovanje je bilo v dvorani sokolskega doma in udeležilo se ga je uči-teljstvo soboškega in lendavskega sreza. Društvo se ob svojem jubileju lahko s ponosom ozira nazaj na delo svojega članstva v teku dveh desetletij. Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji so prvi učitelji, ki so bili poslani sem, naleteli na dokaj težav pri svojem delu, saj so bile šole pred vojno in med vojno zgolj madžarske s tujim učiteljstvom, ki mu je bilo glavni smoter pouka raznarodovanje slovenskega živ-lja. Kar je bilo domačega učiteljstva, je le nezadostno obvladalo književno slovenščino. Prvi slovenski kulturni delavci so krepko zastavili plug v prosvetno ledino Slovenske krajine in če danes pretehtamo njihovo delo, vidimo, da je bilo velikansko in da zasluži tudi javno priznanje.
Predsednik društva Hanjšek je v uvodnih besedah pozdravil na zborovanju člane učiteljskega društva iz Dolnje Lendave in po vrsti vse predsednike, ki so vodili društvo v zadnjih dveh desetletjih; ustanovitelja in učiteljskega veterana Avgusta Po-
žegarja, Cirila Hočevarja, Franca Gabri-jelčiča, Mirka štubla in Evgena Antauer-ja. Prečital je pozdravno pismo dolgoletne društvene agilne delavke Leopoldine Ko-sove in Rada Jurka, prvega šolskega nadzornika v Prekmurju, ki je bil pravi oče in svetovalec prekmurskemu učiteljstvu in ljudstvu. Na zborovanju so bili navzočni tudi šolski nadzorniki Antauer, Cižek in Velnar.
Na dnevnem redu sta bila referat prof. Liške »Prišleki in domačini« in referat šolskega upravitelja Kontlerja »Zgodovina učiteljskega društva«. Iz obeh predavanj je zvenela želja, da bi se prosvetne razmere v Prekmurju, zlasti kar se tiče polne zasedbe učiteljskih mest, končno ustalile, kar je za srez, ki leži v objemu dveh neslovan-skih držav, v vsakem pogledu nujno potrebno.
Zborovanje je zaključil nastop mladinskega pevskega zbora soboških Ijudskošol-skih učencev, ki so pod vodstvom učitelja g. Frana Bračka zapeli 4 pesmi ln dokazali, da je zbor na visoki kvalitetni višini in da bo pod skrbnim vodstvom dosegel še velik uspeh. Mladinski zbor bo pel tudi na koncertu, ki bo 4. maja v Sokolskem domu.
Smrtna žrtev fantovskega prepira
Dva Santa sta ubila spečega tovariša
Murskp Sobota, 20 aprila V prekmurski vasi Melincih so se kasno zvečer sporekli trije kmečki fantje. Nekaj časa so se prepirali potem pa ie Štefan Gerič zagrabil kol in navalil na neoboro žena tovariša, ki sta pobegnila pred njim Ta je imel še posebno veselje s tem, da je oba fanta podil po vasi.
Pozno ponoči je razgrajač šel spat v hlev
nekega tamošnjega posestnika in trdno zaspal. ne da bi bil vedel, kakšne maščevalne naklepe sta skovala njegova tovariša. Ta dva sta ga namreč poiskala spečega. Medtem ko je eden svetil z žepno baterijo, ga je drugi udaril dvakrat s kolom j>o glavi. da je Gerič kmalu izdihnid m so ga drugo jutro našli mrtvega Zadevo preiskuje orožništvo, ki je oba krivca aretiralo.
Franjo Kutin f !
Pred nekaj dnevi se jc Postojna za vedno poslovila od nenadno umrlega, bivšega j župana Franja Kutina. Zelena grmada vencev in cvetja označuje prostor, kjer domača gruda krije zemeljske ostanke plemenitega moža, ki se je v teku svojega plodnega življenja z brezprimerno požrtvovalnostjo in vedno dobrohotno, prijateljsko naklonjenostjo priljubil vsakomur in je zapustil pri nas najlepši spomin. Ce je res, da šele izguba posameznika priča o njegovi pravi vrednosti, potem naj bo veličasten pogreb in pravo sočutje vse bližnje in daljne okolice žalujoči rodbini uteha v teh težkih trenutkih
Za dan pogreba je potrtost premagala vsakogar. To niso bile samo solze mehkot-nih ljudi. Ko se je pevski zbor poslovil od svojega ljubega tovariša ir je padla prst na pokojnikovo krsto, so izražali globoko ginjenost tudi sicer najbolj obvladani obrazi navzočih. Razumljivo, ker pokojnik je bil eden tistih redkih osebnosti, ki jih vsakdo ne samo spoštuje, ,temveč tudi vzljubi. Kjerkoli je bil Kutin navzočen, je postal središče družbe, enako prijeten in spoštovan pri priprostih iljudeh, kakor je bil zaželen in cenjen v višjih krogih. Značilno za njegov značaj je dejstvo, da je imel morda pri svojem udejstvovanju pač nasprotnike, a nikjer ni imel sovražnikov. Enako požrtvovalen, skrben in vesten v časiih, ko je nosil odgovorno čast načelnika mesu Postojne, kakor je bil lojalen, ponosen in nedotakljiv v težkih časih nikoli zasluženega zapostavljanja. Pri pogreba je vzbudil pogoraost krasen venec, ka-
terega jc pokojniku, kot poslednjemu postojnskemu županu, z zaies lepo gesto poklonila mestna občina.
Pred komaj nekaj mesci je Kutin izgubil brata Milana, kar je seveda še bolj izpod-kopalo njegovo razrahlianr, telesno odpornost. Gotovo je v poslednji dobi pogrešal ono pozitivno delavnost, za katero so ustvarjeni vsi po napredku strmeči možje, razgibani in požrtvovalni za blaginjo svojega bližnjega in svojega rodu, željni dela in uspeha. Človek, ki je izoblikoval samega sebe, čuti nepremagljivo potrebo po ustvarjanju, po delu za splošni blagor. To je usoda velikih mož, ki morajo hoditi po tej poti, ali pa usahnejo, kakor da bi jim zmanjkalo zraka. Zato je odšel, mnogo prezgodaj!
Navezal se je zadnja leta vedno bolj in bolj na naravo in lepoto domače okolice. Na zunaj svoji notranji boli ni dal izraza, ostal je vedno umerjen zgled potrpežljivosti in visoke samozavesti. Morda se v tem samopremagovanju še najbolj zrcali vsa krepost njegovega značaja, ki je bil vsakomur najlepši zgled. Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je toliko ljubil! Naj počiva v zavesti, da se bo novo cvetje, kadarkoli bo pognalo, z nežno hvalležnostjo poklonilo njegovemu spominul
Smrt vrlega Gorenjca
Jesenice. 20. aprila
Po daljšem bolehanju je v petek zjutraj umrl v 83. letu g. Anton Svetlin, upokojenec Bratovske skladnice na Jesenicah. Po rodu je bil rz Doba pri Domžalah. Leta L89Ö ie pcišei z dcužino-aa iatenice ia «to-
pili v službo v tovarni K1D, kjer jc pridno
dcial polnih 35 let. V pokoj je stopil leta 1930. Bil jc zelo narodno zaveden mož. Naprednega prepričanja nikoli ni tajil, vedno jc brez oklevanja vršil svoje politične do ž-nosti in pravice. Stalno je posecal vse sokolske in kulturne prireditve na lesCnxah, Javorniku in okolici ter pridno nabiral člane za Vodnikovo družbo Svoje otroke je vzgojil v pravem narodnem duhu. Vsi sinovi in vnuki so Si koli. Sin Jože je znani narodni sokolski delavec ter vodja podružnice . Jutra« na Javorniku. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na Javorniku 35 na farno pokopališče na Koroški Beli. Naj bo vrlemu možu ohranjen blag spomin! Žalujočim svojcem izrekamo odkritosrčno sožallje!
Spominu Antona Ssliškarja
Dolžnost srca me veže, da se z nekaj besedami spomnim pravkar preminulega strojevodje v pokoju g. Antona Seliškarja, ki smo ga v petek izročili materi zemlji pri sv. Križu.
Prometniki na železniških postajah smo se vedno najbolj razveselili ob prihodu vlaka s strojevodjem Seliškarjem. četudi smo imeli takrat precej dobrih in uslužnih strojevodij, vendar nobenega enakega njemu. Služba strojevodje je — kakor znano — nadvse naporna in zvezana z veliko odgovornostjo. Vendar, da ste le videli Seliškarja na stroju. Vedno se je zadovoljno smehljal in vsak še tako težak in kompliciran premik na postajah je opravil vsakokrat z lahkoto, igraje in brez najmanjše ne-volje. Bil je zares dobričina v pravem pomenu besede!
Gotovo je še nekaj službenih tovarišev iz one dobe. ki se bodo vsi kakor pisec teh vrstic vsikdar s hvaležnostjo spominjali rajnega in mu želeli: Zlata duša, počivaj v miru!	I- O.
Zgodba o prevarani nevesti
Ljubljana, 20. aprila.
Hudo postane človeku, če je sam, je briciko premišljala Jožefa G., doma nekje blizu Ljubljane. Močno rada bi se bila poročila, kajti leta teko in blizu je že jesen življenja. Jožefa ni zahajala v družbo in zatekla se je. vsa samotna in zapuščena, k oglasu: Iščem ženina. Zaželen je starejši moški, ki je pošten in ima stalno službo. Pišite na naslov ta in ta.
Toda namesto pisma se je oglasil že takoj drugi dan na Jožefinem stanovanju prvi snubec. Tako in tako. Moje ime .. . Bral je oglas in je prišel. Ni mu žal. 2e prvi pogled ga je prepričal, da je na pravi poti do sreče. Skratka — simpatični, še mladi mož je po izmenjavi medsebojnih simpatij kratko in malo prosil Jože-fo za roko in ni bil odbit. Mimogrede je omenil, da ima dobro službo pri trgovskem podjetju, da je posestnik nove vile na periferiji mesta. In vsa ta reč se je lepo pletla naprej. Bodoča zakonca sta si pričela dopisovati, ljubezen je rasla in se-šla sta se v Ljubljani, da se natančneje pogovorita o skupni bodočnosti.
»Kako pa je prav za prav s to tvojo vilo? Ali je daleč. Lahko bi mi jo že pokazal«. je vprašala Jožefa ženina Petra. Še prej mu je zaupala, da premore 30 jurjev gotovine. Peter se je izgovarjal, da mora vilo še prenoviti in prečistiti in jo bo že pozneje pokazal, čim bodo dela končana. Tako mimogrede jo je še poprosil, da naj mu posodi 2 ali 3 tisoč za pleskanje. Dala mu jih je.
In ko sta se spet sešla jo je spet prosil. Zdaj za hišno opremo, zdaj za kakšno drugo neobhodno potrebno reč. Dajala mu je tisočak za tisočakom, dokler se ji ni zazdelo vse skupaj malce sumljivo, kajti poroke kar ni hotelo biti in vile tudi ne.
»Sem že k župniku šel zaradi oklicev.« se je sproti izgovarjal Peter.
Po trinajstem tisočaku je bilo Jožefi zadosti. Stopila je sama k župniku in vprašala, kaj in kako.
Ja, mož, ki se tako piše kot vaš Peter, se je že pred dnevi poročil«, je povedal župnik in Jožefo toliko, da ni zadelo božje.
Jadrno je javila oblasti sleparijo, tn ko so ga prijeli, so na začudenje dognali, da Peter sploh ni Peter, ampak Pavel, že zdavnaj oženjen, oče dveh otrok. Izposodil si je ime svojega znanca Petra, ki se je tisti čas v resnici oženil, se predstavil Jožefi in počasi izvabil iz nje na račun izmišljene vile lepo vsoto denarja Seveda so ga takoj vtaknili v zapore in bo pred sodiščem polagal račun za svoje sleparske grehe. Lahkoverni Jožefi so se pa ta čas hrepenenja po poroki skoraj gotovo precej ohladila ...
Požari v Prekmurju
Murska Sobota, 20. aprila
Poleg velikega požara pri Treh mflinih v bližini Dolnje Lendave, kjer so štirim posestnikom pogorele hiše z gospodarskimi poslopji, sta bila zadnje dni v Prekmurju še dva požara.
V četrtek zjutraj je začelo goret* v hiä posestnika Ivana Luka v Lipovcih pri Beltincih. Zavoljo hudega vetra, ki je divjal ta teden po Prekmurju, je bila hiša takoj v ognju. Plamen pa je objd tudi vsa gospodarska poslopja. Iz hleva so komaj rešili govedo, a vse ostalo je zgorelo do tal K sreči je Lukova domačija ob robu vasi in je veter pihal iz vasi, sicer bi bil požar lahko postal usoden za več bližnih hiš. Posestnik je bil zavarovan samo za 6000 din in je zdaj ostal brez hiše in sredstev.
Nevaren ogenj je nastal tudi v lesnem skladišču Našičke, vendar pa so požar kmaihi j>ogasilL
Zahvala
Za topla pisma se vsem posameznikom vljudno zahvaljujem ob počastitvi 35-let-nega književnega dela. Prav posebno se zahvaljujem našim znanim dela\>kam na izobraževalnem in sočloveškem udejstvovanju, gospem: Fak i novi, Maši Gromovi, Tur-kovi, F ab jartovi, Mlakar jevi, Lamatovi, Bredi Ftoiičkovi in njeni punčki Oulji za šopek in besede.
S tem so posatili sončni žarki v mojo samoto in osamelost in vsem Vam sem iz globine srca hvaležna.
Zdravo!
Mara J. Tavčarjeva, šolska «praritHfica


a lo zzeras/ca strun
Razgled po ženskih društvih
Pomanjkljivost našega soc. skrbstva
Pretekli teden sta se vršila občna zbora Zveze gospodinjskih pomočnic in Splošnega ženskega društva, o katerih prinašamo tu kratka poročila. Občni zbor Zve?? Gospodinjskih pomočnic je pokazal, da ae razmere pri nas zelo počasi izpreminjajo. Tz leta v leto se na tem mestu pretresajo ista pereča vprašanja in iznašajo primeri, v katerih je z občudovanja vredno brezbrižnostjo odpovedalo vse naše javno socialno skrbstvo, vsa naša dobrodelnost in človekoljubnost. Naj navedemo samo en primer:
V preteklem letu se ie med mnogimi drugimi zatekla v zavetišče Zveze Gospodinjskih pomočnic neka 23-letna Angela. Bila je malo omejena in nesposobna za stalno službo. Prišla je v mesto brez denarja in vsa sestradana. Službe ni mogla dobiti in ga. pre^-sedni^a je obvestila o tem 3ocialno skrbstvo mestne občine ter zaprosila, naj se zavzame za nesrečno dekle, ker je dana možnost prostitucije. Na socialnem uradu so ji odobrili za štiri dni kosilo, večerjo in prenočišče v cukrarni. Pet naslednjih dni je dobila hrano pri Elizabetni konferenci, prenočišče pa v Delavskem domu. Ker pa jc bila po preteku teh pet dni zopet v starem položaju, je ga. predsednica ponovno intervenirala pri socialnem skrbstvu, naj se dokočno zavzame za dekle. S socialnega urada so jo poslali na bansko upravo. kjer je ponovila prošnjo, naj pošljejo dekle v domovno občino ali v prisilno delavnico, ker bo sicer ostala na cesti, kar pa ne bo ostalo brez kvarnih posledic. Odgovor se je glasil: Dokler ženska ni prekršila zakona, ne moremo podvzeti nobenih korakov! Svetovali pa so, naj jo pregleda mestni zdravnik in ji napiše spričevalo in
Angela se je podvrgla zdravniškemu pregledu. Zdravnik je predlagal sprejem na opazovalnem oddelku umobolnice. S tem pa romanje od inštance do inštance še zdaleč ni bilo končano. Zopet na bansko upravo, od tu na socialni oddelek policije — dokler se ni vse skupaj razbilo ob vprašanju, kdo bo plačal bolnišnico. Mesto na opazovalnem oddelku se je Angela znašla nekega dne na cesti. In ne dolgo potem so jo registrirali med bolnike na oddelku za spolno bolne, šele zdaj, ko so jo vse okoliščine privedie do »moralnega padca«, je lahko posegla vmes javna oblast in ji podelila »zasluženo« kazen: morala je po odgonu v domovno občino. . .
Navedeni primer našega socialnega skrbstva nikakor ni osamljen. Na vrata posredovalnice pogosto trkajo dekleta, ki so jim zaradi bolezni, nosečnosti in starosti zaprta vsa vrata. Kam z njimi? To je vprašanje, lei bi si ga morala zastaviti vsa društva in organizacije z dobrodelnimi cilji in vse naše javno socialno skrbstvo. —
Iz poročil odbora smo izvedeli, da se je Zveza zavzemala za ureditev in izboljšanje poselskega reda, delovnega razmerja, bolniškega in starostnega zavarovanja in za obvezno strokovno šolstvo za vse mladoletne hišne uslužbenke. Poslala je tozadevno vlogo tajništvu Delavske zbornice, ki je z navedenimi zahtevami sicer soglašalo, a je smatralo, da je sedanji čas zelo neprimeren za ankete. — Zveza se nahaja v težavnem materijalnem položaju in bo morala, spričo dejstva, da ne uživa skoraj nobene podpore merodajnih činiteljev, napeti vse sile, da uredi svoje finance. Zdi se, da se bo z novim odborom, ki je bil izvoljen, delo v zvezi poživilo.
Za f ugosSovensko in vseslovansko mftsel
Vsa bolestna doživetja nemirnega lanskega leta 90 precej izdatno vplivala tudi na delovanje. Splošnega ženskega društva. Glavna naloga, ki si jo je bilo društvo nadelo v preteklem poslovnem letu, je bila: Pokazati in utrditi v slovenskem narodu ljubezen do svojega. Viden izraz temu je dalo društvo v lepo uspeli razstavi slovanskih narodnih noè in vezenin, ki jo je priredilo na pomladanskem veiesejmu. S to razstavo je društvo manifestiralo ne samo slovensko in jugoslovensko, marveč hkratu tudi vseslovansko misel.
Splošno žensko društvo posveča po-
sebno skrb materam in vzgoji otrok. Tudi letošnjo zimo je priredilo tečaj »Vzgoja matere« in zaprosilo za predavanja naše najboljše vzgojitelje. Matere so društvu hvaležne za vsa ta predavanja, ki so jih ves čas obiskovale v lepem številu.
Društvo se je pridružilo skupnemu delu na narodno obrambnem polju in za Božič obdarilo siromašno prekmursko deco. — Lepo deluje tudi odsek za pospeševanje narodne obrti, ki je bil ustanovljen z namenom, da propagira naše narodne vezenine in vsa ročna dela, ki so jih izdelovale naše babice.
Zanimiv dekaz naše dobrodelnosti
Naš članek, ki smo ga pod gornjim naslovom prinesli preteklo nedeljo, smo dobili od Unije za zaščito dece izčrpno pojasnilo k temu perečemu vprašanju, a ga zaradi tesnega prostora, žal ne moremo objaviti v celoti. Iz tega pojasnila posnemamo:
Unija za zaščito dece je že pred dvemi
leti pokrenila vprašanje ustanovitve doma za noseče žene. Sklicala je konsultativno konferenco in povabila na njo merodajne činiielje Zaključek tega sestanka je bila spomenica in resolucija z zahtevo, naj bi se ustanovila posvetovalnica z domom za noseče žene. Ker je ta zavoa za Ljubljano najbolj potreben in ker bo oo njega imelo največ koristi prebivalstvo mesta Ljubljane, naj bi mestna občina kot iniciator stori-
la vse potrebne korake, da se zahteva realizira, s sodelovanjem drugih interesira-nih oblasti in ustanov, predvsem banovine.
Resolucijo je Unija poslala mestnemu poglavarstvu s prošnjo, da zagotovi potrebna finančna sredstva v proračunu za tekoče leto. Mestno poglavarstvo je prošnjo odklonilo z motivacijo, da ni sredstev.
Uniji smo hvaležni, da je svoiečasno pokrenila to vprašanje. Toda, v Ljubljani je, kakor znano, ogromno število dobrodelnih društev, ki se vsako zase izživlja v svojem več ali manj brezplodnem »udejstvovanju« na polju dobrodelnosti, medtem ko bi skup no delo, po določenem programu in načrtu edino lahko rodilo zaželjene sadove.
©sebne doklade uradnic
Beograjska »Politika« je prinesla v torek. dne 26. marca členek, v katerem Milorad Spas:č obravnava nepravičen odnos države do svoj'h uradnic. Iz zanimivega čianka posnemamo nekaj misli:
V naši zakonodaji nahajamo še zmerom nekatt-ie cucine anomalije, tako v pogledu pravic kakor dolžnosti žen sik ega urad-nistva, anomalije, ki jih ni mogoče opravi C. ul z nobenim jKxätenim in otojektivnim razlogom. Gre za uredbo o osebnih in družinskih uradniških ciokladah.
Ta uredroa predpisuje bod&ai delno ali popoino redukcijo osebnih doki ai omože-ne uradnice, z ozirom na dohodke njenega moža. Iz razloga, da je poročena s človekom, ki ima nekaj dohodkov, ji je odvzet velik del, pogosto celo polovica tega, kar ji gre. Tudi če so dohodki njenega moža še tako neznatni, se ji odvzame njc-na osebna doklada. Na prvi, površen pogled ta krivica niti ne izgleda tako velika. Pokaže pa se v vsej svoji pravi luči šele tedaj, če malo globlje pogledamo v problem. Poslovni odnos med državo in uradnikom je odnos delodajalca in delojemalca. Država plača uradniku njegovo delo in strokovno znanje in s tem je stvar opravljena. Nobene razlike ni med moškimi in ženskimi nameščenci. Za nobeno grupo aü položaj ni predpisana za žen-
sko drugačna strokovna izobrazba kakor za moškega, če pa ni postavljena razTka med moškem in žensko pri pogojih za dosego položaja in izvrševanja funkcij, tudi ni iogičnega Ln upravičenega razloga, čemu se z žensko v pogledu dohodkov postopa slabše kakor z moškim.
Iste odredbe pa so tudi nasprotne osebni svobodi uradnice kot državljanke. Z drugimi besedami, država kaznuje uradnico, ki se poroči. Poročena uradnica izgubi del dohodkov, če se poroči s človekom, ki ima dohodke, kakor so označeni v teh predpisih. Izgubi del svojih dohodkov zaradi primera, ki ni v nikakršni zvezi z njeno službo njenim delan in njenim strokovnim znanjem. To je degradacija ženine osebnosti i kot državljanke i kot na-meščenke.
Te odredibe posegajo v temelj današnjega družabnega reda — v družino. Neposredno te odredibe preprečujejo sklepanje zakonov, kjer bi žena bila uradnica. Preprečujejo zakone, v katerih bi žena bila inleletktualka in izobražena. Onemogočajo družine, ki so evgenična, kulturna, socialna in nacionalna potreba naše sredine. Na ta način se neposredno odvračajo od zakana naše najinteligentnejše in najbolj kulturne žene, pa tudi socialno stabilen in pozitiven element.
Pri nas prihajajo uradnice večinoma iz siromašnih ali srednjih aloj«v, malokatera ima doto. šele s službo si lahteo zagotovijo življenje in tudi računajo na zakon. Diploma, znanje, ki so si ga nabrale, to je njihova dota. Mnogo truda in stroškov je bilo potrebnih, preden so ai pridobile to doto! če pa jih zxlaj, ko postanejo uracfcii-ce, zadenejo precipui te uredbe, pogosto izgube polovico svoje dote. S tem jim je država zmanjšala ali spi oh odvzela možnost, da bi si ustvarila lastno družino. Paradoks je še večji, če pomislimo, da moški, četudi bi se oženil z milijonarko, ne izgubi niti pare od svoje plače in da ista uradnica, dokler je neporočena, dobi neokrnjeno piačo, bresz oeira na to. koliko privatne svojine ima, čim pa se poroči. jI postane ta plača prevelika! še več! Poro-
BABYMIRA krema
SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUŠCAJE, RANE, PRASKE, OPEKLINE HRASTE. LHAJTE IS VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUŠI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO EV ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERUAH PO CENI DIN 10.— ZA ŠKATLICO.
črna žena uradnica dobi svojo polno osebno doklado, če iz kakršnegakoli razloga ne živi z možem v skupnem gospodinjstvu.
Vsi ti predpisi se opravičujejo z enim samim razlogom: finančni interes države. Da bi se nekako »sanirale« naše finance, jemlje država poročenim uradnicam doklade. čeprav one n;so krive temu stanju, še več. so brez vsakršnega političnega vpliva v državi, saj nimajo niti volilne pravice.
Važnost vitaminov za otrokovo zdravje
Iz razprave »Najvažnejši vitaminski problemi pri otroku«, ki jo je napisal znameniti raziskovalec prof. E. Glanzman iz Berna. bomo v naslednji Številkah prinašali izvlečke. Danes naj podamo samo nekatere mißäi iz uvoda.
Davno, preden so ljudje vsdeli kaj natančnejšega o vitaminih, so poznali v otroškem zdravilstvu nekatere bolezni, ki so jih spravljali v zvezo s pomanjkljivostmi v hrani. Zato so prav otroški zdravniki izvršili mnogo potrebnega predhodnega dela pri raziskavanju vitaminov. Kmalu so tudi ugotovili hraniva, s katerimi se jim je posrečilo naglo ozdraviti avitaminoze (popoflno pomanjkanje vitamina) in preprečiti njihov nastanek. Zaradi tega se avitaminoze, če n« vpošteva-mo še vedno sUno razširjene rahitis, ne pojavljajo več, razen v prav posebnih okoliščinah Zato velja »tej san iman je raziskovalcev hi pavi tam moram, to je semo delnemu pomanjkanju vitaminov, ki je če-sto kombinirane narave. Prav v otroèki dobi so take hipovitaminoee kaj pogoste. Zakaj pri otroku je pomen vitaminov zaradi rasti mnogo važnejši kakor pri odraslem, ker normalna rast brez cele vrste vitaminov ni možna. Potreba po vitaminih
je torej višja, poleg tega pa je otrokova hrana v prvih časih precej enolična in je zaradi preskrbe z vitamini otežkočena. Cesto se zgodi, da prihaja potreba po sterilizaciji mleka v navzkrižje s potrebno preskrbo z vitamini.
Pri vsakem pomanjkanju vitaminov lahko opazimo dvoje glavnih stvari: 1. Motnje v rasti, 2. Zmanjšanje odpornosti proti infekcijam.
Dopisni kotiček
Gospa urednic^ ! Prosim vas, povejte mi, kaj naj storim s svojim triletnim sinčkom, kadar se vrže na tla in cepeta z nogami. Moja mati se mi smeje in pravi, naj ga temeljito nabijem, pa se ne bo nikoli več vrgel na tla. Meni se pa vendar nekaj upira in zdi se mi, da bi to ne bilo pravilno. Prosim vas. da mi v prihodnji številki odgovorite. Vaša udana A.
Gospa urednica! Bodite tako ljubeznivi in mi svetujte. Moj otrok nima teka. Karkoli postavim prečenj, prav ničsear ne mara. Prav skrbi me. Pozdravlja vas udana Z.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Prijazni beli ovratniki
Letos skoraj nI pomladne obleke, ki je
ne bi poživljal svež bel oviatnik, naškro-bana bela pentlja ali skrbno všit vložek iz belega pikéja ali platna. Moda hoče biti preprosta in ljubka hkratu in to se ji tudi posreči z najbolj skromnimi sredstvi: s svežimi belimi garniturami. Tako je torej postalo malone pravilo, da opremimo novo obleko s to ali ono belo podrobnostjo. V zadevi starih oblek pa nas tako in tako že uči izkušnja, da jih ne moremo bolj prikupno izpremeniti in osvežiti kakor ravno z belim ovratnikom.
Toda ovratniki, ki jih namešča nova moda ckoii vratnih izrezov, so vsi po vrsti iz pralnega tvoriva. Beli svileni ovratniki v nekem oziru ne ve'jajo več za elegantne, niti na svilenih oblekah ne. Povsem so jih izpodrinili ovratniki iz tankega belega pikéja, iz finega platna ali iz batista. Skriv nost njihovega uspeha moramo Iskati predvsem v njihovi cvetlični svežosti, ki po vsakokratnem pranju zopet kakor nova za-
blestl na obleki — dočim tudi najboljša svila po večkratnem pranju izgubi svoj sijaj in postane rumenkasta.
Kajpada zadošča, če obleko opremimo z navadnim, okroglim ali koničastim dečjim ovratnikom, ki vam je vsem že dobro znan po obliki, in ga izpopolnimo morda še s podobnimi manšeti ali z drobno belo pentljo. Naš namen pa je, da vam na tem mestu pokažemo nekaj drugačnih, manj običajnih belih garnitur — nemara vas bodo te podobe izpodbudile k novim zamislim.
Izmed najbolj svojevrstnih je menda dokaj drobni oviatnik, ki ga po sredi stisnemo s šivom, da je videti kakor sestavljen iz dveh po sredi združenih volanov. Zaključimo ga spredaj z ozko zavezano pentljo, ki je takisto bela. Levi prsni žepek obleke osvežimo tudi z belim robcem, dolge rokave pa z belimi manšeti — učinek je kar se da okusen in tudi eleganten (1. skica).
Koničasti izrez lahke volnene obleke tudi lahko obroblmo z ovratnikom, ki posnema obliko malih reverjev, le da je ob krajih zaokrožen. Na kratke rokave pritrdimo ravne bele manšete. Tudi sicer je obleka, ki jo imamo tukaj v mislih, prav zanimivo izdelana. Izpod kratkega oplečnika na životu izhajata dve navpično prišiti progi, ki sta na krilu koničasto zaključeni, od-ondod pa se v krilo vglabljata dve gubi (2. skica).
Po svoji skrajni preprostosti učinkuje izredno okusno obleka z malim, koničastim vložkom iz belega pike ja. Ta vložek prepne-mo z malimi gumbi in prevežemo z zalo, ozko pentljo, ki jo izrežemo takisto iz pikéja (3. skica).
Povsem drugače učinkuje okrogla pentlja iz poškrobljenega, dvojno sešitega belega batista, ki jo obrobimo z enakimi vo-lančki. Tudi vratni izrez obdamo s takšnim volančkom iz batista, ki nadomestuje obleki ovratnik (4. skica).
Skrbite za redno sčeSIco.
Poskusite Leo-pilu-le, ki že po petih, šestih urah dovede-jo do lahkega in prijetnega odvajanja.
Oglas reg. pod Sp. br. 909 od 28. X. iü33 ts
Okrogel, dokaj velik vložek iz finega platna je videti prav kakor del lepe, bele bluze, ki jo uzremo v izrezu lahkega kostuma. Zadostuje, če takšen vložek opremimo z mičnim malim ovratnikom, lepo zavezano pentljo, drobnimi gumbi in prešitimi robovi ob straneh nazobčane srednje proge, pa dosežemo popoln učinek negovane, popoldanske elegance. Njegova dokaj velika, bela ploskev se bo najlepše odražala raz črno ali temnomodro obleko, ki jo vrhu vsega lahko še okrasimo s podobno izdelanimi manšeti in okroglo zarezanimi žepi. Na bokih krilo drobno naberemo, da je obleka prav po zadnji modi (5. skica).
Rdese jopice
so v modi!
Uvedle so jih v pomladno modno sliko elegantne Parižanke, ki kakor vedno stremijo za tem, da bi iznašle oblačilo, ki bi bilo mladostno, sveže in praktično hkrati. Nu, rdeče jopice se resnično podajo malone vsakemu obrazu in ga storijo bolj veselega, bolj mladega — vrhu tega pa jim moramo priznati, da se skladajo skoraj z vsako barvo obleke ali pomladnega krila. Najbolj elegantne so seveda v zvezi s črnim krilom — to je tudi kombinacija, ki jo letošnja moda najbolj čisla.
je »m«
Ko se je Marija vpisala na medicino, poravnala najemnino za sobo in preštela preostali denar, je spoznala, da ji ostanek ne bo zadoščal niti za hrano in da se s prispevki od doma sploh ne bo mogla preživljati. In tako je ves večer sedela na postelji, globoko mislila in delala načrte. Da bi zaradi nekaj kovačev, zaradi nekaj ušivih kovačev pustila študij medicine ln se oprijela česa drugega, ji še na misel ni prišlo, kakor tudi ne, da sta istega večera prav tako kot ona sedeli nekje v neki sobici na postelji tudi juristka Majda in fi-lozofka Marta in prav tako kot ona razmišljali, kakor bi prišli na zeleno vejico. Niti juristki Majdi, niti filozofki Marti namreč še za sekundo ne v tem trenotku, kaj šele v sanjah, ni šinilo v možgane, da bi nekoč ne dosegli tega, kar sta si vtepli v glavo. Tu se torej nI dalo nič napraviti. S tistimi nekaj kovači, ki bi ju zmazali iz zadrege, pa tudi ni bilo mnogo lažje. Trdo so čepeli v vrag si ga vedi čigavem žepu in to, da bi jih dosegli, še zdaleč ni bilo tako gotovo kot to, da bosta nekoč dosegli akademski naslov.
Toda zgodilo se je, da eo vsaka po svoji poti, Marija, Majda in Marta, prišle do Istega sklepa in i* naslednji dan vložile prošnjo za brezplačne hrano pri lutt&APVii
ki je delila doslej te dobrote samo moškim. In glejte: čudež se je zgodil: Vse tri so dobile zadovoljiv odgovor na svojo prošnjo. Ali za to, ker je odločujoči odbor prišel do, za ženske nad vse važne ugotovitve, da imajo tudi one želodec; nikoli niso zvedele, niti jih n! zanimalo, ali pa so se moški odborniki preplašili agitacije žensk za volilno pravico, ki je ravno v tistem času dosegla silovit razmah? Bodisi, da je bilo tako ali drugače, dejstvo, da se je prekinila tradicija podeljevanja brezplačne hrane samo moškim, je bilo pribito in je pomenilo vsekakor velik korak naprej.
In tako se je zgodilo, da so lepega jesenskega dne vse tri trčile skupaj v mali kamri v kleti, ki je bila določena za njihovo obednieo in kjer so bile poleg kuhinje in shramb nameščene tudi drvarnice, šestdeset študentov je «melo obednieo tik nad njimi, toda tja niso imele dostopa, najbrž radi morale, nad katero so strogo čuvale sestre, ki so vodile kuhinjo. Prva je prišla medicinka Marija. Komaj je vstopila v jedilnico, so se zakadile skozi okno pod stropom lepo rejene mačke, ki so tu ali lovile podgane ali pa hodile jest testo, ki se je sušilo na mizi, da bi iz njega napravili rezance. Druga je prišla juristka Majda, ki je z velikim veseljem ugotovila,
da sta kruh ln čež3na imenitna, vse drugo pa —. Vse drugo je odlično rešila filozofka Marta, ki je na nepogrnjeno mizo narisala veliko klobaso in ogromen kvadrat, v katerega je napisala: »To je pečenka«, kar se je čudovito ujemalo z vonji, ki so prihajali iz kuhinje, katerih izvor pa ni nikoli prestopil praga njihove jedilnice.
Tako so hodile obedovat in večerjat Marija, Majda in Marta v kamro v kleti in vse je bilo v najlepšem redu. Marija je lahko v miru študirala medicino in preganjala mačke s testa, Majda je gulila pravo ln skušala ugotaljati dobrote, ki so prihajale na mizo, Marta pa je ob narisani klobasi filozofirala in tako odlično napredovala v svoj! stroki. Tako se je vsaka izmed trojice ukvarjala z nečem drugim ln imela svoje misli ln nazore.
Nekega dne pa se je zgodilo drugo čudo: V moralo je treščil odlok, ki Je nepreklicno zahteval, da se morajo od tistega dne, ko je bil izdan, vsi trije sM-k, kakor so krstili Marijo, Majdo in Marto, preseliti v jedilnico k šestdesetim tovarišem. In tako so se z velikim pričakovanjem napotile po stopnicah v sobo v pritličju in sedle za dolge, nepogrnjene mize. 2e pred kosilom so ugotovile, da jih tu s tovariši druži nekaj več kot zgolj študij. Med kosilom so ugotovile drugo: Da si namreč starke, ubožice brez doma, z razdeljevanjem hrane v obed-nici služijo svoj kruh, k«r so aa drugo delo
že nesposobne; da so ljubeznive in dobre in da se jim tresejo roke; da polivajo juho in da se njihova, ne preveč čista krila, včasih malo sumljivo opletajo okoli ogromnih kotlov s hrano na tleh. Vse te ugotovitve je napravila prav za prav le medicinka Marija. Juristko Majdo je zanimala bolj borba za bleščeče žlice, dočim si je filozofka Marta zopet narisala na mizo veliko klobaso in pečenko. V nekaj dneh je tako napravila Marija nekaj zanimivih ugotovitev glede higiene, Majda se je v lovu za lepšo žlico že do dobra izvežbala, Marta pa je poslikala vso mizo s prikupnimi klobasami. življenje v obednici bi spet teklo po starem, če bi se ne egodilo tretje čudo: Nekega dne so ae, prav, ko so vsi srebali juho, odprla vrata in vstopili so trije gospodje. In kakor na povelje se je dvignilo triinšestdeset glav in se molče in začudeno ozrlo po nenavadnih gostih. Ženske, ki so podajale hrano, so splašene planile pokonci, toliko, da niso gospodom poljubile rok in etekle k posebni omari po krožnike in žlice, ki so jih postavile na posebno mizico. In triinšestdeset parov oči je z začudenjem ugotovilo, da so vsi trije gospodje dvakrat z žlico pobrodili po juhi, ki so jim jo starke nalile iz kotlov na tleh, in da so končno pol žlice te juhe tudi po-vžili. Potem so se ti trije gospodje postavili pred še vedno molčeče študente in v tišino, v kateri si slišal brenčati roje muh
pod stropom, je nenadoma zazvenel glas srednjega gospoda:
»Gospodje!« je spregovoril svečano.
Trenutek tišine.
»Gospodje, ali veste, kaj je vaša prva dolžnost, ko nekdo stopi v sobo?«
Spet trenutek tišine in glave študentov globoke sklonjene nad krožniki.
»Vaša prva dolžnost je, da dostojno pozdravite, kajti, ... «
Z nekaj strani so kot drobne puščice šinili proti govorniku pogledi, Kaj so govorili, tega kronika ni zabeležila.
»Tako, gospoda, ste zadovoljni s hrano ? «
Nosovi so skoraj zlezli v juho na krožnikih.
»Ko sem študiral v Parizu, še kruha riamo imeli. . . študent, ki ima prepoln želodec, pri študiju ni marljiv. . . Upair o, da, ko boste po končanih študijah vršili svoj poklic med ljudmi, ne boste pozabili... dobrotnike in. . . ne časov, ko ste bili v Stiski in. . . če komu ni prav, gre lah-o na kosilo v bližnjo hotelsko restavracijo. Zbogom, gospoda!«
(Študentje so skočili pokonci in molče zrli sa gospodi, ki so odšli skozi vrata. Zdramila jih je šele hupa avtomobila pred hišo. Znova so sedli k juhi in k alum< i-jastim žlicam. Prvi M se je zamislil v r > riz, drugi M v zlate naočnike, tretji M je narisal na mizo stoto klobaso.
Meta Koren
Smeh; napoljše zdravilo
če bi se ljudje več smejali, bi imeli zdravniki manj dela
Mobilizirane živali
Konj, pes, golob-pismonoša, vel Mod, mezeg in slon — Prehrana
Funkcija »Modrega križa«
Moderna vojna, naj bo še tako tehni-zirana in naj si v njej človeški individij Se tako izginja za tanki, avtomatskim orožjem, radijskimi aparati in magnetskimi minami, se vendar ne more odpovedati vrste
živih sodelavcev,
ki se je njih pomen ohranil nezmanjšan kakor v časih Kserksovih ali Hanibalovih armad. Ti živi sodelavci moderne vojne so živali. Ne gre samo za živali, ki jih armade vlečejo za seboj samo s tem namenom, da jih nekega dne pojedo in se napravijo na ta način vsaj do neke mere
neodvisne od dovoza živeža,
temveč gre za živali, ki opravljajo v armadah najrazličnejša dela. Njih število je večje, nego bi si laik mislil.
Med armadami, ki se danes bojujejo, se nemška zadovoljuje s tremi klasičnimi živalskimi pomočniki: konjem, psom in golobom pismonošo. V francoski armadi prihajajo za severnoafriške odrede v poštev še velblodi, a v angleški, zlasti indijski armadi, opravljata vojaško službo mezeg in slon.
Navzlic motorizaciji
in počasnem umiranju konjeništva je konj zlasti v težjih ozemljih za prevoze vseh vrst nenadomestljiv pomočnik armad. V gorovju ga nadomestuje mezeg. O uporabi golobov pismonoš za prenašanje sporočil, ni vredno izgubljati mnogo besed, ker itak vsi vemo, kako se te ptice v tem pogledu izborno obnašajo. Vsaka armadna edinica razpolaga pač z določenim številom golobov in s strokovno izvežbanim moštvom, ki skrbi zanje.
Pse je uporabila
prvič nemška vojska, ki ima znamenite dresurne šole za vojaške pse zlasti v Han-novru in Frankfurtu ob Meni. Tu gojijo zlasti nemške ovčarje, a tudi doge in druge pasme, med tem ko so lovski psi bolj malo uporabni za takšne namene, ker jih ptice, zajci in druga divjačina spravljajo s prave poti. Najbolje se izkazujejo ovčarji, ki so enako uporabni kot vlačna žival, straža in prenašalec sporočil.
Oskrbo vojaških živali urejujejo natančni predpisi in zabavno je videti, kako so
njihove pravice Izenačene
v najširši meri s pravicami dvonogih vojakov. Po nekem francoskem zakonu lz prejšnje vojne, ki še danes nI izgubil veljave, imajo vse živali v vojaški službi pravico do rednega dopusta. Psom pritičejo n. pr. trije tedni prostosti na leto, golob pismonoša se mora zadovoljiti s štirinajstimi dnevi, velblodi pa imajo pravico do dveh ali celo treh mesecev dopusta na leto. To je potrebno zavoljo tega, da se živali
na novo izobličl grba,
ki jo mnogi napori pošteno skrčijo.
Isti zakon urejuje natančno tudi vprašanje prehrane: psi imajo n. pr. pravico do 750 g mesa na dan in 550 g mlincev ali 350 g riža. Vlačni psi dobivajo razen
Pomladne sapice že pihljajo
zatorej po novo obleko ali plašč k znani domači tvrdki
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA 7.
Elegantni kroji — solidna izdelava strokovna postrežba — zmerne cene
Posrečen dovtip.
(»Humorist«)
študent, pa naj bo kjerkoli, si rad privošči počitnice in svežega zraka, še iz Ljubljane jo človek rad potegne za par cini v naravo, kaj šele iz ogromnega Industrijskega mesta, kjer si lahko dvakrat na dan premenjaš ovratnik, zamazan od saj. Človek se sicer počasi privadi temu, toda za našega človeka, ki je navajen «Tvojih gora in ljubega sonca, pomeni Izlet iz takega kraja v naravo več kot funt v žepu.
Prehoda od zime k pomladi se v Angliji sploh ne vidi. Vreme je skoro vedno enako. Sonce, megla, dež, dež, sonce, megla. Zato ni čudno, če se Angleži med seboj vedno pogovarjajo o vremenu. V aprilu se vreme malo bolj ustali, toda zanesti na vreme se tukaj človek ne sme. Ob krasnem velikonočnem jutru sva je odpeljala z mojim škotskim prijateljem iz kolegija na sever proti goram. Ko smo bili izven mesta, smo šele spoznali, kaj pomenijo črni oblaki nad mestom; vse to je dim iz tovarn, ki bruhajo saje iz neštevil-nih dimnikov.
Vlak je poln ljudi. Vse hiti v naravo, kajti v Angliji ljudje cenijo lep dan. Saj morda celih 14 dni ne bo več takega dne. Tuje skupina, ki gre na igrišče golfa, tam zopet skupina, ki gre na rugby, drugi gredo lovit ribe. Ljudje čitajo časopise in se pogovarjajo o vojni. Eni trdijo, da se bo še letos končalo, drugi pa vztrajajo, da bo trajala najmanj dve leti, vsekakor pa dokler ne zmagajo. Iz vlaka smo videli avijone, ki so se lovili pa zmlnj kot male
tega še znatno količino zelenjave. Dalje imajo psi pravico
do no ve slame
na svojih ležiščih vsakih deset dni, a za razsvetljavo v pasjih hlevih na bojnem polju so določeni 3 grami sveč za vsakega psa in za vsak dan. Pozimi je treba pasji hlev kuriti in za ta namen je določenih 530 g premoga za vsako žival in za vsak dan. Samo ob sebi umevno, da »brezmesni dnevi, ki so danes tako moderni in ki veljajo za civilno prebivalstvo, za pse ne veljajo. V pasji kuhinji je tako rekoč
vsak dan nedelja.
Angleška armada se lahko ponaša, da je izumila nad vse človeško ustanovo, »Modri križ«, ki ga lahko mirno vzporedimo z »Rdečim križem«. Ta Modri križ, ki, hvala bogu, ni v nobenem sorodstvu z zloglasnim vojnim plinom tega imena, izvira še iz prejšnje vojne, ko so ga priznali na obeh stra-
Ena izmed vodilnih osebnosti v italijanski kem čni službi vojnega urada, dr. Mario Sartori, je objavil zanimivo delo o analizi strupenih plinov. Iz te knjige zveš med drug'm, da imajo strokovnjaki preprosto enačbo za smrt. Ta enačba se glasi: CXt=W.
W pomeni v tem primeru tako zvani smrtni proiukt nekega vojnega plina, C je koncentracija substance v zraku, ki jo iz-
Trije lasi so kot dokazilo razkrinkali nekega morilca. V maju lanskega leta so v nekem gozdu v bližini Budjejovic našli 201etno služkinjo Elzabeto Bartuškovo zadavljeno. Morilca bi ne bili morda nikoli našli, da ni pustil na kraju svojega dejanja tri lase, ki mu jih je žrtev v borbi izpulla.
Kriminalni urad v Budjejovicah je pozval vse kaznilniške uprave, naj bi mu opisale lase tistih zločincev, ki so jih pri-
Berlinski zdravnik dr. Friedrich je v nekem predavanju govoril o vplivu svetlobe na človeško telo. Največji biološki pomen ima ultravijoličasta svetloba, ki kaže sve vpliv posebno v zgornjih kožnih plasteh, kjer kemično učinkuje in ubija bakterije. Ultrardeči žarki učinkujejo samo toplotno na zgornje kožne plasti, med tem ko ima vidna svetloba večje učinke.
Vidna svetloba se skoraj vsa spreminja
srebrne ptice in ki so izvajali drzne akrobacije. Res so lahko ponosni Angleži na svoje letalstvo. Nekateri ljudje zabavljajo nad vojno, ker so se cene živilom podražile in ker imajo sitnosti z nakaznicami za sladkor, maslo, slanino in meso. Ko sem slišal o tem, sem skrbno potipal v žepu. nisem li morda pozabil svoje nakaznice doma.
Na levi in desni ob progi ležijo krasni prostrani travniki z romantičnimi drevesi. Na travnikih se pasejo neštevllne ovce. MaJo bolj so umazane kot pri nas, pa nič ne de. človeku se zdi, da je nekje v deveti deželi posebno ker angleške hiše Izgledajo kot mali gradeči. Kljub silni moderni industrializaciji so znali Angleži ohraniti bujnost in romantičnost svojega otoka. Po travnikih se pasejo lepi konji. Zdi se, da so ti konji bolj ponosni in samozavestni. Saj so lahko, kajti njihovi tovariši na kontinentu imajo pač težje življenje. Ti tukaj samo »trenirajo« in lenarijo. kajti vsaki dan se vrše v Angliji konjske dirke, kjer na tisoče Angležev stavi svoje upanje in denar na te lepe ži-! vali Jaz sam sem imel smolo. Dvakrat sem stavil, prvič na znamenitega konja j »Kilstar«, ki je bil šele peti, drugič pa zmagovalca iz prejšnje dirke. Pa je p t j šel nekedi iz južne Anglije neki mali jo- j j ckey z lepim vrane em in zmagaL Odnesel ' je 5000 funtov.
Na mnogih krajah smo videli, kako ljudje orjejo s traktorji zelene travnike in jih ' spreminjajo v polja. 2ara<£ čim večje go- 1
neh. Sedaj je svoje delovanje obnovil. Sestavljajo ga
sami živinozdravniki,
ld pripadajo rednemu zdravstvenemu zboru armade. Spoznati jih je po posebni uniformi. Enako kakor uradnike Rdečega križa, štabne zdravnike in sanitejce je mogoče tudi veterinarje v primeru, da iih ujamejo, Izmenjati, a poslopja, ki so označena z modrim križem, ne smejo biti smoter vojnih operacij. To je Isto kakor za Rdeči križ. Živali vojne službe, ki jih ujame,
nasprotnik ne sme ubiti,
temveč jih mora preživljati in skrbeti zanje kakor za lastne živali, seveda pa jih tudi lahko uporabi za razna dela.
Modri križ je tako lepa ln človeška ustanova, da človeškemu rodu dela res vso čast — le škoda, da je tako zvezana z vojno, ki je za človeštvo 20. stoletja vse prej nego častna zadeva.
ražajo z mili grami v kubičnem metru, t je pa čas v minutah, ki v normalnih okoliščinah zadostujejo, da povzročijo smrt. Po tem obrazcu sestavljajo torej strokovnjaki s hladnimi računi vojne pline. Možje, kakor dr. Sartori, osebno nso nečloveški, vendar zanje eksistirajo samo kemične formule ki v okviru teh formul je tudi enačba smrti.
jeli po tem dogodku. V zadnjih mesecih je imel urad potem priliko preiskati na stotine lasnih vzorcev. Iz kaznilnice v Ta-borju je končno prejel lase nekega potepuha Franca štancla, ki so ga prijeli lanskega julija, ker je pri Benešovem napadel neko 541etno žensko, ki je obedovala na polju. Ti lasje so bili natančno takšni kakor lasje, ki so jih našli pri umorjeni služkinji. Potepuh je na zadnje priznal, da jo je res umoril.
v toploto in povzroča zlasti v globini nekoliko centimetrov ogret je ter povečanje krvnega obtoka, ki nimata nobene sorodnosti z vnetji, kakršna povaroča ultravijoličasta svetloba. S tem se krepijo obrambne sile telesa in spodbujajo znojne žleze. Modri žarki ne vdirajo tako globoko v telo, vplivajo pa na živčevje pomirjajoče. Učinek rdečih žarkov se povečava v zvezi z ultra-vijoličastiml žarki.
spodarske neodvisnosti so začeli Angleži sami sejati in saditi Po novem programu, za katerega velja ge^lo »dig for Victory« in >pkxngh ng for Victori«, kar pomeni »kopiji in orli za zmago«, bo v najkrajšem času že okrog 700.000 ha travnikov izpremenjenih v polja. Podobnega načela se drže vsi Ang'eži, ne samo farmarji. Vsaka hiša ima v ozadju vrt, v katerem ljudje goje vse mogoče vrste rož. Sedaj pa so se rožice uimaknile na drugo mesto in daJe prostora sodati, krompirju, korenju. peteršilju in čebuli, ki bodo bohotno nadomestili narcise, hlacmte, vijolice, kameli je in sto drugih rožic.
Treba je prestopiti. Zopet novi ljudje, drugi dialekt. V vlaku se nam je pridružil mlad Norvežan, ki je imel isto pot kakor midva. Takoj smo si naročili čaj. V angleških vlakih, četudi v tretjem razredu. se udobno sedi za mizo in servirà se čaj kot v jedilnem vagonu. Med pogovorom smo izvedeli, da bomo stanovali vsi trije skupaj. Poudariti je treba, da je težko najti prenočišče na deželi ob praznikih ali počitnicah, dasi je mnogo hotelov in študentovskih domov. Vedno je vse polno in ljudje naroče sobe navadno za eno leto vnaprej.
Ob progi se vije tlakovana cesta., po kateri korakajo skupine, starih in mlad h. ki gredo na »rambling« ali po naše -pešačenje po deželi«. Kmalu pridemo do našega kraja. Krasna pokrajina, kot naša Gorenjuka, le da je več jezor. Tam je doma prava romantika in božanski mir, zato ni čuda, da je tam mnego angleških pesnikov črpalo inspiracije za svoje poezije. Pred ma'im gradi čkorr. nas je že
2e od nekdaj smo ljudie prepričani, da je smeh nekaj zdravega. Ze pred 2000 leti je pisal neko modrijan: »Veselo srce de".a življenje veselo in je kakor acbaviio. Žalost suši kosti.« Odtlej so pesniki, filozofi in zdravniki vedno znova poudarjali zdravilne učinke smeha. Toda do kus. da b; ta dobrodejmi učinek smeha tudi zdravniäco dokazali, so napravili šele v novejšem času. Pri tem se je izkazalo, da vplivajo eibi mišic pri smehu dejansko ugodno na telo in nič manj na dušo. Neki comembni zdravnik je celo izjavil: »Ce bi se mogli
Zadnja zima je bila za Japonsko precej neprijetna, ker je preskrba z električnim tokom zastala. Vzrok je v tem. da se je proizvodnja premoga zavoljo triletne vojne s Kitajsko zelo zmanjšala, razen tega pa dolgo ni deževalo, umetna jezera so se izsušila in odpovedal je na ta način tudi »beli premog*. Električnega toka je bilo čedalje manj.
To je znanstvena razlaga, Japonci pa navajajo še eno, ki je za naše pojme zelo čudna in ki kaže, kako to ljudstvo navzlic vsej civilizaciji še globoko tiči v starih nazorih. Pravijo namreč, da je bilo dežja in elektrike malo, ker se čuti bog groma neupoštevanega. Japonski bog gromovnik se imenuje Vakeikocučinokami in je bil doslej precej pomemben gospod v japonskem Olimpu. Vzrok je bil menda v tem, da na Japonskem prilično redko grmi. Pomanjkanja električnega toka v zadnji zrm pa je dalo sedaj uradnikom ur a*ò a za elektriko pri prometnem ministrstvu misliti. Vodilni borzni list »čugai šogio« sporoča, da premišljujejo ti gospodje o tem, ali bi ne kazalo Vakeikocučinokamija proglasiti za boga elektrike, postaviti mu v ministrstvu kapelo in si izprositi z vsakodnevnimi pobožnostmi njegovo milost.
Pobudo za to je dalo pismo, ki ga je poslal duhovnik Komuro iz mesta Mita pred nedavnim prometnemu ministru. V tem mestu je svet šče, v katerem častijo boga gromovnika. Toda to svetišče si mo-
Dovtipa življenjska pot
Priobči ga »Zabavni list«.
Ponatisne ga neki dnevnik z navedbo vira.
Ponatisnejo ga vsi dnevniki brez navedbe vira.
Pove ga neki konferencler v radiu.
Pcnove ga vsi radijski napovedovalci.
Podtaknejo ga raznim živim dovtipnim osebnostim.
Lastijo se ga različni živi dovtipneži brez osebnosti L >t duševno svojino.
Izide v prevodu v tujih listih.
Prevedejo ga lz tujih listov v naš jezik.
Nekdo ga pošlje »Zabavnemu listu«.
Priobči ga »Zabavni Ust«.
Ponatisne ga neki dnevnik z navedbo vira.
L t. d., — glej zgoraj . . .
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ljudje boli smejati, bi imele naše bolnišnice in zdravniki mani dala.«
Smeh nas ohrani mlade, povečava tek. pospešuje prebavo in krvni obtok, nam dela dihanje svobodnejše, oči jasne ter nadihuje lica z rdečico veselja Kdor ima veder temperament, dobro jé. dobro spi, dobro dela in ima veselje do življenja.
O m starejši pa postaja človek, tem manj ga je voiia do smeha — na žalost. Mnogi ljudje s srčnimi motnjami se san ehi j izogibajo. ker menijo, da bi jim srce smeha ne zdržalo. Poskusi pa so pokazali, da so se srčne težave s smehom celo izboljšale.
ra bog deliti z bogom prevozništva in to se ne spodobi, pravi duhovnik Komuro. Ministerialni ravnatelj Hirai^e, vodja urada za elektr ko, se je že uradno obrnil na Japonsko družbo za proizvajanje in razdelitev električnega toka, da bi sprejela Vakeikocučinokamija kot svojega zaščitnika in sodelovala pri gradnji novega svetišča. Jeseni se bo bog lahko preseLl v to svetišče in to ga to gotovo tako pomirilo, da Japonci prihodnjo zimo ne bodo imeli več toliko skrbi z elektriko. Nemara jim bo grmeči bog pomagal še toliko, da bo prestrašil Kitajce, ki jim grmenje japonskih topov noče in noče spraviti srca v hlače —
ANEKDOTE
Ko je grozni Tamerlan oblegal mesto Akšemir, so poslali modrijana in šaljivca Nasredina, da bi začel z njim pogajanja.
Naredin ni vedel, kakšen dar naj po orientalski navadi prinese mongolskemu vladarju. Vprašal je ženo, ali naj vzame košarico smokev ali melon.
»Vzemi melone, ker so bolj redke in dražje,« je menila žena.
»Ker ne smemo ženskih nasvetov nikoli poslušati, bom vzem smokve,« je odgovoril Nasredin in šel.
Tamerlan ga je sprejel zelo nemilostno in je bil ogorčen nad njegovim malenkostnim darom. Zapovedal je nekemu svojemu služabniku, naj smokve drugo za drugo zažene odposlancu v glavo.
Služabnik je storil tako, a vsako krat, kadar se je smokev razletela Nasredinu na glavi, se je ta zasmejal in zaklical: »Alahu bodi hvala\c
Tamerlan se je začudil temu vedenju in je vpraša Nasredina, kaj to pomeni.
»Zahvaljujem se bogu, da so smokve, ne pa melone, kakor mi je svetovala žena,« je odgovoril slednji.
★
Sir Richard Flyton je bil pred kakšnimi sto leti eden najbogatejših Londončanov. Navzlic temu je kot Škot štedil z obleko ln jo nosil tako dolgo, da mu je vsa oguljena visela z mršavega telesa.
Njegov sin se je zatekel končno k zvijači, da bi svojemu očetu izboljšal garderobo. Pri svojem krojaču je naročil lepo obleko za 20 funtov in jo je poslal po nekem potujočem prodajalcu oblek svojemu očetu, kateremu naj bi jo ponudil za neverjetno nizko ceno.
»Pomisli«, je dejal sir Flyton naslednjega dne svojemu sinu, »napravil sem Imenitno kupčijo. Včeraj sem kupil neko obleko za 5 funtov, a danes sem jo spet prodal za 10 funtov ...«
Okazec smrti
C X t W — enačba za smrt
Na]imovite]še žensk®
Med njimi je tudi ga. Astorjeva, ki je doživela brodolom
„Titanica"
V Palm-Beaehu je umrla ena najbogatejših Američank, ga. Madeleine Forceova, nekoč ga. Astorjeva, pozneje ga. Dickova in še pozneje ga. Fiermontejeva. Imetje, ki ga je zapustila cenijo na 35 milijonov dolarjev. Pokojnica je postala znana po katastrofi parnika »Titanica«, pri kateri je nje prvi mož utonil, potem ko je svoji mladi ženi izsilil in odkupil prostor v rešilnem čolnu. Po njem je podedovala velik del znamenitega imetja Astorjev. Pozneje se je poročila z newyorskim bankirjem ln multimilijonarjem Dickom, od katerega se je dala ločiti sedemnajst let pozneje z visoko odpravnino. Nato se je poročila z italijanskim boksačem Fiermontejem. Tudi ta ji je zapustil milijon in tako je napredovala med najbogatejše Američanke.
Po bogastvu pa je bila vendarle daleč za go. Howard Bligh-St. Georgeovo, ki je po smrti svojega očeta Johna Bakerja z dediščino 500 milijonov dolarjev postala najbogatejša ženska Novega sveta. Na drugem mestu je Laure Kaiser-Bayerjeva, vdova po kraju svile, ki je umrl pred nekoliko
leti. Cenijo jo na 160 milijonov. Le malenkost manj ima ga. Isabell Stillmann-Rocke-felerjeva, ki jI je mož, nečak starega Ro-ckefellerja, zapustil skoraj 100 milijonov dolarjev.
Najbogatejše ženske na svetu so pa na Angeškom. Na čelu jim je grofica Gladvs Yuleova, ki ji je oče zapustil okroglih 120 milijonov funtov šterlingov. Blizu ji je gTo-fica Rhondda, ki vodi kot ena najpodjet-nejših Angležinj posle Bvojega pokojnega očeta. Višja dvoštevilčna števila v milijonih funtov kažejo nadalje lady Housto-nova, vdova po znanem brodarskem mag-natu, daje lady Dalzielova, lastnica obsežnega Industrijskega koncerna in Daiay Mountbattenova, ki je podedovala vse po svojem starem očetu, znanem finančniku siru Brnostu Casselu.
Zunaj Amerike in Anglije ni mnogo žena z resničnimi milijonskimi imetji Med njimi bi bilo omeniti miss Helanay Abd El Mala-kyjevo, znano »kraljico bombaža« v Egiptu, daije lastnico plantaž Boerhagensovo v Ho-landski Indiji in še nekatere druge.
Lasje izdali merilca
Uspeh sodobne kriminalistlke
Svetloba in človeško telo
Biološki pomen uit aru vijoličaste svetlobe
VSAK DAN ENA
mmmmmm.
»Kaj vidiš tam? Podmornico?« »Ne podmornice — križarko ...«
(»Marc Aurelio«)
čakala gospodinja in nas prijazno pozdravila, zopet v drugem dialektu. Takoj nara je razkazala sobe in hišo pa tudi vrt. kjer je bila nasajena zelenjava In krompir. Angleška hiša, bodisi na deželi ali v mestu, je vedno zgrajena po is tam sistemu, četudi ne izgleda od zunaj bog ve kaj bogata. V pritličju je sprejemnica in dnevna soba s prijetnim kaminom, kje<r človek lahko lenari Ln sanjari zleknjen v udobnem naslonjaču, gledajoč v prasketajoč ogenj.
Po kosilu smo si šli ogledat vas. Izgleda prav tako kot naše vasice na Gorenjskem ali Dolenjskem. Najbolj vidne stavbe so cerkev, šola, hotel in gostilne ter gasilski dom. Gostilnam pravijo tudi »public bar« aH po naše »pab« na kratko izgovorjeno. Na obeh straneh vasi so 500 do 700 m'visoki hribi. Ce gre človek skozi vas. ne vidi nobenega znaka vojne. Nobenih plinskih mask in nobenih zavetišč proti plinskim napadom. Sonce tudi tako lepo sije. da bi mislil, da sem na Pokljuki. Krnctska poslopja so snažna in vsako posebej ima napis farme in gospodarjevo ime. Okrog so zeleni travniki in polja. Zanimivo je, da v teh vaseh ne diši tako lepo po senu kot pri nas. Tovariš medlci-noc iz škotske mi je pravkar razlagal, da je duh po gnoju zelo zdrav za tiiber-kulozne, ko se je vlila ploha. Srečali smo več Angležev, ki so brezbrižno korakali po ccsti naprej in už vali naravo. Dež jih ni motil. Zavihali so si ovratnike dežnih plaščev navzgor, pipe pa so obrnili navzdol, da jih dež ne bi pogasil.
Drugi dan smo napravili turo, četudi vreme nI b lo prav ugotkio. Srečavali smo neprestano ljudi, ki so brez besede kora-
kali mimo nas. Dež sam Je pokvaril Izlete v naslednjih dneh. Prisiljeni smo bili ostati doma. Norvežan jo je »pogruntal«. šli sono v »pab«, kamor so se zatekli tudi drugi izletniki, Tam sta dva oddelka. V prvem se pije stoje pri pultu, v drugem pa se lepo sedi, pije in kadi v naslanjačih pred kaminom; strašno je zakajeno. Ljudje ne govore skoro nič. Mlad meščan sedi z deklico. Nič ne govori. Gleda pred se in ves njegov Interes je na njegovi pip L
Največ življenja ano pokazali mi, ko smo se jezili nad vremenom. Izvedeli smo tudi, da bo zvečer ples v gasilskem domu. šli smo tja. Nabralo se je polno ljudi, vsa podeželska družba. Ples ni bil formalen, zato pa so se ljudje pokazali preprosti in veseli kot so v resnici. Tam so bili podeželski fantje in dekleta, ki so zardevala. če smo jih prosili za ples, vojaki na dopustu, gasilci v uniformah in velik omestni izletniki. Prav tako, kot če imamo pri nas na deželi veselico. Ljudje so plesali pristne narodne plese, pa tudi moderne. Muzika je bila podeželska,, zato sva dobila s Škotom korajžo in sva prosila violinista, če sineva zaigrati en valček. Moj prijatelj je dober plan st in se je naučil že precej slovenskih pesmic. Začela sva »Preljubi šent Lenart, kako si ti lep... Ljudje so nekaj časa posluéali, nato pa so začeli plesati in ker so bili navdučeni nad takim valčkom, sva morala trikrat ponoviti. Za slovo sva jim zaigrala še »Regiment po cesti gre«. Škot se je smejal, meni pa so misli ušle v Ljubljana
še tri dni smo uživali lepote in božanski mir amgiešk-h hribov, potem pa smo se vrnili nazaj k našemu delu.
Slavko Al. Klemenčič:
Na deželi v Angliji
Bog elektrik®
Preskrba z električnim tokom na Japonskem
„JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
I. F. — C. — Imate večji davčni zaostanek še iz prejšnjih let, vendar pa se Vam zdi, da ga davčna uprava nima več v evidenci, ker Vam že nekaj let ne dela nobenih ncprilik. Ali je že nastopilo zastaranje do izterjave? — Po čl. 153. zak. zastara pravica države do izterjave odmerjenega davka čez 5 let od dne, ko se je po predpisih zakona priobčila izvršena odmera. Vendar pa se zastaranje prekine z vsakim službenim aktom o dotičnem predmetu, ki je bil davčnemu zavezancu ali plačniku predpisno priobčen. (Cl. 156. zak.). Iz povedanega boste najlaže sami ugotovili, ali je zastaranje že nastopilo. Docela izključeno pa je po našem mnenju, da bi davčna uprava Vašega davčnega zaostanka ne imela več v evidenci.
A. Ž. — Z. — Culi ste, da se je taksa za najemne pogodbe z zadnjo uredbo mesca decembra 1939 zvišala, ne veste pa za koliko. — Po § 10. uredbe o spremembah in dopolnitvah zak. o taksah z dne 22. XII. 1939 (SI. 1. z dne 17. I. 1910) so se vse postavke taks v tar. post. 14. zak. o taksah zvišale na dvakraten znesek. Vendar pa Vas moramo pri tej priliki opozoriti, da za najemne pogodbe, ki so na dan uveljavitve navedene uredbe že obstojale in za katere je po dotedanjih predpisih ta taksa že plačana in se izza tega dne v njih ni nič spremenilo, kar bi vplivalo na takso, ni nastopila nobena sprememba odnosno zvišanje.
»Služba«. — Najeti ste si morali bolniško postrežnico, ki Vas vsak dan preveže, Vam skuha zajtrk ter nato še pospravi sobo, tako (la je dnevno v dobri uri z vsem gotova. Samo ob slabem vremenu Vam prinese ra stanovanje še obed in večerjo. Spi pa doma in se sama prehranja. Plačujete ji 200 din mesečno. Ali morate zanjo nabaviti predpisano davčno karto? — O tem vprašanju smo že večkrat razpravljali. Finančno ministrstvo je izdalo to-le pojasnilo in navodilo: Za domačo služinčad, zaposleno pri gospodarju vsak dan po nekoliko ur, brez stanovanja in hrane, mora ta gospodar nabaviti davčno karto. Osebe pa, ki nimajo stalne zaposlitve, nego delajo enkrat ali dvakrat tedensko pri več poslo-davcih, ali opravljajo od časa do časa določene posebne posle pri več poslodavcih, kakor: čiščenje parketov, oken itd. so načelno zavezane obdavčenju s pridobnino, kolikor opravljajo ta posel samostojno izven službenega razmerja. Po našem mnenju. ki pa osobito glede tega ne docela razčiščenega vprašanja ni merodajno. Vam davčne karte ne bi bilo treba nabaviti. Da pa ne boste imeli nobenih neprilik, se informirajte pri pristojni davčni upravi, ki je morda glede tega vprašanja prejela kakšne interne odredbe.
H. I. — Ljubljana VII. — Vprašujete nas, ali je dana kakšna možnost, da- Vam mostno knjigovodstvo mestne davščine (go-staščino, kanalsko pristojbino itd.) odpiše oziroma zniža, ker teh davščin iz enostavnega razloga, ker nimate sredstev, ne morete poravnati. — Na žalost Vam ne moremo dati ugodnega odgovora. Osnovo za odmero mestnih davščin tvori davčna osnova, v Vašem primeru zgradarina. Zaostanka Vam mestni magistrat ne more odpisati niti znižati vse dotlej, dokler je še Izterljiv. Zarubi Vam lahko najemnino, ki jo dobivate od strank in se tudi lahko vknji-ži na Vašo hišo ali na travnik, ki ga še imate. Uredba, ki se nanaša na izterjanje državnih davkov, veija prav tako za avtonomne doklade in razne mestne davščine.
»Sokol«. — Neko sokolsko društvo ima namen vseliti v svoj dom hišnika, čigar žena je šivilja. Njegovi ženi odstopa samo stanovanje, obstoječe iz ene sobe in sicer kot odškodnino za hišnikovo delo. Ali bo sokolsko društvo moralo plačati zgradari-no. ki je je sedaj oproščeno? — Zgradbe sokolskih domov in sokolskih žup se smatrajo za nacionalne institucije in se morajo kot takšne v smislu točke 6. čl. 32. zak. o neposr. davkih oprostiti zgradarine, kolikor služijo v neposredno uporabo in se ne jemljejo in ne oddajajo v najem. V Vašem primeru boste morali od sobe, ki jo nameravate oddati hišnikovi ženi, na vsak način plačati zgradarino in sicer od najemne vrednosti, ki je hkrati odškodnina za delo, ki ga opravlja hišnik.
F. C. — M. — Davčna uprava je proti Vam uvedla davčno-kazensko preiskavo, ki se po Vašem mnenju za Vas ne bo ugodno iztekla. Vendar pa pričakujete, da Vam ne bo naložila največje kazni, ki jo določa zakon. Vprašujete nas, kdo bo nosil stroške kazenskega postopanja. — Stroške poizvedovanja, ki ga je sprožilo oblastvo samo, trpi država. Stroške poizvedovanja in dokazovanja, ki ga je sprožil davčni zavezanec, trpi prav tako država, kolikor se ni izrekel zavezanec sam, da jih bo trpel, ali če se posledek poizvedb in dokazov, ki jih je predlagal zavezanec, na njegovo škodo bistveno razlikuje od njegovih trditev. Naj še dostavimo, da odloča o višini stroškov po obsegu ln težkoči poizvedb in dokazov oblastvo, ki je izvedlo poizvedbe ali dokaze.
A. P. — C. — Svojima dvema uslužbencema dajete v lastni hiši po eno sobo s kuhinjo, ne prejemate pa za te prostore nobene najemnine, ker tvori ta užitek del njihovih službenih prejemkov. Vprašujete nas, kolikšno osnovo morate vzeti za odmero uslužbenskega davka. — Po sedaj veljavni razpredelnici o denarnem ekvivalentu prejemkov v naravi, ki je določena na podsta-vi § 22. zak. o zavarovanju delavcev, znaša vrednost ene sobe in kuhinje: dnevno 4 din, tedensko 24 din, mesečno 100 din in letno 1.200 din. To vrednost morate prišteti k rednim službenim prejemkom svojih nastavljencev ter nato ugotoviti postavk' M«''!yi>on.skega davka.
Pravna
P. P. H.: Javite točen naslov, V- st. uve-rimo, če sle naša naročnica.
Marija 1910. Sporočite svoj naslov razločno, odgovorimo pismeno.
M. R. Celje: Vaši trije bratje se sploh niso odzvali k zapuščinski razpravi, pri kateri bi morali po očetovi poslednji volji dobiti vsak po din 2.500.—. Ali bi bilo mogoče, da se deleži Vaših bratov izplačajo Vam. — če je dedič znan, kot v Vašem slučaju, ni pa znano njegovo bivališče, mora takim dedičem postaviti zapuščinsko sodišče skrbnika, kateremu je dolžnost, da opravi vse potrebne poizvedbe, da se izsledi dedičevo bivališče, če ni pričakovati, da bi se izsledilo bivališče dedičev ali če so poizvedbe ostale orez uspeha, obvesti sodišče na skrbrikov predi"? z oklicem odsotnega dediča o i-iipadu de liščine s pri-
stavkom, da poda, če bi v letu dni ne prišel sam k sodišču ali ne imenoval pooblaščenca, skrbnik v njegovem imenu dedno izjavo in da se bo hranila čista zapuščina, ki mu pripade pri sodišču, dokler se ne zglasi sam ali dokler ne izkažejo interesenti, da je dedič umrl ali je proglašen za mrtvega. O stvari poizvedite pri zapuščinskem sodišču. Če menite, da je bil svojčas eden Vaših bratov pri izročitvi posestva obdarovan, morete zahtevati v treh letih od dneva, ko je bila razglašena očetova poslednja volja, dopolnitev Vašega nujnega deleža.
J. F.: Vaš sin je že star 27 let, pa se noče prijaviti k studijskemu izpitu. Ali ste ga dolžni še dalje vzdrževati. — Po zakonu je očetova dolžnost, da skrbi za svojega otroka vse dotlej, dokler se otrok ne more sam preživljati, če sin nalašč odlaga položitev izpita in je že sam zmožen za pridobivanje, ga niste več dolžni vzdrževati, kot tudi ne, če se je samovoljno preselil od Vas. V slučaju spora bo moralo odločiti sodišče, kjer ima Vaš polnoletni sin pravico vložiti tožbo, če meni, da ste mu vzdrževanje neopravičeno vzkratili.
K. F. Lj. Sele koncem septembra 1939. Vam je upnik predložil kot kmetu v podpis obveznico, predpisano po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Ali je zgubil pravico zahtevati obroke, ki so že tekom let zapadli ? — Upnik je upravičen od leta dalje, v katerem ste mu podpisali obveznico, zahtevati le en obrok ob zapadlosti. Plačevati boste morali torej svoj dolg v 12 letnih obrokih in se Vaša obveznost proti njemu ni zmanjšala, če Vam obveznice ni predložil že pred leti. Ker je po uredbi upnik obvezan pismeno opominjati dolžnika in mu dati 15 dni časa, mora iz lastnega nositi stroške, če je opominsko pismo naročil pri odvetniku.
C. M. Vaš oče je pridobil naše državljanstvo in je najstarejši sin v času, ko še ni bila rešena njegova prošnja, postal polnoleten in ostal tuj državljan. Ali bi mogli služiti skrajšani kadrovski rok. — V posebni prošnji, ki jo morate nasloviti na Komandanta vojnega okrožja v Ljubljani, obrazložite in s prepisom listin dokažite Vaš položaj glede Vašega in očetovega državljanstva. Prosite za skrajšani rok, ker smatramo, da Vam pripada po vojaških uredbah.
P. F. T. Po očetovi smrti so Vaši bratje dvignili njegovo zavarovalnino ln jo prijavili v zapuščino. Komu bo pripadla, ker ste nekaj časa plačevali mesto očeta zavarovalne premije. — Ako oče ni imenoval upravičenca do zavarovalnine, spada v njegovo zapuščino in bo predmet zapuščinske razprave ter dodeljena njihovim dedičem po njegovi poslednji volji ali pa v smislu dednega zakona. Pravico imate prijaviti proti zapuščini svojo terjatev v višini zavarovalnih premij, ki ste jih namesto očeta plačevali zavarovalnici pred njegovo smrtjo. Terjatev bo prijaviti pri zapuščinskem sodišču.
»Miroljubna«. Skoro bo že tri leta, odkar ste postali vsled dedovanja po materi solastnica polovice hiše in vrta skupno z Vašim bratom. Ker upravlja Vajino polovico Vajin oče, ki je lastnik druge polovice in Vama ničesar ne izplača iz dohodkov, vprašujete, kako bi mogli uveljaviti svoje pravice. — četudi upravlja oče kot solastnik skupno imovino brez naročila ostalih solastnikov, je zavezan polagati reden račun in tudi upravičen odračunati od dohodkov vse koristne izdatke. Užitek in bremena se odmerjajo po razmerju solastninskih deležev. Ker je možno dosežene užitke iz hiše in vrta deliti v naravi in obstojajo iz denarnih dohodkov, morete zahtevati od očeta kot upravnika Vaše imovine na Vaju odpadajoči del v denarju, če na lep način ne morete urediti z njim, bo potrebno vložiti zoper njega tožbo in zahtevati v njej točen obračun in izplačilo, kolikor Vam po obračunu pripada.
»Miroljubna II.« AH more zapustiti Vaš oče vse svoje premoženje Vaši mačehi kot svoji drugi ženi. — S poslednjo voljo more vsekakor zapustiti svoje premoženje Vaš oče svoji zakoniti ženi, ne sme pa popolnoma prezreti svojih zakonitih otrok, ker imajo po zakonu pravico zahtevati po njegovi smrti iz njegove zapuščine nujni delež, če bi umrl oče brez poslednje volje, mora ščititi zapuščinsko sodišče z enako dolžnostjo njegovo ženo, kot tudi njegove zakonite otroke. V tem primeru pripada po zakonu ženi % njegove zapuščine, njegovim zakonitim otrokom pa ostale % po enakih delih z ozirom na število otrok.
»Izvršba«. Ali je zarubljiva Invalidnina za dolg, ki ga je napravil Invalid v gostilni na jedi in pijači. — četudi ima upnik pravomočno sodbo radi navedenega dolga, ne more zarubitl invalidnine. Po § 63 uredbe o vojnih invalidih ln ostalih voinih žrtvah (Službeni list z dne 24. XII. 1938. št. 629/103) je na invalidnino dovoljena izvršba le v izterjavo ali zavarovanje za terjatve, ki jih ima državno ali samoupravno telo ali invalidski kreditni zavod ali Invalidsko društvo zoper Invalida, toda le do % invalidnine. Za terjatve radi zakonitega vzdrževanja (žena, otroci> more biti zaseženo invalidu % invalidnine.
Kmetijska
Vzreja plščet
Č. A. B. Zg. Pravite, da Vam pogine vsako leto mnogo plščet že prve dni po iz-valitvi. Krivdo zato pripisujete hrani, želite vedeti, kako je postopati s piščeti v začetku in s čim jih hraniti?
Ko se plščeta zležejo, jih postavite na temno, suho in mirno mesto, štiriindvajset ur jih pustite brez vsake hrane. Sele nato pričnite krmiti in sicer prve dni vsako uro. Kot krma naj služi zmes trdo kuhanih jajc, kruha in ovsenega zdroba in nekoliko mladih kopriv. Vso to hrano zmesite in sesekljajte, da bo mehka. Ovsen zdrob pre-sijajte na gosto sito, da se odstranijo luskine. Poleg mehke, morate dajati piščancem tudi trdo hrano v obliki pšeničnega zdroba, prosene in ajdove kaše. Na 10 pi-ščet se primeša dnevno po eno kuhano jajce, ostale hrane pa toliko, kolikor jo pozobljejo. Nikdar ne puščajte ostankov hrane v koritih, vselej sproti počistiti. Korito naj bo leseno 30 cm dolgo, 25 cm široko in okoli kraja l cm visoko ograjeno. Piščeta se napajajo s svežo, vendar ne premrzlo vodo. Mesto vode se daje lahko sveže kislo mleko, dobro sesedeno. Piščeta namreč nerada pijejo, zato jih s strjenim kislim mlekom sitimo in obenem napajamo. Mleko ne sme biti malo ali na pol strnjeno, sicer je boljša voda. Po slabem mleku nastopi rada driska. V drugem tednu krmimo vsaki dve uri ali šestkrat dnevno. V žc omenjeno hrano primešamo sedaj še zmleti
kostni prašek ali jajčjo lupino in nekaj več zelenjave, zlasti kopriv, špinače in solate. Po štirih tednih pa začnemo polagati hrano, kakršno dobivajo odrasle kokoši.
V kratkem smo Vam podali nasvet, kako je treba hraniti mladiče, kaj več o ko-košjereji najdete v knjigi »Kmetijsko ko-košarstvo«, ki jo Je spisal inž. Wenko in izdala Kmetijska matica v Ljubljani.
Zadušeno žito
J. K. St. Posejali ste en oral pšenice, ki se je do zime prav lepo obrastla. Sedaj se vidijo na njivi le rjavo plesnive bilke. Tu in tam še nekaj zeleni, vendar pa ne toliko, da bi bilo vredno pustiti polje v takem stanju. Kako se more ubraniti po-zeba pšenice, in s čim sedaj nadomestiti setev ?
Vaša pšenica najbrže ni pozebla, pač pa se je zadušila zaradi preobile vlage od spodaj in snega, ki jo je predolgo pokrival. Ob taki nezgodi nastopi navadno še snežna plesen na žitu. Razumljivo, da morate njivo na novo preoratl, In posejati z drugim žitom. Ne poznamo Vašega gospodarstva, da bi mogli svetovati, kaj bi bilo potrebnejše sejati. Poskusite lahko z jaro pšenico ali ržjo, če želite moke. Sicer je še čas za obdelavo njive tudi v druge namene. Na jesen se obrnite pravočasno na semenogojsko postajo v Beltince, ki Vam lahko postreže z dobrim semenom. V ostalem pa svetujemo, da njivo osušite, če je premokra ali, da jo obdelate na ozke lehe.
Zadruga
L. T. S. Po zadružnem zakonu je lahko član gospodarske zadruge vsak, kdor bo zadruge izpolnuje svoje dolžnosti: da plača članski delež, prevzame jamstvo i. t. d. Po zadružnem zakonu torej ni nikjer rečeno, da ne sme biti član n. pr. mlekarske zadruge oseba, ki je brez posestva ln živine. To po zakonu. Ima pa vsaka zadruga svoja na zadružnem zakonu osnovana pravila, v katerih Je detaljno določeno, kdo je lahko član te ali one vrste zadruge, če stoji v pravilih vaše mlekarske zadruge, da je član zadruge lahko tudi oseba brez zemlje in živine, postanete lahko član te zadruge, seveda če vas upravni odbor sprejme. Ker pa je cilj in bistvo mlekarskih zadrug predelovanje in vnovčevanje mleka, ne razumemo, kaj naj dela v zadrugi član, ki se z mlekarjenjem ne bavi. Poglejte pravila vaše zadruge in če najdete tam, da ste ekonomsko upravičeni postati član zadruge, poprosite za članstvo. Zakon tega ne omejuje, omejuje pa zadružna ideologija.
Zdravniška
G. š. K.: žene, ki po porodu do je, dobe običajno šele po par mescih (6—a) perilo. To dejstvo samo pa ne izključuje možnosti ponovne zanositve, vkljub temu, da žena od poroda dalje ni imela perila, žena torej ni neplodna. V vašem primeru mislim, da ste ponovno zanosili. Poroda je pričakovati okoli 10.—15. marca 1. 1941.
Jaso: Nemogoče je pismenim potom odgovoriti, odnosno pojasniti vaš položaj. Na vsak način je potrebna detajlna preiskava vašega živčnega sistema pa tudi karakterja; skratka duševnih plati. Zato vam svetujem ,da konzultirate kakšnega psihiatra, ki vam bo po preiskavi mogel dati nadaljnje smernice v pogledu zdravljenja.
D. Gorenjsko: V vašem primeru gre za motnjo tkzv. žlez z notranjim izločevanjem. V detajle se ne morem spuščati. Na vsak način bi vam bilo svetovati, da greste v bolnico zaradi preiskave in nadalj-nega zdravljenja. Vendar vam ne morem dati upanja, da bi dosegli kak večji uspeh. Vsi ostali znaki, ki jih navajate, so v zvezi z vašo temeljno boleznijo.
i AH
V medklubskih tekmah za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bila odigrana prva tekma finala mariborske skupine. Zmagal je S. k. Vidmar nad Mariborskim š. k-om s 4!/2:3Vt. Prvak ljubljanskega II. razreda, mladinska sekcija Lj. š. k., je zmagal nad Kranjem tudi s 4Vt:3Vt. V ljubljanskem prvem razredu še vedno ni odigranih več prekinjenih partii.
Ljubljanski šahovski klub igra sedai svoj glavni turnir. Potem ko sta dva udeleženca izstopila, ie v turnirju še 14 udeležencev. Vodi po 8. kolu Mlinar.
Tudi v Beogradskem š. k.-u ie v teku prvenstveni turnir. Vodi naš naimlajši nacionalni mojster, ki se mu ie posrečilo poraziti med drugim Lešnika.
Iz nekega turnirja na Švedskem ie naslednja partija.
KR M »F V * MBIT
Beb": Sp'e'm^nn	Crnl: KuM'n.
1.	e2—e4	e7—e5
2.	f2 —f4
Pred 30 leli ie Soielmann otvarial vse
svoje partije s kraljevim gambitom, danes pa je teorija že tako napredovala, da ie kraljevi gambit tudi v rokah naveči -ga poznavalca nevaren predvsem za be'.ega.
2. —	Lf8—c5
Ob čijneie le sedai d5 ali enes avno ef4:. Pa tudi nadaljevanje v partiji se obnese.
3 Sgl—f3	d7—d6
N koi kino ie Sc6. 4 fe5: Se5: 5 Se5:. Dh4 + . 6 g3. De4 + . 7. De2. Dhl:. 8. d41. Le7. Sf3 :n beli nima obrambe troti na pr Kd2 s polnejšim L«2.
4.	c2 c3	Lc3 b6!
To smatrajo mnogi k->t naib lie. Črni se v naprei izogne učinku sunka d2—d4.
5.	d2—d4	Sg8—f61?
Sedaj žrtvuje črni celo kmeta, da čim
beli izrabi slabost be'esa na krallevem krilu. Žrtev pa ni ,:op"lroma prepričevalna.
6.	f4:e5	d6:e5
7.	Sf3:e5	c7—c5!?
Zopet zelo dvorezno Črni h če za vsako ceno razbiti belo sied šče.
8.	Lfl—b5 +"	SbS—d7
9.	Lcl—g5	h7—h6
10.	L«5:f6	S7:f6
11.	Ddl—h5?
Sele ta »napadalna« poteza pa naibrže % končno povzroči poraz belega. Po enostavni zamenjavi na d7 in sledečem d5 bi imel pač beli kmetj več in črni noben« iasne kompenzacije.
11.	—	Dd8—c7
12.	Se5:d7	Lc8:d7
13.	Lb5:d7+	Ke8:d7! Crnl kralj ima t da se na dero-
čem krilu skrije n* vr
r-e tu Peli
14.	Sbl—d2	c5:d4
15.	Dh5—b5+	Kd7—c7 1«. Db5—c4+	Kc7—b8
17.	c3:d4	Th8—d8 Bele kmete v središču ie sedaj težko
kriti.
18.	d4—d5
S tem je za dalje časa onemogočena belemu rokada.
18.	—	f6—f5
19.	Dc4—b3	Td8—c8 Da prepreči dolgo rokado.
20.	Db3—g3+	Lb6—c7
21.	Dg3—h3	f5:e4
22.	0—0
Za ceno dve kmetov ie beli le prišel do rokade.
22.	—	De7—c5+
23.	Kgl—hI	Dc5:d5
24.	Sd2—b3	a7—a5
Pripravlja razvoj še drugi trdnjavi. Belemu med tem ne uspe. da bi organiziral dovolj močan napad.
25.	Tal—dl	Dd5—e5
26.	Tfl :f7	Ta8—a6
27.	Tf7—f5	De5:b2
28.	Sb3—c5	Ta6—d6
29.	Tdl—fl	Db2—d4
30.	Dh3—b3	b7—b6
31.	Db3—b5	Lc7—d8
32.	Sc5—a6 +
Od tu skakaču ni več izhoda. Beli pa ie vsekakor že izgubljen.
32.	—	Kb8—a8
33.Tf5—f7	Dd4—c4!
34.	Db5—e5? Pospeši konec.
34. —	Dc4:f7
beli se vda.
Zaradi mata dame seveda ne sme vzeti. Na 35. De4+ pa Db7 ravno še krije vse.
Vas ja Pire.
Nedelja, 21. aprila Ljubljana, 8: Jutrnji pozdrav. 8.15: CI-mermanov kvartet. 9: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos bogoslužja iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Resplghi: Rimske pinije (plošče). — 10.15: Operni trio. — 11: Nedeljski koncert. Sodeluje g. Ante MaruSlč, operni bariton. Radijski orkester in g. prof. P. Šivic (spremljava) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Mladim srcem (plošče) — oddaja prekinjena od 14.30 — 17. ure. — 17: Kmetijska ura: Pogoji za do-bičkanosno perutninarstvo (g. inž. Greif). — 17.30: Tamburaški orkester (g. Karmel Alojzij). — 18.15: Otroško veselje (plošče). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Revena, srbski narodni običaj v Vojvodini (Jelica Begonič) Bgd. — 19.40: Objave. — 20: Večerni koncert. Sodeluje: ga. Marta Repovš-Radmanovič, g. prof. Pavel šivic (spremljava) in radijski orkester. — 21.30: Obisk pri J. S. Bachu (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Citraški dueti (g. E. Mezgolits, gdč. SI. Peklar). Konec ob 23. uri.
Beograd 19.40: Narodna glasba. — 21: Simfonični koncert. — 22: Slovanske pismi. — 22.50: Plošče. — Zagreb 20: Petje
—	20.30: Hrvatski večer. — 22.20: Ples.
—	Sofija 18.45: Vesela muzika. — 20: Petje. — 20.30: Mali orkester. — 21.20: Plošče. — 22: Plesi. — Praga 19.25: Operetni večer. — 21.50: Plošče. — 22.15: Godba na pihala. — 22.45: Pester spored.
—	23.15: Jazz. — Rim 17.15: Godba na pihala. — 20.40: Operni odlomki. — 21.30: Simfonična glasba. — 23.30: Ples. Berlin 19.30: Vesela muzika. — 20.15: Mali orkester in solisti. — 22.30: Zabaven spored. — 24.10: Nočni koncert.
ponedeljek, 22. aprila
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Za žldano voljo (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
—	13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Telesna in duševna občutljivost človeka (ga. dr. Božena Lavrič-Zajec). — 18.20: B. Smetana: Waler.stemov tabor (plošče) — 18.40: Naša najvažnejša predzgodovinska najdišča (g. dr. Rajko Ložari. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Gorjanci, mejnik med Slovenci in Hrvati (Viktor Pirnat) Ljubljana. — 19.40: Objave.
—	19.45: Več manire pa brez zamere (g. Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. Konec ob 23. uri.
Beogiad 19.40: Tamburaški zbor. — 20.10: Zvočna igra. — 21.20: Smetana: »Moja domovina«. — 22: Čajkovski koncert za violino in orkester. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15: Moški pevski kvartet. — 20: Rezervirane za prenos. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Pester spored. — 20.30: Zvočna igra. — 21.30: Koncert velikega orkestra in pevskega zbora. — 22.20: Plošče. — 22.35: češka glasba. — Sofija 18.10: Bolgarski skladatelj. — 19: Klavirski koncert. — 19.50: Simfonična glasba. — 21.25: Plošče. — Rim 17.15: Klavirski koncert. — 20.30: Mali orkester. —21.20: Gledališki večer. — 23.15: Ples. — Berlin 19.45: Mali orkester. — 20.15: Majhne vsakdanjosti. — 21: Simfonični koncert.
—	20.30: Lahka glasba. — 24.10: Nočna oodaja.
IVERI
Vsako velikodušno dejanje razširi prostor tvoje duše.
Strahopetec se oslepari sam za najboljši del življenja.
Vsaka odpoved ima plačilo v sami sebi.
čim bolj mehko je jedro, tem trša mora biti zaščitna skorja.
Kjer ni bilo nič, tam zadobi kmalu nekaj pomen.
Pri nekritičnih ljudeh postanejo mnenja zlahka prepričanje.
Uničujoče sodbe uničujejo večinoma tistega, ki jiii izreka.
Križanka št. 13
i oziciia pa je mno-i. man; sir,ur a in o i: težje konselidirati.
V ». loravno: 1. M«sto v Prednji Indiji; 8. .i.jsto v južni franciji v Pirinejih; 15. švicarski kanton; 16. švedski lirik (* 1864., j 1931.), posmrtni Nobelov nagrajenec; 18. izkop v zemlji; 19. afganistanska utežna enota; 21. angleška kolonija v Afriki; 23. nlpponske slavnostne igre; 24. spravišče puščic; 26. poljsko-vrtno orodje; 27. čut; 28. rimska mera in bakren novec, igralna karta, enka na Igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 30. Organska spojina — oxibenzol; 32. nemški operetni skladatelj (• 1870); 34. nikalnica, tudi kemični znak za žlahtni plin; 35. ustanovitelj perzijske države (550-529 pr. Kr.); 37. zločinec; 38. srednja šola; 39. ptičja past; 40. močvirska rastlina; 41. obdelan kos lesa; 42. pripadnik vzliodno-germanskega plemena, ki so ga 1. 567. po Kr. porazili Langobardi; 43. gozdič, tudi hivatski pisatelj in politik, oče ilirizma (* 1809., t 1872.); 44. bolgarski mladinski pisatelj (• 1866., t 1940); 46. svetovno udruženje leposlovcev (kratica); 47. opozorilna kretnja; 49. ploskovna mera, tudi kemični znak za žlahtni plin; 50. slovanski blagovestnik (* 869.); 51. polotok na jugozapadu Anglije — grofija; 53. egipčansko božanstvo, tudi kemični znak za redko, dragoceno, v zdravilstvu uporabljano prvino; 54. naravni gradbeni materijal; 55. estonski šahovski mojster; 57. vrsta hrasta, planina v severni Srbiji, tudi kemična prvina; 58. središče krožnega gibanja, tudi kemični znak za kovino; 60. orožje; 62. besedica neätevllnosti, izjeme tudi prigovarjanja; 63. orožje; 65. duhovni poglavar budistov; 67. grški bog vetrov; 68. vrsta krokodila; 69. del telefona.
Navpično: 1. užitna goba; 2. predplačilo, tudi vrsta papige; 3. vprašalnica, tudi kemični znak za kovino; stremljenje k napredku; 5. kitajska utežna enota; 6. tvorba treh stranic; 7. glavna zvezda Perzeja; 8. zemljoalkalijska kovina; 9. pripadnik izumrlega naroda v Dalmaciji; 10. mesto v Bački ob Tisi: 11. skrajen v vodo segajoč del kopnine; 12. globina v tekoči vodi, tudi kemični znak za drago kovino; 13. zvok določene viéin*; 14. pozivna priprava; 17. arabsko pokrivalo, tudi mesto v Maroku: 20. del zimske ženske obleke; 22. razkošna pojedina, tudi epirski kralj v 3. st. pr. Kr 25. zaporedni zapi» dogodkov; 27. obrtniški
učenec; 29. obrtnik; 31. gledanje na življenje, tudi hrvatski pesnik in pisatelj (* 1876., —); 33. nemški filozof (* 1770. t 1831.); 34. nebesna točka v podnožišču; 36. skupina žuželk; 38. uspeh kovinskega dela; 39. reka v Bosni, desni pritok Drine; 41. seznam praznikov; 43. star francoski ples; 45. glazbi pihalce; 46. francoski mistični filozof (* 1627., t 1662.); 48. tro-pična žival, tudi pesniška oblika; 50. pre-točnlca; 51. angleški pisatelj utopističnih romanov (» 1886.,) 52. vrsta orla; 56. bivališče blaženih; 59. začimba; 60 del parnega stroja; 61. noju sorodna ptica; 62. preprosto orožje godalnik, tudi del kroga; 64. iracionalno število; 65. pritrdilnica; 66. mesto v Nemčiji, tudi židovski pisatelj (» 1880. —); 67. naziv božanstev pri mnogih semitskih narodih.
Rešitev križanke št. 12
Vodoravno: 1. sandala; 7. oprtnik; 13. uho; 14. kabaret; 16. Eva; 17. Io; 19. belin; 21. Aš; 22. zel; 24. les; 25. red; 27. Adamič; 30. valuta; 32. Umirajoče duše; 33. preris: 34. košara; 36. tok; 37. mik; 39. rin; 40. Iž; 42. Hajam; 44. da; 45. bič; 47. bakalar; 49. pav; 50. Aruvimi; 51. Okarina.
Navpično: 1. sulta; 2. Ako; 3. No; 4. ak; 5. Lab; 6. Abel; 7. oris; 8. Pen (klub), 9. rt; 10. ne; 11. iva; 12. kašča; 15. alegorija; 18. Nemirov; 20. Jelušič; 22. zamet; 23. lirik; 25. Rador; 26. Dušan; 28. dur, 29. čas; 30. vek; 31. Ter; 33. priba; 35. ogava; 37. maki; 38. kalo; 41. žir; 42. Ham: 43. mak; 44. dan; 46. Ču; 47. bi (2 Bi = bizmut); 48. Ra (2 = radij), 49. pi.
Rešitev križanke
„Za naše Latince"
Vodoravno: 1. imperator; 9. acer; 10. pura; 11. satis; 13. ut; 15. mus; 16. eo, 17. sls!; 19. vis; 20. Aurelia, 21. ara; 22. mea: 24. ea; 25. ru; 27. in 28. aeris; 30. rego; 32. Tito: 34. exercltus.
Navpično: Janus; 2. MC: 3. pes; 4. eram: 5. apis: 6. tu»: 7. or: 8. raros: 12. tiitetur; 14. tiara; 16. eiaei; 18. sua; 19.
1 -: ?l. ae^re; 23 nnns: 25. reor; 26. sir t ; 2». «fcs 29 si'; 31. ek; 33. tu.
Božidar Jakac:
NEKAJ UR V TRONDHJEMU
Med najvažnejšimi norveškimi mesti, ki so jih zasedli Nemci, je poleg Osla in Bergena središče srednje Norveške Trondhjem. Na svoji norveški poti se je Božidar Jakac ustavil tudi v tem mestu in pripoveduje o njem po svojih zapiskih in svojem spominu v današnjem članku.
Trondhjem leži ob globokem fjordu (zalivu) kakih 400 km severno od Osla. Približno enaka zračna razdalja ga loči tudi od Bergena, o katerem je govoril g. Jakac v članku prošle nedelje, čitatelje opozarjamo tudi na današnji zemljevid severnih držav.
Opoldne smo prešli polarni krog. Zjutraj ob šestih bomo v Trondhjemu. Pred enajstimi dnevi sem se vozil tod proti severu ob nevihti, dežju in močnem zibanju, sedaj pa je morje mirno in gladko ko olje. Kar ne morem se privaditi na ta novi vtis, ko mi je prejšnja viharna pokrajina vse bolj močno karakterizirala res severnjaško pokrajino. Davi pa so izgledale gore in otoki kot prividi v izredno lahnih barvah, vendar v ostro rezanih obrisih. Zrca-lenje v morju je bilo nenavadno čisto.
Ladja »Midnatsol«, po naše »polnočno sonce« — ki sem ga pa na žalost zamudil — je bila prenatrpana. Pravili so mi, da na tej ladji še niso srečali Jugoslovana. Snoči sem spal kar na palubi. Prav toplo je bilo; čuti se zalivski tok.
Prečudne formacije gora se pomikajo mimo. Harmonika in rezko petje prihajata z dolnje palube. Prav svojstveno, ostro rezano in močno ritmično je njihcvo igranje in petje. Odsekani ritem udarja v uho in se meša z zamolklim bc-bne a jem v ladijskem trupu.
Stari bradati Norvežan je sedel na koncu ladje in kar otroško so mu žarele sicer ugasle oči. Zelena, žoita lue se je razlivala skozi jutranjo meglo in oblivala ozki fjord, morje in strme gore, ki so se izgubljale v j nenavadno razsvetljeno meglo.
Lrdja je zavila mimo visoki rdeče stavbe na malem otok<*. Osmerokotni svetilnik — kakšno nenavadno življenje in doživljanje morajo imeti ljudje v takem svetilniku sr«idi samotnih fjordov in gora čudaških oblik kakor si jih niti i fantaziji ne bi mogel zamisliti.
Zopet je stal na lad fi ni krmi oni čnda-ški Anglež, ki je vstopil na Lofotih in izgledal kakor bi bil ušel lz Jules Vernejeve-
Spomenik norveškega kralja sv. Olafa.
Spomenik je obenem sončna ura
ga romana. Dolg in suh s pipo v ustih,
oblečen v tesen suknjič z izredno širokimi križastimi progami, preko rame daljnogled, na glavi pa pisano nočno čepico s cofom. Ostro rezani obraz se je koničil v malo bradico, na nosu so mu čepela velika očala. Kadar sem ga ugledal, mi je šlo na smeh. Pravil mi je, da je brat znane angleške grafičarke in bil je vsaj en človek, s katerim sem se lahko razgovarjal. Mož je bil v službi v Indiji. Dopoldne mi je posodil angleške časopise in tako sem po enem mesecu lahko zvedel za novice iz sveta, o grozotah na španskem, da je angleški kralj v Dalmaciji in drugo. Sicer sem se pa kar imenitno počutil, ko me niso motili dogodki po svetu in sem lahko nemoteno doživljal in slikal to, evropskemu življenju tako silno oelmaknjeno zemljo polnočnega sonca in belih noči.
Ob enajstih smo pristali v Trondhjemu. Mesto leži na položnem terenu ob izlivu reke Nidelven. Imenuje sc tudi Nidaros. Obdaja ga razmeroma nizko gorovje. Ima 54.000 prebivalcev ter je zelo važno trgovsko in industrijsko središče srednje Norveške. Železnica ga spaja z Oslom. Začetki mesta segajo v deseto stoletje. Pravi usta-
norveški kralj
novitelj pa je znameniti Olaf Sveti, ki je tudi tu pokopan. Mesto je zibelka norveške države in tu kronajo vsakokratnega norveškega kralja.
Že pri prvem obisku na poti na sever sem si vkljub dežju bežno ogledal to mesto. Danes sem pa imel še prav posebno srečo. Srečal sem namreč vzgojiteljico naših mladih kraljevičev, ki je sedaj poroče-
Starodavna katedrala v Trondhjemu
na z bivšim vzgojiteljem našega kralja g. Parrottom in je tu domačinka. V njeni družbi sem si ogledal natančneje mesto, ker smo imeli precej časa.
Kakor vsa norveška mesta, je tudi Trondhjem večji deli lesen, le kjer je kdaj razsajal požar, so nove stavbe zidane. Ceste so zelo široke in čiste, lepo asfaltirane, z belo črto po sredi.
Šla sva proti katedrali preko sadnega trga, kjer stoji na sredi na visokem stebru monumentalna soha starodavnega kralja Olafa Trigversona. Naredil ga je znameniti norveški kipar Rasmussen. Zanimivost spomenika je, da je obenem tudi sončna ura, ki kaže v krožnem kockastem tlaku ure, kadar pač sije sonce. To je namreč tu zelo redko. Nedaleč od spomenika stoji prekrasna gotska katedrala, v kateri počiva katoliški, protestantski m narodni svetnik sv. Olaf. Ka t ed ralla je stara že okrog 700 let in je zgrajena v strogi angleški gotiki. Iz prvotne katoliške je za reformacije postala protestantska cerkev. Preživela je več požarov in bila parkrat močno poškodovana. Vedno so jo popravili in obnovili v starem slogu.
Vstopila sva pri sijajnem stranskem vhodu v notranjščino. Veličastna cerkev je bila polna nemških turistov, ki so prišli s svojo ladjo. Nekdo je orgij all, da je čudovito odmevalo v stebrovju m gostem rebrov ju ▼ visokem svodu ter se spajalo s temno rdečimi in vijoličastimi barvami stekel slikanih oken. Velik srebrni križ v drugem delu cerkve je v sijajnem barvnem skladu z notranjščino. Mirno, svečano resno vpliva vsa notranjščina. Spremljevalka mi je povedala, da grade sedaj tudi centralno
kurjavo. Pri obnovitvi cerkve sodelujeta dva najodličnejša norveška kiparja »Vige-land in Rasmussen.
»Tu je bila moja poroka«, je dejala vodnica. »Bilo je prekrasno, skoro tri tisoč radovednih Trondov, kakor se imenujemo med seboj, se je nabralo v cerkvi.« Verjetno so takrat tu gori prvič slišali za Jugoslavijo, ker v splošnem so tu zelo slabo poučeni o naših krajih. Ko sva šla ven, sem srečal zopet ono prodajalko razglednic, ki je pri mojem prvem obisku te cerkve hitela v pisarno preplašeno spraševati, kaj neki hočem, ker me na noben način ni mogla razumeti, ko sem jo v vseh mogočih jezikih spraševal, koliko je ura. Povsod, tudi na ladjah sem srečal !e redke ljudi, ki so znali malo angleško, ali nemško, drugih jezikov pa sploh ne poznajo.
Blizu katedrale sva stopila v umetnost-i no galerijo, kjer sem imel priliko videti poleg stare norveške umetnosti tudi trenutno razstavo trandhjemskih umetnikov. Med slikami, ki so prikazovale življenje in severno pokrajino, sem opazil tudi nekaj prav odličnih pastelov.
ad Trondhjem	-
Od tu nas je pot nanesla mimo kraljevega dvorca, ki je zanimivo, belo poslikana enonadstropna lesena zgradba v nekako francoskem slogu. To je tudi največja lesena stavba v mestu. Okna so bila zagrnjena z enostavnimi rožnatimi zavesami, nad odrom pa se je blestel rdeče zlati grb s krono. Nasproti dvora stoje vojašnice. Pri vhodu sta bila dva stara možnarja, pred katerima je strazili hodeč sem pa tja, prav nič po vojaško, vojak v staromodni uniformi.
Prišel je čas obeda in povabljen sem bil na kosilo v prvovrstni restoran sredi mesta z nekakšnim arabskim vrtom in vodometom. V prijetnem razpoloženju ob godbi orkestra je tekel pogovor o Jugoslaviji in mojem potovanju po skrajnem severu. Popili smo še kavo v posebnem prostoru, ki ga je poslikal umetnik trondhjemski domačin. Sploh sem opazil v norveških hotelih, na podoben način kakor v Ameriki, lepe zbirke originalnih slik.
Norvežani so samozavesten narod: in ta samozavest in ljubezen do vsega, kar je njihovo, se sitino močno odraža tudi v njihovi umetnosti. Kljub tujim šolam in vplivom sem opazil silno majhno odvisnost od tujih vzorov; povsod prevladuje močna, čisto norveška nota. V vseh sem srečal nekaj tega, kar je tako čudovito sugestivno izrazil največji sodobni slikar Edvard Münch v svojih podobah, ki segajo že v onostranost.
Gospa Parrott in njen oče Motzov sta me ljubeznivo spremila do luke z željo, da jih kmalu obiščem.
Pri prvem postanku na poti na sever sem presenečen opazil zasidrano torpedov-ko z modTO-belo-rdečo zastavo. Že sem mislili, da je naša, pa sem kmalu razočaran spoznal, da je bila francoska.
Sedaj smo že daleč od Trondhjema. Postalo je vetrovno in deževno. Pokrajina je bolj nizko gorata. Precej se je stemnilo, sopotniki se že odpravljajo spat. Iz jedilnice bodo naredili provizorno spalnico Sam sem tujec med Norvežani, ki pa so tihi ko ribe. Eden od potnikov si je namazal grlo s sočno kapljioo in bil malo bolj zgovoren. Ko pa se nisva mogla sporazumeti, je tudi on kmalu utihnil. Le iz radijskega zvočnika prihajajo zvoki Mendelso-nove »Meditacije«, melodija, ki me je neštetokrat spremljala po daljnih potih Amerike.
Zemljevid skandinavskih držav, na katerem je razvidna tudi lega Trondhjema, je na 16. strani današnje številke


B. Jakac: Pokrajina pri Trondhjema
igence Service"
Zadnji dogodki na severu, kjer so nemškim ukrepom tako hitro sledili proti ukrepi britanskega vojnega vodstva, dokazujejo. da so morali biti v Londonu točno poučeni o namerah Berlina sicer bi protiakcija ne bila tako nagla, smotrna in točna. Govori angleških državnikov dado slutiti, da so bili angleški merodajni krogi obveščeni o tem. kakšno presenečenje se pripravlja skandinavskim državam. V časopisju je marsikdo opazil vest. da je danski poslanik v Londonu v ponedeljek zvečer pozval svojo soprogo po telefonu naj se nemudno vrne iz Kodanja z letalorn v London. Gospa ie poslušala svojega moža. ki je imel dobrega prijatelja pri Inteligenci Serviceu in ie bila še tisto noč na varnem. Naslednji dan bi bilo že prepozno, kajti Nemci so bili že v Kodaniu.
Kaj je Intelligence Service, ki se navadno skriva pod kratico I. S.? Ce odpremo Britansko ene klopediio. ta največji leksikon, najdemo tam zelo suhoparno oznako, da ie to angleška taina služba, ki ima nalogo, da zbira važne informacije, da proučuje razne pojave javnega življenja ter o svojih opažanjih poroča svojim nadrejenim. V mirni dobi se tO delo vrši v glavnem oreko zunanjega ministrstva, v vojni pa v najtesnejši zvezi z voiaškim poveli^tvom Obenem na deluje v nepo-
61" -- - . , valna služba, ki za generalu, štab m _ a rn-formaeüe o sovražnikovih süali in name-
nih ter o njegovem prizadevanju, kako bi izvedel namene nasprotnika.
Kako se zbirajo sodelavci I. S.? Neki angleški častnik pripoveduje, da se je bil v prošli vojni javil v obveščevalno službo, ker ga na fronti zaradi poškodovane levice niso več rabili, v običajni vojaški pisarni pa se mu ni ljubilo sedeti. Javil se je pri generalu Mac Donnathu. ki je bil načelnik obveščevalne službe, in ga poprosil, naj ga sprejme med svoje sodelavce. Med njima se je pri tej priliki razvil naslednji razgovor:
»Koliko časa ste čakali v moji sprejem-nLci in kdo vse je bil tam v tem času?« je vprašal general.
»Zdi se mi, da sem čakal kakih deset minut. Kdo pa je bdi še tam. za to se nisem brigal. Stal sem ves čas pri oknu in gledal na ulico.«
»Kaj ste pa videli na ulici?« ie dalje spraševal general.
»Nič posebnega ... Mimo so hodili vojaki. naši in belgijski častniki.«
»Tedaj nič posebnega?«
»Nič. gospod general.«
»O čem pa so se ljudje pogovarjali v sprejemnici.«
»Nimam navade prisluškovati pogovorom, ki se ne tičejo neposredno mene,« je užaljeno odgovoril častnik.
»Zelo mi je žal, toda moji sotrudniki morajo vse videti in vse slišati, sicer so popolnoma nepotrebni. Recimo, da res niste videl» ia slišali, kaj se je godilo v «xre-
jemnlci toda opazEH niste ničesar todtl na
uücL Vi pravite: Naši ln belgijski vojaki ter častniki so hodili minio. Toda ravno ta čas so vodili mimo okna tri. ruske vojake, ki so od Nemcev ušli k nam. Človek, ki zna količkaj spoznavati, bi moral postati pozoren na njihove tipične mongolske obraze. eden ie namreč pravi Tatar, dva pa sta Permjaka. Razen tega so imeli ruske plašče, ki jih tu gotovo niste še nikoli videli. Vsi trije so šli skozi sprejemnico v mojo sobo. mimo vas je šel tudi tolmač, da smo jih lahko izprašali in je precej glasno pripovedoval o tem mojemu adju-tantu Vi pa niste ničesar ne videli ne slišali in hočete v obveščevalno službo. Zdi se mi, da niste za to delo.« Častnik se je, ves rdeč. takoj posloviL
Od sotrudnikov L S. se zahtevajo tri glavne lastnosti, ostro opazovanje. naglo sklepanje in hladno kri. Lasulje, nepravi brki, nosovi preoblačemje in tajna črnila, vse to so izmišljotine kriminalnih romanov. I. S. se redko zateče k njih vporabd. Opazilo se je, da ravno najboljši delavci nikoli ne segajo po teh sredstvih. Ce jih kdaj primejo, so njih lasje, brki in nosovi pristni, potni listi v najlepšem redu; če bi bilo narobe, je to že pol dokaza njih krivde ali vsaj slabih namenov.
Ob koncu leta 1914. je na angleško fronto v Franciji prišel konjeniški polk bengalskih kopljanikov iz Indije. Takoi prvi večer po prihodu polka je v neposrednem ozadju fronte hodil častnik tega polka in spraševal vsakogar, od kakega oddelka da je, kje je njegova četa in kje je polk bengalskih kopljanikov. Vsak .ie tujcu rad uÄreget c faotifccr mogoče točaimi odgovo-
O ovsu, ovsenjakn In rastlinskih prijateljstvih
Rastlinsko kramljanje za kmeta, gospoda ia
kovnjaka


Mlade rastline graščice rastoče a) v soseščini ovsa, b) bress ovsa
V drugem berilu te e. kr. zaloge Šolskih knjig smo čitali da je osel kaj koristna domača žival, ki se prehran ja največ z lakoto; le za največje praznike ji je osat za poslastico. Nii-mo poznali otroci osla drugače kakor iiz podob, pač pa nam je bil znan bodeči osat Lz bridke izkušnje, ko so nam krvavele mehke ročice pri ple-čvi žita na pomlad. Stara berila pa niso posvečala rastlinam i/te pažnje kakor .'•o jo bile deležne v obilni meri živali, če bi bili ti učbeniki pisali tudi o rastlinah, bi bil prav zares dobil skromni osliček tudi svojega še skromnejšega ra tlinskega brata — oves.
Pri besedi sami se nam že pojavi neugodje, tako slabo je zapisana ta skromna ra-tlina pri na«. Ko ga sedajle seje naš kmet na pomladno dišeče brazde in korači po škrjančkovem maršu do glež-njev po lepo prezebli prsti, misli na konjiča, kako bo zobal pri težkem delu oves in bo zavijala goved s širokimi gobci dišeče šope ovsenice. Bežno se mu prikrade misel, da bo morda tudi sam delil, ka-ker se pač svet, štirioglati svet nerodno vrti, s konjičem ovseno malico, kakor jo je že med svetovno vojno. Zdravo zaupanje vase pa ne pusti, da bi se ta misel zajedla vanj, ko pa sonce tako toplo sije in je dan veder, ko dobro prespani dojenček.
Oves je najskromnejša poljska rastlina, saj mu je odmerjen v kolobarju (plodore-du raznih kmetijskih rastlin) zadnje me-tto. Prav kakor pometač je med drugimi posevki, ko pomete še zadnja hraniva iz zemlje in jo pripravi za druge žlahtnejše nasflednice, ker veže s svojimi izločki razne strupe v tleh.
Kar se hranitvene vrednosti ovsa tiče, ga moramo pač prišteti med najbolj žlahtne žitarice. Prav izredne količine ima ovseno zrno žvepla in železa. Na 1 kg suhe slame prideta dobra dva grama žvepla medtem ko imajo druge žitarice le po pol grama te snovi. Ovseno zrno ima prav obilne zaloge fosforja, vezanega v organski obliki kot fosfatide. Prav tako vsebuje to zrno tudi titanove in arzenove spojine, od katerih je zadnjega v enem kilogramu ovsene moke že kar lepa množina 1 mili grama. Tudi mangan so našli v njem. Iz teh dognanj si kaj lahko razjasnimo prav ugodne zdravilne učinke ovsenih preparatov na slabokrvne tn sploh slabotne otroke.
Oves ima največ maSčdb med žitaricami če izvzamemo turščico. V enem kilogramu sušine je pri ovsu 50 gramov masti, dočim toliko spoštovana pšenica ne doseže niti polovico tega števila. Pri tem pa ne trpi zanemarjen ja odstotek beljakovin, ki je celo za 2 odstotka večji kakor pri enotni pšenični moki. Glavna vrsta ovsovih beljakovin je avenin, ki kaj ugodno vpliva na živčevje.
Ovsa ne smemo nikoli preveč flnozmlett. Drugod po svetu zlasti v Angliji, Ameriki, nordijskih državah in v Rusiji mnogo uživajo ovsene krpice. Za 100 kg teil je> treba oluščiti in raztrgati 300 kg ovsa. Pri nas je uživanje ovsenih krpic šele v povojih in je tudi njihova cena pretirano visoka- V Angliji izdelujejo ovseni riž, mi bi mu pa rekli ovseni ječmenček
Prav odlična lastnost ovsenih mltnskai izdelkov Je. da dado s topJo vodo sluzasto tvarino, ki zeQo ustreza otroškim prebavilom. Odraisüi uživajo ovseno moko pri želodčnih ln črevesnih boleznih. Iz ovsenega škroba se tvorijo ponajveč maltaza
afi po naöe tfacfcwi rtadkar in ogijfkxw«
kisline, ki se brszo cepijo ln ne zvišujejo sladkorja v krvi Ovseni kruh je zato prav pripraven za tfcte, ki trpijo za steuikooio boleznijo ali diabetesom, saj adr&vniki predpisujejo takšnim bolnikom riarajvnost ovsene dneve. Oves vsebuje mnogo sapo-ninov, močno se penečih enovi, ki dražijo žleze slinavke želodca in črev ter pomagajo vsrkavati razne apnesne soli.
Ovsena moka se često uporablja tudi v kozmetiki in se je zla ti obnesla kot dodatek raznih past za zdravljenje od sonca opečene kože. V Ameriki uporabljajo ovsovo moko kot učinkovito sredstvo, da preprečijo žarko t slanine, orehov in margarine (umetne masti) na ta način, da potro ijo te stvari z ovseno moko. Zanimivo je, da druge moke nimajo te proti-oksidačne razkroj zadržujoče lastno1 ti. Ovsena moka preprečuje že v množini >/« do J,o od sto ti ca porjavenje tolčene smetane in zvišuje njeno viskoziteto (vlečlji-vost). Naravnost presenetljiva je pa uporaba ovene moke pri konservaciji živil, saj obvaruje ovsena moka za mesce aro-mo sadja, kave in drugih dišečih potrebščin. V Ameriki natrejo ovojni papir za zavijanje tobaka in cigaret z ovseno moko. Iz ov ene moke se dela lepilo, ki nič ne zaostaja za, arabsko gumo.
(Dalje na 15. strani)
Korenina mlade graščice zrasle a) v soseščini ovsa, b) brez
ri, ddtder ga nI srečal nameščenec I. S. Tudi ta je dal vprašujočemu ljubeznive odgovore, po njegovem odhodu pa je takoj stopil k telefonu in ukazal najbližnjemu štabu, naj moža zadrže pod kakršnokoli pretvezo. Iz štaba ie takoj odšlo troie veselih in zgovornih častnikov, ki so prav 1 j u-bezmvo povabili Bengalca na čašo vina. Ko so sedli je prišel četrti častnik in Bengalca nagovoril po nemško. Ta ni pričakoval nemškega nagovora in se je močno zmedeL Kmalu so moža aretirali in odkrili v njem znanega nemškega ogleduha. Pogubila ga je majhna površnost. Bengalski kopljaniki imajo na eni rami majhno zlato vrvico, in sicer na levi rami. Več desetin vojakov in častnikov je videlo Bengalca, oa nihče ni opazii da ima vrvioo na desni. Le bistro oko častnika iz obveščevalnega oddelka je takoj opazilo malenkostno razliko.
Naslednji primer priča o iznajdljivosti teh ljudi V nekem velikem londonskem listu je bil med malimi oglasi citiran verz 139. psalma: »Ce hodim ali počivam, si ti okoli mene in vsa pota moja so ti znana.« Morda zaljubljenec, morda pobožniakar. Častnik, ki je to čitai je že hotel mimo, toda podpis »Nemo« (nihče), se mu je za-zdel sumljiv zaradi banalnosti. Prečital. ga je narobe in dobil zopet latinsko besedo »omen« (pomen). Agent je odprl sv. pismo in poiskal psalm 139. toda teh besedi tam ni bilo. pač pa ie v njem citai nekaj čisto drugega: »Tako znanje je zame previsoko in ga ne morem dobiti« Pomen tega verza pa je bil dovolj jasen, zato so v upravi lista ugotovili, kdo je prinesel ta oglas in Po tem potu aa naàfc	U j
Jim višjim na ta način sporočal.
more dobiti naročenih listin.
Agenti L S. dožave včasih tudi burljivo prigodo, da jih samo efcraina hladnokrvnost reši smrti. Dva izmed njih sta nekoč dobila nalog, naj gresta v Berlin po važne listne, ki bi jih morala prenesti, preko nizozemske meje. Na dansko-nemški meji pa so ju Nemci kot sumljiva pri i eli kljub ameriškima potnima listoma Zaprli so ju v hotei dokler se njuna zadeva ne razjasni. Spraševali so ju. poslušali, kaj govorita, kadar sta sama in ali ne govorita v spanju, budili so jih iz najboljšega spanja, kazali jima ponarejene brzojavke, vse zaman. Govorila sta vedno o svojem ame-ričanstvu in o pritožbi ne konzula in poslanika. Naposled so ju spustili v Berlin ter sledili za njima. Vkljub temu pe se jima je posrečilo uiti zasledovalcem. Dobila sta listine in jih odnesla preko nizozemske meje.
I. S. ima v službi na tisoče stalnih tn priložnostnih sotrudnikov. Manjši o organizaciji ne vedo ničesar in poznajo navadno samo onega, ki jim je poveril kako naročilo. Nekateri se nevarnega posla lotijo iz pustolovske nagnjenosti, drugi iz sporta, tretji iz domoljubja — prva in zadnja vrsta sta najnevarnejši. Prva zato, ker lahko preskoči v tujo službo in dela na dve strani zadnja pa ie nevarna le sovražniku, ker jo idealizem tira na najbolj tvegana podjetja. Eden izmed agentov I. S. je Nemcem na videz napravil tako uslugo, da mu je sam cesar Viljem izkazal čast. da ga je povabil k sebi na zajtrk ter ga odlikoval z železnim križem. Razen tega pa ie svoji ckwwMtei iaariaüA- Hžjtek.4* m ftife«b
Iz owoeuft. ofcrdbav izdelujejo v Ameriki. kjer zmeljejo mnogo ovsa, tudi snov furfurol, ki služi za razkuževanje in raz-topivo za nitroceJulozo. torej v vojne svr-he. Iz njega izdelujejo lake, kremo za čevlje in celo kavčuk ter jim služi kot pogonsko sredstvo. Mešan s «ečnino da for-furol krasno ebonitu podobno gmoto.
Gori smo omenili da konservira ovsena moka razne snovi in jih obrani pred razkrojem. Nova razi' kavanja so dognala, da je učinkovita snov pri tem proce> u nam že znani avksin ali rastilo, ki ga ima oves največ med vsemi žitaricami in ga tudi celo posoja na polju svojim tovarišicam, ki rasejo z njim f'kupa j. Stara je kmečka izkušnja, da je treba med prvoletno de-teljno .setev vreči tudi redek oves, če hočeš imeti lepo deteljo. Ta oves je pa treba pred latovar.jem pokositi, ker bi sicer trpela detelja škodo. Ko so v preteklem stoletju spravljali razna naravo lovna izkustva in opažanja v kmetijsko in rastlinsko vedo so rekli takšni mešani setvi, zasenčevalna setev in so krstili ove^ za krovno rastlino. Tako še danes uči zastarela kmetijska veda. Nova raziskavanja
pa «) dognala povsem drugačno vzročno
zvezo med ovsom in deteljo in -o pokazala, da pomaga oves s svojimi avksini, ki jih izloča iz korenin k razvoju detelje. Mimo tega pa \plivajo avksini tudi na sestavo bakterij ke družine v zemlji, ki je prav važna za uspevanje rastlin. Za odškodnino pa dajejo metuljnice dušik ovsu.
S tako koristno rastlino, kakor je oves so se seveda bavili tudi genetiki, kakor pravimo tistim strokovnjakom, ki delajo s križanjem in diugimi po egi nove razvrsti in popravljajo stare. Vsi poznamo divji ove?, malopriden plevel naših njiv, ki ga kličejo rastlinarji za avena fatua. V najslavnejšem vzrejališču ovsa v S\va-löfu na Švedi kern so ga križali s pravim ovsem in dobili potomce, ki so jih uporabljali za zboljšanje »krvi« že o-tarelih drugih razvrsti ovsa. še bi mogli naprej kramljati o tej koristni rastlini, ki ji gre dostojno me to na njivi in mizi, pa bi ne navedli dovolj zgovorno vseh njenih odlik. Praktična in razglabljajoča znanost namreč odkrivata vedno nova dejstva.
Janko Kač
I Nemške in angleške čete na Norveškem
To in ono s Koroškega
Nekaj novih odredb — Stare korenine odhajajo
Drobiž
Državni delovni minister je določil svoto P milijonov mark za popravila stanovanjskih hiš in stanovanj v obmejnih krajih. \z te svote prispeva država del stroškov, največ polovico. Prošnjo je treba pred začetkom dela vložiti pri deželni vladi. Popravila morajo biti končana do konca tega leta. Razume se, da pridejo za tovrstno podporo predvsem v poštev politično neoporečni prosilci.
Minister za verstvo je izdal smernice za cerkveni davek v I. 1940. V teh navodilih
svetuje, naj tudi cerkev času primerno poenostavi svojo upravo in naj štedi, kolikor je le mogoče. V smislu teh predpisov je tudi v naprej potrebno državno privoljenje za vse cerkvene davčne predpise. Istočasno naglaša minister, da močna decentralizacija v cerkveni davčni upravi nalaga cerkvenim predstojnikom posebno odgovornost, in da si pridržuje pravico, da se prepriča o pravilnem poslovanju cerkvenih uradov.
V	letu 1941. se bo pobiral zemljiški davek po novem zakonu. Davčni predpisi se bodo izvršili na podlagi cenitve z dne 1. januarja 1940.
Nov odlok predpisuje oddajo vsega odvisnega voska, s katerim razpolagajo čebelarji.
Vsem večjim kmetijam je bilo zapovedano. da morajo pri pomladni setvi posejati tudi gotovo količino lanu. Površino posevka, predvidenega za lan, določijo same oblasti. Izgleda pa, da bo primanjkovalo
za to potrebnega semena, ★
V	Št. Jakobu v Rožu so pokopali 81-let-
nega Lebnovega očeta Franca Izopa iz Go-rinčič. Pokojnik je bil vzoren kmet, ki je
z vso dušo živel v svoji zemlji, pri tem pa je ostal ponosen Slovenec in zaveden borec za narodne pravice. Soseščina je zelo cenila vedrega, dovtipnega in ustrežljivega moža.
V	Mokrijah je umrl 70-letni Radarjev oče Prunč Peter, stric bivšega slovenskega poslanca Starca. Bil je zaveden narodnjak in zelo razgibanega duha. Mnogo je bral in tudi veliko vedel. Njegova posebnost je bil slovenski nagelj, ki ga je redno nosil vsako nedeljo na suknjiču in bil nanj zelo ponosen.
V	Radišah pa so pokopali 53-letnega Ivana Grdena, posestnika kmetije, ki se je doselil kot mlad fant iz Hrvatske in si s pridnimi rokami ustanovil svoj dom. Sosedi so ga cenili zaradi tihega in mirnega značaja, posebej pa še, ker je ostal vedno
zvest svojemu narodu.
*
Na Jurjevo, 24. aprila, priredi Slovenska prosvetna zveza v Celovcu tečaj za dekleta. Kakor kaže, bodo morala dekleta prevzeti glavne naloge slovenske prosvete, ker je bila večina slovenskih fantov vpoklicana k vojakom.
Vodstvo Hitlerjeve mladine je odbralo na Koroškem pet mladih dečkov, ki jih imenujejo »Pimpfe«, za narodnosocialistično šolo v Sonthofnu na Bavarskem, kjer se bodo izšolali za poznejše narodno socialistične vodje.
Celovški »Grenzruf« je predlagal, naj bi se bronasti spomeniki Franca Jožefa, Bern-harda Sponheimovca, dalje spomenik koroškega topniškega polka in spomenik koroških planincev oddali za kovinsko zbirko, ki jo zbirajo po vsej Nemčiji.
V ogledalu listov
Vatikansko glasilo o Holandski in Belgiji - O švedski mornarici — švicarski list o razpoloženju v Italiji
Glede na novi razvoj na evropskem severu objavlja vatikanski »Osservatore Romano«: pregleden komentar o stališču Belgije in Nizozemske, kakor ga je mogoče presoditi po pisanju belgijskih in inozemskih listov ter po uradnih izjavah v obeh državah. List opozarja pri tem na naslednja dejstva:
1.	V obeh državah je prišla do izraza popolna solidarnost z zasedenima nevtralnima državama na skandinavskem severu, zlasti z norveškim narodom, ki se je odločil, da se za svojo svobodo bori.
2.	V obeh državah sc enako močno manifestira odločna volja v pogledu obrambe Lastne neodvisnosti.
3.	Obe državi odklanjata kakršnokoli preventivno zaščito na njihov račun, ker hočeta ostati strogo nevtralni in neodvisni.
4.	Obe državi sta sklenili izpopolniti svojo obrambo do skrajnih mej možnosti.
V podkrepitev teh svojih trditev navaja vatikanski organ za vsako izmed obeh držav naslednje podatke: V Belgiji je mobilizacija zaključena, letalske sile so v stalni pripravljenosti, vsa ministrstva, radijske postaje, poštna in druga posiopja so pod stalnim vojaškim nadzorstvom, civilno prebivalstvo je prejelo podrobna navodila v pogledu zasledovanja kakršnihkoli sovražnih akcij, kontrola nad tujci pa je izredno stroga. Xa Nizozemskem uvedeno obsed-
cu vojne za svoio predrzno hrabrost odlikovan z Viktorijinim križem, ki ga Anglež lahko dobi samo za naivečie junaštvo.
Kdo načeluje tej velikanski organzaciji? Na to vprašanje odgovorita lahko samo ena ali dve osebi v Angliji. Cisto mogoče je. da načelnik I. S. upravlja kako zelo skromno in podrejeno službo v tem ali onem ministrstvu. Kadar tedai hodiio k njemu njegovi zaupniki, ne vzbuia to Drav nobene pozornosti. V britanskem zunanjem ministrstvu ima io posebno telefonsko številko »Whitehall 44-48«. preko katere se vodijo najvažnejši državni pogovori z Moskvo. Šanghajem. Tokijem. Bombavem. Sidneyem itd. Zveze osebno nadzoruie načelnik telefonske stanice zunanjega ministrstva. Govore vestno beležita dva stenografa. Nihče ne more tem govorom prisluškovati. ker posebne kontrolne oriora-ve takoj samodelno prekineio zvezo, ako bi se vmešal kak tretji. Eno kopijo razgovorov dobi takoi I. S., toda nihče ne ve. komu se ta kopija izroča. O tem poroča v svojih spomin:h tudi lord Curzon. Ko je bil zunanii minister, ni mogel nikoli nro-dreti v skrivnost službe I. S. Tajnost sta poznala samo dva njegova podrejena uradnika. Samo ta dva sta vedela za imena zaupnikov in za način niihovega dela. Nekoč ie hotel Curzon stopiti v sobo svojega tajnika, ko je ta ravno govoril z enim svojih glavnih zaupnikov Tajnik ie skočil in zunanjega ministra doslovno pahnil skozi vrata na hodnik, da slednji ni mogel videti, kdo sedi pri tajniku. Lord Curzon ie na hodniku vzel na znanje oprav:čilo tai-nikovo. v sobo pa ni smel stopiti, dokler je bil tam zaupnik I. S.
no stanje, mornarica in letalstvo sta v stalni pripravljenosti, več predelov je že pod vodo, vsa večja mesta pa se že morajo držati strogih navodil glede zatemnitev in drugih varnostnih ukrepov. Nizozemska je razen tega izdala novo »Oranžno knjigo«, v kateri je dokumentirala vse dosedanje
kršitve svoje nevtralnosti.
★
Vojni strokovnjak angleškega lista »Manchester Guardian« piše o vojaški moči Švedske ter v tej zvezi navaja tudi podatke o moči švedske mornarice. Švedska ima tri male, toda moderne bojne ladje po 8000 ton, oborožene s topovi kalibrov od 15 do 28 cm. Razen tega ima pet starejših ladij za obalno obrambo, ki so oborožene s topovi kalibra 20 cm. Njih tonaža znaša po 4000 ton. V sestav švedske mornarice spada nadalje matična križarka za letala »Gotland« (5000 ton). Oborožena je s 6 topovi in lahko nosi 6 letal. Razen tega ima Švedska še oklopno križarko, ki je bila re-novirana leta 1927 (4000 ton), ter 16 rušil-cev najmodernejšega tipa, 16 podmornic, več pomožnih ladij in večje število torped-nih čolnov. Od lanskega leta dalje oa sta v gradnji še dve križarki po 8000 ton.
Angleški list je mnenja, da teh švedskih pomorskih sil v sedanjem položaju, ko je večina nemških vojnih ladij izven akcije, ni mogoče podcenjevati, ako bi se tudi
švedska zapletla v konflikt.
★
Ugledni švicarski list »Neue Zürcher Zeitung«, ki ima v Italiji dva posebna poročevalca, objavlja dopis iz Milana, v katerem milanski poročevalec kot očividec de-mantira vse senzacije, ki so se glede Italije, njenega zadržanja in njenih namenov razširile v inozemstvu. Poročevalec piše med drugim:
»Italijani in tujci, ki so v Italiji, so bili presenečeni spričo nekaterih inozemskih vesti in časopisnih glasov, ki so vzbudili tolikšno pozornost. Ne toliko zaradi tega, ker o vsem tem ni bilo niti besedice v domačih listih, temveč zato. ker je treba resnici na ljubo priznati, da ni nikjer znakov, ki bi napovedovali »važne dogodke«. Vsakdanje življenje gre v Italiji svojo dosedanjo pot naprej, politične manifestacije nimajo na sebi nič nenavadnega, o novih večjih vpoklicih ni niti sledu, in o protiletalskih vajah, ki bi bile v primeru večje vojne nevarnosti gotovo umestne in potrebne, tudi ni ničesar slišati ali videti. Vsakdo tu ve samo to. da se Italija že vse od izbruha vojne brez prestanka oborožu-je in da je, kakor je pred kratkim izjavil Mussolini v Orvietu. sedaj za vojno že pripravljena. Vsakemu Italijanu sta končno znana tudi smisel in cilj tako zvanega »ne-vojskovanja« Odnošaji z Nemčijo so bili šele pred kratkim spet utrjeni m tako vsestransko že razloženi, da ne more biti glede njih nobenega dvoma več. Tudi oni, ki s to politiko niso zadovoljni, priznavajo Mussoliniju, da slu-ži z njo državnim interesom, in prepuščajo zato odločitve njemu samemu,*
Po pariških ln londonskih vesteh so se angleške čete v preteklem tednu izkrcale na več krajih severnega dela Norveške. Podrobnosti o tem, kje se je to izkrcanje izvršilo in kje so zavezniške čete sedaj, poročila seveda ne navajajo. Ve se le, da so se Angleži izkrcali na treh odsekih. Zasedli so luko Tromsö, ki leži na skrajnem severu Norveške, še višje od Narvika. Te luke nemške čete niso bile okupirale.
Nadalje so se angleški oddelki izkrcali v okolici Narvika, dočim je Narvik sam, ki je zelo težko zavzeten, še vedno v nemških rokah. Južno od Narvika so se Angleži izkrcali v Folden-fjordu ter zasedli mesto Bodo.
Po soglasnih angleških in francoskih vesteh so se angleške čete končno izkrcale tudi pri mestu Namsos v fjordu, ki se prav tako imenuje Folden-fjord. To mesto je važno zaradi tega, ker je po železnici zvezano z Oslom, Trondhjemom in drugimi kraji iužne Norveške.
Najvažnejša mesta, ki so v oblasti nemških čet, so označena z okvirjem.
SPORT
Kje bodo igrali za točke?
Pregled današnjega domačega prvenstvenega
tekmovanja
Današnji nogometni spored za prvenstvo SNZ je razporejen takole:
I.	RAZRED:
V	LJUBLJANI: Jadran—Bratstvo ob 16. na igr. Jadrana in Hermes— Svoboda ob 15.30 na igr. Ljubljane;
v DOMŽALAH: Disk—Mars ob 15.; v KRANJU: Kranj—Reka ob 15.30; v CELJU: Atletik—Hrastnik ob 16.30 na igr. Atletika; v MARIBORU: Maribor—Rapid ob 15.30 na igr. Rapida in v MURSKI SOBOTI: Mura—Gradjanski ob 15.30.
II.	RAZRED:
V	LJUBLJANI: Slavija—Korotan ob 10.30 na igr. Jadrana; Adrija—Mladika ob 10. ter Moste—Grafika ob 16.30 na igr. Mladike;
v MARIBORU: Slavija—Lendava ob 10.30 na igr. Železničarja in v GOTOVLJAH: Borut—Jugoslavija ob 15. NA DEŽELI IN MED JUNIORJI:
V	TRŽIČU: Ljubelj—Kovinar (ob 15.), v MENGŠU: Mengeš—Kamnik (ob 15.), v LITIJI: Litija—Dask (ob 15.) in v TRBOVLJAH: Trbovlje—Svoboda (ob 15.30).
V	Ljubljani: Slavija—Svoboda jun. ob 9.30 na igr. Jadrana; Moste—Jadran jun. ob 15.30 na igr. Mladike ter Hermes—Mars jun. ob 14.30 na igr. Ljubljane.
V	Celju: Celje:01imp jun. ob 10.30 na igr. Celja ter
v Mariboru: Maribor—Rapid rez. ob 14. na igr. Rapida.
Ostali spored današnje nedelje
Razen v nogometu v Ljubljani ne bo pomembnih športnih dogodkov. Prijatelje biljarda pa moramo le opozoriti, da so se pogajanja za klubski dvoboj med Zagrebškim in Ljubljanskim blljardskim klubom končala zelo naglo tako uspešno, da so zagrebški biljardisti že od včeraj v Ljubljani.
Biljardu! dvoboj
med Zagrebškim in Ljubljanskim biljard-skim klubom se je začel že snoči in se bo nadaljeval danes ves dan v biljardnici kavarne »Zvezde«, in sicer dopoldne od 10 do 12. in popoldne od 14. dalje. Ker je to prvo srečanje med Zagrebčani in Ljubljančani v biljardu, bo primerjava moči obeh klubov prav zanimiva.
Med nogometnimi dogodki, ki ne spadajo med prvenstvena srečanja, moramo omeniti še naslednje:
V Celju bo ob 14. na igriščn na Glaziji prijateljska tekma med enajstoricama SK Celja in SK Laškega.
Mariborski železničarji bodo popoldne ob 15. na novem igrišču domačega kluba v Slovenjem Gradcu odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačo enajstorico SK
Slovenjgradca. Tekma bo prav gotovo zanimiva, posebno ker se bodo v njej hoteli uveljaviti domačini, ki so v zadnjem času z raznimi novimi igralci ojačili svoje moštvo.
Popoln spored bodo imeli danes v srbski ligi, v kateri bo odigrano XVII. ali predzadnje kolo. Tekme v tem kolu bodo takole: v Beogradu: Jugoslavi ja-Vojvodina, v Zemu-nu: Zemun-Bask, v Sarajevu: Slavija-BSK, v Skoplju: Gradjanski-Jedinstvo in v Su-botici: ŽAK-Bata. — Važna so srečanja v Beogradu, Sarajevu in Skoplju, v Ze-munu pa bo odločena usoda Baska glede izpada iz lige.
Pri vsej obilici nogometnih tekem pa bodo naši nogometaši odigrali danes tudi še mednarodno tekmo, in sicer reprezentanca HNS proti Švici v Bernu. Za to tekmo vlada zaradi velike zmage, ki so jo nedavno Hrvati slavili nad Švicarji doma, še prav posebno zanimanje.
Tabletenisti bodo to nedeljo igrali v Celju, in sicer v medklubskem dvoboju SK Celja proti SK Muri. Prireditev bo od 13. dalje pri »Jugoslovanu« v Gaberju.
Dolgoprogaši bodo imeli danes še eno preskušnjo, in sicer mednarodno v Beogradu. To bo revanžno srečanje v cross-countryju med reprezentancama Sofije in Beograda.
Gorenjci in spomenica gorenjskih klubov
GZSP objavlja vsebino spomenice z zadnjega občnega zbora, po kateri priznavajo gorenjski klubi samo oni pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske zimskosportne zveze, ki jc bil ustanovljen na Jesenicah
Gorenjska zimskosportna podzveza na Jesenicah nam je poslala s prošnjo za objavo naslednji dopis:
Glede na skorajšnji sestanek akcijskega odbora JZSS, ki bo, kakor je razvidno iz časopisja, v soboto dne 27. t. m. v Ljubljani, smo v zvezi s sklepom glavne skupščine GZSP prisiljeni objaviti spomenico gorenjskih klubov — članov GZSP, ki je bila soglasno in z velikim odobravanjem sprejeta na tej glavni skupščini dne 7. apriia 1.1. in sicer:
1) Glede na novo nastali politični položaj v državi, ki je prinesel tudi v JZSS občutno razmejitev in okr-njenost, tako da JZSS ne more biti več predstavnik zimskega sporta v
državi, je nastala nujna potreba za ustanovitev samostojne Slovenske zimsko športne zveze.
2)	Ker se obenem ugotavlja, da so dozdaj v našem zimskem športu prevladovala načela, ki niso ustrezala interesom zimskega sporta, ponovno pooblaščamo dne 4. novembra 1939. izvoljeni pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske zimsko športne zveze, da po svojih izkušnjah ln željah posameznih slovenskih klubov, društev in odsekov vodi priprave za popolno reorganizacijo zimskega sporta v Sloveniji.
3)	Po tradiciji, kvaliteti in kvantiteti gorenjskih klubov in njihovih tek-
movalcev, po katerih zaslugah hi uspehih je jugoslovenski rimski sport dobil evropski sloves ter je po njih postala Jugoslavija svetovno znana, pričakujemo, da bodo vsi merodajni faktorji, ki so se kdaj koli pečali z zimskim športom, priznali prvenstvo reorganizacije pripravljalnemu odboru GZSP, s katerega dosedanjim delom se popolnoma strinjamo.
4 ) Izjavljamo, da bomo sledili samo temu od nas priznanemu pripravljalnemu odboru za reorganizacijo
zimskega sporta v SlovenijL ★
Kaj in kako misli pripravljalni odbor za ustanovitev Slovenske smučarske zveze z dne 4. XI. 1939. začeti odn. nadaljevati delo za dosego svojih ciljev, tega Gorenjci za enkrat ne povedo. Vsekakor se mora računati po besedilu gornje spomenice, da se velik del ali sploh nobeden gorenjskih klubov ne bo udeležil sestanka, ki ga je zaradi priprav za ustanovitev Slovenske zimskosportne zveze sklical JZSS. Ne glede na vse. kar bo sledilo potem, moramo kronisti obžalovati, da predstavniki obeh taborov — zdaj je razdor med JZSS in GZSP seveda popoln — v teku dolgih razprav v tisku in niti na zadnjem občnem zboru GZSP na Jesenicah niso mogli najti sporazumne rešitve onih nekaj vprašanj, zaradi katerih smatrajo Gorenjci, da JZSS vlada nad njimi, če gre pri tem v nepopustljivem taboru samo za športu kvarno ambicijo posameznih športnih funkcionarjev, potem je edino koristno, da se takšni športniki čimprej izločijo, če pa so sporna načelna vprašanja, katerih rešitev po želji nekaterih bo pomagala slovenskemu smučar-stvu v lepšo bodočnost, naj se tako ali tako. toda čimprej najde možnost za njihovo ureditev v tem smislu. Vsi pa. ki jim je pri srcu razvoj in napredek našega smučarskega sporta, naj se zavedajo, da so samo z idealnim, složnim in nepristranskim delom dosegljivi tako veliki in važni cilji, kakršne ima baš slovensko smučarstvo. ki naj bi bilo vodilno in za vzgled vsemu ostalemu v državi.
O Planici v Ameriki
Ameriški mesečnik »Esquire«, ki izhaja v Chicagu in je razširjen po vsem anglosaškem svetu, je objavil v februarski številki daljši članek iz peresa amerikanizi-ranega Avstrijca Otona Langa o zgodovini smuških skokov od prvih početkov do danes. Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kaj piše ta daljni tuji list o naši »neprekosljivi skakalnici v Planici«, kakor jo imenuje pisec sam.
Razlika med navadnim skokom in smuš-kim poletom je gotovo! To je dokazala edinstvena letalnica v Planici v Jugoslaviji, ki je res gigantske konstrukcije. Na tej letalnici je Bradi leta 19S6 letel znameniti — 101 m. Toda s tem uspehom še ni bil zadovoljen, marca 1937. se je vrnil in sreča je bila z njim. Temperatura je bila ravno prava, nič vetra in letalnica v odličnem stanju. Bradi je začel z dolžino 83 m, nato 95 m, 100 m in slednjič je poletel mirno kot golob navzdol in dosegel sijajno znamko 107 m. Nato opisuje pisec Bradlove občutke med skokom ter nadaljuje, da se s to skakalnico ne more primerjati nobena druga na svetu, kajti izmed 26 poletov in od teh 5. ki so bili stometerski. je bil samo eden s padcem.
Norveški uradni krogi niso dovolili te skakalnice in se poleti izvajajo na njej izven konkurence, trdijo pa tudi, da so tako dolgi skoki (nad 80 m) nesportni. Na veliko presenečenje vseh pa so baš ti uradni krogi dopustili na Norveškem skoke preko 90 m, in sicer v konkurenci. Toda. tako piše Lang, kljub uradni prepovedi bodo dečki še dalje letali, čeprav samo izven konkurence, zato pač. ker radi letajo. . .
H kraju razglablja pisec o najdaljšem možnem smuškem poletu ter pravi, da so po teoretičnih računih možni poleti do 150 m, seveda, če je letalnica popolna in smučar cel mož.	MOC.
Boksar Evstahij Baloh pri Hermesu
Najboljši jugoslovenski amaterski boksar Evstahij Baloh, dozdaj član zagrebškega Herkulesa, se je včlanil v novo ustanovljeni boksarski sekciji ljubljanskega Hermesa. Pred tednom dni je bilo v Zagrebu izbirno boksarsko tekmovanje za sestavo jugoslovenske reprezentance, ki bo v soboto dne 27. t. m. na Dunaju nastopila proti Nemčiji. Proti Balohu bi morala na tem mitingu nastopiti Zagrebčana Kovač in Hladny, pa ni bilo nikogar med vrvi. Zdi se, da iz strahu pred Balohom, ki je že opetovano pokazal svojo premočno formo in je nedavno svojega nasprotnika v Beogradu knock-outiral že v drugi rundi.
Jugoslovensko boksarsko reprezentanco proti Nemčiji sestavljajo naslednji: Star-čevič (Croatia) v mušji kategoriji, Neme-ček (Croatia) v bantamu. Matič (Bata) v peresni, Ravnikar (Croatia) v lahki. Dev-čič (Herkules) v welter, Krleža (Bata) v srednji, Hladny (Herkules) v poltežki in Baloh (Hermes) v težki kategoriji. Reprezentanco bosta spremljala savezni kapetan Devčič in blagajnik JBS Begač.
Kolesarski športniki in simpatizer ji ! Tretji sestanek Slovenske kolesarske zveze bo danes ob 15. pri «Slepem Janezu« v Drav-ljah, Celovška cesta. Namenjen je predvsem Dravljam, Zg. šiški. št. Vidu in drugim bližnjim krajem. Predaval bo o vprašanjih kolesarskega sporta in njega razvoju g. Jaklič, p. polk. v p. in predsednik SKZ.
SK Ljubljana. Danes ob 9.30 trening tekma na našem igrišču. Postava v omari pri Sport-Kmetu. Vsi sigurno in točno! Načelnik.
SK Svoboda (Ljubljana). Juniorsko moštvo naj dvigne opremo med 8. in 9. Tekma se prične ob 9.30. I. moštvo mora biti točno ob 15. v naši garderobi, šlamberger Vili sigurno.
SK Slavija. Juniorji II. igrajo prijateljsko tekmo z rez. Korotana ob 14. na Ko-rotanu. Opremo je treba dvigniti ob pol 9. odn. 13. pri Gjuranu. Denen, Slabina, Smol-nik sigurno! Načelnik.
Iz Trbovelj
t— Mladinska igra »Princeska »n pastirček«, ki so jo vprizorili dijaki in dijakinje meščanskih šol, je žela velik uspeh. Prav zaradi tega so se odločili, da bodo igro ponovili danes ob 17. in sicer v Sokolskem domu. Reprize v Delavskem domu ne bo zaradi nepričakovanih ovir. Povabljeni so vsi trboveljski rojaki, da si ogledajo to prelepo vprizoritev. Zatorej danes ob 17. vsi v Sokolski dom!
Srečke drž, razredne loterije za n, razred 40« kola so dospele« - žrebanje bo 10. maja t« L
Kdor si srečk za 40. kolo še ni nabavil, naj si jih kuf>Q v glavni kolekturi drž.razredne loterije „VRELEC SREČE", kjer so Vam zaželjene srečke na razpolago.	w
Priporoča se vsem glavna kolektura drz. razredne loterije
MOJZIJ PLANINŠEK,
Ljublana, Beethovnova ul. 14
««
VRELEC
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ra vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro al) daianje naslovov. Najmanjši znesek «a enkratno objavo oglas» Din 20.—> Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 3.— davka Ea vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši wiesefe za enkratno »,'jp.vo ogbvsa Din 17.—-
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka ,Jutra« D|a J#. y inamftah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih c glasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Kam pa,kamtf
Gostilna Martine
Zg. Šiška
Danes koncert salonskega orkestra! Prvovrstna vina! Dobra Kuhinja! Pitani purani !
10364-18
Perfektno frizerko
sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Salon Weiss, Maribor, Koroška cesta 52.
11091-1
Gostilna Poljšak
vabi viako nedeljo in prazn k na veselo zana'o z godbo. Šmart n-k.i 12.
10971-18
Gostilna
na novo moderno urejena, prvovrstno vino, debra domača kuhinja, ter na novo urejeno ma-derno kegljišče. Se priporoča gostilna Türk v Streliškf 22.
11001-18
Pri Putrichu
danes vesela zabava s plesom. Vsi vabljeni.
10931-1!'
Artistična zadruga
v Zagrebu, llica br. — spreiema v izobraževame v artistično plesni umetnosti talentirane začetnice in ar-tistke. posreduje namestitve in skrbi za njihov napredek in socialno .igurnost
Za
podrobnejši informacije — obrniti se osebno ali pismeno na Artističko zadrugo, Zagreb. llica 31.
110-1
V stalno delo
sprejmem zidarja, veščega v umetnem kamnu in pa delavce k hidravličnim stiskalnicam za terazo plošče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestni in trezni«.
10740-1
Podkovskega
pomočnika
srednjih let sprejmem takoj 7a skupno delo. Reisman Ignac. Zgornja Slovenski H-strica.
11088-1 Gospodično
trgovsko naobraženo sprej-zd trgovska in pisarniška dela. Pogoj zelo prijazna in zgovorna s strankami. Natančne ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Samo iz Ljubljane«.
11078-1
Knjigovodjo
bilancista, strojepisca, išče j za takojšen nastop lesna j industrija na deželi. V stroki izvežbani korespondenc italijanščine in drugih tujih jezikov imajo prednost. Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo zahtevkov in s curriculum vitae na ogl. odd. Jutra pod značko »Stalno mesto« 11018-1
Dekle
pridno in po.teno, ki je vajeno otrok, takoj sprej me Zaje Peter, Ježica 91, Ljub jana.
11047-1
Gradbeni tehnik
dobi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesljiv in dober tehnik«.	10999-1
Večje število
tesarjev
k večji stavbi v Siovenj-gradou sprejme Emil Toma^ič, stavbenik, — Ljubljana, rač. Kersnikova ulica 8.
10859-1
Poslovodjo
strokovnjaka za industriio perila sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj nastop 16«.
10728-1
Knjigovodjo
(knjigovodkinjo) povsem samostojnega in zanesljivega, ki je vajen tudi korespondence, sprejme večja trgovina v mestu na deželi. Ponudbe z življenjepisom prepisi spričeval in zahtev ki pod šifro »Knjigovodja« na ogl. odd. Jutra.
10659-1
Natakar
jelonoša, prvovrstna moč, trezen in zanesljiv, dobi mesto. Služba stalna. — Predstaviti se v hotelu »Stara pošta«, Kranj.
10650-1
Brivski pomočnik
prijazen, dober in hiter delavec dobi 1. maja stalno mesto. — Vajt Gabrijel, Kranj.	10623-1
Prodajalka
zmožna pisarniških del in korespondence, tudi v nemškem in srbohrvatskem jeziku, sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trgovsko izobražena«.
10568-1
Tapetniškega
pomočnika
mladega, agilnega, sprej mem s takojšnjim nastopom Peter Kobal, Kranj.
10567-1
Modni salon
Bprejme mlajšo šiviljo v brezplačni pouk v krojenju, šivanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod jIÄcr'a.
10935-1
Fotografskega
pomočnika(co)
sprejmemo v stalno službo. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod značko »Dober retušer«.
11096-1 Steklobrusač
samostojen, dobi takoj stalno službo. Prva celjska kr :s talija, Celje.
11098-1 Foto-laborant
dober kopist, tudi amater dobi stalno nameščente. — Ponudbe na podružnico Jutri Maribor pod »Pošten in marljiv«.
11097-1
Vezilja
za pletenine dobi delo na dom. Trgovina »MILA«, Mestni trg 17.
11102-1
Ločenec
: prejme gospodinjo, ki ima ljubezen do otrok. Nastopi takoj. Okolica Ljubljane. Zglasite se od 12. do 1. Gostilna Miklič, Vič.
10942-1
Fotoleicisti
za neovirano poulično iiunanje po Jugoslaviji sprejme Sekovšek Ferdo fotograf. Ljubljana, Ceg-narjeva u ica 4.
10931-1
Postrežnico
ki zna nekaj kuhati, sprejmem. Ogrinc, Ga--i.ska ulica 15.
10803-1
Dekle za vse
ki popolnoma obvlada nemški jezik iščem k dvema otrokoma. Ponudbe na podr. Jutra v Ptuju pod »Ljubiteljica otrok«	10731-1
Natakarico in
blagajničarko
mladi vesele narave, so lidni gospodični. Lahko začetnici šola nepotreb na. Samo da zna raču nati ročno de o in šivati iščem za kavarno z glasbo, ki je odprta dan in noč. Plača od 300 do 500 din. Nujne ponudbe s fotografijo na Propaganda Zagreb 1 poštni preda'. 472 pod v Kavarna 129«.
10732-1
Pošteno dekle
mlado, za vsa hiina de-i ia 11 kuho iščem. Mesto stano. Nastop 1. maja. t-ia^a 30U din. Ponudbe pod »55920 na Publici-tas, Zagreb.
10808-1
Kuharico
mlado, poiteno in čedno, ki zna opravljati tudi ostale hišne posle — išče ugledna strunska tričlanska rodbina v Beogradu Pntadb.i ua ln,,-Dekleva, Beograd, Zeleni venac 6, s sliko in referencami.
10989-1
Mehanika
s pravico do obrti iščem Ker potrebujem samo koncesijo, sprejmem tudi mojstra, kateri je dela nezmožen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koncesija«.
10197-1
Frizerko
sprejmem takoj v stalno službo. Meke Franc, Kranj.	10763-1
Pletilko
z mojstrskim izpitom, ki šiva in kroji, išče ple-tilnica v provinci. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Štev. 21«.
10784-1
Hišnika (co)
sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po »Prosto stanovanje«.
10776-1
Brivskega
pomočnika
dobrega, potrebujem za takoj. — Služba stalna, prednost Slovenec. — Franc Apačnik, Buše pri Mariboru.	10785-1
Spretne šiviljske
pomočnice
sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10920-1
Frizerko
sprejmem takoj. Salon Rebič, škof j a Loka. ■V	10867-1
Tigovska sotrudnica
in donašalka se sprejme v trgovini stekla in porcelana. — Ponudbe na Avg. Agnola, Tyrseva ce. sta 10.	10869-1
Samski šofer
vojaščine prost, trezen, zanesljiv vozač osebnih avtomobilov, ki je pripravljen prijeti tudi za drugo delo, naj pošlje spričevala s sliko in zahtevami (hrana in stanovanje v hiši na ogl. cdd. Jutra pod »Za ta-. koj«.	10860-1
Skladiščnika
vestnega in poštenega, sred nje starosti s kavcijo 30 do 50.000 din, išče tovarna. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Stalna službam	.
11092-1
Samski vrtnar
event. tudi vrtnarski delavec, ki ima dokaze, da se razume na vrtnarstvo, sadjerejo in so. civje, vojaščine prost, do 40 let star, pošten, priden, zanesljiv, ni pijanec, za graščino na Gorenjskem, z vso oskrbo v hlii, naj poš je lz-pričeva a z zahtevami na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«.
10861-1
Polirja
za grad bo cest sprejme takoj gradbeno podjetje O. Belin, poobl. gradite^, Trbovlje.
10617-1
Pekarna
na Dolonjskem išče dva mlada pomočnika, ki bi tudi pomagala pri raz-našanju kruha. Naslov v vseh posi. Jutra.
10810-1
Prodajalko
za trgovino z mešanim, blagom, pošteno in vestno, sprejmem s 15. majem. Lastnoročno pisane ponudbe s sliko je pos-ati z navedbo referenc na tvrdko V. M. Rozman, Slovenj srradec.
10814-1
Situiran gospod
starejši, sam, Išče perfektno gospodinjo od 30 do 40 let. — Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Kranj 400«.
10324-1
Trgovsko pomočnico
lüv^oano v moani stroki, po motnosti tudi aranzerka, sprejmem ta-kgj. — Modna trgovina J. Bogataj, Jesenice.
10821-1
Sobarico
za veuje gospodinjstvo blizu Ljubljane, redoljubno in čisto, iš.;em. P.ača dobra. Ponudbe na: I. Verbič, Vrhnika-Sap.	10825-1
Propagandistke
samo z dobro prakso, za špecerijski artikel, z znanjem hrvatskega in nemškega jezika, sprejmemo. Prednost imajo dobre trgovske pomočnice. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Lep zaslužek«.	10826-1
Krojaškega
pomočnika
za male kose sprejme Josip Novak, Kranj.
10858-1
Kuharica
zmožna dobre meščanske kuhe, ki opravlja vsa hišna dela, se sprejme. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Snažna«.
10857-1
Postrežnico
za 3 do 4krat na teden od 8.—3. srpejmem. Marinko, Ljubljana, Luži-ško-srbska ulica 64, Bežigrad (za smodnišnico) 10802-1
Krojaškega
pomočnika
za velike kose sprejme takoj I. Stojan, Jesenice Obrtniška 23 Istotam tudi vajenca. 10720-?
Čevljarskega
pomočnika
sprejmem za stalno takoj, Gregor Možina, Go-sposvetska 28 Jesenice.
10719-1
Službo dobi takoj
kdor mi posodi 10 tisoč din za trg. z meš. b'.a-gom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgov ska moč«	1071.9
Otroški voziček
lep, globok, prodam po ugodni ceni. Papež, Gledališka 7-II.
11008-6
Postrežnico
snažno in spretno sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
110M-1
Sedlarskega
pomočnika
mlajšega in poštenega takoj sprejme Osolin — Domžale.	10745-1
Večja tovarna
papirja
išče za izobrazovanje v papirni stroki absolven ta sred. tehn. šole. Samo m a j še moči z vese Ijem do stroke naj pošljejo ponudbe s prepisi spri'eval na ogl. odd. Jutra pod »Lepa bodočnost 16«	10725-1
Brivskega
pomočnika
m'ajšega. samo dobrega brivca, sprejme salon Drago Weber, dvorišče pri Figovcu.
10896-1
Čevljarskega
pomočnika
za boljše zbito, šivano in gojzersko delo, s hrano in stanovanjem v hiši Išče Jeglič v Radečah.
10927-1
Mesarskega
pomočnika
pridnega, poštenega, vo. jaščine še neobveznega z nekaj prakse v izvažanju mesa sprejmem. Po nudbe na ogl odd. Jutra pod »Začetnik«.
10866-1
Skladiščnika
mlajšo moč sprejmemo. — Kavcija 10.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vsestransko upora ben«.	10943-1
Šoferja
sprejmem k tovornemu avtomobilu za takoj. Stanova nje v hiši tvrdke Juvan Franc, Srednje Gameline 20.	10956-1
Vzgojiteljico
gospodično z glasbeno izobrazbo in znaniem iezikov do ca 35le tstaro, sprejmem k svojima hčerkama (5 let in 6 let) v dobro hišo na deželi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto mamice«.	10953-1
Več samostojnih
šivilj
sprejme salon Renesance, Trubarjeva 2.
10949-1 Pridno dekle
iščem k trem osebam, ki bi znalo kuhati in samo voditi gospodinjstvo ter da bi imela veselie za nego 8 mescev starega fantka. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	10951-1
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega, vojaščine prostega sprejme takoj ali pozneje salon »Strgar«, Miklošičeva.
11035-1
Gospodično
perfektnim znanjem fran coščine, iščemo za popoldan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Petletni otrok«.
11032-1
Pekovskega
raznašalca
išče pekarna Potokar, Litija.	11031-1
Mlado dekle
ki zna nekaj kuhati in bi bilo zmožno voditi gospodinjstvo dvem gospodičnam in katero bi imelo veselje do šivanja, išče za takoj šivilja v Ljubljani. Prednost bi imele tiste, katere bi izven stanovale. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11030-1
Šiviljske
pomočnice
začetnice, oziroma vajenke za izdelavo sprejme takoj Atelje Bazanella, Gajeva «fica 2,	U029-1
Športni voziček
dobro ohranjen, prodam. Ruska 13/1. levo, Šiška.
11034-1
Frizerko
solidna in hitra, dobra de avka. vešča vseh del dobi dobro službo. Nastop po dogovoru. Salon Mrak, Radovljica. Gorenjsko.	10972-1
Gradbeni tehnik
dobi mesto za takoj. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Dober risar«.
11040-1
Frizerko
dobro moč, sprejmem v stalno službo. — Koman Niko, frizer, Poljanska cesta 13.	11042-1
Brivskega
pomočnika
mladega, dobrega delavca sprejme i. maja — salon »FRANK«, Zeljarska ul. 11 Ljubljana.
11069-1
201etno dekle
trgovsko naobr^žena, želi službe v slaščičarni, »peceriji, mlekarni, ev. v pekarni. Nastopi takoj. Ponudbe pod «Kjer koli« na ogl. odd. Jutra.
10862-2
Zanesljiv šofer
pošten, trezen, želi premeniti službo. Vozi vsa težja tovorna vozi a. — Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Ljubljana« na ogl. odd Jutra.
10781-2
Brusača in kamnoseškega pomočnika
sprejme Franjo Kunaver, Sv Križ, Ljubljana.
11120-1
Frizerko
samostojno moč, takoj sprejme frizerski salon Ivan Korun, Sv. Petra cesta 19.	11112-1
Šiviljske pomočnice
dobre delavke, dobe takoj službo v ateljeju Mire škabar, Aleksandrova 5. Sprejme se tu. di praktikantinja.
11109-1
Šofer
išče službe k osebnemu ali tovornemu avtomo-' bilu in bi opravljal ev. , tudi druga dela. Gre tu-1 di na deželo. Nasov v ogl. odd. Jutra.
10806-2 Natakarico
išče mesta v boljši gostilni ali kavarni. Ponudbe na podruž. Jutra Slovenj Gradec pod Poštena«.	10815-2
Mlad fant
vojaščine prost želi slu-be. Prevzame tudi za stopstvo ali kaj podob. Ponudbe na podružnico Jutra Slovenj Gradec pod »Agi en«. 10816-2
šoferja mehanika
sprejme prevozništvo Kristan Franc, Tyrševa c. 54.	11117-1
Rokavičarka
za Izdelovanje usnjenih rokavic na stroj ln roko se takoj sprejme v stalno službo. Ponudbe na og1.. odd. Jutra pod »Rokavičarka«.
11103-1
Službe išče
Si alno nameščen je
želim v pisarni ali kakem skladišču. Vešč vseh del. Zmožen kavciie 20—30 tisoč din. Grem tudi kot kompanjon v kakšno trgovino ali kal sličnega. Imam priporočila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10770-2
Frizerski pomočnik
zmožen v trajji, vodni in železni ondulaciji. išče službo za 1. maj. Naslov: Joško Čeke salon Mrak, Radovljica.
10660 2
Perfektna šivilja
-e priporoča na dom. šiva obleke, kostume, plašče in otroike obleke. Gregorčičeva 7a, pri tličje, levo.
11010-2 Manufakturist
dobro izvežban, vojaščine prost, vešč tudi galanterij ske in modne stroke, želi premenit' mesto takoj ali po dogovoru Spreime tudi službo na deželi v večii trg-. ■ :m z meš.nim blagom. \t3s'i"iv v vseh poslovalnica'! Jrtra.
10647-2
Prodajalka
mešane stroke, poštena in zanesljiva, želi namestitve. Gre tudi v bufet, pekarno ali slaščičarno. Vajena tudi kuhe in gospodinjstva. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10597-2
Modistin j a
išče službe za takoj. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Mo-distka«.	10790-2
Pekovski pomočnik
želi premeniti službo. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Večja pekarna«.
10793 2
Dekle
samostojno kuha, opravlja vsa hišna dela, išče mesta pri eni ali dveh osebah v Celju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«.
10929-2
Gospodična
s pisarniško prakso, znanjem strojepisja in nem ščine v pretežni meri, želi zaposlitve v pisarni, kot blagajničarka, prodajalka v slaščičarni ali pod. Ponudbe na oglas, -dd. Jutra pod »Vestna in patena .
10799-2
Frizerka
prvovrstna moč, želi v boljši salon v Liub! janl premeniti službo. Dela moško in damsko. Ponudbe pod »Takoj a.', i 1. maj« na oglas odd Jutra.	10838 2
Upokojenec
verziran v vseh gospo darskih panogah, išče mesta upravitelja Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Upravitelj«.
10839-2
Trgov, pomočnica
mlajša moč želi mesta na deželi v trgovini z meš, blagom. Vajena je tudi gospodinjstva. Naslov v vseh posi. Jutra 10615-
Dobra kuharica
samostojna ln zaneslji va l^če zaposlitve pri starejšem gospodu. Ponudbe na podr Jutra Maribor pod »Skromna« 10702-2
Slaščičarski
pomočnik
stalno prost vojaščine želi namestitve v slaščičarni. Naslov v vseh posi. Jutra.	10701-2
Dobra strojepiska
in stenografka vešča vseh pisarniških poslov s prakso Išče primerne zaposlitve v Ljub jani. Ponudbe na osji. '.id. Jutra pod »Vestna ln mar. j iva«	10688-2
Prvovrstna
sobarica
Išče mesto v velikem ho telu govori več jezikov Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena so. barica«	10674-2
Prvovrstna
kuharica
iš*e mesta v hotel aH restavracijo čez sezono Ponudbe na og'.. odd. Jutra pod ^Ze"o zmožna kuharica«.
10675-2
Izurjena šivilja
za navadno šivanje gre šivat kamorkoli. Zeli si stalno delo. Ponudbe n ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna Izurjena«
10729-2
Ti gov. pomočnica
agi'na želi mesta kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »tzvež bana«	10746-2
Pozor fotografi!
Retušo sprejmem na — dom. Ponudbe pod »Do ber re tu'er » na ogl. cd de'.ek Jutra. 10751-2
Trg. sotrudnica
191etna želi premeni« mesto radi izpopolnitve Trgovina z mešanim bla gom. Naslov v vseh po slov. Jutra.	10759-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke vojaščine prost Išče službe. Naslov: Pepi čop, Sv. Ju rij pod Kumom.
10657-2
Trgovski pomočnik
z železnino, specerijo. koesi, šivalnimi stroji, deli razstrelivi ln s šo-le'sb-im Izpitom žeH me njati s'uzbo. Nastop ta koj. Porudbc na ogl. odd Jutra pod Perle •.en la agilen* 10713-2
Mlad trgovski
pomočnik
vešč manufakture ln me šane stroke želi nasto piti elužbc gre tudi na de e o. Ponudbe na ogl ocd Jutra pod »Mlaa in agilen .	10621-2
Manufakturist
miai z znanjem nem-ne nastopi službo takoj Ponudbe na og.. odd. .' 1* ^ :"od */uio.'e 1 ".a nufakturist« 10622 2
Gospodična
poštena, išče službe za vsako delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za gospodinjstvo..
10893-2
Absolventka
trgovske šole
z znanjem strojepisja, stenografije, želi primerne zaposlitve v pisarni kot začetnica. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10987-2
Mesarski pomočnik
mlad, vojaščine popolnoma prost,, želi premeniti službo. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sposoben«
11101-2
Prodajalka
zmožna vseh pisarniških del išče mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena prodajalka«.	10982-2
Mizar, vajenca
sprejmem za št. Vid. Pismene ponudbe pod »Marljiv« na ogl odd. Jutra.	11103-44
Frizersko vajenko
sprejmem takoj. Salon svab, Novi trg 2.
11< u 44
Sobarica ali
natakarica
z večletno prakso želi mesta v centru ali okolici Ljubljane, Maribora ali Celja. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena in točna«.
10895-2
Mlad izobraženec
želi primerne zaposlitve v poletni sezoni. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Srednja šola«.
10884-2
Gospodična
! z gimn. maturo in abitur. J trgovskim tečaiem, perfektna strojepiska. perfektno j nemško in angleško, steno-1 grafijo, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Ljubljani«.
11023-2
Postrežnica
išče dopoldanske zapo slitve. Zmožna vsega dela z znanjem nemščine. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Urna = .
10985-
Za svojo
16 letno hčerko
5 3 razredi meščanske šole išče mmesto vajenke v trgovski .frizerski ali šiviljski stroki. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Vajenka«.
11100-44
Kleparskega
vajenca
sprejme takoj tvrdka Mihelič, Tyrseva 41.
11064-44
Spretna gospodinja Dobra
srednjih let, perfektnr i privatna kuharica zmož na slovanskih jezikov ln nemščine vstopi k samo stojnemu gospodu takoj. Džolnič Marija, — Ljubljana, Jenkova 5
10705-2
Din 1.000 nagrade
prejme tisti ki preskrbi upokojenemu orožniku primerno namestitev. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resnost«
10601 2
Prevode
trgovske korespondence ln Izvlečkov lz gospodarskih listov (tudi ust mene referate) v angle ščini, nemščini, francoščini in italijanščini o-skrbujem s svojim strojem ali pri vas. Do.go-letna praksa v renomira nih podjetjih, odlične reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod si fro »Verziran«
10396 2
Davčni uradnik
43 let upokojen veš:' slovenske in nemške ko respondence in knjigovodstva dober računar išče primernega name-ščenja. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sposoben 43«	10665-2
Mlad fotografski
pomočnik
retušer ln laborant vešč tudi Leice želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd Jutra z naved bo pogojev pod »Vesten fotograf«.
10535-2 Gospodična
vešča vseh pisarniških del, išče kakršnekoli zaposlitve. Ponudbe na podružnico Jutra Jesenice pod šifro »21 let«.	10950-2
Dipl. komercijalist
z več etno prakso Išče primerno zaposlitev v večjem trgovskem aH in. dustrijskem podjetju. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Vesten 1940«.
10968-2
Šofer
za nede jske vožnje. — Nas'ov pri hi n ku Aleksandrova 16.
10977 2
20 letno dekle
simpatično z znanjem nemščine in nižjo srednješolsko izobrazbo išče mesto blagajničarke ali prodajalke v slaščičarni, pekarni ali mlekarni Po nudbe na og . cdd. Jutra pod »Zanesljiva 20«
10973-2
Dekle
staro 20 let. vesele narave, ki obvlada poleg slovenščine ln srbohrvaščine tudi nekaj nemščine, sprejme službo prodajalke v mlekarni, slaščičarni ali pekarni. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Poštena ln aglina, 20 etna«.
10974-2
pisarniška mor
z enoletno prakso, vešča nemščine, stroiepisja in stenografije išče namestitve v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna moč 222«.
11071-2
Frizer
oopolnoma verziran y moški in ženski stroki išče mesto. Zmožen traj. ne. vodne ln železne. Naslov v vseh po6l Ju-
Vajenci (ke)
161etna deklica
s primerno šo.sko iz-oorazbo, zmožna nemščine, išče mesta vajenke. Najrajši v letoviškem kraju. — Ponudbe pod »Trgovina« na ogl. odd. Jutra. 10764-44
Tapetniškega
vajenca
sprejme takoi Sitar Karel Selenburgova 4. preje Wol-fova 12 (tel. 28-10).
11041-44
Zaslužek
Edinstvena prilika!
Klobuke po 5 din, dam-ske nogavice po 6 din, jopice po 22 din dobite takoj. Pojasnila dobite pri: Lindiču, Ljubljana, 245-f. Znamka za odgovor!	11061-3
Zelenika
(pušpan, Buxus se m pervi re lis) primerna za obrob ite v poti, dveletna, dobro okoreninjena, 1200 kosov, po ceni 6 koeoT za 10 din naprodaj. — Naslov v ogl. odd. Jutra.	10778-6
Več lepih
oleandro*
2 in 2 in pol m visokih ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
10907-é
Proda se
lesena lopa
pripravna za obrt ali st^ novanje, poizve se pri Fric Jereb, Predjamska 18, Rožna dolina, Ljubljana.
10906-4
Dva toplovodna
kotla
in plinski štedilnik po. ceni prodam. Dvorakova ulica 6 IH.
10875-4
Prodam
sliko »Tihožitje«, olje Henrijete šantlove, ln otroški voziček. — Pred škofijo 19/11.
10863-6
Čevlj
arji!
161etni fant
s 7 razredi ljudske šole bi se rad izučil ključavničarstva ali za elektro-monterja. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10819-44
Vajenca
sprejme »Antik« mizarstvo. Sv. Petra nasip 29 10852-44
Natakarskega
vajenca
močnega in zdravega, sprejme v uk kolodvorska restavracija na Pra. gerskem.	10833-44
17leten fant
bi se rad izučil kakršnega koli kovaško strojnega obrta. — štremfe J Ludvik, Volaka, Gorenja vas.	10832-44
Vajenka
pridna ln poštena ki že ima nekaj učne dobe vajena gospodinjstva se sprejme v trgovino z me £anim blagom z vso oskrbo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Maj — vajenka«	10717-4
Vajenko
Samostojna
gospodinja
I izobražena. vajena samostojnega vodstva, samska, stara 31 let, želi službo pri trcovcu, gostilničarju, ali sl;čno. Obširne ponudbe s priloženo znamko poslati na ogl. odd. Jutra pod >/Vesele narave«.
U0»-2
v trgovino meé blaga na deželi sprejmem. Bi ti mora iz poštene hiše, dobra računarica prikup ne zunanjosti. Po mož nostl 2 razr. mešč. šole a'l višje ljudske šole. Na ponudbe brez pri •cženlh znamk ne odgovarjam.
Tazb'nšeV: Mihael Planina pri Sevnici.
10722-44
Učenca
za trgovino mešanega blaga s primerno izob-brazbo. krepkega ln — zdravega sprejmem. — Prednost lz železnlčar-ske rodbine. Naslov v vseh posi. Jutra.
10723-44
Fotografsko
vajenko
s primerno izobrazbo sprejme Foto Holynski, Aleksandrova 5.
10905-44
16 leten fant
z dvema razredoma me-fčanske šole bi se rad zučil za mehanika. Ml-an Eržen, Val ta va*, — j .-lui. a.	:
i	10888-44 i
Zastopnike (ce)
agline, za vse kraje dravske banovine išče domača zavarovalnica. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10870-5
Zastopnike(ce)
prodajalke-ce lz krajev Slovenije iščem. Ponud be na anončni zavod Sax, Maribor pod »100 odst zaslužek«
10727-5
Potnika
za ljubljansko okolico, sprejmemo za prodajo reklamnih aparatov. V poštev pridejo samo tisti. ki so dobro vpeljani pri trgovcih, obrtnikih, in gostilničarjih. Art-nak, mizarstvo, Jenkova 7.	11053-5
Prodam
Za predtiskarijo
• Vordruckeret) najmodernejše vzorce s pri borom dobiš najceneje pri tvornlcl šablona za ročno delo M Bleier. Zagreb, Stančičeva 13.
91 6
Zdravilno črnino
Rekord
(od trte črni burgundec) Vam nudi
M. Cesar
vinska trgovina, Liubljana VII. Gasilska 3. telef. 23-69 112 6
Otroške vozičke
igrače in kolesa kupujte na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve pri tvrdki
ST. REBOLJ.
113-6
Cepljeno tr"je
prvorazredno, dinar komad, divjake korenjake nudi — 2IHER Franjo, Zamušani. Sv. Marjeta Moškanjci, — Zahtevajte seznam sort.
10730-6
Krasen štore
za eno okno (ročno delo) ugodno prodam. Ogledati v ogl. odd. Jutra.
10589-6
Pritlikavce hrušove
Williiamovko, Gellertovko in Pastorovko ima še na razpolago drevesnica Koren Mozirie.	10536-6
Pozor sodavičarji!
Prodam v prometnem mestu, v bliž. industrije in železniškega lc-'iiKa dobro vpeljana sodavi-r-arna z obširnim rajonom, z vsem inventarjem. Istotam se proda hiša s 4 sobami, kuhinjo, pralnico, 4 kletmi, hlevom za konje in ca. 500 kv. m vrta, dalje cca 10.000 Jogurt.steklenic. stroj za etiklranje in en 2'/:tonski avto v dobrem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sodavičarna 160«.
10084-6
Otroški voziček
zelo dobro ohranjen, se ugodno proda. Vprašati
hišnika Gajeva 2a.
.1(804-6
Aparat za popravljanje gumastih čevljev ugodno prodam. — Naslov t ogl. odd. Jutra.
10611-6
Peso
za krmo ima naprodaj Mlekarska zadruga v Na klem. Cena po dogovoru. Na željo se pesa dostavi na dom.	10831-6
Na »Akra« jermenu
nabrusite z lahkoto tudi najbolj topo britev. ZZahtevajte v trgovinah samo znamko »Akra« — F^rospekte pošilja brezplačno Stjepan Schnur, Zagreb, Blažekova ul 8.
10653-«
Prodam
Zdravilne korenine ln zelišča v suhem stanju Na naslov Agnes Vod-nov, Tržič, Ljubeljska 50.	10617-6
Otroške tehtnice
izposoja Gledališka tÄ ca 12 levo	10694-4
Štedilnik
za vzldanje dobro ohm njen kompleten na 2 la pol plošče prodam. M. Novak Medvedova 21.
10686-6
Otroški voziček
globok, modern, zelo timbro ohranjen, prodam. —« Gasilska 7.
10757-d
Železen štedilnik
ali zidan, s ploščami, dobro ohranjen kupim takoj. Poundbe na Čop, Oblrska ulica 2.
1089&4
Oleandri
lepi rdeči polnocvetnl (gefüllt), v hrastovih pa sodah ugodno prodam. Naslov v vseh p06l. Jutra	10938-6
Otroški voziček
globok, skoraj nov, sfr-ve barve prodam. naslov v vseh poelov. Ja-tra.	10699-6
Železni štedilnik
otroško posteljo, stavbe«! les za manjšo hišo in dr»« go. Ugodno prodam. — Jurčkova pot 55.
10918-6
Obhajilne
okusne sveče ima »S»eiat Ljubljana, Stritarjeva 6.
10954-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen. — ugodno prodam. Naslow T vseh poslovalnicah Jutra.
10946-6
Večji štedilnik
dobro ohranjen, agodae naprodaj. Novak, gostil«» Štepanja vas, Ljubljana.
10946-4
Primarfleks
6 X 6 na filme, pio»«, filmpak, Makroplasmat 2Jt — 10.5 cm, ugodno prodam. Trgovina Pri Soncu. Pogačarjev trg.
11099-6
Mreže za postelje
dobite najceneje ▼ Ko-menskega ulici 34.
10063-6
Staro zidno opeko
dobro, kupim. Naslor v ■ - eh pobioval. Jutra.
10906-«
Zapravljivček I Malo rabljene
Wrt7 * rJlTA ifl	.	•
trgovske opreme
Jedilnice, spalnice, nove Sperane spalnice ln razno drugo pohištvo po zelo ugodni ceni naprodaj. Ogleda se pri tv. Ivan Mathlan, Ljub. ljana, Tyrševa 12, dvorišče.	17-11-12
prek, voz z diro in dvigalo za metrsko trugo, ugodno naprodaj. Gostilna, Vegova niica 10.	10762-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, otroška lesena stajica in damsko kolo prodam, — Mlekarna Novak, Vodovodna cesta.
10894-6
Razni starinski
predmeti
antični, poceni naprodaj pri Ivan Mathlan, Ljubljana, Tyrseva 12.
10969-6
Malo vitrino
in drugo Biedermeier-pohištvo proda Tribuč, Tržaška 42, telefon št. .26 05.	10964-6
Vrtne stole
gostilniške, zaklopne — proda Tribuč, Tržaška 42 telefon 26-05.
10963-6
Starine
Pohištvo, odprodam zaradi selitve: Spinet, Učna pisalna mizica, okrogla miza s stoli, vitrina ure. val, Gosposvetska c. 10-111, levo.
10965-6
Litoželezna okna
velikosti 104x104 cm, primerna za tovarne, delavnice in magacine, prodamo po zelo ugodni ceni. Javna skladišča. Ljub jana, Tyrseva cesta 33.	10975-6
Vrata in okna
Rabljena vrata ln okna z okvirji raznih dimenzij, kakor tudi lesene stene s šipami ter dva pulta prodamc po zelo nizki ceni. Javna skladišča, Tyrseva 33.
10976-6
Več otroških
vozičkov
novih in rabljenih (stare namerno v račun) poceni naprodaj pri »Prometu«, (nasproti križanske cerkve).
11080-fi
Otroški vozički
najnovejših modelov. Najugodneje kupite pri Banjai L; ubtljana, Miklošičeva 20.
11021-6
Starinsko posteljo
široko, dobro ohranje-r.o, z žičnim modrocem prodam. Stožice 78. Leben. Pekarlja »Jakin«, Jezica.	11049-6
Vrtno prst
rnojeno, prvovrstno pro c,a Tomšič. Borštnikov trg 4, Ljubljana.
11004-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11005-6
Otomane
večja zaloga, prodam po 300 din skupno aH posamezno. Tapetnik Za-krajsek, Miklošičeva 34.
11107-6
Briljantne uhane
ugodno prodam. Pismena vprašanja na oglas. 5dd. Jutra pod »Uhani« 11116-6
Vrtalno garnituro
kupimo, novo ali rabljeno (Craelius ali podobno) do 200 m globine 2a ročni in strojni pogon kakor tudi vse rudarsko orodje in stroje. Ponudbe na : Opskr-ba Dalmacije ugljenom, Split, Wilsonova 25.
10629-7
Wertheim blagajno
manjše velikosti kupim. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Wertheim«.
10873-7
Hmelovske
«nrekove 6 do 8 m, kupim. Ivan Glušič, Ljubljana, Tyrseva cesta 50.
10848-7
Parni kotel
rabljen, s piamenskimi cevmi, v dobrem stanju ki daje okrog 5 ton pare na uro pri 5 atm. s potrebno parno pum-bo, potrebujemo. Pon-nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kotel«.
10818-7
Električni mlin
rabljen, dobro ohranjen kupim za kavo 220 vol tov. Ponudbe na Slavko Rems trgovec z meš. b'. Radovljica.	10616-7
Konzervator
za sladoled 3 pušice ter radio aparat novejše konstrukcije 4 cev. ku pim Ponudbe pod »Vi ka« na og!. odd. Jutra 10S93-7
POZOR!
Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke in staro perilo. Klavžer, Vošnjakova 4.
11082-7
Starejšo osebo
spreimem na dosmrtno oskrbo proti primerni od'-kodnini. Naslov v vseh posi. Jutra.
10687-14
T7pokojenca
sprejmem na fino oskrbo ali dosmrtno starostno nego. Ponudbe na o-glasr.i oddelek Jutra pod »Mili dom».
10900-14
Kompletno spalnico
in šivalni stroi nrndim. —■ K., .lov v vseh poslovalnicah Jutra.
10919-12
Lepa spalnica
radi odpotovanja ugodno naprodaj. Ogleda se v po poldanskih urah v Gospo ski ulici 7/1.
10738-12
Pohištvo
Za stanovanja, trgovske opreme in hotele dobite najhitreje v naivečji zalogi pohištva. Spalnice masivne,
politirane in pleskane. Spalnice že od din 2600
Omare.....550
Postel)e.....220
Kuhinjske oprave . 900 Kuhinjske kredence . S25 Otroške postelje . 320 Žični vložk; . . tot Modroci .... 260 Sprejemamo naročila po predloženih načrtih. Sprei memo tudi v račun smrekov in bukov les. event. ga tudi kupimo. Se priporočamo! »SAVA« mizarstvo Prediamska 32, trgovina pohištva, Miklošičeva c. nasproti sodišča.
10952-12
Valovite spalnice
orehove, model »Švica*, dobite po izredno nizkih cenah pri mizarstvu štigl, Trata St. Vid nad Ljub I jano.
10856-12
Hrastovo jedilnico
prodam. Naslov v vseh posi. Jutra. 10633-12
Nemško
konverzacijc
in pouk v skupinah 5 oseb ali posamezno po nizki ceni nudi izobražena gospa. — Vprašati: Kongresni trg 13/11.
7155-4
Srednješolcem
(srednješolkam) nudijo profesorji pomoč v posameznih predmetih. Uspeh siguren, honorar nizek. Priprava na nižji tečajni izpit. Zrinjskega cesta 7/11.
10959-4
Najboljša češka
kolesa ES-KA
dobite pri tvrdki Ivan JAX in sin, Tyrseva cesta 36.
10911-11
Moško kolo
dobro ohranjeno poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10916-11 Damsko kolo
dobro ohranjeno, proda ABC, Ljubljana, Medvedoma cesta 8.
11012-11
Kolesa
popolnoma nova in rabljena zares poceni kupite pri »Prometu«, (nasproti križanske cerkvc).
11083-11
Moška, damska in športna kolesa
v veliki izbiri, najceneje dobie pri »Tehnik« Banjai, Ljubljana, Miklošičeva 20. Velika zaloga tenis reke-tov in drugih športnih predmetov.	11022-11
Kolo
damsko in moško, novo, za vsako ceno naprodaj Gostilna, Sv. Petra c. 85.
11051-11 -1
Kolesa
Presto. NAG, Torpedo, Viktoria, Milano in druga. Šivalni stroji Phoenix, Viktoria. Radio aparati Groetz, dobro in ugodno kupite samo v »Novi trgovini«, Tvrševa 36 (nasproti Gospodarske zveze).
11072-11
I j
Radio aparat
znamke Körting, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10879-9
Zamenjam
baterijski radio - aparat za Ro'eiflex - fotoaparat. Naslov v ogl. odd. Jutra 10926-9
Radio aparat
Radione, baterijski, 4-cevni ugodno naprodaj. D. R. Pod Ježami št. 1 l/I. Moste, Ljubljana.
10945-9
Bukove, gabrove
hlode
kupimo. Ponudbe pod ^Dobra cena« na oglas, odd. Jutra. 10801-15
Prodam
20 m3 domarega žagane, ga hrastovega lesa. Naslov v vseh posi. Jutra 10696-15
Borovih hlodov
1 vagon postaja Sv. Lo vrenc Dravsko polje pro dam Ponudbe podr. Ju tra Ptuj pod »Prvovrst-ni les«	10609-15
Avto, moto
Ford Eifel
v dobrem stanju, popolnoma sposoben za vožnjo — prodam radi nakupa novega voza. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eifel«.
10663-10
Motorno kolo
rabljeno, znjmke »Diamant« 100 ccm želim zamenjati za močnejše do 200 ectn,
četudi rabljeno, proti do plačlu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Diamant«.
10681-10
Motor BMW
500 ccm, s prikolico, dobro ohranjeno, izpod cene naprodaj. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
10640-10
Avtokleparstvo
Franc Košnik, Ljubljana, Zibertovft ulica, tel. 41-33.	10249-10
Avto Fiat 521
kompleten, v prav dobrem stanju, ugodno prodam. Franc Dolenc, Tesarska ulica 7-
10888-10
Prodam avto
»Moriš«, 4sedežni, dobro ohranjen, mali športni, 11.000 din. »Herkules. motor 100 ccm, za 1800 din. Tyréeva c. 71.
10914-10
Olympia limuzino
malo voženo, proda Ju-gopromet, Goob Ivan, Krekova ulica 11, Celje.
10791-10
Motorno kolo
200ccm, dobro ohranjeno, kupim, na račun ali v zamenjavo za radlo-aparat, klavir ali pisalni stroj portable. Vse v izvrstnem stanju. Poličar, Otoče, p. Podnart.
10843-10
Avto Steyer 30
dobro ohranjen prodam ali zamenjam za motor no kolo. Naslov v vseh posi. Jutra. 10726-10
Motor 250 ccm
novejše tipe prav dobro ohranjen ugodno prodam. Taksa za 1940 plačana Ivan žnidar, Prlm skovo 46 Kranj.
10671-10
Motorno kolo
200 ccm, dobro ohranjeno, kupim. Zaetel, Medno.	10689-10
Motorno kolo
NSU 3 ks tipa Pony pro da Lottspeich, Rimske toplice.	10642-10
Motor
malo rabljen kupim 200 ccm. Nas'ov v vseh poslov. Jutra.
10566-1'
BSA 500 ccm
din 7.500 in Harley 350 ccm din 3-000 dobro ohranjena, poceni proda Josip Strainar, Cankarjevo nabrežje 7.
10917-1C
Tovorni avto
Diesel, dobro ohranien, 6 do 8 ton nosilnosti kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
pod šifro »Saurer«.
11028 10
Avtomobile
tovorne, od 1 do 6 ton, z Diesel- in bencinskimi motorji ln razne osebne avtomobile proda po u-godnlh cenah Krupp-zastopetvo O. 7.UŽEK. Ljub jana, Tavčarjeva u. št, 11.	10901 10
109-11-10
Kupim avto
limuzino, novejšo tipo, štiri ali šestsedežen. ra. bim za taksi. Ponudbe s sliko pošljite na og'as. odd. Jutra pod »Avto«.
11013-10
Tovorni avto
dvotonski Ford, pogon z nafto, v dobrem stanju — proda : Križnič, Maribor, Žolgarjeva ulica.
11089-10
Motorno kolo
znamke FN 350 ccm kompletno, letošnja taksa plačana, poceni prodam. — Franc Cotič, Hrenova 7.
11079-10
Avtotaksi
prodam. Dober promet. — Cena nizka. — Poizve se: Celovška c. 43/1. M.
11053-10
Škoda avto
osebni, dobro ohranjen — ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11019-10
Novo motorno kolo
125 ccm in poltovorni avto prvovrstne znamke v zelo dobrem stanju za vsako ceno prodam. Gostilna, Sv. Petra c. 85.
11045-10
Opel Blitz avto
eno in poltonskl, ugod. no naprodaj. Stanko Pe?nik trgovina, Stožice, Ježica.
11048-10
Kapital
Če iščete
kupca za Vaio industrijo, trgovino, obrt ali udeležbo kapitala se
obrnite zaupno
na mojo oblastveno dovoljeno pisarno. Strogo solidno poslovanje Sijajni uspehi.
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12. Priložite znamke.
10877-16
Gostilna
v LJubljani ae odd» t najem, event. na račun. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Takoj to j i pre vsem 454«.
10841-17
Obrt
Bencin
je drag in stalna skrb avtomobilistov, zato si pustite montirati M. C. generator, ki se kuri z domačim og-'jem, za vse vrste avtomobi'ov in sta bi In ih motorjev. Strojna delavnica, LJubljana Sv. Petra c. 85.
11044-10
Avto
zelo dobro ohranjen, z brezhibnim motorjem, amerikanske znamke, u-godno prodam. Ljubljana, Frančiškanska 8.
11003-10
Motorno kolo
300 do 500 ccm boljše ramke kupim. Ponudbe z navedbo oene na ogl odd. Jutra pod »Pro gotovini«.
10993-10
Opel Kadett
limuzina, zadnji model, v izbornem stanju poceni naprodai.
Opel Super
črna limuzin«, 4 vrata, kot nova, ugodno naprodaj. Pripravna za taksi. — Ogledati pri ADI.ER service Kenda, Kersnikova ulica (za Slamičem).
10000-10
Družabnika
sprejme brezkonkurenčno podjetje; sodelovanje ni pogoj, toda zaželieno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Patent cca 15.000«.
10944-16
INSERIR A J V „JUTRU"!
Posojila
kratkoročna, za trgovino, obrt, industrijo, preskrbim brez kakega
predplačila
Stiogo solidno poslovanje.
RUDOLF ZORE
Ljubljana. Gledališka ulica 12. Priložite znamke.
10878-16
Ureditev
premoženja
Poravnate. Konkurzne zadeve, odkup ln inkaso terjatev (tudi kmečkih) nabavo posojil ln družbenikov dobičkanosno i varno naložitev kapitala. ureditev uprave ln knjigovodstva, bilance, kalkulacije, upravo nepremičnin. nadzorovanje soudeležb, sploh vse trgovsko obrtne zadeve zaupno poverite strokovni pisarni
Lojze Zaje Ljubljana. Gledališka ul 16-16
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate
pri Bančno Kom. Za-
vodu, Maribor,
Aleksandrova 40.
6916-16
Din 30.000
v gotovini iščem za takoj. Jamstvo: neobremenjena hiša v bližini Ljubljane, vredna 300 tisoč din ln plača drž. uradnika 4. skupine. — Obrestna mera po 4 •/• ali po dogovoru. Vračilo mesečno po 1000 din. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Varna naložba denarja«.
10.779-16 Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
»talno in po najvišiih cenah in takojšniemu plačilu
RUDOLF ZORE
Liubljana, Gledališka ul 12
10876-16
Posodim
Din 100.000.— proti polni garanciji in nizkim ob-restim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 6«.
10901-16
Tapetništvo
Pohar Edvard, Wolfova 12 dvorišče, izvršuje vsa tapetniška dela in sprejema vsa popravila po zmernih cenah točno in solidno.
10910-30
POZOR!
Imeite zdrave noge! Brez bolečin in brez krvavenia odstranim pokvarjene nohte in kurja očesa. Dolgoletna inozemska strokovna praksa. Konec bo Vašega trpljenja, samo v kopališče botela Slon Vam je treba priti k strokovnjaku Dekaniču.
10394-30
Zelja vsake dame
je lepa frizura, najskrb. nejše vas postrežemo v frizerskem salonu »Fan-či«, Kongresni trg 3.
125-30
oKncesijo
za kamnoseštvo oddam sposobnemu in agilnemu poslovodji. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11058-30
Po najnižji ceni
izvršujem asfa tna dela kot tudi izolacije streh. Franjo Frlbl, asfalt, pod. Ljubljana, Svetosavska št. 18.	10992-30
DENARNE POSLE
Posredovanje kreditov. Naložbe kapitala. Porav. nave. Uprava nepremičnin. Davčne napovedi. Informacije, Ureditve, revizije, bilance in stalno kontrolo knjigovodstva in vse druge trgov-skogospodarske posle izvede računsko in trgovsko tehnično »SVETOVALEC« koncesionirana trgovsko gospodarska poslovalnica
M. Kovačič
LJUBLJANA
Cesta 29. oktobra št. 7 (prej Rimska cesta)
10874-16
Pet do desettisoč
dinarjev
poso j l'a rabim za dobro idočo trgovino za dobo 6 mescev pod izredno visokim obrestim. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Točen plačnik 10892-16
Zajam -
gotovo novac
dueoročnom otp'atom dobiju odmah državni aTadski namještenlci sa definitivom (ožen.leni bez jsm-a) i penzl~nerl Upute r"a'e Adria Zagreb Petrin "ska 11. Pri '.ožiti marku.
10595-16
Tihega družabnika
s kapitalom 1P0.000 din.
preime domače industrijsko podiet'e Jamstvo za-sigurano. Dopise na«'ov;ti na podružnico Jutra Mari-bor pod »Dobro obrestovanje«.	11093-16
[II fi Iščem gostilno
za takoi v naiem na pro metnem kraiu Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Točen plačnik«.
10700-17
Trgovino
vpeliano, s pleteninami (z zalogo) in delavnico, v ši beniku, na naiprometneiši to.ki, prodam ali oddam v najem proti kavciii. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
10594 17
Dobroidočo
brivnico
vzamem v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10775-17
Gostilno v najem
išče zakonski par kjer koli kavcije zmožen Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Takoj 1940«
10658 17
Gostilna
s« odda na račun Pred nost ima poročen par s pokojnino ali natok*^-Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Industrijski kraj t	10669-17
Skladišča
2 prostorna, ziačna, suha oddam takoj ali 1. maja. Pripravna za mesarja ali Za drugo stroko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10748-19
Lokal za trgovino
ali kaj podobnega oddam. Ponudbe na oglas, cd. Jutra pod »Tyrseva cesta«.	10938-19
Delavnice
velike, suhe ln svetle, za čisto obrt ugodno oddam. Telefon, industrij, ski tok. Nas.ov v oglas, odd. Jutra.
10853-19
Trgovino
z mešanim blagom, dobro ldočo ▼ Ljubljani zelo ugodno prodam. Ponudbe na ogl. c?<5. fu tra pod 05.000 din«.
: 056-1 i
Trgovski lokal
odidam ▼ novi hiši ▼ Fiignerjevl ulici, lnfor-Vrtača 9.
10908-19
Oddam delavnico
skladišče s 1. majem v Florlajnskl ulici 9. Poizve se Istotam.
11006-19
Trgovino s sadjem
s sadjem in živili takoj prodam radi odhoda k vojakom. Florjanska 31.
11063-19
Lokal
na Cankarjevem nabrežju 25, oddam. Informacije I. nadstropje, levo, med 11. io 14. uro.
11068 19
V Celju
kupim vilo s 3 sobami in kopalnico do din 100 tisoč. Plačilo takoj. Po sredovalci izključeni. — Naslov v podružn. Jutra v Celju. 10610-20
Enodružinska hiša
z vrtom je naprodai. — Maribor. Rajceva 3.
10699-20
Pisarniške prostore
oddam. Zanimanci naj se Javijo na oglas. odd. Jutra pod »Središče«.
10835-19
Gostilno in buffet
na Gorenjskem, aH v
bližini Ljubljane vzamem v najem ali na račun. Ponudbe do 1. maja na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjsko 666 .
10813 19
Gostilno s trafiko
v Zagrebu, garantirano dobroidočo, z velikim točilnm in Jedilnim pro metom, trisobnim lokalom, kuhinjo, pivnico in poletnim vrtom, ležečo me* dvema prometnima tramvajskima postajama, — prodamo s celokupnim inventarjem in uporabo koncesije za 23.000 din. Mesečna na. jemnina 900 din. Pošlo, valnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144.
10655-19 Zagrebški buffet
zelo lep, dobroidoč, naj-prometnejša pozicija ra Lici, prodamo z moderno opremo, v polnem obratu, z zelo velikim pivskim in Jestvlnsklm prometom, poletnim vrtom za 28.000 din. Mesečna stanarina le 1200 din. Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Lica 144.
1065619
Gostilno
v Cakovcu dam v najem pod ugodnimi pogoji. — Dobro uvedena s 1. majem. Vprašati lastnika Čmrečnjak, gostilničar, čakovec.	10754-19
Mlekarno
dobro idočo na prometnem kraju brez konkurence zaradi odpotovanja takoj prodam Naslov v vseh posi Jutra 10143-19
Industrije, trgovine trafike, hotele
restavracije, buffete. gostilne, kavarne, parfumerie, drogerije bonboniiere in vse druge gospodarske obrti — prodaja in kupuje hitro in uspešno: Poslovnica Pavlekovič, Zagieb, Ilica 144.
10829 19
Gostilno
na prometnem kraju v b,lMni železnice, c:rk e in ko d' ora ccidam p-d usodnimi poboji. Pcnu-dbe na podružnico Jutra v Ncvem mestu ped Gostilna«.
110D9-19
Lokal
nkoj ori d o m Poizve se N^.roleonov trg 7-IT. levo."	10980-19
Mlekarno
dobro idočo, v centru s sobo. zaradi preselitve
oddam. Istotam nroda-" dobro cb-anjen štedi nik Mestni trg 3.
10962-19
Naprodaj
brivsko fr-zcrski salon v Zagrebu, dobro idoč, z 9 mesti in odgovarjajočimi aparati. letni promet okrog 100.00 din. Cena 40.000 din. Ponudbe na podružnico Jutra v Mirboru pod »Frizerski salon«.
1109'-19 Mlekarna
dobro vpeljana, na prometnem kraiu. se takoj odda pri postajališču Tezno Maribor, Ptuiska
11090 19
Trgovino s ssdjem
in zelenjavo prodam na
prometnem kraiu.- Poizve se: Celovška 102.
11052-19
Veliko klet
oddam na Celovški cesti 90. Vok, Resljeva 26.
11108 19
Posest
»Posest« realltetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva
cesta 4/n izdaja lastn.. glasilo »Po sest«, ki tzhaja vsakega 1. v mesecu.
V nJem Je na ponudbo veliko število hiš. vil ter parcel » mestu ln na deželi, kmetsklb m ve-leposestev s točnimi opisi in cenami
Kdor kupuje all pro -laja nepremičnine, naj list naroči na gornji naslov. Zadostuje dopisnica.	94-20
Stavbno parcelo
743 kv. m prodam poceni
pri bežigrajski gimnaziji. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10753-20
Posestvo v Zagradu
zelo lepo, 25 minut oddaljeno od Celja, do katerega se lahko pride z avtom, s cca 14.000 kv. m zemljišča in 300 sadnimi drevesi žlahtnih vrst, krmo za dve kravi in lepo, popolnoma opremljeno hišo za takojšnjo vselitev prodam. — Vprašanja na tvrdko Franc Zangger, Celje.
10703-20
Priložnosten nakup
Srednji tovarniški objekt s stalno vodno silo 50 do 60 ks je zaradi opustitve obratovanja u-godno naprodaj. Primerno za vsako podjetje, ker je dovolj prostora za vsako povečanje. Leži ob glavni cesti ln železnici. ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Tovarna«.	6471-20
Dobro ohranjeno
hišo
proti takojšnji gotovini kupim. Oferte na naslov »Gotovina«	10392 20
Posestva, industrijske objekte
vodne sile in stanovanj ske hiše nudi po ugod nih pogojih Moj dom podjetje za kupoprodajo nepremičnin geodet B. Trlpalo 1 drug. Banja ! Luka.	10734-20
Hišo z gostilno
kupim v mestu all bližini Ljubljane. Posredo vaici nezaželjeni. Pe nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gosttlna«
10742-20
Hišico
dvostanovanjsko novejšo kupim. Ponudbe pod »Bližina Ljubljane — hipoteka« na ogl. odd. Jutra.	10741-20
Parceliram
veleposestvo na severu Slovenije (obmejno posestvo ob stari državni cesti, 17 km od Maribora) in licer bi odstopil 70 do 80 johov s stanov,injsko-gospodarskim poslopjem, prvovrstna plodna zemlja, gozd, travnik, sadje, zelo pripravno za mlekarstvo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Redka prilika 16«.
10718-20
Hiša
z ve'i k im vrtom naprodai. Bohova 39 pri Ho-čah.	10788-20
Krasno posestvo
z več hišami, gostilno, restavracijo, hotel-pen-zionom ln tovarniškimi objekti v višinski legi blizu Maribora se v celoti ali parcel irano proda. Ponube na podruž. Jutra v Maribor pod »Ugodna prilika«.
10786-20
»Realiteta«
posredovalnica nepre
mlčnln Je samo v Prešernovi ulici 54/1, nasproti gavne pošte Posluje hitro in solidno! Prepričajte se! Telefon 44-20.
10783^
Kupil bi v Ljubljani
?no ali dvostinovanisko hišo, noveišo. Plačam v gotovem 60.000 dinarjev in prevzamem h potfko od 100 do 200.000 din. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod šif. »60.000«.
10908 20
Zemljišče, parcelo ali h'šo
kupim v T.;ubliani ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Do 250 000.—« 10902-2C
Dvosl^nov. hiša
nap-~daj. šmarska četa 42.
10933 2C
Parcela
ib glavni cesti naprodaj. Poizve se pi i Fistru /-a'oòka cesta 10.
10807-20
Lepa stavbišča
v bližini vodovod, elektrika, naprodaj Pojasnila: trgovina Biten" Vidmarje.	10834-20
V Ormožu
kupim paicelo (vrt, sa-donosnik in podob.» ali hišo. Ponudbe s ceno in parcelno števi ko na og . odd. Jutra pod »Goto-:no nud.m«.
10822-20
Manjše posestvo
s hišo ali brez nje. u-godno proda Jeri5 Alojzija. Rodne pri Trebnjem.	10830 20
Tristanov. hišo
-, e Pktriko. 1200 kr. m rta na lepem prostoru, IS minut od tramvajska p-etaje tn farne cerkve, prodam Poizve se pri: o~'nii K<*r n?u. Br-0 23, p. Vič.
10840 20
Kupim hišico
na periferiji Ljubljane za okoli 160 000 din. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Upokojenec 8-10667-20
Moderno vilo
enodružinsko, se ne popolnoma zgotovljeno, štiri sobe, kopalnica, garaža, sončna lega. sever Ljub Ijane. prodam radi stiske. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10780-20
Parcelo ali hišo
v Ljubljani ali okolici k»> pim. od 50—90.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez posredovalca«.
11036-20
Naprodaj
H1SA novozidana, trl-nadstropna, 16stanovanj ska, netto donos 84.000 aln. Cena 1,250 000 din. VINOGRADNO POSESTVO z letnim pridelkom do 200 hI vina. Cena din 320 000, Dolenjska. HD5A, štlrlstanovanjska, novozidana, letni donos 37.000 din. Cena 575 000 din. Hipoteka 300.000 din Manjše ln veJJe objek. te v vseh delih Ljubljane prodaja rea ltetna pisarna ADAMIČ. Ljubljana, Goeposvetska 7, vls-a-vis Slamlča.
11011-20
Iliša
novozgrajena v Povšetovi ulica 100, prodam. Vprašati istotam.
10957-20
Parcela
v Streliški ulici poceni naprodaj. Naslov v vseh po6l. Jutra.
11111 20
Rentabilno
stanovanjsko hišo z naj manj 4 odst. čistega do. nosa, kupim.. Cena do 500.000 din. Takojšnje plačilo. Kupim tudi ce-nejšo hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj.«
11118-20
Stavbna parcela
izven mestne meje naprodaj. Poizve se pri stranki. Jenkova 7 dvo rlšče.	10750-2<
Velik objekt
1000 m2 zemlje v sredi ni Zagreba za zgradbe ln vsako Industrijo naprodaj . Vprašati Narod na kuhinja Zagreb, Mi-ramarskl podvožnjak.
10758-20
Na hipoteko
nrodam hotel na Bi e du. Zelo poceni. Naslov v vseh posi. Jutra pod Brez rizika 10680-20
Hišo z ograjenim
vrtom
v mestu na Dolenjskem tik ceste ln železnice ravnokar v gradnji ln 4 dvonadstropne hiše prodam. Prikladno za gostilno ln lesno trgovino Cena 110.000 din. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Ne zamudite ugod ae prilike«	10724 2f
Trgovsko hišo
tudi z gostilno v prometnem kraju kupim. Naslov v vseh po6l. Jutra.	10715-20
2 vinograda
v Malkovcu nad Tržiščem pri Mokronogu na prodaj. Lepa lega, mlad nasad.: Poizve se pri Anton Bule, Mokr^no? St. 12.	10898-20
V Laškem
tik toplic Je naprodaj stavbna parcela obsegajoča nad en Joh Od po staje 20 minut pa je na nrodaj nova hišica s 3 johl zemlje. Informaci. Je pri Gerkman Laško 10600-20
Večje posestvo
z gozdom kupim tako* proti gotovini v Savinj ski ali šaleški dolini. Ponudbe na podr. Jutra v Celiu ped »Takojšnje p'ačilo« 10614-2'
V Celju
15 minrt od centra na rrodal za 125 tiso' ? enonadstropna nova vi la. Informacije pri K:o nov'ek Celje, G arni — trg.	1034-5-r
Stanovanjsko hišo
novo. lahko tudi z malim lokalom pri Celju kupim takoi preti goto vini. P-ni'f'be na pedr. Ti-tra v Celju po' tisoč	10345-20
Naprodaj
Fn->naistropna hi4a vpe ljana gcstilr.a prodaja', na tralka. hlev ln vrt 2 min. od žel. pc^taje. Ponudbe ood Voeijana' na ogl. odd Jutra.
Stavbeno parcelo
lepo .600 kv. m. Tržaška cesta Kozarie, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10955-20
Parcelirano
zemljišče
v bližini St. Vida skupno
ali posamezne parcele od din 12 dalie, prodam. Poizve se vsak dan od 7—8. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10960-20
Tri stavbene
parcele
vogilni blolc v mestu Mariboru naprodai. rele sončna lega, levi breg. Povpra-
?it; na naslov: TreiH Oton, Miribor. JaneJičeva I, — Tomšiče> drevored.
Hišo v Ljubljani
kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »din
250.000«.	11020-20
Novo hišo
enonadstropno, s 3 stanovanji v Zg. Šiški, v bližini šole ugodno proda Društvo hišnih posestnikov v LJubljani, Salendrova 6.
11002-20
Prodam posestvo
pri Zidanem mostu za 3.) fKO • >n. Poiz-.v -c na Vidovdanski 1, G. A.
10984-20
Posestvo
z vinogradom, travniki, gozdom. 49 000 kv. m, 3 km oddaljeno od postaje Mokronog prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Parcela«.
109H-20
V ljubljanski
okolici ob Savi
v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje ob glavni cesti prodam enonadstropno hišo s tremi stanovan i (elektrika in vodovod), z velikim vrtom 10.000 kv. m kateri se lahko razparcelira. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10990 r
Gramofon
znamke »His Masters Voice« s ploščami ugodno prodam. Kanobelj, Topniška 15. I. nadstr.
11075 20
Prodajamo:
HISO, solidno grajeno. 15 stanovanj. 4 lokali, center Ljubljane, donos 157.000 din, cena 1.850.000 din. HIŠO, novo, več lepih stanovanj, trgovskimi lokali, prometna točka Ljubljane, donos cca 87.000 din. cena 1 ml-UJon 200.000 din. VILO, enonadstropno. zelo dobro ln lepo 17 deano, dvostanovanjsko, Podrožnikom. Cena 780 000 din.
HIU, petstanovanjska, Slška,, donos mesečno 2.150 din, cena 300.000 din
HISO, pe^stanovanjsko. Podrožnikom. donos ca 2.000 din, cena 390.000 din. hipoteka ca 210 000 HliO. petstanovanjsko, v mestu, starejšo, cena 260.000 din.
rrtšO. dvostanovanjsko, Podrožnikom. 800 kvd. m vrta, cena 165 000.— tra.	11105-2
VILO, dvostanovanjsko. Kodeljevo, novo, 600 kv m vrta, cena 300.000 PATITELO, z» dvonadstropno hišo, Wlzu Tyr leve ceste cca 800 kv. m po 260 din. Poleg navedenih nepremičnin imamo še mnogo hiš, vil, parcel, posestev itd. v prodali. — Vse informacije brezplačne. REAL1TETNA PISARNA
F PRISTAVEC, Ljubljana, Gosposvetska cesta 3-1., telefon 23-81 11043-20
tanovanje
Stanovanje
iz treh sob, kuhinje, kopalnice. plin in druge pri-tiklme, oddam takoj ali 1. maja v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10749-21
Enosob. stanovanje
s kabinetom se odda za 1. ma1 odrasli stranki. Ple-terJnikova 26 II. Sv. Krištof.
10921-21
Erosob. stanovanje
s pritiklinami se odda za maj stranki odraslih oseb. Tyrševa 181.
10915-21
Stanovanjsko
barako
prodam. Ipavska uilca 3 10871-21
Stirisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico, primerno za zdravnika in pod., oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bežigrad«.
10937-21
Dvosob. stanovanje
v centru oddam. Interesenti naj se z vsemi podatki oglase na ogl. odd. Jutra pod »800«.
10636-21
2 sobici
kuhinjo in prltikline oddam čisti stranki brez otrok za 400 dni mes. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10844-21
Trisob. stanovanje
komfortno, pri tramvajski postaji »Štora«, Trata 16, oddam.
10682-21
Sobo
-	—r <--M-*rn Tn
nkoj. Vodo v 3.1 a c. 3" 10132-1
Veliko sobo
ln kuhinjo takoj oddam Florjanska ul. 24.
10747-21 10747-21
i r'«cb. stanovanje
sončno, s kopal ni oo ln pritiklinami oddam za zmerno ceno ▼ Slškl tik tramvaja. Za maj ali po zneje. Vprašajte ob delavnikih v Obirskl ulici št. 2 (Šiška).
10887-21
Dvosob. stanovanje
oddam. Ogledati in poiz-vedeti od 12. do 2. ure. Blumauer, Hrenova 16/11.
11037-21
Enosob. stanovanje
majhno, suho, «Idam za 129 din mesečno. Na ficv v v,-eh posi Jutra.
10967-21
Dvosob. stanovanje
mansardno oddam 1. maia maniši odrasli družini. — Mivka 27, Trnovo.
10798-21
Stanovanja
Stanovanje
dvosobno s kabinetom, kopalnico, solnčno in zračno, v novi hiši, išče mala družina za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in točen plačnik«.
10736-21a
3—4 sobno
stanovanje
potrebujemo za pisarno v centru mesta, pritlično ali v 1. nadstropiu za takoi, najpozneje pa za 1. avgust. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sigurno«.
10668-21a
Bled
Potrebujem za celo seziio vilo ali moderno ureieno stanovanje 3—4 sob ; ena naj bo precei velika. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poletje«.
10664 21a
Večje stanovanje
6 do 10 sob ali dvoje stanovanj skupaj iščem za avgust ali prej. Ponudbe na og.. odd. Jutra ped »Sončno stanovanje«.	10773-21a
Enosob. stanovanje
s kabinetom ali dvosobno med Ljubljanico, Vrtačo in pošto išče za 1. Junij dvočlanska starejša družina, lahiuj tu di brez kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okrog sedem sto«.	10782-21a
Uradniška družina
4 osebe, išče 2 sobno stanovanje s predsobo event. kopalnico v mestu, za mesec maj ali junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točnost«.
10909-2 la
Dvosob. stanovanje
event. enosobno s kabinetom. Iščem. Pcnuabe po šljlte na Melnl, Tyrseva.
10925-213
Dvosob. stanovanje
s kabinetom išče družina treh odras.ih oseb v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I. nadstropje ali visoko priti.«
10865-21a
Za 1. avgust
iščem komfortno eno. ali dvosobno stanovanje. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Solidna osebam.
10933-21a
Sobo in kuhinjo
ali sobo s štedilnikom v šiški išče majhna dru žina, ki Je podnevi odsotna, za 1. juni. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10837-2la
Veliko enosob.
stanovanje
samo za štiri odrasle osebe kjerkoli iščem. — Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dober plačnik.«	10913-21a
Dvosob. stanovanje
komfortno, po možno6ti v bližini centra išče mlad par za mesec Junij. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Mladoporočenca«.
10690-21a Enosob. stanovanje
s kabinetom in shrambo išče tričlanska družina za prvi junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo cene pod šifro »Upokojenec«.	10947-2 la
Stanovanje
dvo ali trosobno, za avgust iščem. Pismene po-ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dve oeebi«.
10978-21a
Dvosob. stanovanje
s kabinetom iščeta 2 gospe v centru ali bližini za avgust. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Najemnina točna«.
11076-2 J a
il,Ti W iT i Ti T'
Sobo
prazno, oddam takoj na Vodovodni cesti 24.
10800-13
Rezervno kolo
tovornega avtomobila sem izgubil v ponedeljek 15. aprila na poti iz Sv. Jurija pri Celju do Žalca. Najditelj naj ga proti nagradi vrne na na»ov: šuligoj Roman, Sv. Jurij pri Celju.
10792-26
Novoopremljeno
sobo
▼ fcoti U t «sem komfortom oddam boljšemu »tal-nemu gospodu za din 600.
V-«'ov v vseh poslovalni-Jutra.
HW5-23
Sobo
opremljeno, snažno in svet lo z posebnim vhodom cd-dam takoj T Vošnjakovi ulici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10930: J
Sob*
čisto, s posebnim vhodom. oddam v vlJ bo J. šemu gospodu ali gospodični, okraj sv. Jožef. — Naslov r ogl. odd.. Jutra 10681-23
Opremljeno sobo
oddam boljši oeebi na Resljevi cesti 30. Novak, podprl tL	10872-23
Opremljeno sobo
v I. nadstr., v mestu oddam a 1. majem gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10903-23
Dve sobi
opremljeni, sončni, po— se ben vhod, souporaba kopalnice, lift, balkon, priključek telefona, oddam s 1. ali 15. majem. Igriška ulica 3*11., vr. 7. desno.	10639 23
Opremljeno sobico
oddam s štedilnikom, za eno ali dve osebi. Pan-čur Ivana, Mala vas 41.
11050 23
Dve svetli sobi
v pritličju oddam za pisarno. Nas'ov v vseh posloval. Jutra. 11000-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, lepo, sončno, oddam s 1. ali 15. majem v Laligu-sovi ulici 5 (Mirje). Poleg Tržaške ceste in tramvajske proge.
11007-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom, takoj ali pozneje oddam. Langusova 17, Mirje.
10213-23
Dve sobi
na Miklošičevi cesti, pripravni za odvetniško Pi sarno, takoj oddam. Poizvedbe pri Pokojninskemu zavodu, Gajeva 5-II.	10997-23
Garsoniero
v palači »Dunav« zavaroval.. takoj. Informacije pri upraviteliu hiše.
10981-23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam mir ni eospodični ali \ipoko. jencu po ze o ugodni ceni, takoj a'i pozneje. — Naslov v vseh posi. Jutra.	10993-23
Prazno sebo
poleg magistrata zj 200 d.n oddam. Naslov v \seh poslovalnicah Jutra.
11066-23 Čisto sobo
oddam s separiranim vhodom v centru. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
11065-2}
Sobo
lepo opremljeno, s souporabo kopalnice, strogo separirano. cddam. za 1. maj zelo poceni. Devinska 8.
11110-23
Krasno sobo
opremljeno,, z uporabo kopalnice, oddam boljši osebi. Naslov v oglas, odd. Jutra.
10934 23
Separirano sobo
s kopalnico oddam. Ko-menskega ulica 24a-I.
10932-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični. Naslov v ogi. odd. Jutra.
10795-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam na šmartlnski cesti 10.	10854-23
Kabinet
vhod s stopnišča, z vso oskrbo se odda za 1. maj Ogled: od 12. do 1., Jurčičev trg 2,111, desno.
10851-23
Lepo sobo
opremljeno, oddam pn cerkvi sv. Jožefa. Naslov v V6eh posloval. Jutra.
10849-23
Opremljeno sobo
značno s hrano oddam s 1. majem boljši 06ebl. Prule, Janežičeva ul. 7.
10846-23
V centru mesta
oddam lepo. čisto, separirano sobo z dobro domačo hrano eni ali dvema osebama. Zrinjskega cesta 5 (pritličje, desno).	10842-23
Lepo sobo
opremljeno z dvema posteljama, oddam za L maj blizu Tabora, Pvig-nerjeva ul. 13, U. nadstr., vrata 16.
10845 23
Sobo
lepo opremljeno, sonino, zračno, s posebnim vhodom, oddam za prvi maj boljšemu gospodu, ntaš, Goeposvetska cesta 10-n.	_
10883-23
Sostanovalca
Išče mlad gospod v topo opremljeno, soočno sobo s posebnim vhodom. Kolezijska 20, Tr. novo.	10897-23
Čedno solnčno sobe
v centru oddam s 1. majem. Naslov v vseh posloval. Jutra.
10891-23
Opremljeno sobo
veliko, oddam gospodu b 1. majem. Poseben
vhod Sončna stran. Br.
konalnlca. Naslov na ogl cdd. Jutra.
Prazno sobo
podprifclčno, suho, z že lezno pečjo oddam takoj solidni o6ebi. Groharjeva 7	108S 23
Mesečno sobo
opremljeno za dve osebi, s separiranim vhodom, oddamo 1. maja samo solidni stranki, Resljeva cesta 30/11.
10958-23
Opremljeno sobico
oddam takoj ali 1. maja. Bleiweisova cesta 46. IV. nadstropje, levo.
11033-23
Udobno garsoniero
v novi stavbi v sredini merica ugodno oddam za 1. maj Naslov v vseh posloval. Jutra.
10986 23
3 solidni gospodje
lfičejo večjo sobo 8 tremi posteljami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trije solidni»
10756-23a
Prazno sobo
iščem za 1. maj v okoli, ci sv. Jakoba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 3>Samo6tojna 116«.
11052-23a
Dve sobi
za odvetniško pisarno v bližini sodišča iščem. Takoj ! Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11070-23a
Sobo
lepo opremljeno, s posebnim vhodom, kopalko j. Ruska cesta l-III, nadstr., levo, nova hiša.	11015-23
Udobno sobo
elegantno opremljeno s kavčem, kopalnico, telefonom, separirano s stopnišča, strogi center, oddam s 1. majem, samo boljše situiranemu gospodu. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11014-23
Sobo
▼ sredin mesta z vso oskrbo oddam dvema gospodoma. Hribar, Poljanska cesta 1, I. nadstr.
11086-23 Opremljeno sobo
s souporabo telefona in kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11077-23
Sobico
lepo, parketirano oddam. Svetosavska 16, za bežigrajsko gimnazijo.
11024-23
Prazno lepo sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
11062-23
Lepo sobo
za dve osebi oddam z vso oskrbo in uporabo kopalnice. Borštnikov trg l-n., desno (za dramo).	11039-23
Sobo
cd4?rr stalni -ros^ d'čni Karlovška 20.
11057-23
V Št. Vidu, Mednem ali Medvodah
blizu postaje išče uradnica opremljeno sobo za 1. maj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Št. Vid«.
11067-23a
Novo harmoniko
vredno 2200 din ln nekaj gotovine dam za lažji motor. Prostor, Poljane nad škofjo Loko.
10961-26
Prodam
kratek g-asovlr, črn za 6000 din skoro nov. Ju gospedit Maribor Aleksandrova 51.
10695-26
šivalni stroj
prodam. Ljubljana, Opekarska cesta 31.
11016-29
Prazno sobo
sončno, išče nedaleč od centra, ves dan odsotna gospa s hčerko dijakinjo, s prehrano samo za hčerko. Sem ze o mirna in poštena stranka ter točna plačnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospa s hčerko».
11104-23a
Opremljeno sobo
lepo, čisto in sončno ta koj ali za maj oddam. Naslov v vseh posi. Ju. tra.	11054-23
Majhno sobico
išče ves dan odsotna gospodična v bližini glavne pošte. Pismene ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Takoj ali pozneje 940«.
10662-23a
Starejša dama
išče 2 sobi, čisto, opremljeno ali prazno s uporabo kopalnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna«.
10924-23a
Prostovoljna dražba
posestva v Trzinu tik bano vinske ceste se vrši ob 14. uri popoldne v Trzinu h. štev. 61 dne 13. maja 1940. Posestvo sestoii iz hiše, gospodarskih poslopij, vrta, travnikov, njiv in gozdov, kar se proda skupno ali po posameznih parcelah. Natančnejše pogoje in pojasnila se dobe v trgovini J. Praprotnik, Domžale, Ljubljanska cesta št. 108.
10141-32
Dražbeni oklic
V zapuščinski stvari po Lotrič Antoniji lz Ljubljane, U.lica na Grad 2, se vsled tusod-nega sklepa z dne 16. aprila 1940, I O 239, 40/12 vrši v navedenem za-pustničinem stanovanju v sredo dne 24. aprila 1940 s pričetkom ob 9. uri dopoldne prostovolj. javna dražba v zapuščino spadajočih premičnin (pohištva, obleke, posode itd.).
10834-32
Izaubljeno
Zgubila se je
zlata zarwr.nica s ceki. nom od bonoričeve ulice, po Jegličevi, Masa-rykovi in Tyrsevi proti pošti. Najditelja naprošam, da jo vrne proti nagradi. Trtnik, Bohoričeva ulica 24/1.
10820-28
n
Živali
Naprodaj
divji pete-ln, nagačen, košek za novorojenca, športni voziček. Telefon 23-67.	10940-27
Oficirski konj
propisno osedlan Je poceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Cena«.
10880-27
Nemškega ovčarja
čistokrvnega, z rodovnikom tri leta starega, krasen eksemplar ter dober čuvaj, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11087-27
Samski trgovec
36 let star, ugleden, 300 tisoč din premoženja, se je naveličal plačevati samski davek. Znaiajna gospodična iz poštene rodbine, ki si upa tem potom seznaniti se svrho poroke, naj se zaupno Javi na podružnico Jutra v Maribor pod »Sigurna eksistenca«.
10823-25
Gospodična
28 let stara, dota v gotovini 50.000 din, 1ŠČ3 trgovca, obrtnika ali kaj pod. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb. Jelačlčev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
10709-25
r«r»Zt
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah CEK.n i. juvelir Ljubljana. Wolfova ulica
Stroji
Mizarski stroj
dobro ohranjen, na prodaj. čibej, Počehova 31, p. Pesnica.	10177-29
Pisalni stroj
močan, v prav dobrem stanju, zelo poceni naprodaj pri Rudol. Flisu, Domžale.	10772-29
Stružnico
za les kupim. Ponudbe na podruž. Maribor pod Stružnicac.
10787-29
Gospodična
išče opremljeno sobico. Gre tudi kot sostanovalka k samostojni gospe. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Zanesljiva in mirna«.
10805-23a
Prazno sobo
Iščem za maj ali junij s štedilnikom ali brez. v pritličju ali kleti do 150 din —. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pom »čimprej«. 10855-23a
Garsoniero
ali prazno sobo z vhodom s stopnjišča s souporabo kopa niče iščem za 15. maj. Ponudbe na »Sončno 940« na oglas, odd. Jutra.
10979-23a
Solnčno sobo
lepo na Prulah, Kode-
ljevo ali Vodmat z eno posteljo in otomano in uporabo kopalnice za 1. maj iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepo in čisto sobo« 10570-23a
Dražba oglja
šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju proda na javni dražbi ki bo dne 7. maja letos pri upravi v Kočevju 210.000 kg oglja. Pojasnila pogoji in tiskovine na razpolago pri gornji upravi v Kočevju.
10088-32
Dva čevljarska
stroja
Pffaf in en veliki Adler. nov, obešalnik, dva stola z mizo, češnjev les ter drugi predmeti se prodajajo na dražbi 24. t. m. od 3. pri A.B.C. Medvedova ulica 8
11017-32
Informacije
Preklicna izjava!
Podpisani Bolta Franc Šmartno ob Savi 57 pre klicrujem in obžalujem vse, kar sem govoril o g. Zajcu Ivanu, zidarju lz šmartnega ob Sa vi kot neresnično in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe.
10661-31
Pfaff - Singer
Dürkop, Vesta, Adler, Gritzner in še več drugih novih in rabljenih šivalnih strojev poceni naprodaj pri »Prometu« (nasproti kri-žanske cerkve.
11085-29
Krasnega
bernardinca
izbornega čuvaja, prodam. Ljubljana, Tržaška cesta 41-1. nadstr.. levo.	10353-27
OREHOVA JEDRCA IN MED
dobite najceneje v metlami Ljubljana, ?.idov ska ul. 6.	10744-33
Seno
polsladko in sladko, kupi na vagone Jos. Heriah, — Laško.	11099-33
Poročim se
se z gospodom državnim ali privatnim uradnikom (upokojencem) do 55 let, kateri si želi dobrega gospodinjstva. Sem 38 letna vdova po uradniku. Lahko tudi udo-vec z otrokom. Dopise pod »Skrbna« na oglas, odd. Jutra. 10812-25
Gospodična
19 let stara, dota v gotovini 150.000 din, išče trgovca ali kaj pod. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.	10711-25
Industrijsko
podjetje
kupi proti gotovini ma lo stružnico cca 1 m stružne dolžine in vertikalno vrtalni stroj in šeping. Ponudbe s cena mi pod »Kovinska industrija« na ogl. odd. Jutra.	10672-29
Mizarski stroj
univerzalen 50 cm širine s krožno žago in z vrtalnikom prodam za 6000 din. Istotam prodam motorno kolo 350 ccm v dobrem stanju z 2500 din. Naslov v vseh posi. Jutra. 10714-29
Šivalni stroj
znamke »JAX« so najboljši Kupite tudi Vi stroj »Jax« in zadovoljni boste. Več rabljenih strojev in koles na zalogi. Ivan Jax in sin, Ljubljana, Tjrševa cesta 36 10912-29
Dopisi
Iskreno prijateljico
do 40 let, stanujočo v LJubljani, M ni brez sramu in ponosa ln nima zahrbtnih navad, išče razočaran gospod Dopise s po'nim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Tajnoßt«.
10850-24
Hvala!
Naj velja to za 28. t. m. Pozdrave.	10706-24
Gospa
srednjih let, z lastnim stanovanjem, želi resnega znanja z drž. upokojencem ali dobro situiranim starejšim gospodom. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dober tovariš«.
11081-24
28 letna
čedna, želi spoznati poštenega, tudi starejšega situ-iranega boljšega gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojen«.
11026-24
Izjava
Podpisana izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere napravi moja žena Bogdan Božena.— Ljubljana, 20. apr. 1940. Bogdan Ivan, lito. strojnik.	11055-31
Glasbila
Diatonično
harmoniko
Rauner, otroško, skoraj novo prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10777-26
Klavirska
harmonika
Hohner, 80 basov, register, malo rabljena, zelo ugodno naprodaj. — Mlekarna »Drama«, Erjavčeva 2.
11073-26
Mesilni stroj
(Knetmaschine), rabljen, sistem Werner Flei-derer ali Drais kupimo. Ponudbe na Br. Savin, Zagreb, Masarykova 23.
10809-29
Polnojarmenik
80 cm, amerikanski cirku-lar 60 cm širine, lokomo-bilo 80 KS ter vodno turbino za 2 m padca ter 1000 seklitror vode kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stroji«.
11027-29
Prodamo
pletilne stroje!
št. 12/100, 12/80, 2/80, trikot šivalne stroje Cik-Cak, Uberdeck- in Gummi-einzieh — Singer brzošival-ni in tamburirni stroj, Kle-pel stroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z Dublir navijalnim strojem, Jaquard stroj 10/80, razne transmisije, motorje, poganjače (Untertreiber in telefone. Poizve se: »Mela« Ljubljana, Tyrseva 20.
11074-29
Anker šivalni stroji
najmodernejši za gospodinje, öivilje, krojače, za entlanje ter robčke z dvema iglama, malo rabljene. »Veritas«. Cen-tralbobin od 300 din dalje. Trlglaiv«, Resljeva cesta 16.	11046-29
Veronika
»Skromne vrstice« prihajajo redno, v veliko uteho so mi. Povsod Te v mislih spremljam, življenje moje! A.	11060-24
Učitelja
z dežele želi spoznati 23-letna inteligentna, premožnejša gospodična. — Samo resne, obširne po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra, Iskrena žena«.	10774-25
Vdova
33 let stara, dota v gotovini 1.500.000 din, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Za. greb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
10707-25
Rudarski paznik
Slovenec, 32 let, s stal. no službo v Južni Srbiji, išče 20 do 301etno dekle zaradi dopisovanja. 2e-nitev ni izključena. — Prednost šivilje. Ponudbe pod »Južna Srbija« na ogl. odd. Jutra.
10847-25
Poročiti se želim
z gospodično, vdovo ali ločenko (ne po lastni krivdi) ki bi mi pomagala kupiti gostilniško posestvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Resno«
10704-25
Gospodična
19 let stara, dota v gotovini 10,000.000 din, išče industrij ca ali kaj pod. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za pojasnila pošli ite io din.	10712-25
Gospod z gotovino
220.000 bi se priženil n» večje podjetje. Ponudbe pod »46 Hotel« na ogl. odd. Jutra.
10569-25
Gospodična
Slovenka
Naše
DRAMA
Nedelja, 21.: Hamlet. Izven. Gostovanje Zvonimirja Rogoza, člana Narodnega divala iz Prage. Ponedeljek, 22.: zaprto.
Torek, 23.: Hamlet. Red A. Gostovanje
Zvonimirja Rogoza. Sreda, 24.: Partija šaha. Red sreda.
bogate kmečke družine, 27 let, inteligentna, z imovino 400.000 din želi poročiti
žlj7.eninformfrree8protiP°na- Četrtek, 25.: Hamlet. Red Četrtek. Gosto-kazilu io din v znamkah	vanje Zvonimirja Rogoza.
diskretno: »REZOR«, Za greb, pošta 3.
10828-25
Novi naslov: frančiškanska oL S.
ITE»..
2 951
Gospa
srednjih let iz boljših krogov dobro situirana ? lastnim «stanovanjem išče gospoda državnega uradnika od 40 let naprej zaradi ženitve. — Cenjene dopise na ogl odd. Jutra pod »Dobra žena«.
10676-25
Starejši posestnik
išče gospodinjo. Ponud be na ogl. odd. Jutra ood »Zenitev ni izklju. čena	10735-25
Gospodična
revna, čedna bi bila než na ljpbeča žfena. dobra ospodinja izobraženemu možu, ki bi Jo spoštoval. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sonce v hiši«	10639-25
Samostojna gospa
išče boljšega gospoda (Kranjca ali Hrvata) z nekaj gotovine za do-broidočo menzo. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod »Dobra točka«.
10789-25
Gospodična
17 let stara, dota v gotovini 100.000 din, išče zakonskega druga. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10 Za pojasnila pošljite 10 din.
10708-25
Ločenka
38 let stara, dota v gotovini 280.000 din, Išče moža, ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila da. je »Nada«, Zagreb, Jela člčev trg 10. Za pojasnila pošljite 10 din.
10710-25
Ljubljančanka
inteligentno dekle dobra gospodinja z nekaj prihrankov želi poročiti poštenega moža najraje vdovca z malim otro kom. Ponudbe na oerl. odd. Jutra pod »Ljubljančanka«	10561-25
Trgovec
gostilničar 37 let star samec resnega značaja, želi poznanstva v svrho ženitve s sorodno dušo ne izpod 25 let z nekaj gotovine. Le resne ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Skrbne roke blago srce«
10515-25
Fant, star 23 let
bolje strokovno naobra-žen, v državni službi, želi poznanstva z gospodično lepe preteklosti ali trgovsko naobra-ženo. Dopise s sliko pošljite na ogl. odd. Jutra pod »1940«.
11119-25
Ženitve in možitve
boljših krogov posredujemo strogo diskretno, vestno ni uspešno. Prvovrstne rodbinske zveze. Odlična izbira. Vsaki želji ugodimo. Informacije proti nakazjlu 10 din v znamkah pošlje »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
OKAMA MAZILO
Iz zdravilnih zelišč — Čudovit uspeh pri ranah opeklinah, ožuljenjlh — volku — turih ln vnetjih Itd. za nego dojenč kov pri kožnem vnetju, izpuščajih ln hrastah na temenu, za razpokane prsne bradavice. Dobi se v vseh lekarnah in dro-gerijah.
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidno in po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg IS.
Irezp/ačen pouk r Igranju
'Ä* MARI BOR st
101
Opozarjamo, da bo nocojšnja predstava ShaJieSpearjevega »Hamleta« z gostom Rogozom izven abonmaja. Letošnja uprizoritev Shakespearjevega »Hamleta« spada med največje dogodke v letošnji sezoni. V tej predstavi, ki ima pri nas že svojo tradicijo, po kateri slovi med mojstrovinami, ki jih je ustvaril v dognani podobi naš ansambel, bo gostoval v vlogi Hami drevi Zvonimir Rogoz, član Narodnega ... vadla iz Prage. Nova inscenacija in kostumi, scenska glasba A. Balatke in režija prof. šesta, tvorijo slikovito in zaokroženo celoto. Upravnika Otona Župančiča mojstrski prevod, zrcali vse lepote Shakespearjevega oginala. Zasedba vlog Skr-binšek, kralj Klavdij, Marija Vera kraljica Gertruda, Lipah Polonij, Jan Lea rt, ša-ričeva Ofelija, Levar Fortinbras in prvi igralec, Peček Horatio, Plut Rejnaldo, Bol-tar-Ukmarjeva igralka, Drenovec Rozen-kranc, Sever Gildenstern, Sancin Osrik, Potokar Duh, Brezigar Kornelij, Kaukler Marcel, Presetnik Bernardo, Bratina Francisco in dr.
OPERA
Nedelja, 21.: Lucija Lammermoorska. Izven. Gostovanje Sonje Ivančičeve in Josipa Gostiča. Ponedeljek, 22.: zaprto. Torek. 23.: zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Rusalka). V nedeljo zvečer bosta gostovala v Do-nizettijevi »Luciji Lammermoorski« Josip Gostič in naša mlada Koloraturka Sonja Ivančičeva, ki je v naslovni partiji z izrednim uspehom debutirala ob dvakrat razprodani hiši. Kritika je pisala o njej med drugim . . . Pevsko je od prizora do prizora z vedno večjo silo in lepoto svojega glasu osvajala občinstvo in v tretjem dejanju ustvarila občudovanja vreden lik. Njen glas kaže dobro šolo, ležijo ji posebno visoka koloraturna mesta ... V vlogi Edgarda bo nastopil kot gost Josip Gostič, ki je dokazal, da je v Zagrebu le še pridobil v okretnosti nastopa, kakor čisto pevsko. Lastna mu je posebna prožnost in lahkota, s katero zmaguje najtežje partije. V dveh, zelo važnih partijah sta se izredno ugodno uveljavila dva mlajša člana opere, Lupša in Anžlovar, ki sta znova opozorila na svoje sposobnosti. Tudi Rakovec, ki je nastopil prvič v vidnejši partiji, je imel omembe vreden uspeh, istotako Marčec in Barbičeva. Na to zanimivo gostovanje opozarjamo! Režija je Emil Frelihova, dirigira pa Anton Neffat.
Konec tedna pride na naš oder kot prihodnja operetna novost delo mladega slovaškega komponista G. Dušika in libreti-sta dr. Bracato ri Sa »Modra roža«, katere vsebina je vedra in lahkotna, dočim je glasba sveža in prikupna. Našo uprizoritev pripravljata režiser D. Zupan in kapel-nik Simoniti, v posameznih partijah pa bodo nastopili Ribičeva. Barbičeva, Poličeva, B. Sancin, M. Sancin, Zupan, Anžlovar, Frelih in Pianecki. »Modro rožo« uprrizar-jajo z velikim uspehom po slovaških in čeških odrih, sprejeta pa je bila na repertoar tudi na Dunaju in v Haagu.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 21.: ob 15.15.: Pekovska.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 21. ob 15.: Cigan baron. Znižane cene. Ob 20.: Vdova Rošlinka. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških
igralcev.
Novi oreh!
Sestavi] alni ca
JAR — OST — TJ E — ČEZ — OST — K K J — ML A — EM — ER-J — KAČ — DOS — NOR — EKS.
Uredi te rkupine črk tako, da dobiš pregovor.
Skrivalnica
GLAGOLICA — SNEŽINKA — >L\IL\-GONIf — KRANJSKA — TELEPAT — KARAVANKE — NOGAVICA — GENO-VEFA.
Iz vsake besede vzemi dve zaporedni črki in sestavi iz njih pregovor.
Premikalnica
ZOBOBOL PLETILKA KRKONOŠI PRINCESKA CAVENDISH AMACONKA
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri jugoslovanska zemljepisna imena.
Rešitve, napisane na dopisnici, je treba poslati do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic razdelil nekaj lepih knjižnih nagrad.
Strti orehi
Premikanje: Rešitev je več. Ena izmed njih, je naslednja: Lokomotiva potisne vagona 5 in 2 k ostalim vagonom, da je zdaj red 5, 2, 3, 4, 1. Potem vzame s seboj vagon 5 in ga pusti na stranskem tiru. Gre k vagonom 2, 3, 4. jih vzame s seboj in priklopi k vagonu 5. Zdaj je red 2, 3, 4, 5. Potem priklopi poleg še vagon 1.
Skrit pregovor: Kdor domovino izda. naj izgubi glavo.
Premikalnica: Kolašin. Arizona, Celovec.
Posetnica: železniški uradnik.
Med reševalce je stric Matic razdelil šest knjižnih nagrad. Stanko čretnlk, Maribor, Meljska 32, Viktor Mlslej, Benetke. S. Marta 2065/99, Pavel Koncilja Kranj, Mica Krže, Beograd, Karadjordjeva 1, Stanko Kancle.% Solkan in Julči Magdič, Ljubljana. Gledališka 7 dobe po eno knjigo revije »življenje in svet«.
NARODNA
iSKARNA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA 5
IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE
RAZPIS
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE V LJUBLJANI razpisuje oddajo
ključavničarskih in parketarskih del
za novogradnjo ob Nunski ulici v Ljubljani.
Razpisni pripomočki, proračun, razpis ter tehnični pogoji se dobe od 22. t. m. dalje med uradnimi urami v gradbenem oddelku zavoda, Gajeva ulica št. 5, II. nadstropje, soba št. 221.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani
MICHEL ZEV AC»:
93
Juan
HOMAN.
»To je solnce,« je rekel, ko je sedel nazaj. »Gospod grof, solnce pijeva, svetlobo, toploto in radost... ljubezen pijeva! Kaj mi je spričo tega mar, da me hoče vaš kralj poslati na morišče?«
Amauri de Loraydan se je zdrznil; jasno je videl, da don Juan ni pustolovec, ki bi ga bilo moči pridobiti z obljubami ali grožnjami. Bil je plemenit nasprotnik. To je navdalo Amaurija s spoštovanjem, hkratu pa z jezo. Togotila ga je misel, da v bleščečem in čvrstem oklepu, ki varuje dona Juana ne more odkriti šibke točke... A don Juan mu jo je sam ponudil.
»In vendar,« je dejal, »vendar bi le z neskončno bolečino pogledal smrti v oči. Ako me vaš kralj obsodi, gospod grof, se ne bosta mogla ne on ne njegov krvnik pohvaliti, da sta videla dona Juana Tenoria trepetati, ko je blisnila nad njim sekira. Toda kdo popiše bol mojega srca! Kako strašen bo moj obup! Umreti, preden sem vdahnil Leo-nori ljubezen! Umreti, ne da bi okusil najvišjo blaženost trenutka, ko bi mi Leonora vendar že rekla: Juan Tenorio, ljubim te...«
»Leonora?« je mirno vprašal Loraydan.
»Leonora de Ulloa.«
»Hči seviljskega namestnika?«
»Prav ta, gospod grof.«
»Leonoro de Ulloa ljubite?«
Don Juan je zavzeto pogledal dona Juana. Zdelo se mu je, da mora ves svet poznati njegovo ljubezen do Leonore. Začudil se je, kako ga more kdo vpraševati, ali jo ljubi. Globok vzdih se mu je izviL
Dve solzi sta mu zablesteli na trepalnicah. Zgrabil se je za oči, kakor da bi hotel priklicati oboževano sliko.
»Res,« je zamrmral, »vi ne veste... oh, vi ne veste, da jo ljubim... A morda veste vsaj to, kaj se pravi ljubiti? Ste že kedaj prelivali solze, bolj slane od morskih voda, bolj jedke od najhujšega strupa? Ste že kedaj zaman rotili spanje, naj vam za trenutek zatisne vnete veke? Ste že kedaj želeli, da bi se mogli kot bog prikazati nji, ki vam uhaja v plamenečo zarjo olimpskih božanstev, in jo na prvi pogled pritegniti k sebi? Ne, ne, vi ne morete vedeti, kaj je ljubezen dona Juana do Leonore de Ulloa, in če vam rečem, da jo ljubim, vam nisem nič povedal.«
»Nekaj meglenih pojmov o tem, kar imenujejo ljubezen, sicer imam,« je porogljivo dejal Loraydan. »Kar se tiče gospodične de Ulloa, pa razumem strast, ki jo je zbudila v vas. Vsekako je to dekle obdarjeno z mikom, ki očara vsakogar, kdor se ji približa.«
»Torej jo poznate?« je z nenadnim sumom vprašal Juan Tenorio.
In Loraydan je odvrnil:
»Leonora de Ulloa je moja nevesta...«
Don Juan je prebledel in planil pokonci. Oči so mu zasršale. Z žilavo roko je zgrabil za ročnik bodala.
»Vaša nevesta?« je zarohnel.
»Moja nevesta,« je ponovil Loraydan.
»Zato ste me torej zvabili semkaj!« Glas dona Juana je besno zadrhtel. »Prav ste imeli, grof de Loraydan, prav ste imeli, ko ste rekli, da bova smrtna sovražnika, ko zapustim ta dvorec...«
»Ali pa brata,« je mirno popravil Loraydan. »Senor Tenorio, ostanite mirni. Rotim vas: ne izrecite besede in ne storite ničesar, za kar bi vas moral prijeti... to bi pomenilo smrt naju obeh.«
»Obeh? ... Enega izmed naju, ste hoteli reči... razen če se konča najin dvoboj z dvojnim sunkom.«
»Hejo, tako mi vseh peklenščkov! Kdo govori o dvoboju" Ali hočete, da vam pomagam osvojiti Leonoro? Da ali ne?«
»Da bi mi pomagali? Vi? Njen ženin?«
»Njen ženin sem po ukazu vašega cesarja in svojega kralja, ne pa po ukazu svoje volje in svojega srca. Resnica je marveč, da je gospodična de Ulloa radi te zaroke ovira mojemu uspehu in moji sreči. Vroče želim, da bi ta ovira izginila. Kolikor je na meni, lahko že jutri slavite svojo poroko z Leonoro de Ulloa ...«
»Ne recite mi ničesar več!« je ves srečen vzkliknil don Juan. Od tega trenutka, dragi gospod, me štejte za svojega najzanesljivejšega prijatelja. Razpolagajte z menoj: ves sem vam na voljo.«
In Juan Tenorio je s prekipevajočo čustvenostjo iztegnil roko. Grof de Loraydan, ki so ga puščali takšni iziivi dokaj hladnega, je le udržano segel vanjo.
»Torej sva zaveznika?« je rekel Amauri.
»Vaš zvest prijatelj sem.«
Loraydan je zaveznika čudno pogledal. Prijatelj! Ta lepa plemenita beseda ni zbujala v njem nikakega dobrodejnega odmeva. Ali je mogel biti on komu prijatelj? Nekakšen smeh, ki je dona Juana presenetil, je bil v njegovem glasu, ko je dejal:
»Ker sva zaveznika, s čimer mislim zavezništvo na življenje m smrt, morate poslušati moje nasvete, kakor bom jaz poslušal vaše. Urediva torej najprej nocojšnjo zadevo. Razžalili ste francoskega kralja. Žalitev veličanstva pomeni smrt, senor Juan Tenorio! Toda če hc":e dati kralj žaljivca prijeti in obsoditi, mora najprej vedeti njegovo
ime. Do zdaj ga ne ve. Plemiča, ki sta spremljala njegovo veličanstvo, ga takisto nista poznala. Jaz edini vem, da je tisti, ki je zmerjal francoskega kralja, don Juan Tenorio. Prisežem vam, da borci to zmerom tajil___«
»Dragi grof!...«
»Zdaj je vrsta na vas, don Juan Tenorio. Prise-zite mi, da Poste zmerom tajili, da ste bili nocoj pri Arronškem dvorcu ... Tajite! Drzno tajite! Kakršna koli bi bila dan in kraj, kakršne koli bi bile okoliščine, tajite, da ste hodili to noč po Vr-varski ulici! Od tega pogoja je odvisna vaša rešitev ___«
In ko je bilo videti, da se don Juan obotavlja:
»Vaša rešitev... a tudi moja... in Leonorina!«
»Prisežem!« je rekel don Juan.
»Ne zamerite, senor Tenorio. Prosim vas za prisego v obliki, kakršno sem vam narekoval...«
In don Juan je ponovil:
»Kakršna koli bi bila dan in kraj, kakršne kofi bi bile okoliščine... prisežem, da bom zmerom tajil... da sem hodil nocoj po Vrvarski ulici in da sem se približal Arronškemu dvorcu ...«
»Klotar!« je zavriskal sam pri sebi Amauri de Loraydan. »Klotar de Ponthus, to je tvoja obsodba! ...«
Val krvi mu je planil v čelo. To pot je bü on tisti, ki je prijel dona Juana za roko in jo stisnil, kakor da jo hoče zdrobiti v svojem srditem veselju. On je bil tisti, ki je zamrmral:
»Oh, vidim, da ste res moj prijatelj... reči hočem, da bova za naprej prijatelja!«
»Čudno!« je pomislil don Juan. »Življenje mi rešuje, pa je videti, kakor da izkazujem jaz njemu kdo ve kakšno uslugo ...«
»Prijatelja!« je ponovil Loraydan. »Vse, kar imam, je vaše. Razpolagajte z menoj, z mojim vplivom pri dvora in z mojim denarjem.«

NAJLEPŠE ČTIVO
Ravlien: ZGODBE BREZ GROZE Klabund : PJOTR • RASPUTIN Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Ma jerfeva : RUDARSKA BALADA
Broširana knjiga stane 10.— din.
Vezana knjiga stane 15.— din.
ZALOŽBA »CESTAe
LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. f-

SvariSo !
Ker je nabava pivske posode vedno te-žavnejša, smo primorani paziti zlasti na to, da se naša posoda ne uporablja na nedovoljen način in da se nam ista čimprej vrača.
Vse naše odjemalce in konzumente, kakor tudi sploh vsakega s tem vljudno opozarjamo, da je vsa posoda, v kateri razpošiljamo svoje pivo (sodi, zaboji, steklenice) naša izključna last. Ker mi svojo posodo odjemalcem samo izposojamo za razpeča-vanje našega piva, na njej ne more nihče pridobiti lastnine, niti te posode uporabljati v kakršnekoli druge svrhe. — Zato svarimo vsakogar pred nakupom naših posod, prav tako tudi pred kakršnokoli uporabo istih v druge svrhe. Vso posodo je takoj po izpraznitvi vrniti naši pivovarni ali založniku, od katerega je bila prevzeta. To velja za vso posodo (sodi, zaboji, steklenice), ki je označena z našo firmo ali s tistimi firmami, od katerih smo mi kupili celo opravo in inventar (zlasti tudi s firmo pivovarne Götz, Maribor).
Vsakršno protivno ravnanje bomo smatrali za protizakonit poseg v našo lastnino ter oblastveno preganjali.
V Ljubljani, v aprilu 1940*
DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE UNION — LJUBLJANA
Vrtne
sončnike
izdeluje
počenši od Din 108
Bela Fettmann, ZAGREB,
Masarykova 9.
V vseh strokovnih trgovinah gospod
MOŠKI!
Pri spolni nesposobnosti, pri spolni slabosti poskusite hormonski pilule »HORMO-SEKS« Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul 84 din, 100 pilul 217 din, 30C pilu] 560 din. Zahtevajte samo prave in originalne HORMO-SEKS oilule: Po pošti diskretno razpošilja
Lekarna Bahovec, Ljubljana.
Glavno skladišče: Farm. Kern, laboratorij »VIS-VI8IT« iagreb, Langov trg 3. Ogl. reg S. br. 5646-38
SCHNEIDER
ZAGREB. N1KOLIČEVA 10
ZAHTEVAJTE BRESPlACNt CENIK
CEVI
za odvode stranišč, dimovode, Salonit valovite strehe šablone in ves ostali
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
„MATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom
lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tyrseva cesta 36-a telefon 27-16 — Brzojavi MATERIAL
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ŠT. 26
Tovarna papirja, a. d. čačak
išče dvoje spretnih strojevodij ( Papier maschiwenführer )
z večletno prakso. - Ponudbe na gornji naslov, Beograd. poštni pretinac -84.
Od Vas j«
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati ▼ tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-« Pralnica — S»«lo!ik»lnio
t N O- IN VECBARVNt
JUGOGRAFIKA
' ' ■db^Jbua.rUXiif 123
TRGOVSKO BOLNIŠKO IN PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
sklicuje
občni zbor delegatov
za nedeljo 5. maja 1940 ob 9. uri dopoldne v posvetovalnici Mestnega poglavarstva v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom:
1.	Poslovno poročilo.
2.	Zaključni računi za 1. 1939.
3.	Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorlja upravnemu odboru.
4.	Samostojni predlogi.
Samostojne predloge morajo delegati v smislu čl. 11. društvenih pravil pismeno prijaviti in utemeljiti upravnemu odboru vsaj 8 dni pred občnim zborom.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1940.
Za Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani:
Predsednik:	Tajnik:
Gombač Erle 1. r.	Sitar Lojze 1. r. j
VRAN
KRADE
JAJC*
Uradnik (niča)
ki je vešč francoščine in srbohrvaščine ter strojepisja in po možnosti tudi stenografije, vpeljan v vse pisarniške posle, dobi mesto
v notranjosti Srbije. Ponudbe z detajlnim življenjepisom, navedbo starosti in ostalimi zahtevami nasloviti na »Sedmo Silo«, Beograd, poštni pretinac 728, pod šifro »E. S. 60*.	4228
Pohištvo
Golmajer
si nabavite najceneje in garantirano
solidno izdelavo pri tvrdki strojno mizarstvo Ljubno — Gorenjsko. Oglejte si stalno zalogo!
Linoiej
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri SEVER, LJUBLJANA, Marijin trK 2.
Strokovno polaganje linoleja.
SLABO OLJE »KRADE« GORIVO
iz Vašega motorja. Veedol varčuje moč in gorivo in s tem omogoča učinkovito delovanje obročev in ventilov, zmanjšuje trenje in obrabo In ne osta vi ja saj. Zato se tisoči avtomobillstov širom vsega sveta raje poslužujejo tega boljšega olja.
Kupujte Veedol, ker s tem varčujete gorivo
EDOL
MOTOR OIL
olje. ki daje večjo kilometražo — zmanjšuje porabo goriva
W. H. S M Y T H
BEOGRAD Miloša Velikog 3 Telefon 23-379 in 25-871
ZAGREB Gunduličeva 15 Telefon 22-782
Dospelo novo volneno in svileno blago
Dieselove motorje »GÜLDNER«
od 5. do 36. k. ». DOBAVLJAMO V DVEH DNEH
Zastopnik:
Güldner Motorenwerke AG.
BEOGRAD — ZELENI VENAC 6. Telefon 80274
STALNO NAMESCENJE dobi pomočnik za popravila
godalnih Instrumentov
pri veliki tvrdki glasbil. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod št. 4198.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnni
Krepite živce !
javite organizem, pa boßte zopet postali energični ln za delo sposobni »KA-LE-FLUID« (iz žleze močne živali) regulira lzločevalno delo vseh žlez, krepi organizem in uravnava živčni sistem tako, da pcetane človek zopet močan ln za delo spoßoben. — Brezplačna detajlna literatura, za. htevajte: Beograd, Masarykova 8, MiloS Markovič. »KA-le-Fluid« se d^biT» ▼ TS3à lekarnv— — S. br. 10.537/3.-»
Ob vsaki priliki -se spomnite
da so »Jutrovi« Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša ln najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst za prodajo in nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.
Ze 35 let je v prometu Popovičeva
POIZKUSITE!
Druge kreme ne boste hoteli več uporabljati. Zahtevajte brezplačen vzorec! Jugoflora a. d. Beograd, Cetinjska ul. 26
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša ln najcenejša oblačila st nabavite pri
Preskerju,
Sv. PETKA C- 14.
fflISEJE
ENO VECBAtVNE
)l)<iOGkAMKA
HPETHANAM
S U S A K
I
izhodna točka za vse kraje na hrvatskem Jadranu. Ugodno bivališče v vsakem letnem času. Moderni hoteli in kopališča. Informacije: (ÌRADSK1 TURISTIČKI URED — SUŠAK
Jadranska plovidba d.d.Sušak
priredi
8 dnevni binkoštni izlet
(od 11. do vključno 19. maja 1940)
z luksuznim potniškim parobrodom »Prestolonaslednik
Petar:<
iz Sušaka preko Benetk do Budve in Kotora in nazaj, z obiskom vseh važnejših krajev na naši obali.
Zmerne pavšalne cene — kolektivni pasuš.
Navodila, prospekte in naročila pri direkciji Jadranske plovidbe d. d. Sušak, ter pri vseh potniških uradih v državi.
ČAJ ZA ŽELODEC dr. Havlička
regulira prebavo, krvni pritisk, odebelitev, pospešuje prcsnavljanje, izločevanje strupenih sokov itd. — Zavitek din 12.—. Poskusite takoj in pišite na:
Gradsko ljekarno
ZAGREB, Gornji grad 5
. S. br. 1990/1935
ZAHVALA
Ob Izgubi našega nepozabnega očeta, deda, p rati e da, strica in tasta
FRANCA KSAV. ZAJCA
se zahvaljujemo vsem, ki ste jih spremili na njihovi zadnji poti in na katerikoli način počastili njihov spomin. Posebna zahvala pa še za poklonjene vence ln
cvetje.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, 23. aprila 1940 ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba.
ŽALUJOČI OSTALI
«i
JUG0LIT
lahke gradbene plošče od 1—10 cm debeline, za medstene in izolacijo proti vlagi, za podlogo za pode, s katero se doseže boljša akustična izolacija. —
Zahtevajte ponudbe ln prospekte od tvrdke
JOS. R. PUH
tovarniška zaloga Jugollta
LJUBLJANA
GRADASKA IJLICA Vi
ZAHVALA
Ob prezgodnji smrti svojega dragega moža
BOŽIDAR ROMIHA
sodnika okrožnega sodišča ln predsednika senata v Novem mest«
se srčno zahvaljujem vsem. ki so mi izkazali sočutje. Iskrena hvala gospodom zdravnikom v Novem mestu in v krški bolnici za ljubemtvo pozornost, ki so z njo lajšali težko pokojnikovo trpljenje v zadnjih tednih. Prisrčno se zahvaljujem njegovim stanovskim tovarišem in vsem prijateljem iz Novega mesta, Krškega in vseh drugih krajev, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, gosp. zastopniku apelac. sodišča» društvu Sokol, predstavniku Jug. nac. stranke, Strelski družini ter vsem drugim korporacijam, ki so se prišli poslovit od njega, pevskemu zboru Glasbene Matice v Krškem za ganljive žalostinke ter gospodu svetniku Mijo Cemošu za poslovilne besede ob grobu. Hvala preč. gospodu dekanu Al. Kurentu in gg. duhovnikom za slovesen pokop, ki se je z njim izkazala pokojniku zadnja čast. Prisrčna hvala vsem dragim njegovim prijateljem, ki so mu v težki bolezni kakorkoli lajšali trpljenje in vsem, ki so mu s prekrasnim cvetjem zasuli prerani grob. Naj bodo za tolažilne vrstice zahvaljeni vsi oni, ki ne vem njih naslova, da bi se jim posebej pismeno zahvalila.
Vsem, prav vsem. Iskrena in prterčna hvala za vso! V KRŠKEM, 18. aprila 1940.
__Fina Romfhova roj. Jerman
a
Zahtevajte za vaše žimnice in tapecirano pohištvo žimo samo
z zaščitno nlombo
WIM
^ ^ m i. .v ^ilk
STDAZI5CE

PRI KRANJU
Naša žima je higijensko očiščena in sterilizirana na pari 115° C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in
aparati.
Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker je slabo in nehigijensko izdelana, ni dezinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji
in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom! — Naše cene so najsolidnejše! Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
TVRDKI
J. Praprotnlk
trgovina z motorji v Domžalah
se je posrečilo, da je dobila nove modele 1940 še po stari ceni in torej lahko prodaja najnovejša 125, 200 in 250 ccm Ardie, 350, 500 in 600 ccm Horex motorje
po dosedanjih cenah !
A.ko si mislite nabaviti motorno kolo, oglejte si velezalogo zgornje tvrdke. — Na zalogi tudi razne prikolice in rezervni deli Ardie in Horex motorjev. — Velika izbira dobro ohranjenih in malo rabijenih motorjev, dvokoles, šivalnih strojev.
ZAVOD »ČAČAK«
sprejme takoj večje število:
orodnlčarjev, kovino-strugarjev,
varilcev, radio-mehanikov, preciznih mehanikov, mehanikov in navlfalcev (viklerfev)
V poštev pridejo prvovrstne delovne moči z daljšo prakso. Javiti se je osebno z dokumenti o obrti, nravnostim spričevalom in taksirano prošnjo.
Iz uprave zavoda »čačak«, T. br. 4741/40. _
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem otvoril na Vrhniki lastno tapetniško delavnico, kjer bom izdeloval točno, solidno in po zmernih cenah modroce, otomane, kauč-zofe, fotelje, stole, dekoracije, zavese, zastore. — Sprejemam v popravilo in predelavo vse tapetniške izdelke. — Za cenjena naročila se najtopleje priporoča
PLEŠEC IVAN — tapetnik in dekorater
VRHNIKA — NOVA C. 6

£

\\WtM\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^

dsbra in trajna obutem

\



5761-03802
Otroške gibljive sandale iz močnega usnja z lepim okrasom in zapono preko narta. Mera 2 din 59.—, mera 3 din 69.—, mera 4 din 79.—
/
8222-48801
Otroški nizki čevlji Iz močnega boksa z neraztrgljivimi gumastimi podplati. Za živahne otroke ni bolj trpežne obutve. Mera 3 din 59.—, mera 4 din 69.—
3805-9644
Lepe domače copate iz soinota, podložene s klobučevino, z usnjenimi podplati in nizkimi petami. Izdelujemo iih v rjavi in črni barvi.

2405-6553
Udobni in lahki čevlji iz diftina, s pol-visoko peto. Zrlo prikladni za pisarno in sprehode.
6922—44609
Močni otroški nizki čevlji, izdelani iz boksa z usnjenimi podplati in petami. Mera 3 din 79.—, mera 4 din 99.—
2945-64637
Praktični in močni ženski čevlji iz boksa, na zapono, z usnjenimi podplati in petami.
5842-64832
Priljubljeni otroški nizki čevlji iz laka z usnjenimi podplati. Zapenjajo se na zaponko. Mera 3 din 79.—
2875-66119
Okusni ženski čevlji iz laka, kombinirani s semišem, s polvisokimi petami. Za večer in sprehode.

2967-44800
Lahke moške usnjene sandale iz mehkega usnja z usnjenimi podplati in petami.
2927-44650
Močni moški čevlji za štrapae, izdelani iz boksa, r. usnjenimi podplati in petami.



3339-44722
Trpežni moški čevlji iz boksa z močnimi na rom šivanimi podplati in petami.


9638-44751
Moderni moški, okusno okrašeni čevlji, iz črnega ali rjavega boksa, derbi-fazone, z usnjenimi, na rom šivanimi podplati.
sjSM
,VIŠINSKO
Vas bo okrepilo!
L. judem dela je vedno na umu vprašanje: Kako ostanem svež in prožen in kako naj povečam svojo delavno sposobnost? Dokazano je, da se z rednim zračenjem z »višinskim solncem« — original Hanau — živci razbremenijo, da se delo lažje opravlja ter doseže okrepitev. Poleg tega pa učinkuje zračenje z višinskim solncem kakor nekaj dni dopusta, kar je združeno z zdravo, svežo barvo kože, z novo delovno močjo in veseljem do življenja. Športnikom pomaga to zračenje do pomembnih uspehov.
Za človeka poklica je redno zračenje z višinskim solncem povelje njegovega razuma, kajti dolgo pomanjkanje solnca in svetlobe ograža zdravje ter privede do predčasne izčrpanosti. Izdatek, ki služi zdravju, bi moral zaradi tega imeti prednost pred vsem drugim. Zračenje traja samo 3 do 5 minat! Zahtevajte še danes ilustrirano brošuro štev. 843 s 40 stranmi od:
Jugoslovensko
Siemens A. D.
Beograd. Kralja Aleksandra 8
Zagreb, Bogoviče-va ulica 1
Ljubljana, Tvrševa cesta 1 a
Jugoslovensko AEG
Beograd, Brankova
ulica 30 AEG Union, Jugoslavensko d. d. Zagreb. Karadžiče-
va ulica 1 Ljubljana. Livarska ulica 6
Zahtevajte ponudbe in plačilne pogoje!
i624-44655
Dekliški čeveljčki na vezalke iz močnega usnja z usnjenimi podplati. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi.
\\v
2625-44154
Zelo udobni ženski čevlji iz finega telečjega boksa, preko narta okrašeni z okusnim jezikom. Izdelujemo jih v črni in rjavi barvi.
1UUUU
»SEKA«
Poceni in trpežne ženske nogavice iz umetne svile. Izdelujemo jih v vseh barvah in nijan-sah.
rnn
WmMMmüMmsx
iiimii i h titillili llllinillllHlIllHinMtfllfllDft titilli H il in ■ni''"' "i immutili ti iM|,«iiti»*if,"";'r........
Pomagal Vam bo
Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karman Vam brezplačno napove Vašo prihodnost. Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnej-jih dogodkov sedanjosti. Njegov nasvet vam bo prinesel zaželjene uspehe
ŽČit
v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih zapovedi. — Postavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki Vas zanimajo in sporočite mu točne rojstne podatke. Vse napovedi o Vašem življenju, ki so zgoraj omenjene, boste dobili popolnoma brezplačno, če boste pri piscu kupili njegovo najnovejšo knjigo »NAŠ ŽIVOT I OKULTNE TAJNE«. Knjiga stane samo Din 30.—, denar pa se pošilja na ček. račun št. 17455, na točni in stalni naslov F. T. KARMAH, ŽALEC.
tiiMirniiittnniitiMUtitiiniiriKiiittiitittiriHtianittfiirimtiiMtiitmwturtiHiMWimwniiMiWMimwtwtwmMiMwwii,
Izkoristite nizke predsezonske cene v udobnih
-OP" hotelih
Na morju
Vila z vrtom
večstanovanjska, Zrinjskega 15 pri Sv. Jožefu v Ljubljani na javni dražbi 25. aprila ob 9. uri, sodišče, soba 16. Prometna vrednost 750.000.— Varščina 62.000.— Velikost 1147 m».
Hotel „KO-OP44 — Ulcinj
Otvoritev	Najlepša peščena plaža na Jadranu!
1. maja	Nov hotel z najmodernejšim komfortom. Topla in mrzla voda v sobah, lift, te-
rase, čolni, lastna električna centrala.
,,KO-OP" hotel „Palače44 — Kastel Start pri Splitu
Rivijera Sedmih Kaštelov
Lastn abrezplačna plaža, tenis, kegljišče, otroško igrališče, velik park, avto za izlete, čolni, sandoline.
V Sloveniji
Hotel „KO-OP44 — Gozd Martuljek pri Kranjski gori
Otvoritev	Biser 8iOVenskih Alp!
1. maja	Topla in mrzla voda v sobah, veliki športni bazen za kopanje. Izleti z lastnim
avtobusom.
V Vrnjački Banji
Hotel „KO-OP44
Topla in mrzla voda v sobah. Centralna kurjava. Dietna kuhinja pod nadzorstvom društvenega zdravnika. Društveni laboratorij in zdravniška služba. Avtobus.
POJASNILA PRI VSEH DIREKCIJAH OZIROMA HOTELIH
Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za Eoazorc^ >Juira< Stanko Virant, - Za Narodno tiskamo * d. kot uakarnarja Fran Jeran - Za inseratm dei je odgovoren Alojz Novak. - Vai v Nubija*
»JDTOO« 8t KL	J ----■-............TTedeJJa, n. TJ. 1M«.
o— JNAI »Edlnstvo«. V ponedeljek,
22. t. m. ob 20. url bo sestanek debatnega odseka. Udeležba je za vse prijavljence obvezna.
u—Jurjevanje na Ljubljanskem gradu
pripravlja ne samo šentpetrska podružnica CMD, marveč moramo nedavno prvo napoved izpopolniti z navedbo, da se za uspeh jurjevanja vneto prizadeva tudi šentjakobska podružnica CMD. Obe podružnici zgledno sodelujeta in plemenito tekmujeta, da bi priskrbeli osrednjemu odboru CMD čim več gmotnih sredstev za obrambo naše narodne posesti na meji. šola pri Sv. Treh kraljih na Kozjaku. ki se pravkar dovršuje, je najvidnejši dokaz, kako dela in kaj ustvarja CMD na naši meji. Vse podružnice so letos poživljene, ustanavljajo se tudi nove, vsem pa hočejo prednjačiti ljubljanske edlnice. Letošnje jurjevanje na Gradu, napovedano na praznik Vnebohoda dne 2. maja ali v primeru neugodnega vremena na nedeljo dne 5. maja, bo prav gotovo privabilo številne Ljubljančane, ki se bodo razvedrili in obenem prispevali svoj oboi za CMD.
Z DKW avtomobilom največ vožnje z dodeljenim gorivom. — Vprašajte D K W vozače. — Gen. zast. J. L O V Š E, Ljubljana — Tel. 27*28
u— Birmanske botre za svoje tri otroke, hčerko in dva sinova, ki so vsi dobro zgo-jeni, prosi po tem potu nižji uslužbenec v Ljubljani, siromašen sicer, a pošten in dostojen. Po tej nenavadni poti se zateka, ker nima osebnih znancev. Dobrosrčne ponudbe naj se pošljejo pod naslovom: »Hvaležni birmanci« na inseratni oddelek »Jutra« v šelenburgovi ulici.
u— Charles Boyer v najnovejšem filmu »Ljubavni krjk« v K>nu Unionu. Eden najbolj oboževanih predstavnikov ljubimskih vlog, nepozabni prestolonaslednik Rudolf iz prekrasnega filma »Mayerling«, znameniti francoski umetnik Charles Boyer nastopi danes na platnu kina Uniona v filmski Ijubavi romanci »Ljubavni krik«. Njegova partnerica je prelepa Irene Dunne, umetnica in pevka velikega stila. Film »Ljubavni krik« je dosegel v Parizu in povsod drugod velik uspeh. Film je globoka ljudska drama dveh ljudi, ki najdeta v zmedi modernega življenja rešitev v ljubezni, pred katero sta oba bežala. O igri Charlesa Boyerja ni treba pisati poveliču-jočih glos. Poznano je in vemo, da daje ta nadarjeni francoski umetnik v njej zmeraj vsega človeka, ne praznega igralca. Tudi vsebina filma je takšna, da mnogo pripomore k uspehu tega prelepega filmskega dela. Oboževalci lepih filmov bodo našli pri tem filmu v kinu Unionu mnogo užitka. (—)
u— Mala kronika tatvin. Sezona kolesarskih tatvin se je z nastopajočo pomlad- I
y> apel v potai meri prlCela. Md> jt bOo
ukradeno dne 17. t- m. izpred Erjavčeve trgovine v Wolfovi ulici moèko kolo znamke Peugeot, zeleno pleskano, z novim u»-njatim sedežem, vredno 600 din. — Prav pridejo tatovom tudi posamezni deli koles. 17. t. m. je izginila raz kolo na dvorišču zavarovalnice Croacije dinamo svetilka z reflektorjem znamke Sbick v vred-1 nosti 220 din. S triciklja pa sta bili v noči na 15. t. m. na dvorišču v Terstenjako-vi ulici ukradeni s prvih dveh koles pnevmatiki z zračnicama v vrednosti 360 din. Razno orodje, kakor nakovalo težko okrog 50 kg., primož. kovaško kladivo, dvoje kovaških klešč, velika kovaška pila in razna dleta — vse skupaj v vrednosti 800 din so odnesli na nepojasnjen način neznani zlikovci v času od decembra do marca s stavbe v Ruski ulici na škodo Viljema Battelina. Zlat poročni prstan, damska zapestna ura, še nova ročna torbica iz črnega usnja, 1600 -lin gotovine, nekaj pisem in potrdil in še poselika knjižica, vse skupaj vredno blizu 2.000 din, je bilo ukradeno iz spalnice na Krekovem trgu n v škodo Ivanke Slugove. Pretekli teden pa je bilo vlomljeno v avtomat plinske ure v kleti na Resljevi cesti 16 in ukradeno 294 din na škodo mestne plinarne.
u— V tečaj za izdelovanje kožnih rokavic se sprejema vsak dan od 10. "do 12. in od 15. do 17. v hotelu Metropolu. (—)
u— Pridite drevi gledat zabavno komedijo »Mladi gospod šef«, ki jo uprizori Sokolski oder v Zg. Šiški. (—)
u— Skupina bojevnikov na Vič« uprizori danes popoldne ob 16. in 20. uri v Društvenem domu na Glincah dramo »Stil-mondski župan«, žaloigro lz svetovne vojne. Vstopnina običajna, od 3 do 8 din. čisti dobiček je namenjen za postavitev skupnega spomenika slovenskim žrtvam svetovne vojne na Brezjah. (—)
u— Godb eno društvo Sora Ir Medvod, priredi na Vnebohod 2. maja ob treh popoldne na Svetju pri Medvodah veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Tablice, ki so bile že lansko leto kupljene veljajo tudi še sedaj, ker je bila tombola prenešena od lanskega leta na letos. Pred tombolo bo koncert. (—)
u— Združenje k rojake v, «rojačic ln sorodnih obrti v Ljublja«! opozarja pomočnike, pomočnice, vajence in vajenke tega združenja, ki so prosili za poslovne knjižice, da pridejo k združenju po poslovne knjižice, ki so že napravljene, in sicer: v ponedeljek 22. t. m. od črke A do K, v torek 23. t. m. od črke L do O. v sredo 24. t. m. od črke P do S in v četrtek dne 25. t. m. od črke š do ž. (—)
u— Ribarsko društvo v Ljubl.jani odda nekaj ribolovnih dovoljenj v Savi po ugodnih pogojih. Reflektanti naj se zglasijo v torek 23. in petek 26. t. m. v društvenem lokalu. (—)
u— Kuharski tečaj se je že pričel. Sprejme se še nekaj učenk. Priglasiti se je v Wolfovi 10, druga veža, I. nadstropje. (—) u— Za dame prinašamo veliko izbiro bluz! Ign. žargi. Sv. Petra cesta 11. (—)
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na astmi, katarju pljučnih vrhov, zastarelem ka&lju, zaaluzenosti, dolgotrajni hripavoirti hi hripi, a doslej še niso našli zdravila. Vsi taki bolniki dobe pri nas POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI
izpod peresa gosp. drja. med. Gutmanna. — Treba je pisati samo karto (frankirano z 2 din) s točnim naslovom na: PUHLMANN & Co., Berlin 614. Miiggclstrasse Nr. 25-25a.
Odobreno od mm. soc. pol. sanitetsko oddeljenje S. »r. 2416 od 12. XII. 1956
' delku finančne kontrole v Ratečah. Pri občujemo sliko z novo državno zastavo, ki ; vihra ponosno v pomladnem zraku na 30 m j visokem drogu. Zastava ie dolga 20 m in široka poldrugi meter. Želeti bi bilo. da bi zel ed jesen.ških rodoljubov posnemali tudi drugje in da bi posamezni naši kraii kupili slične reprezentativne zastave tudi drugim našim obmejnim postojankam. Ka-' kor čujemo je že v toku akcija med ljub-' Ijanskimi člani Touring-kluba. da kupdio • slično zastavo za naše graničarje in finančno kontrolo na Korenskem sedlu.
i	-V
Koncert Ljubljanske i filharmonije
j v ponedeljek 22. t. m. dirigira znani skla-j datelj in kapelnlk gledališkega orkestra g. dr. Danilo š v a r a. Koncertu daje poseben poudarek sodelovanje enega najpomembnejših bolgarskih skladateljev, daleč preko meja Bolgarije znanega Pan če V1 a-digerova. Gostovanje znamenite operne
j pevke ge. Vanje Le ven t ove v iranti.
koncert g. Vladigerova v radiu in posebej še njegov nastop na koncertu, prav kakor izvajanje njegove pomenljive simfonične skladbe na tem koncertu, dalje predavanje največjega bolgarskega muzikologa dr. Kamburova v sredo 24. t. m. — vse to je brez posebnih načrtnih priprav dalo okvir »bolgarskemu glasbenemu t e d n u«.
Veseli nas. lia se ]c začelo v zadnjem času razširjati in poglabljati zanimanje za bolgarsko glasbo, ki se v svojem razvoju naslanja na bogati narodni melos in lahko nudi našemu občinstvu marsikaj novega. Želeti je, da bi se vezi z bolgarskimi glasbenimi krogi utrdile ln prinesle smotrno medsebojno sodelovanje.
Ponedeljski koncert Ljubljanske filharmonije bo obsegal poleg Vladigerova še lnteresantno točko domačega skladatelja Bernarda »Scherzo za godalni orkester« ln simfonijo čajkovskega. Pomenljiva glasbena prireditev je vredna vse pozornosti! — Vstopnice so ves dan v pred-prodajl pri blagajni kina Union.
še enkrat o Domu Franje Tavčarjeve
Zelenica, pomladni raj smučarjev
Lepote in zanimivosti krajev okrog Napolija
Poslopje na Novem trg«, t katerem Je internat Franje Tavčarjeve
Ljubljana. 20. aprila Minulo nedeljo smo priobčili poročilo o srednješolskem internatu Franje Tavčarjeve. ki ima svoje nove prost erre v Auersper-govi hiši na Novem trgu. Internat se te T kratkem času svojega obstoja tako leoo razvil in je tako urejen, da bi mogel služiti za zgled sličnim ustanovam. Mi smo o tem orav tako poročali na glej ga šmen-
Za razvedrilo dobro služIjo različne Igre
Ijansfca petilcfjsfca MS&, v teater! od na
»široki nogi« žrveM. njeni prvotni pflemiSd lastniki, ki so lo postavili v časih, ko v mestu Se niso poznali sedanje gneče, je bilo mogoče kupiti stavbišče za »nekaj« nižjo ceno od današnje in so stavbeniki merili prostor Ae na klaftra. je dala sedai streho doma. M te bdi ustanovljen po plemeniti zamisli blage pokoj niče Franje
EEÀLITETNA PISARNA Franjo Prtstavec,
se je preselila lz Erjavčeve c. 4/a,
na Gosposvetsko c« 3*1.
telefon 23-81	poleg »Figovca«
hM bxioiiiAegs nagradnega natečaja a najboljše likovne umetnine % motivi iz domače zgodovine. Kr. banska uprava (prosvetni oddelek) nam sporoča: Za razpis banovinskih likovnih nagrad za najboljše likovne umetnine iz domače zgodovine je bilo letos veliko zanimanje. Tekmovanja se je udeležilo 16 umetnikov s 23 deli, med katerimi je bilo 14 slik in 9 plastik. Razsodišče, ki so ga sestavljali univ. prof. dr. France Stele, prof. In akad. slikar Gojmir A. Kos, akad. kipar Boris Kalin in upravnik Narodne galerije Ivan Zor-man ln kateremu je predsedoval načelnik prosvetnega oddelka banske uprave dr. Lovro Sušnik, jc prisodilo prvo nagrado v višini 6.000 din plastiki Tineta Kosa pod Značko »Puntarjeva prisega«, dve drugi nagradi po 5.000 din sliki Marija Preglja »Za taborskim obzidjem« pod značko »Pharonica« in plastiki Janeza W e i s s a »Slavnostni sprevod po ustoli-čenju« pod značko »III—X« ter dve tretji nagradi po 2.000 din sliki R a j k a S 1 a-p e r n i k a »Freskant Janez Ljubljanski pri delu« pod značko »Talma« in sliki T o-neta Kralja pod značko »Slovanska blagovcstnika«. Ugotovilo se je da je letošnji natečaj pokazal viden napredek proti lanskemu, ker so umetniki obravnavali dano nalogo konkretneje ln predmetneje. Vsa delo bodo po zaključku jubiejne razstave razstavljena v Jakopičevem paviljonu.
7 1% f^sW^T^lHi ' Nudiva v veliki iz-JLiJt%	• biri ÜJ po starih
cenah najfinejše orig. švic. ure. Na zalogi vsak čas: »Glashütte«, »Schaffhausen«, »Omega«, »Doxa«, »Election« itd. Velika izbira zlatih verižic, obeskov, zapestnic, uhanov in dragih kamnov. — Zlato, srebro in drage kamne kupujeva po najvišjih cenah.
BEATA LOGAR, Ljubljana
PRED ŠKOFIJO 15 — Telefon 44-32
n— Kar toplo vam bo pri srcu, ko boste
gledali in poslušali »Pekovsko«. Ta predstava nudi res mnogo za oči in srce. Občinstvu se je tako priljubila, da vedno znova napolnjuje dvorano. Za današnjo popoldansko predstavo »Pekovske« ob 15.15 je pričakovati še celo velikega navala. Zato si takoj priskrbite vstopnice v društvenih prostorih šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. Vlogo Načeta Frnikole bo Igral spet g. Lavrič, ki je bil sedaj nekaj t :a odsoten. Prihodnja predstava »Pekovske« bo v torek 23. t. m. ob 20.15 kot dobrodelna predstava za revne učenke državne ženske realne gimnazije v Ljubljani.
Ljubiteljem fotografije !
Vprašajte Vašega prijatelja o izdelavi naših amaterskih del. — Izrazil bo svoje mnenje in Vam takoj svetoval edino specijalno fototrgovino
Janka Pogačnika,
v Ljubljani, Tyrševa c. 20.
u— Cenjeno občinstvo «e obvešča, da
priredijo naši vrli poštarji tudi letos svoio bogato tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki Glavni dobitki so: štirisedežen avto. šivalni stroj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nabavite sd pravočasno tombolske tablice, da ne bo posmeie kesania. ker je vsakdo lahko med srečnimi, da dobi avto ali karkoli za 5 din. Ni pa samo to. da ste lahko srečni, temveč obenem Domagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi čisti dobiček v socialne in dobrodelne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškim: podporami ima tudi lastno godbo in pevsko društvo, za katero so letos nabavili nove inštrumente. Zato apeliramo na cenjeno občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem. da si nabavi čim več tombolskih tablic. Koilo sreče se bo vrtelo dne 5. maja ob 15. mi i na Kongresnem trgu.	j
Samo Din 49«- Vas stane fotografska aparat na zviti film 6/9 - sveže filme od Din 11.—
dalje, dobite pri
Foto Touristu Lojzu Šmucu
NA ALEKSANDROVI CESTI 8 kjer tudi najkulantnejše zamenjate rabljene fotoaparate za novejše tipe Lei ce, Con tax, Roileflex itd.
n— Ix vrst brezposelnih natakarjev smo prejeli daljši dopis v katerem navajajo, de. je na tak ars ki ples v pravkar minuli
sezoni prinesel okrog 26.000 din čistega dobička, vendar pa brezposelni natakarji od tega dobička še niso nič dobili, čeprav so večinoma družin sir očetje. Prosijo, da se zadeva z dobičkom pojasni, da pridejo brezposelni natakarji do svoje pravične podpore.
u— Pevovodje. pevska društva in privatne osebe ki ooseduieio rokopise Pre-lovčevih pesmi nuino orosim. da mi iih pošljejo na moi naslov v čim krajšem času. ker iih ootrebuiem za izdaio zbranih del. Prav tako prosim pevovodje in pevska društva da mi izvoliio sporočiti, katere j Prelovčeve pesmi so v letu 1939 in do 1. aprila 1940 na novo naštudirali ter izvajali Nina Prelovec. Ljubljana. Dalmatinova ulica 13
u— Društvo za ceste v Ljubljani sklicu- J je III redno skupščino na dan 22 aprila ob 18 uri v prostorih Avtokluba. Kongresni trs 1 Vsi člani, zastopniki in predstavniki prometnih, turističnih in gospodarskih orsanizacii so vablieni. da se občnega zbora polnoštevilno udeleže.	i
n— šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Kongresni trg 7. je odprta ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob sobotah pa dopoldne od pol 10. do 12., popoldne od pol 16. do 20. lare.
Medtem ko se j« v dolinah narava prebudila, pokriva hribe še debela plast snega. Ko se raztepejo oblaki in megle, vidimo iz Ljubljane bele grebene planin, ki žare v pomladnem soncu. Mnogo jih je, ki še niso spravili dilc v shrambo. Vsak prosti čas izkoristijo, da pohite v planine, da se naužijejo pomladnega sonca in presmučajo bele strmine. Ni lepšega kakor pomladna smuka. Pozimi nič kaj dobro ne de, ko se prevrneš v mrzli pršič. Zdaj pa taki padci kar osvežijo. Zrak je čist, žarki se upre-jo z vso svojo močjo in v kratkem ti polt močno potemni.
Pormi je btlo v dolinah mnogo snega. Ni se biSo treba povzpeti na hribe. Zdaj pa je treba še nekoliko stopiti, da prideš do smučišč. Kdor ima sedaj namen, da bi se smučal, vedno pravi: Julijske Alpe so daleč, vožnja precej stane, poleg tega je pa treba še precej pešačiti... Kdor hoče priti čimprej in z najmanjšim trudom na snežene poljane, ta se bo odpravil na Zelenico.
Ta smučarska postojanka je severno od Tržiča. Tam je še zdaj povprečno meter debela plast snega. Krasna smučišča za začetnike in mojstre v smučanju. Dostop na Zelenico je zelo lahek. Z vlakom se odpelješ v Tržič. Odtod greš po zložni Ljubeljski cesti do cerkvice sv. Ane. Pot ni dolgočasna: vrste se travniki in gozdovi, vsi prerasli s pomladnim cvetjem. Vedno bolj se bližajo vrhovi planin, na levi vidiš Begunjščico, na desni pa stoji Košuta. Prehajaš v objem hribov. Ze greš mimo vile barona Borna in se ustaviš pri cestarju. Dve uri je od Tržiča do cestarja.
Vse do sem ni snega. Toda tu že vidiš bele poljane, zasneženo Begunjščico. S ceste zaviješ na levo in se podaš skozi zasnežen gozdiček proti Zelenici. Kar naenkrat prestopiš s poljan, prepreženih s cvetlicami na sneženo odejo. Nekaj časa hodiš po ravnini do strmega pobočja, s katerega se je utrgal ogromen plaz. Še sedaj leže na koncu strmine dva metra velike snežene krogle. Saj je sedaj na plazu osem metrov snega! Po tem plazu se počasi dvigaš in po eni uri hoda od cestarja se ustaviš pred pri jazno kočo na Zelenici. Skupaj tri ure iz 'IÙK&. imwün'ji, ki gre morejo avto, pride
E« jedi iJafflÉWì jgfe & ULijiftižaašiia isbaii»m jmA
jo tu na svoj račun kakor nikjer drugje.
Z avtomobilom se lahko pripeljejo prav <k Sv. Ane. Dobro uro vožnje iz Ljubljane, eno uro hoje: v dveh urah iz Ljubljane na divnih belih poljanah!
Koča stoji na ravnici pod severnim pobočjem Begunjščice. Pročelje krase trofeje drznih ali pa tudi nerodnih smučarjev — polomljene dilce... Z velikimi črkami je napisan pozdrav vsem obiskovalcem: smuk! Vstopiš. Oskrbnica Maksa te sprejme. Hitro postreže s toplim čajem. Potem imaš na razpolago vsega dovolj, da si utešiš glad in pogasiš žejo. Zunaj se le-skeče sneg, ki ga ožarja sonce. Vse preveč vabljivo je, da bi bil še nadalje pod krovom, ki se ti zdi kakor domača hiša.
Dilce na noge pa hajd uživat be!o opojnost! Za začetnike je kar pri koči ravnica in položna strmina. Kdor pa hoče pokazati, kako obvlada tehniko smučanja, se bo podal na plaz pod Begunjščico. Plaz je dolg in strm. Kar divji je pogled v globino. Na tej strmini so bile prejšnjo nedeljo tekme v slalomu Smučišč je na Zelenici v izobilju. Od položnih do največjih strmin.
Saj naši smučarji dobro poznajo Zelenico. Vedno je dovolj izletnikov Posebno sedaj spomladi pride na Zelenico preko nedelje pa tudi za ves teden mnogo smučarjev. Večina se pripelje kar z avtomobilom, saj ni na Ljubeljski cesti več snega. Prejšnjo nedeljo je priredil Putnik izlet: pripeljala sta se dva polna avtobusa smučarjev, poleg tega je bila pa še dolga karavana osebnih avtomobilov. Vsi so se zvečer vračali veseli in zagoreli v Ljubljano.
Res, kdor se želi naužiti pomladne smuke in sonca naj gre na Zelenico. Malo napora, mnogo razvedrila. Kdor pride enkrat tja, postane vnet obiskovalec Ni kraja, kamor prideš tako hitro in tako lahko med strme stene planine.	Mipa
Učna ara ob pomoä savodovfh vzgojiteljb
ta: dogodila se je taka. da moruno chnes
priobčevati popravek, sicer ne uraden in po tiskovnem zakonu, vendar tak. da bo pomiril vse. ki 1im naslednje ni bido všeč: K članku smo namreč pridejali nekaj fotografskih reprodukcij, ki naj bi nazorno predočevale udobnost v zavodu. Toda marsikatera dobra mamica ni mogla na slikah prepoznati svoje ljubljenke, ki jo te ze-upala internatu. Kako bi jo tudi. k» 00 bile v preveliki gorečnosti zamenjane sU-
TaifCaijcmi h ht tem, dfa Je (Jemo «fi® V> najeti prmr te prostor* te uveto rm n)cRov«o notranjost tata» tdesfno Mintili: visoke, raaaaežne fai mčne so ufitaic«. jedilnica ln večja spalnica, ki je vm dvorana. kakršne bržkone ni enak» v kateri drugi zasebni hiši ▼ mestu. Poleg vwb potrebnih prostorov ime dom za »rojih sedanjih 28 goflenk posebno bolniško sobo. talD» velik», da bi «pravdi n. or. v apiofai bot-nišndd vanjo več ko 20 bolnikov.
Zastava na meji
Jeseniški rodoljubi so nedavno zbrali med seboi vsoto s katero so kupili veliko državno zastavo, ki so jo poklonili od-
Sts, vflMSte fa etcpftS ▼ fa interest, ko-der fa psMod fa aiOKuva veäüca. pročtar*» mt	▼ dobro razpoloženje, ftw se-
fa M tod wb gpjenke tako dobi o počufijb, ko nfao nikjer utesnjene v swotem gSxsdu. Spričo ajgletkiega vodstva, odlične uuww pa ob pomoči prefektinje bi profesoric go-jeofaa tudi r šotah prav dobro napredujete. doraščate ▼ Hira vije fa zadovoljstvi! tar ■ fan uutarvlčujette ise rade svojih staršev, ki so jih starvfM nanje in mi zavod. kstoccDKi jäi zenqbIL
Pogled t apalrfeo, smfli
i ke iz internata Franje Tavčartev« m enfasi j iz Doma visokošolk. Učeča se dekleta, nad si so 22 tega ali onega zavoda ao nam im 1 psi srcu. pa ni čudno, če pride do majhno ; zamenjave.
Danes pa le poglejte piare sOdb Ii Ifa-, ma Franje Tavčarjeve tn na njih bodo «na^ tere z vso gotovostjo pomate svode ljubljenke. Vsi drugi pa bodo po rtikah apo-' sneli, kako snažno, svetlo, zračno in udob-! no je v zavodu. Kar oe tiče udobnosti prostorov samih, je mofita uprewa £ idfaiM I prav razsipno raapoiaasft. Tfa stara ljub-
Iz Celja
e— III. Celjski kulturni teden bo od nedelje 28. t. m do sobote 4. maja. V mali dvorani Celjskega doma bo od 28 aprila do 4. maja razstava celjskih slik moistra Jakopiča in osnutkov kioaria Bernekeria. V ponedeljek 29 t m ob 20. bo v isti dvorani Jakopičev večer, na katerem bo Doleg treh recitacij iz Jakopičevih spisov in recitacij izjav o Jakopiču predaval o mojstru univ. prof. dr Fran Mesesnel iz Ljubljane in pojasnjeval svoje predavanie s skiop-tičnimi slikami V torek 30. t m ob 20 bo ravnotam koncert s'ovečega violinskega virtuosa Roberta Soétensa in pian stke Suzane Roche, ki pravkar zakliučuieta svoio izredno uspešno turnejo po Sloveniji Ostale prireditve ki so bile tudi še v načrtu, ie moral odbor zaradi neugodnih or.lik preložiti na iesen.
Samo še kratek čas!
Prvovrsten semenski krompir, banaška moka, oves in koruza po znižanih cenah pri JUGOI'KOMET GOLOB IVAN, CELJE, Krekova 11.
e— Mestni svet bo imel seio v petek ob
18.30
e— Ljubljanska opera bo uprizorila v torek v celjskem gledališču Dvorakovo slovito opero »Rusalko« Predstava ie izven abonmaia Preskrbite si vstopnice čimprei v predprodaj: v Slomškovi knji-garni.	_____
Vljudno sporočam cenj. odjemalcem, da sem svoje poslovne prostore
PRESELIL
iz Dr. Žerjavove ulice 3-1. na
Glavni trg št. 16,
v bivše prostore trgovine s steklom Weiner. Za cenj. naročila se še v nadalje priporoča
Dobrotinšek Anton^
elektro in radiotehnično podjetje
CELJE	Telefon 240.
e— Pogreb g Ivana Blagotinška. finančnega preglednika v o. v Celju (ne Dobro-tinška). kakor ie bilo včerai pomotoma objavljeno). bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču.
e— VIII. redili ieini občni zbor Društva absolventov diž. trgovskih šol v C.elju bo v nedeljo 28. t. m. ob 8. dopoldne v salo-jiu restavracije Narodnega doma. (—)
e— Pomladni plemenskj sejem za bikce pomurske pasme bo 3. maia v Št. Juriju fb juž. žel. Kmetovalci, ki si želijo nabaviti bkce. se nai seima udeleže.
e — Odlaganje smeti. Mestno poglavar-i-vo razglaša, da ie odlaganje smeti na Sp j.anovžu prepovedano in ie odreieno novo smetišče v opuščeni strugi Vogla ne v Za-vodni Proti kršilcem te prepovedi bo uvedeno kazensko oostooanie.
e— Tri hude nesreče Ko ie 321etni hlapec Ivan Obreza iz Zavodne pri Celju vo-ril po cesti z dvovprežnim vozom, sta se /vonja splašila. Obreza ie padel pod voz Kolesa so šla čezeni in mu hudo poškodovala obe nogi. — V St Vidu pri Grobel-nem ie padel 801etni dninar Miha Godici v spanju s kozolca ter si zlomil več reber in poškodoval obe nogi V petek ie padel 521etni orogovni delavec Rudolf Vanovšek iz Pečovnika pri Celju po nekem pobočju 20 m globoko in si zlomil levo ključnico. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici
e— Srečke za II razred drž. razredne loterije so prispele Obnovite srečke čimprej v podružnici »Jutra« v Celju!
Iz Maribora
a— Odbor za počastitev spomina blago-pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. l edinitelja v Mariboru je na svoji seji dne 17. t. m. sklenil, da odda izvršitev spomenika in vlitje v bronu. Delo je bilo poverjeno gg. akad. kiparju Borisu Kalinu iz Ljubljane in inž. arh. Jaroslavu černigoju iz Maribora, ki sta ob natečaju za spomenik prejela prvo nagrado. Vlitje spomenika v bron je bilo oddano znani umetniški livnici »Voždovac« v Beogradu.
'"fyfatfktrA moške in otroške, solidno v^SJiöüCj pri »LAMA« — Maribor.
a— Kubanski teden. Danes ob 10. bo nastop selniškega mladinskega zbora. Ves dan traja tudi šušmeljeva razstava, ki vzbuja veliko zanimanje.
a— Gradili bodo Hutterjev stanovanjski blok. Poročali smo že, da bodo najbrž že letos pričeli graditi veliki Hutterjev stanovanjski blok ob Ciril Metodovi, Razlago-vi. Prešernovi in Maistrovi ulici. Sedaj, so že pričeli kopati tla v svrho preiskave terena. Sedanji objekti sredi parcele ostanejo do zazida ve kompleksa ker bodo služili za razne potrebe med gradnjo.
a— Prihodnja dramska premiera v gledališču bo učinkovita švicarska drama «Izdaja pri Novari«.
a— v Ljudski univerzi bo predaval jutri znani skladatelj in muzikolog iz Zagreba dr. Božidar širola o temi: »Od ljudskih glasbil do modernega orkestra«. Skioptič-ne slike.
a— Nagrade dijakom mariborske trgovske akademije. Savez nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Beogradu je razpisal tudi letos večje število nagrad za najboljše spise iz zadrugarstva. Temu pozivu so se v lepem številu odzvali dijaki tukajšnje drž. trg. akademije. Letos je bilo nagrajenih 10 dijakov in dijakinj. Denarno nagrado po 150 din so dobili Ciril Šuligoj, Germana Wretzel in Kos Rudi, denarno nagrado po 100 din Mira šentjurc, Beno Ber-glez in Vili bald Hecl, denarno nagrado po 50 din Leopold Kunej, Katica Narat, Berta Kotnik ter Vera Močivnik.
Za birmance
venčke. bele nogavice, židane tra-ke, kombineže, hlačke, najceneje pri »LUNA«, Maribor, samo Glavni trg 24.
Himen. Včeraj popoldne se je poročil v tukajšnji magdalenskl cerkvi odvetniški konc pient g. dr. Ivan Cerkvenič, ki je znan nacionalni in društveni delavec, z gdč. Jurino Cerkveničevo. Priči sta bili prof. Vrabec in dr. Peric. Zavednemu nacionalnemu in sokolskemu paru želimo obilo sreče.
a— Zakasnela spomlad: prva zelena bukev na Kalvariji. Na mariborski Kalvariji. tam nad mostičkom so v strmem bregu mlade bukve, katerih ena je zadnja leta
kot prva ozelenela najkasneje do 16. aprila. Letos se je zakasnila za tri dni; šele izredno toplo sonce zadnjih treh dni je omogočilo brstje tudi na ostalem gozdnem in vrtnem drevju.
a— Zanimivo naravno čudo: dežujoči gabri v mariborskem parku. V mariborskem mestnem parku blizu vhoda od Kamniške ceste in Rožnega griča že nekaj dni vzbuja pozornost ob potu stoječi gaber. Nekdo mu je od velike, na pot štrleče veje odčesnil postransko vejo. Na ranjenem mestu pa se je naenkrat pojavila mokrota, ki je ob toplejšem soncu prehajala v dežju podobne kapljice. Včeraj dopoldne je iz te vejine rane kar deževalo, da je nalikovalo počeni vodovodni cevi. Pod drevesom je na-
stala že velika luža. Pojav pač zasluži, da si ga ogledajo veščaki in ga razložijo širši javnosti že zaradi prepotrebne večje zaščite javnih nasadov.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v neodložljiv h primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
Poročila II. izdaje:
Red ln mir. Noč na soboto je bila zelo mirna. Mariborčani že dolgo ne pomnimo tako nrrne noči, ki bi potekla tako v redu in miru. Nedvomno gre to tudi na račun prodirajoče treznosti in spokorno-sti.
Pokrajinski zlet SKJ v Celju
Nabavite si slavnostne kroje, ki jih boste lahko plačevali v obrokih
Veličina zleta zavisi od števila nastopa-jrčih. Na jubilejnem zletu v Celju bo udeležba ogromna in jo bo Celje le z največjo težavo zmoglo. Društva iz naše župe bodo polnoštevilno zbrana, nič slabše ne bodo zastopane ostale župe iz dravske banovine. Po prijavah, ki jih prejema zletni odbor, bo številna udeležba tudi iz ostalih 20 žup. Ni nobenega dvoma, da bo v Celju članstva in naraščaja v slavnostnih krojih, kakor še nikoli v naši banovini, če izvzamemo vsesokolski in veliki pokrajinski zlet v Ljubljani.
Prišli bodo bratje in sestre iz najodda-Ijenejših krajev naše države, da izkažejo priznanje celjskemu Sokolu in župi za njuno delo. Toda to počaščen je nam nalaga obenem dolžnosti napram sebi in napram gostom. Ena teh dolžnosti je predvsem časten nastop domačega društva na telova-dišču. ravno tako pa tudi v slavnostnih krojih. Število bratov in sester, ki imajo slavnostne kroje, bi morda še nekako zadostovalo za domač nastop za pokrajinski zlet. čigar os bo Sokolsko društvo Celje matica, pa dosedanje število nikakor ne ustreza. Društvena uprava je sklenila, da bo uvedla. kakor pred dvema letoma, tudi letos akcijo za nabavo novih krojev. Med nami je dosti bratov in sester, ki s: bodo lahko kroj nabavili, ne da bi bili preobčutno pri-
zadeti. Dosti bo pa takih, k: plačila hkra ti ne bodo zmogli. Tem bo društvo olajšalo nabavo krojev proti obročnemu odpla čilu Vabimo brate in sestre da se brez odlašanja odločijo za nabavo krojev in se prijavijo društvu bodisi pri bratu tajniku načelniku, načelnici ali pa v ponedeljek 22 t. m. med 18.30 in 19.30. ko bo seja društvene uprave Prijava je nujna, da more društvo ugotoviti število novih krojev in stopiti takoj v stik z dobavitelji Vsak uspeh je spojen z žrtvovanjem Razmišljanje o tem bo vas. bratje in sestre, dovedlo do zaključka da ste primorani žrtvovati, in ne boste oklevali, temveč se boste takoj odločili za nabavo kroja.
Društvo je povabilo starše sinov in hčerk k; obiskujejo telovadbo pri naraščaju, da jim nabavijo naraščajski kroj. Naj bi se naši roditelji spomnili svojih mladih, než nih let. kakšno veselje so imeli, ko jim je bila dana prilika da so prvič nastopili v skupinah s svojimi tovariši in tovarišica mi Na letošnjem jubilejnem zletu bodo srca naše mladine v pobratimstvo s svoji m< vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije, še v večji mer vzdrhtevala v radostnem razpoloženju Prožite svojim najdražjim to priliko! Zdravo! — Uprava Sokolskega dru št va Celje matica.
20 let učiteljskega delovanja v Prekmurju
Trda je bila ledina, ko so začeli orati prvi ljudski
prosvetitelji
Murska Sobta, 17. aprila
Prekmursko učiteljsko društvo je ob lepi udeležbi članstva proslavilo dvajsetletnico. Jubilejno zborovanje je bilo v dvorani sokolskega doma in udeležilo se ga je uči-teljstvo soboškega in lendavskega sreza. Društvo se ob svojem jubileju lahko s ponosom ozira nazaj na delo svojega članstva v teku dveh desetletij. Po priključitvi Prekmurja k Sloveniji so prvi učitelji, ki so bili poslani sem, naleteli na dokaj težav pri svojem delu, saj so bile šole pred vojno in med vojno zgolj madžarske s tujim učiteljstvom, ki mu je bilo glavni smoter pouka raznarodovanje slovenskega živ-lja. Kar je bilo domačega učiteljstva, je le nezadostno obvladalo književno slovenščino. Prvi slovenski kulturni delavci so krepko zastavili plug v prosvetno ledino Slovenske krajine in če danes pretehtamo njihovo delo, vidimo, da je bilo velikansko in da zasluži tudi javno priznanje.
Predsednik društva Hanjšek je v uvodnih besedah pozdravil na zborovanju člane učiteljskega društva iz Dolnje Lendave in po vrsti vse predsednike, ki so vodili društvo v zadnjih dveh desetletjih; ustanovitelja in učiteljskega veterana Avgusta Po-
žegarja, Cirila Hočevarja, Franca Gabri-jelčiča, Mirka štubla in Evgena Antauer-ia. Prečital je pozdravno pismo dolgoletne društvene agilne delavke Leopoldine Ko-sove in Rada Jurka, prvega šolskega nadzornika v Prekmurju, ki je bil pravi oče in svetovalec prekmurskemu učiteljstvu in ljudstvu. Na zborovanju so bili navzočni tudi šolski nadzorniki Antauer, čižek in Velnar.
Na dnevnem redu sta bila referat prof. Liške »Prišleki in domačini« in referat šolskega upravitelja Kontlerja »Zgodovina učiteljskega društva«. Iz obeh predavanj je zvenela želja, da bi se prosvetne razmere v Prekmurju, zlasti kar se tiče polne zasedbe učiteljskih mest, končno ustalile, kar je za srez, ki leži v objemu dveh neslovan-skih držav, v vsakem pogledu nujno potrebno.
Zborovanje je zaključil nastop mladinskega pevskega zbora soboških ljudskošol-skih učencev, ki so pod vodstvom učitelja g. Frana Bračka zapeli 4 pesmi in dokazali, da je zbor na visoki kvalitetni višini in da bo pod skrbnim vodstvom dosegel še velik uspeh. Mladinski zbor bo pel tudi na koncertu, ki bo 4. maja v Sokolskem domu
Smrtna žrtev fantovskega prepira
Dva Santa sta ubila spečega tovariša
Murske Sobota, 20. aprila
V prekmurski vasi Melincih so se kasno zvečer sporekli trije kmečki fantje. Nekaj časa so se prepirali, potem pa je Štefan Gerič zagrabil kol in navalil na neoboro-žena tovariša, ki sta pobegnila pred njim. Ta je imel še posebno veselje s tem, da je oba fanta podil po vasi.
Pozno ponoči je razgrajač šel spat v hlev
nekega tamošnjega posestnika in trdno zaspal, ne da bi bil vedel, kakšne maščevalne naklepe sta skovala njegova tovariša. Ta dva sta ga namreč poiskala spečega. Medtem ko je eden svetil z žepno baterijo, ga je drugi udaril dvakrat s> kolom po glavi, da je Gerič kmalu izdihnili in so ga drugo jutro našli mrtvega Zadevo preiskuje orožništvo, ki je oba krivca aretiralo.
Franjo Kutin f
Pred nekaj dnevi se je Postojna za vedno poslovila od nenadno umrlega, bivšega župana Franja Kutina. Zdlena grmada vencev in cvetja označuje prostor, kjer domača gruda krije zemeljske ostanke plemenitega moža, ki se je v teku svojega plodnega življenja z brezprimerno požrtvovalnostjo in vedno dobrohotno, prijateljsko naklonjenostjo priljubil vsakomur in je zapustil pri nas najlepši spomin. Če je res, da šele izguba posameznika priča o njegovi pravi vrednosti, potem naj bo veličasten pogreb in pravo sočutje vse bližnje in daljne okolice žalujoči rodbini uteha v teh težkih trenutkih.
Za dan pogreba je potrtost premagala vsakogar. To niso bile samo solze mehkot-nih ljudi. Ko se je pevski zbor poslovil od svojega ljubega tovariša ir je padla prst na pokojnikovo krsto, so izražali globoko ginjenost tudi sicer najbolj obvladani obrazi navzočih. Razumljivo, ker pokojnik je bil eden tistih redkih osebnosti, ki jih vsakdo ne samo spoštuje, ,temveč tudi vzljubi. Kjerkoli je bil Kutin navzočen, je postal središče družbe, enako prijeten in spoštovan pri priprostih ijudeh, kakor je bil zaželen in cenjen v višjih krogih. Značilno za njegov značaj je dejstvo, da je imel morda pri svojem udejstvovanju pač nasprotnike, a nikjer ni imel sovražnikov. Enako požrtvovalen, skrben in vesten v časih, ko je nosil odgovorno čast načelnika mesta Postojne, kakor je bil lojalen, ponosen in nedotakljiv v težkih časih nikoli zasluženega zapostavljanja. Pri pogrebu je vzbudil pozornost krasen venec, katerega je pokojniku, kot poslednjemu postojnskemu županu, z zaies lepo gesto poklonila mestna občina.
Pred komaj nekaj mesci je Kutin izgubil brata Milana, kar je seveda še bolj izpod-kopalo njegovo razrahljane telesno odpornost. Gotovo je v poslednji dobi pogrešal ono pozitivno delavnost, za katero so ustvarjeni vsi po napredku strmeči možje, razgibani in požrtvovalni za b'aginjo svojega bližnjega in svojega rodu, željni dela in uspeha. Človek, ki je izoblikoval same-
ga sebe, čuti nepremagljivo potrebo po ustvarjanju, po delu za splošni blagor. To je usoda velikih mož, ki morajo hoditi po tej poti, ali pa usahnejo, kakor da bi jim zmanjkalo zraka. Zato je odšel, mnogo prezgodaj !
Navezal se je zadnja leta vedno bolj in bolj na naravo in Jepoto domače okolice. Na zunaj svoji notranji boli ni dal izraza, ostal je vedno umerjen zgled potrpežljivosti in visoke samozavesti Morda se v tem samopremagovanju še najbolj zrcali vsa krepost njegovega značaja, ki je bil vsakomur najlepši zgled. Naj mu bc lahka domača gruda, ki jo je toliko ljubil! Naj počiva v zavesti, da se bo novo cvetje, kadarkoli bo pognalo, z nežno hvaležnostjo poklonilo njegovemu spominu!
Zgodba o prevarani nevesti
Ljubljana, 20. aprila.
Hudo postane človeku, če je sam, je bridko premišljala Jožefa G., doma nekje blizu Ljubljane. Močno rada bi se bila poročila, kajti leta teko in blizu je že jesen življenja. Jožefa ni zahajala v družbo ln zatekla se je. vsa samotna in zapuščena, k oglasu: Iščem ženina. Zaželen je starejši moški, ki je pošten in ima stalno služba Pišite na naslov ta in ta.
Toda namesto pisma se je oglasil ie takoj drugi dan na Jožefinem stanovanju prvi snubec. Tako in tako. Moje ime... Bral je oglas in je prišel. Ni mu žal. Ze prvi pogled ga je prepričal, da je na pravi poti do sreče. Skratka — simpatični, še mladi mož je po izmenjavi medsebojnih simpatij kratko in malo prosil Jože-fo za roko in nI bil odbit. Mimogrede je omenil, da ima dobro službo pri trgovskem podjetju, da je posestnik nove vile na periferiji mesta. In vsa ta reč se je lepo pletla naprej. Bodoča zakonca sta si pričela dopisovati, ljubezen je rasla in se-šla sta se v Ljubljani, da se natančneje pogovorita o skupni bodočnosti.
»Kako pa je prav za prav s to tvojo vik>l Ali je daieč. Lsbko bi mi jp že ao-
Odmevi gospodarskih
pogajanj z Moskvo
Rim pričakuje okrepitve balkanskega položaja
Rim. 20. aprila. (Dr. O. A.) Spričo jutrišnjega odhoda jugoslovenske trgovinske delegacije v Moskvo objavljajo skoro vsi italijanski listi informacije iz raznih ev-lopskih središč, bodisi o pomenu teh pogajanj, bodisi o odmevu v raznih prestolnicah. »United Press poroča Iz Moskve, da je naloga delegacije omejena le na gospodarsko področje in eia politična vprašanja ne prihajajo vpoštev. kar potrjuje tudi službena sovjetska agencija Tas. Radio Moskva pojasnjuje, da se poleg pogodbe o trgovini in plačilih pripiav-lja še ustanovitev stalnih trgovinskih delegacij obeh držav v Moskvi in Beogradu. Moskovskim pogajanjem bo predsedoval sam ljudski komisar za zunanjo trgovino Mikojan, kar naj tudi pomeni, da pripisujejo v Kremlju temu sestanku večji pomen kakor običajnim trgovinskim pogajanjem.
Vsi dopisniki iz Beograda potrjujejo, da gospodarski sporazum z Mcskvo ne bo imel nobenega vpliva na j u gosi oven sk o notranjo politiko, ker bo komunizem ostal izven zakona. Jugoslovenska vlada ie prišli v stike z Moskvo preko svojega poslanika in sovjetskega veleposlanika v Ankari. ki je znan kot osebnost posebnega zaupanja Stalina in ki je igral vlogo tehničnega posredovalca
V dopisih iz Pariza in Londona trdijo italijanski listi, da zbližanje med Beogradom in Moskvo tamkaj ni bilo sprejeto z navdušenjem, ker smatrajo Moskvo za element nestabilnosti na Balkanu. Vsaj iz italijanskih listov se dobiva vtis. da ie bilo to zbližanje sprejeto v Berlinu s polnim odobravanjem, v Rimu z razumevanjem, v Parizu in Londonu pa z rezerviranostio. Nekateri italijanski listi zopet poudarjajo, da je to zbližanje v popolnem soglasju z Italijo, dočim drugi zopet izražajo nasprotno mnenje.
Polslužbena Deutsche Politische - diplomatische Korrespondenz smatra, da se bodo jugoslovensko - ruski gospodarski stiki končali tudi z vzpostavitvijo rednih diplomatskih odnosov med obema državama ter vidi v tem dejstvu jasen izraz gospodarske neodvisnosti Jugoslavije. Po uspešni za-ključitvi trgovinskih pogajanj v Bukarešti nadaljujejo sedaj Nemci trgovinska pogajanja z Bolgarijo in celo s Turčijo. V Berlinu so zelo zadovoljni, ker se razmere na jugovzhodu razvijajo v smeri gospodarskega in političnega sodelovanja balkanskih držav z Nemčijo, Italijo in Sovjetsko Rusijo. Jugovzhod bi mogel biti most, preko katerega bi lahko prišlo do uresničenja trikota med tremi avtoritativnimi velesilami, kar je v ostalem stremljenje Berlina in kar bi bilo po tem tolmačenju največje jamstvo za mir na Balkanu.
Toda angleški tisk se trudi sedaj prepričati Italijo, da ji zavezniki ne pripravljajo nobenega presenečenja, ter obravnava italijansko zadržanje vedno v ozki zvezi z balkanskim vprašanjem, ker smatra, da je eno z drugim tesno povezano. Tako piše »Daily Mail«, da zavezniki nimajo nobenega namena korakati proti jugovzhodu, da ne bi dali Nemčiji povoda za zaplet-ljaje. Oni tudi ne nameravajo ogražati velikih gospodarskih interesov na Balkanu, zaradi česar naj Italijani nikakor ne bodo v skrbeh zaradi delavnosti nove angleške trgovinske korporacije. »Manchester Guardian« pristavlja, da upajo v Angliji, da bo Italija zasledovala objektivno to delavnost
ter da bo razumela, da je angleška želja vzdrževati na gospodarskem in političnem polju prijateljstvo z Italijo v upanju v bkorajšnjo obnovo trgovinskih odnosov.
Nasprotno je »Times« bolj oster ter usmerja na račun Italije naslednji opomin, ki ga italijanski listi podčrtavajo: »Angleška in francoska vlada imata možnost in voljo odbiti vsako grožnjo. Njun takojšnji odgovor na napad, čigar žrtev je postala Norveška, ne dovoljuje več domneve, da bi mogli ostati neaktivni v primeru napada proti nedotakljivosti in neodvisnosti kateregakoli balkanskega naroda«.
Današnja številka revije »Relazioni Internazionali« razlaga v uvodniku germa-nofilsko stališče Italije v zvezi z vojno na severu in zaključuje takole:
»Italijanski narod se ne vdaja iluzijam in se ne pusti presenetiti v času, v katerem vsakdo more izkoristiti zase iznena-denja. Italijanski narod ima dolžnost, da pozorno bdi, kaj se dogaja okoli njega. Italijanski narod je v trenutkih intenzivnega pripravljanja, dogodke pa bo dočakal s skrajno odločnostjo za zmago. Velike demokracije vabijo Italijane, naglašajoč italijansko politiko miru. Mi odklanjamo jasno vse te vabe. Italijanski narod bo igral s svojimi lastnimi kartami. Italijanska volja je odvisna samo od italijanskega orožja. Na sedanjo politiko sile v Evropi je treba odgovoriti s silo. To je sicer politična koncepcija Angleža Palmersto-na.«
Večerno francosko
vojno poročilo
Pariz, 20. aprila, br. Vrhovno poveljni-štvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 460. vojno poročilo:
V teku noči so bili razni napadi nemških udarnih čet odbiti. Sredi fronte med Mozelo in Renom je bilo topniško delovanje na obeh straneh jačje kakor prejšnje dni.
Danes je prišlo do številnih spopadov francoskih in nemških letal. V teku teh borb sta bili sestreljeni po eno nemško lovsko in izvidniško letalo, ki sta padli na francoska tla. Angleška letala so sestrelila več nemških letal. Eno naše letalo se je moralo spustiti na tla, a je lahko še pristalo za francoskimi prvimi postojankami.
Uradna objava o sestavi naše delegacije
Beograd, 20. aprila. AA. člani jugoslo-venske delegacije za trgovinska pogajanja s Sovjetsko Rusijo, ki jo vodi bivši finančni minister dr. Milorad Gjorgjevič in je odpotovala zvečer preko Bukarešte v Moskvo, so:
pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič, podguverner Narodne banke dr. Ljubiša Mikič, ravnatelj v direkciji za zunanjo trgovino dr. Rude Bičanič. industri-jec iz Ljubljane in član izvršnega odbora Narodne banke Ivan Avsenek, svetnik zunanjega ministrstva Branimir Markovič. Tajnik delegacije je pisar v zunanjem ministrstva dr. Drago Zalar. Z delegacijo potuje za Centralni presbiro in agencijo Avalo dr. Velimir Dimič, šef publicističnega odseka.
kazal«, je vprašala Jožefa ženina Petra, še prej mu je zaupala, da premore 30 jurjev gotovine. Peter se je izgovarjal, da mora vilo še prenoviti in prečistiti in jo bo že pozneje pokazal, čim bodo dela končana. Tako mimogrede jo je še poprosil, da naj mu posodi 2 ali 3 tisoč za pleskanje. Dala mu jih je.
In ko sta se spet sešla jo je spet prosil. Zdaj za hišno opremo, zdaj za kakšno drugo neobhodno potrebno reč. Dajala mu je tisočak za tisočakom, dokler se ji ni zazdelo vse skupaj malce sumljivo, kajti poroke kar ni hotelo biti in vile tudi ne.
»Sem že k župniku šel zaradi oklicev.c se je sproti izgovarjal Peter.
Po trinajstem tisočaku je bilo Jožefi zadosti. Stopila je sama k župniku in vprašala, kaj in kako.
Ja, mož. ki se tako piše kot vaš Peter, se je že pred dnevi poročil«, je povedal župnik in Jožefo toliko, da ni zadelo božje.
Jadrno je javila oblasti sleparijo, in ko so ga prijeli, so na začudenje dognali, da Peter sploh ni Peter, ampak Pavel, že zdavnaj oženjen, oče dveh otrok. Izposodil si je ime svojega znanca Petra, ki se je tisti čas v resnici oženil, se predstavil Jožefi in počasi izvabil iz nje na račun izmišljene vile lepo vsoto denarja. Seveda so ga takoj vtaknili v zapore in bo pred sodiščem polagal račun za svoje sleparske grehe. Lahkoverni Jožefi so se pa ta čas hrepenenja po poroki skoraj gotovo precej ohladila...
rodu je bil iz Doba pri Domžalah. Leta 1895 je prišel z družino na Jesenice in stopil v službo v tovarni KID, kjer je pridno delal polnih 35 let. V pokoj je stopil leta 1930. Bil je zelo narodno zaveden mož. Naprednega prepričanja nikoli ni tajil, vedno je brez oklevanja vršil svoje politične dolžnosti in pravice. Stalno je pusecal vse so-kolske in kulturne prireditve na Jesenicah, Javorniku in okolici ter pridno nabiral člane za Vodnikovo družbo. Svoje otroke je vzgojil v pravem narodnem duhu. Vsi sinovi in vnuki so Sokoli. Sin Jože je znani narodni sokolski delavec ter vodja podružnice »Jutra« na Javorniku. Pogreb blagega pokojnika bo v nedeljo popoldne izpred hiše žalosti na Javorniku 35 na farno pokopališče na Koroški Beli. Naj bo vrlemu možu ohranjen blag spomin! Žalujočim svojcem izrekamo odkritosrčno sožalje!
Požari v Prekmurju
Murska Sobota, 20. aprila Poleg velikega požara pri Treh mlinih v bližini Dolnje Lendave, kjer so štirim posestnikom pogorele hiše z gospodarskimi poslopji, sta bila zadnje dni v Prekmurju še dva požara.
V četrtek zjutraj je začelo goreti v hiši posestnika Ivana Luka t Lipovcih pri Beltincih. Zavoljo hudega vetra, ki je divjal ta teden po Prekmurju, je bila hiša takoj v ognju. Plamen pa je objel tudi vsa gospodarska poslopja. Iz hleva so komaj rešili govedo, a vse ostalo je zgorelo do tal. K sreči je Lukova domačija ob robu vasi in je veter pihal iz vasi, sicer bi bil požar lahko postal usoden za več bližnih hiš. Posestnik je bil zavarovan samo za 6000 din in je zdaj oßtal brez hiše in sredstev.
Nevaren ogenj je nastaJ tudi v lesnem skladišču Našičke, vendar pa so požar kmalu pogasili.
Smrt vrlega Gorenjca
Jesenice, 20 aprila Po daljšem bolehanju je v petek zjutraj umrl v 83. letu g. Anton Svetlin, upokojenec Bcatavske sklarinkv? na Jesenicah. Po
Spominu Antona Seliškar ja
Dolžnost srca me veže, da se z nekaj besedami spomnim pravkar preminulega strojevodje v pokoju g. Antona Seliškarja, ki smo ga v petek izročili materi zemlji pri sv. Križu.
Prometniki na železniških postajah smo se vedno najbolj razveselili ob prihodu vlaka s strojevodjem Seliškarjem. četudi smo imeli takrat precej dobrih in uslužnih strojevodij, vendar nobenega enakega njemu. Služba strojevodje je — kakor znano —■ nadvse naporna in zvezana z veliko odgovornostjo. Vendar, da ste le videli Seliškarja na stroju. Vedno se je zadovoljno smehljal in vsak še tako težak in kompliciran premik na postajah je opravil vsakokrat z lahkoto, igraje in brez najmanjše ne-volje. Bil je zares dobričina v pravem pomenu besede!
Gotovo je še nekaj službenih tovarišev iz one dobe, ki se bodo vsi kakor pisec teh vrstic vsikdar s hvaležnostjo spominjali rajnega in mu želeli: Zlata duša, počivaj v miru!	I. O.
Zahvala
Za topla pisma se vsem posameznikom vljudno zahvaljujem ob počastitvi 35-let-nega književnega dela. Prav posebno se zahvaljujem našim znanim delavkam na izobraževalnem in sočloveškem udejstvovanju, gospe m: Fakinovi, Maši Gromovi, Tur-kovi, Fabjanovi, Mlakai jevi, Lamutovi, Bredi Stovičkovi in njeni punčki Oulji za šopek in besede.
S tem so posx'etili sončni žarki v mojo samoto in osamelost in vsem Vam sem iz globine srca hvaležna
Zdravo!
Mara J. Tavčarjeva, šoiska upraviteljicm H pokoja*