PoStnina plačana
v gotovini Leto VIII, it. 118	Ljubljana, četrtek 19. maja 1927	Cena 2 Din
P lilni« ob 4. «iiitwi. ca
Stane meaočno Din as*—; u ino-lematvo Din 40'— neobvezno.
Oglasi po t ari hi.
f wmm
Uredništvo i
Llubljana, Knaflova ulica Stev. 5/I. Telefon St. ao?a ln 2804, ponoči tudi St. »034.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 2036
nseratni oddelek.; LjubljanaL, Prežet-iova ulica št. 4. — Telefon St. 140*
Podružnici. Marlboi, Aleksandrova St 13 — Celje. Aleksandrova cesta
Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub* iana St 11.841 - Praha člslo 78.180-Wien,Nr. 105.241
Nove izjave našega zunanjega ministra
Dr. Marinkovič je ob svojem povratku v Beograd podal novinarjem ponovne izjave o Mali antanti, o razmerju z Italijo, Madžarsko in sovjetsko Rusijo. — Tudi iz teh izjav odseva velika samozavest
Beograd, 18. maja. p. Davi ob 7.30 ie | tem pogledu postno računamo tudi na
prispel zunanji minister dr. Voja Marinkovič z ostalo delegacijo, ki je prisostvovala konferenci Male antante v Ja-cbymovu. Na postaji sta dr. Marinko vida pričakovala njegov pomočnik Ste-van Pavlovid in novi načelnik presbi-roja Hadži-Djordjevič. V razgovoru z novinarji je dr. Marinkovič izrazil svoje zadovoljstvo, da je konferenca Male antante uspešno dokončala svoje delo in da se je povdarilo edinstvo Male antante. Na vprašanje novinarjev, ali se je na konferenci govorilo tudi o odpravi vojaške kontrole v Bolgariji, je doktor Marinkovič odgovoril: Naravno, o vsem tem smo govorili.
Novinarji so opozorili ministra na kampanjo, ki jo vodi Italija neprestano proti nam in so ga vprašali, ali je kaj novih momentov v odnošajih do Italije. Dr. Marinkovič je odgovoril, da v tem razmerju ni novih momentov.
Temelji Male antante neomajani
Popoldne ob 3. je dr. Marinkovič sprejel skupino beograjskih novinarjev.
Na vprašanje vašega dopisnika, kaj more izjaviti o konferenci Male antante, je odgovoril dr. Marinkovič: Kakor veste, ie bila konferenca ena izmed rednih konferenc, ki se vršijo vsako leto. Posebnega pomena je ta konferenca zato, ker so od zadnjega sestanka konference bili razni veliki dogodki za katere nismo imeli možnosti za skupno stališče v direktnih razgovorih in ker ie v zadnjih mesecih obstojala neka kampanja v listih, ki ie hotela vedeti, da je potrebno vstopiti v nove kombinacije. Konferenca je dokazala, da 3e to v temelju netočno. Sicer pa, kdor jc mogel logično misliti, je že v naprej mogel vedeti, da se kombinacija, kakršna je Mala antanta, ne more razpustiti, dokler se ne bi izpremeniia splošna situacija v Evropi. V svoji glavni liniji So ti rezultati taki, da se brez velike vojne, katere nihče ne želi, položaj ne more iz-premeniti. Novo ustvarjenje razmer v poslednjih letih ne more prinesti take izpremembe in politične kombinacije, kakršne so ustvarile kaprice nekih ljudi ali kaka diplomatska umetnost, nego tako, kakršno zahteva realnost življen-skih interesov. Ni treba posebno mnogo govoriti, da se ugotovi naše soglasje v vseh velikih evropskih vprašanjih. Za nas je najvažnejše to, da je bilo soglasje toliko večje, kolikor smo mi bili zainteresirani v posameznih vprašanjih. Ako torej rezultati konference v Jac^v-movu nimajo nič senzacijonalnega, bodo vendar nedvomno prinesli razčišče-nje politične atmosfere okoli nas, ker predstavljajo nemožnost kombinacij, ki so predhodno predstavljale oslabljenje Male antante. Samo oni, ki hočejo loviti v kalni vodi in vodijo politiko avantur, nimajo interesa, da se stvari stavi-io na svoje mesto in da je situacija vsakomur čista. Smatram, ker je to bil rezultat, katerega smo mi ministri Male antante tudi pričakovali od te konference. da je ta rezultat popolnoma dosežen. Sporazumeli smo se o merah, ki jih bomo pod vzeli, da v bodoče ne pripustimo nobenih intrig naperjenih proti Mali antanti, kakor je to bilo sedaj. V
akcijo našega ti u in na njegovo po moč. ki je tako srečno organiziran v novinarski antanti, da bo tudi ona pomagala. Njena pomoč bo zelo močna, ker se baš proti Mali antanti nekateri poslužujejo tiska.
Odnošaji z Italijo
Vaš dopisnik je vprašal zunanjega ministra, v kakem štadiju so naši odnošaji z Italijo ter ga je opozoril na komunike o dodatnem dogovoru med Albanijo in Italijo. Dr. Marinkovič je na to vprašanje izrazil svoj dvom, da bi direktna pogajanja bila onemogoče" na ter izrekel uverjenje, da bo prišlo do direktnih pogajanj. Na vprašanje, ali so se direktna pogajanja pričela, je minister odgovoril, da se še niso.
Gospodarske naloge Male antante
Na vprašanje nekega novinarja, ali se je na konferenci Male antante govorilo o gospodarskem sodelovanju držav srednje Evrope in ali je bil izdelan kak program, ie minister odgovoril, da se ul napravil noben program, da pa so se pretresala vsa ta vprašanja, od katerih so mnoga odvisna od političnega stanja stvari v srednji Ev ropi ter se ie sklenilo, da se stori potrebno. da se gospodarski odnošaji med državami srednje Evrope zboljšajo, najprej s sosedi, potem pa z drugimi državami, ter da se gospodarski odnošaji prilagodijo političnemu stanju. Ministri za zunanje stvari se bodo svojih kabinetih angažirali, da se ob priliki gospodarskih pogajanj vodi račun o političnih momentih samih.
Na vprašanje novinarjev, kako stoji stvar glede carinske unije srednje Evrope. katero sta Dokrenili Avstrija in iu Madžarska, je minister odgovoril, da je to šc vedno'samo vprašanje bodočnosti.
Odnošaji z Rusijo
Na vprašanje vašega dopisnika gle-dc priznanja sovjetske Rusije je odgovoril, da ie tu ostalo vse pri starem in da ima vsaka država Male antante proste roke. Minister je dodal, da ni nobenih novih momentov glede odnošajev s sovjeti, kar pa se tiče trgovin škili zvez, da iih mi nismo imeli uiti tedaj, ko ie bila carska Rusija ureje na in da menda ne bomo sedaj kupovali boljševiških brošur.
Beneševa izjava »Piccolu«.
Na vprašanje, kaj misli o izjavi dr. Beneša, ki jo je dal dopisniku »Picco-la« in po kateri je dr. Beneš naši vladi svetoval zmernost v vprašanju odnošajev z Italijo, je dr. Marinkovič izjavil, da ne veruje, da je bila taka izjava dana s strani dr. Beneša.
Glede naših odnošajev z Madžarsko ni novih momentov.
Vaš dopisnik je še opozoril na današnjo »Samoupravo«, ki piše, da se bomo obrnili na velesile za intervencijo v italijanskem sporu in na konferenco veleposlanikov. Dr. Marinkovič je izjavil: Ne priznam veleposlaniške konference niti njene odločitve. Mi se ne bomo obrnili na velesile. Kar piše »Samouprava«, je njeno lastno mnenje.
Velika fašistična parada na Goriškem
Glavni tajnik fašistične stranke Turati pravi, naj bo pozabljeno vse! — V bodoče pa morajo biti «tujerodci» iskreni! — Parada se je izvršila baje brez incidentov
vsake preizkušnje, vsake nevarnosti in vsake svečanosti.?
Po zborovanju se je Turati podal v Ljudski vrt, kjer se je vršila velika fašistična parada. Defilirali so miličniki, balila, šolska mladina, visckošolci, sindikalisti in celo občinski načelniki iz vseh občin goriške pokrajine.
Popoldne ob 3.30 se je vršilo v Kanalu ua trgu zborovanje fušijev, ki imajo svoje sedeže v slovenskih krajih goriške pokrajine. Zastopani so bili: tolminsko učiteljišče, uči-leljstvo, šolska balila, del delavstva iz ajdovske predilnic« in razni podeželski fašiji. Svirala je znana lokavška godba. Glavnega tajnika Turatija je s par besedami pozdravil mladi kanalski občinski načelnik. Posl. Turati je v kratkem odgovoru dejal, da bodi pozabljeno vse. kar spada v preteklost, za bodočnost pa zahteva Italija od tujerodcev samo iskrenost, sodelovanje in zaupanje. Italija je dovolj bogata na lastnih dovršenih dejanjih in mučeništvu, da tega od drngo-rodcev za preteklost ne zahteva. Kratko zborovanje je bilo s tem zaključeno. Turati se je nato podal v bližino ajdskega klanca k odkritju spomenika Robertu Luhlu, nato pa v Gradiško ob Soči k blagoslovitvi novega fašističnega doma. Mnogi visokošolci so tekom dneva odšli iz Gorice v Trst.
Gorica. IS- maja. 1. Že v torek dopoldne in včeraj ves dan 90 prihajali v Gorico fašistični visokošolci iz vseh univerzitetnih mest Italije. Prišlo jih je kakih 13.000. V mestu je zavladalo veliko vrvenje. Oblasti so v izdatni meri poskrbele za javni red, tako da se ni dogodil noben incident. Fašistični visokošolci so bili nastanjeni večinoma v šolah in drugih večjih poslopjih. Odbor za sprejem jih je spravil precejšnje število tudi v Trgovski dom in v stanovanja slovenskih družin.
Veliko zborovanje, ki ga je sklicala fašistična stranka, se je vršilo danes dopoldne na Travniku. Glavni govor je imel glavni tajnik fašistične stranke posl. Avgust Turati. Naglašal je, da je zbral visokošolsko mladino Italije v Gorici, ker je hotel, da bi se tu na svetih tleh, s krvjo namočenih, poklonila spominu padlih ter se zamislila v .Treteklost in bodočnost. Bolj kot roko mora fašistična visokošolska mladina pripraviti duhove. Zato jo je poklical v Gorico, da tu spozna in se spomni na veliko tragedijo italijanskega naroda, ki s« ne sme več ponoviti.
Turati, ki je v nadaljnem delu svojega govora napadal stari liberalni režim in poveličeval zasluge fašizma, je zaključil svoj govor z naslednjimi besedami: < Vrnite se domov in skrbite, da bomo lahko sporočili svojemu in vašemu vodji, da prisega učeča se mladina Italije, potem ko je videla in poljubila zemljo mučeniStva, da bo vredna
Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Scotus Viator o našem sporu z Italijo
Beograd, 18. maja. p. «V r e m e» objav« lja izjavo Seaton \Vatsona o razmerju An. glije do j ugoslovenskositalijanskega spora. Seaton \Vatson naglaša, da je angleška j a v« nost veliko premalo obveščena, o razme« rah na Balkanu, vendar pa politični krogi v Londonu gledajo na razvoj dogodkov na Balkanu popolnoma objektivno in nevtral* no, nc da bi se izpostavljali za eno ali drugo stranko. Če se skuša 7. gotove strani naslikati postopanje Anglije v drugi luči je to zadeva vesti onega, ki si tako ne. umorno prizadeva, da naslika položaj v ta* ki luči. Obžaluje, da se more v Beogradu domnevati, da bi Anglija sploh prevzela tako vlogo. Glede okupacije Albanije s strani Italije in italijanske ekspanzije na Balkanu, je naglasil, da sicer ni pooblaščen podati kake politične izjave, vendar pa lahko mirne duše povdairi, da bi Anglija tak akt nikakor nc sprejela ravnodušno. Tak akt bi spravil Društvo narodov, novi mednarodni red in moralno moč najvažnej« še 1.. dnarodne i, jtitucije_ v težko itrizo. Take krize si po njegovem prepričanju da« nes ne upa izzvati niti ena velesila. To bi pomenilo atako ua Društvo narodov in na mednarodno pravo.
Prva seja nove avstrijske zbornice
Dunaj, 18. maja. s. Danes se je sestal novi parlament na prvo sejo. Za predsedni« ka jc bil izvoljen dosedanji krščansko«so* cijalni poslanec Miklas, za podpredsednika pa socijalni demokrat Edersch in velenem« ški poslanec dr. \Vaber. Nato se je vršila volitev glavnega odbora. Prečitan je bil dopis zveznega predsednika, v katerem spo roča demisijo celokupnega kabineta. Glav« ni odbor je nato poročal o volilnem pred« logu za novo zvezno vlado. Nova ministra ska lista jc skoraj nespremenjena. Mesto dosedanjega podkancelarja dr. Dinghoferja bo prevzel pristaš kmetske zveze Hartleb, dočim bo dr. Dinghofer ostal v kabinetu kot minister brez portfelja. Pozneje, ko bo zopet ustanovljeno samostojno pravdno ministrstvo, bo najbrže prevzel ta resor.
Pred razpustom francoskega parlamenta?
Pariz, 18. maja d. V parlamentarnih kros gili so razširjene vesti, da bo v najkrajšem času prišlo do razpusta parlamenta. V vlad« nih krogih se naglaša, da tvori razpust par*1 Iamenta edini izhod iz težav, v katere je zabredla vlada z reorganizacijo carin in s projektirano reformo volilnega reda. Za« trjuje se, da čaka ministrski predsednik Poincare samo še na povratek predsednic ka Doumerguea iz Londona.
Pariz, 18. maja. s. Odbor za armado v senatu je s 15 proti 2 glasovom odklonil v zbornici sprejeti člen 1. zakona o organi, zaciji naroda v vojnem času.
Mednarodna gospodarska konferenca
Ženeva, 18. maja. d. Trgovinsko«politična komisija mednarodne gospodarske konfe« renče je sprejela poročilo redakcijskega od« bora, s čimer je končana najvažnejša nalo. ga te konference. Poročilo priporoča od« stranitev vseh ovir v zunanji trgovini in sklenitev dolgoročnih trgovinskih pogodb na principu popolne in brezpogojne maksimalne ugodnosti. Metoda generalnih tari« fov naj se odpravi. Svet Društva narodov naj naroči gospodarskemu odboru, da pod« vzame akcijo za izvedbo vseh predlogov in načel, ki jih navaja poročilo in naj stopi v stike s poedinimi vladami odnosno s pri« zadetimi zastopniki industrije, trgovine, poljedelstva in delavstva. Za sklenitev med narodnih pogodb naj skliče Svet Društva narodov konferenco pooblaščenih zastop« nikov vseh interesiranih držav.
Industrijski odsek mednarodne gospo, darske konference je sprejel resolucijo, v kateri se zavzema za racijonalno organi« zacijo produkcije 'cot najvažnejši faktor za povečanje produkcije, za izboljšanje delov* nih pogojev in za znižanje produkcijskih stroškov. Nadaljna resolucija priporoča ukrepe za poenostavljenje statističnih sc« stavkov.
Ruska delegacija zapusti Ženevo?
Ženeva, 18. maja. s. Ruska delegacija na svetovni gospodarski konferenci je prejela iz Moskve navodila naj odpotuje že pred zaključkom konference iz Ženeve, če ne dobi vsaj tega zadoščenja da konferenca v eni izmed sprejetih resolucij izrecno ugotovi, da obstojata v gospodarskih vprašanjih dva različna sistema. Zahteva moskovske vlade n: tako velika, kot je bilo sprva določeno. Po prvotni nameri bi bilo treba pri vsakem posameznem vprašanju izrecno ugotoviti spe cifično stališče sovjetske vlade. Vlada pa želi, da se načelno odloči, da so življenjski pogoji ruskega in evropskega sistema različni in da je treba vsled te razlike izvajati popolnoma drugačne sklepe. Tako izjavo sn atra ruska vlada za upravičeno iti umestno, keT so na drugi strani tudi Tuski delegati pred konferenco brez ugovorov priznali kapitalistični sistem. V' krogih konferenco ne verujejo, da bi bila grožnja z odhodom Rusov resna, temveč jo smatrajo le za pritisk. V ameriških krogih pa, ki so z ruskimi delegati v zelo ozkih stikih, ne smatrajo želje Moskve za pretirane in so io pripravljeni upoštevati.
Angleško-francosko zavezništvo
Nove prijateljske enuncijacije z angleške in francoske strani. Dalekosežnost londonskih razgovorov kljub neoficielnemu značaju. — Obravnavajo se vsa vprašanja mednarodne politike. Velike slavnosti v Londonu
London, 18. maja (s-lo). Predsednika Doumerguea je danes svečano sprejela uprava mesta, ki mu je ob tej priliki razen zlatega pokala izročila posebno spomenico. Doumergue je prispel v spremstvu francoskega zunanjega ministra Brianda. Banketa, ki je bil prirejen na čast predsedniku francoske republike, sta se udeležila princa Henrik in Artur Connaugt ter 850 najodličnejših osebnosti londonskega mesta.
V svojem pozdravnem govoru na banketu je londonski župan naglašal potrebo angleško-francoskega prijateljstva ter prijateljska čustva, ki jih goji Anglija do velikega in prijateljskega naroda. najbližjega soseda angleške države. Povdarjal je možnost podpore v tej smeri od strani drugih narodov ter konec starih nasprotstev. Izjavil je. da bo ostal blagoslov miru zagotovljen v prijateljskih odnošajih med obema narodoma.
Doumergue jc v svojem odgovoru naglašal. da vrača francoski narod prijateljska čustva, ki jih je izrazil lord-major v enaki meri. Korenine teh čustev so zelo globoke. Francija in Anglija nista mogli preprečiti vojne, toda zmagali sta po zaslugi zvestega zavezništva. na podlagi katerega sta mogli posvetiti vse svoje sile skupni stvari in pridobiti na svojo stran tudi druge narode, ki so sledili njujinemu junaštvu in pravičnosti. Vsak prijatelj miru bi gotovo s skrbjo občutil dejstvo, če bi bilo to medsebojno prijateljstvo manj aktivno in zveza obeh držav manj prisrčna. Prijateljstvo med Francijo in Anglijo je treba ohraniti za vsako ceno, ker bi poslabšanje dobrih odnošajev med tema dvema državama pomenilo veliko nevarnost.
London, 18. maja (lo.) Včeraj je bila kraljeva dvojica gost na banketu, ki ga je priredil v francoskem poslaništvu predsednik Doumergue. Prostori poslaništva so bili za to priliko izredno bogato okrašeni z raznimi umetninami in dragocenostmi, ki so bile pripeljane iz Elizejske palače v Parizu v London. Davi se je predsednik francoske republike v spremstvu angleške kraljeve dvojice peljal v mesto. Na potu so velike množice entuzijastično pozdravljale francoskega predsednika. Nocoj bo predsednik gost zunanjega ministra Chamberlaina.
Pariški komentarji
Pariz, IS. maja d. Obisku predsednika Doumerguea v Londonu se pripisuje v mednarodnih političnih in diiplomatsikih kro-
gih velika politična vaižmost Nedvomno je, da bo ta obisk kakor tudi sporedno se vršeči razgovori med francoskim in angleškim zunanjim ministrom v znatni meri pripomogel do še tesnejšega zbi-ižanra med obema zapadnima velesilama.
Francoski in angleški tisk posvečata temu dogodku veliko pozornost. V komentarjih se naglaša, da se je ta obisk že dalje časa pripravljal in da zato ne bo težko, najti sporazuma v vseh točkah, ki stoje sedai v ospredju mednarodne politike. Z ozirom na bližajoče se zasedanje Sveta Drušitva narodov pa jc ta sestanek še posebno važen, ker se bo ob tej priliki razpravljalo skoraj gotovo tudi o vseh problemih, ki pridejo na dnevni red ženevskega zasedanja. Nedavni oster protikormim-stioni govor Poincareja se tolmaŠ kot približanje Francije k protikomunistični fronti, ki jo snuje Anglija.
Tudi glede politike na Kitajskem se splošno opaža, da je Anglija osvojila metodo Francije, ki previdno čaka na nadali-ni razvoj dogodkov. Zato se v političnih in diplomatskih krogih sodi, da bo prišlo v vseh teh vprašanjih, kakor tudi v vprašanju politike do Rusije do popolnega soglasja.
Veliko važnost polagajo politični krogi tudi na tkzv. baklamski problem, ki ga označujejo lasti za trnjevo točko mednarodne politike. Že z ozirom na dosedanje prizadevanje Anglije in Francije, da se spor med Jugoslavijo in Italijo mirnim in sporazumnim potom likvidira, se splošno domneva. da se bodo razgovori v Londonu dotaknili tudi tega problema.
Eno glavnih vprašanj, o katerih bosta razpravljala Briamd in Chamberlain, bo vprašanje stališča do Nemčije. Znano je. da so obstojala glede politike do Nemčije med Francijo in Anglijo precej različna na-ziranja. .Angleški in francoski listi naglaša-jo potrebo enotnega postopanja, ki mora temeljiti na medsebojnem zaupanju in sodelovanju v onem duhu, ki jc družil Anglijo in Francijo v svetovni vojni. Listi podertavajo v Komentarjih, da je Francija napravila Angliji v zadevi protikomimistič-ne akcije precejšnje koncesije in da je zato povsom naravno, ako bo tudi Anglija popustljiva napram francoskim zahtevam, zlasti, kar se tiče politike do Nemčije.
Pariz, 18. maja (pd.) ».Peti t Parisl-e iu piše, da so arapitoice angleškega kralja in predsednika frameoske republike napravile na politične kroge izredno ugoden utis. Briand in Chamberlain imata sedaj priliko, da s pozitivnima dogovori utrdita prijateljstvo med Anglijo in Francijo, ki je pogoj za ohranitev evropskega miru iu varnosti viseli narodov.
Akcija za vzpostavitev habsburške monarhiie na Madžarskem
Skrivnostni posli Habsburžanov na Dunaju.
komunike grofa Bethlena
Dunaj, 18. maja. d. Že dalje časa se govori o namerah madžarskih legitimistov, ki hočejo za vsako ceno vzpostaviti na Madžarskem habsburško monarhijo. V to svrho si predvsem prizadevajo, da bi izposlovali za Otona stalno bivališče na Madžarskem. Tozadevno se vrše zadnje tedne skoraj neprestana posvetovanja med madžarskimi in' avstrijskimi monarhisti. Ugotovljeno je, da so se člani bivše habsburške dinastije zadnje ledne ponovno vozili na Dunaj in se po več dni mudili pri raznih izrazitih monarhistih.
Kakor izve <Abend>, se je mudil minuli teden na Dunaju brat bivšega avstrijskega cesarja Karla, Maks Habsburg, ki je obenem varuh princa Otona. Njegova žena Frančiška Habsburg biva stalno na Dunaju, dasi ji je to po zakonu zabranjeno. Tudi Karlova stara mati, Marija Terezija je skoraj stalno na Dunaju, kjer ima več palač. Svoječasno je dobila od policije dovoljenje za krajše bivanje v svrho konzultacije zdravnikov. Nedavno je prispel na Dunaj tudi Albrecht •Habsburg, in sicer z madžarskim potnim listom, glasečim se na grofa Freidecka.
Precej značilno je dejstvcu da se je nedavnega banketa, ki ga je priredil madžarski ministrski predsednik grof Bethlen na čast Albrechtu Habsburškemu, udeležil poleg španskega in italijanskega tudi avstrijski poslanik v Budimpešti. Avstrijski republikanski krogi posvečajo temu monarhi-stičnemu gibanju vso pozornost in naglaša-jo, da bodo restavracijske načrte monarhi-stov znali za vsako ceno preprečiti.
Budimpešta, 18. maja. d. Potom kore-spondenčnega urada objavlja grof Bethlen daljšo izjavo o kraljevskem vprašanju.
Uvodoma ponavlja svojo izjavo, ki jo je nedavno ostro kritiziral grof Andrassy, da ne bo dovolil, da bi se to vprašanje v bližnji bodočnosti ali vsaj v doglednem času dovedlo. do praktičue rešitve. Ta izjava, naglaša grof Bethlen. nikakor ne predstavlja diktature, kakor to tolmači grof Andrassv, marveč je edino možno stališče vsake madžarske vlade, ki spoštuje obstoječe zakone in obstoječi pravni red. Ni samo pravica, marveč tudi dolžnost madžarskega ministrskega predsednika, da prepreči vsak neupravičen poskus spravljati kraljevsko vprašanje nepremišljeno na not praktičnega uresničenja. Leta 1921. sprejeti zakon vsebuje določbo, da obdrži madžarski narod pode-
<Odkritosrčni»
dovano vladavino kraljevine nespremenjeno, da pa se zasedba prestola od god i na poznejši čas in naroča ministrstvu, da stavi v primernem času tozadevne predloge. Tej imperativni določbi se mora vlada in vsak madžarski državljan brezpogojno pokorili.
Imeli smo že priliko, končuje grof Bethlen, da skušamo praktično rešiti to vprašanje in biti bi morala skrajno lahkomiselna vlada, ki bi se, bodisi vsled svoje popustljivosti, bodisi vsled kaznjive brezskrbnost i tako daleč spozabila, da bi se igračkala z življenjskimi interesi madžarskega naroda s tem. da bi podpirala le možnost ponovitve dogodkov, ki so se odigrali pred sprejetjem omenjenega zakona 1. ]920. (Karlov Op. ured.)
puc.
Grčija izganja Ruse
Atene, 18. maja. d. Policija v Solunu je odredila izgon tajnika zveze tobačnih dc« tavcev in šestih delavcev, ki so ruski po. daniki in ki so osumljeni, da so vršili ko. munistično, propagando. Policija utemeljuje svoj odlok s pojačeno komunistično akcijo v Makedoniji in v Solunu. Sovjetski posia. nik v Atenah je vložil proti temu pošto« panju oster protest, nakar je grška vlada odredila, da se izgon do nadaljnega ustavi, sovjetskemu poslaniku pa je zagotovila, da bo zadevo objektivno preiskala.
Gladujoči otroci iz Hercegovine na Hrvatskem
Zagreb, 18. maja. n. Danes je mestna občina prejela obvestilo, da pride iz gla« dujocih krajev Hercegovine na Hrvatsko loOO otrok na prehrano. Mesto Varaždip bo sprejelo na prehrano 100 otrok.
Radičev neuspeh v Bosni
Tuzla, !8. maja. p. Po instrukcijah vod« stva Radičeve stranke jc bila danes tu sreska konferenca za kandidate pri volit, vah. Prisotni delegati so zahtevah", da sc kandidirajo samo Bosanci po lačehi: Bo« sna Bosancem. Vse prizadevanje vodstva Radičeve stranke, da bi bili kandidirani tu. ni člani vodstva iz Hrvatske, ie bilo bres. uspešno.
Uredba o razporeditvi kreditov iz Biairovega
posojila
Ekspoze finančnega ministra v finančnem odboru. — Ostra kritika posL Juraja Demetrovica. — Volitev Državnega odbora
preložena
Beograd, 18. maja, p. Danes popoldne je bila seja plenoma finančnega odbora na kateri so razpravljali o predlogu finančnega ministra glede razporeda potrošnje čistega dohodka od nominalnih 15 milijonov dolarjev Biairovega posojila. Minister je to uredbo preložil na temelju pooblastila za splošne državne potrebe, in sicer: I.) kot posojilo za graditev železniških prog 7 milijonov dolarjev, 2.) za pokritje investicijskih izdatkov iz proračuna samega, tako da se izloči 30 milijonov dinarjev, ki so se porabili ko: ojačenje kredita za dovršite v začetih zgradb. 3.) Za zgradbo državnega arhiva 63 tisoč dolarjev, dalje za povečanje proračunskih rezervnih kreditov 880 tisoč dolarjev, za izplačilo dolžnih invalidskih podpor 880 tisoč dolarjev, za izplačilo prejšnjih državnih obvez SSO tisoč dolarjev. Uredba stopi v veljavo, ko jo sprejme finančni odbor in se objavi v »Službenih novinah*.
Finančni minister dr. Markovič je o tej uredbi podal daljši ekspoze. Vlada se je držala načela, da na; se hitro pomaga gospodarskim potrebam. S vsoto 400 milijonov dinarjev se bodo gradile železniške proge, kjer so potrebne in bo <iana prilika, da se zaposli veliko število nezaposlenih delavcev. Ko bo teh 400 milijonov dinarjev vrnjenih finančnemu ministru, jih bo porabil za izplačilo letečih dolgov. Od te vsote bo porabljenih 80 milijonov dinarjev za posle, ki so predvideni v proračunu. Za toliko se bodo zmanjšali prihodki pri gotovih taksah in dokiadah. 33 milijonov dinarjev se bo porabilo za dovršitev objektov, ki se že grade, pa ni za to kreditov v proračunu. Dalje pravi minister, da ie nujna potreba, da se zgradi državni arhiv, za kater egcf ni mamo dosedaj nobenih prostorov. Tudi vsote, namenjene za invalide in leteče dolgove, so važne.
Načelno debato je otvoril Juraj Demetrovič. ki je izjavil, da ga skrbi ko čuje, da dobimo od številke 15 milijonov dolarjev efektivno vsega skupaj samo 11.715.500 dolarjev. Razlika znaša 3 milijone .254.500 dolarjev, kar je šlo za razne provizije. Dejansko dobimo od 30 milijonov dolarjev vsega skupaj samo 13 in pol milijonov dolarjev, torej gre 6 in pol milijonov dolarjev za razne stroške, provizije itd. Vse to dokazuje potrebo, da nam vlada enkrat sporoči, kakšna je pogodba in da vemo za pogoje, pod katerimi je bilo posojilo sklenjeno. Demetrovič protestira, da se z uredbam: izpreminjajo že obstoječ: zakoni ter naglasa, da bo to škodljivo vplivalo na naš kredit v inozemstvu, ako že ne govorimo o kršitvi palamentar-nih principov naše države. Nato kritizira razpored kredita 113 milijonov dinarjev. ki so prav za prav dispozicijski fond ministrstva. Mi nimamo pravice vršiti razpored investicij, to pravico ima samo Narodna skupščina. Demetrovič zahteva, da se iz proračuna izvzamejo vse investicije, s čimer bi se proračun zmanjšal za več kot milijardo dinarjev. Zato pa naj se zmanjšajo narodubreme-na. Finančni odbor ni pooblaščen, da dela ta posel.
Predlaga, da se o tej uredbi ne razpravlja rn zahteva od finančnega ministra, da najprej predloži kraljevi ukaz is da objavi pogoje, pod katerimi je bilo posojilo sklenjeno. Dalje pravi, da Blairovo posojilo predvideva
izgraditev proge Beograd-Jadransko morje in vpraša, kaj se bo gradilo, ker je prometni minister izjavil, da obstoji spor med njim in Blairovo družbo o graditvi te proge. Demetrovič navaja nadalje, da znašajo naši leteči dolgovi nad poldrugo milijardo dinarjev in zahteva, da se ti dolgovi poravnajo. Med njimi so tudi taki dolgov, ki so sramota za državo. So slučaji, da dolguje država posameznim uradnikom za neplačane plače po nekoliko tisoč dinarjev. Ti zneski za državo ne pomenijo ■ničesar, ti ljudje pa zato umirajo od gladu. Ta uredba ne odgovarja pozitivnim zakonom in Demetrovič zahteva. da se stavi z dnevnega reda.
Finančni minister dr. Markovič, izzvan po Demetro vi cevem govoru, nava ja pogoje, pod katerimi je bila sklenjena druga transa Biairovega posojila. Na koncu pravi minister, da bomo od druge transe prejeli čistega 12 milijonov 750.000 dolarjev, da torej odpade na razne izdatke 2,250.000 dolarjev. Minister izjavlja, da se bodo proge gradile, ker je za to zadosti kritja. Od teh 2,250.000 bo še! 1 milijon za plačilo anuitet za prvo tranšo. Vsota 400 milijonov dinarjev za graditev prog nima nobene zveze z glavno vsoto 15 milijonov dolarjev. Teh 15 milijonov dolarjev je stavljeno na razpolago vladi odnosno prometnemu ministru. Jadranska proga se bo gradila, ko se v prometnem ministrstvu reši \-prašanje načrtov odnosno ko se z Blairovo grupo dožene. kje bo šla proga Beograd — Jadransko morje. Minister govori za potrebo graditve več prog na Jadransko morje in za manjše proge, ki naj vežejo glavne arterije, med njimi posebno proge v Sloveniji.
Demetrovič vztraja pri tem, da se mora prej objaviti ukaz o tem posojilu. Izdatke investicij sme vršiti samo Narodna skupščina. Nato je bi! njegov predlog dan na glasovanje in ga je vladna večina odklonila Govorili so še Pušenjak, Smodej. Zanič, nakar finančni minister dobi zaključno besedo in z ozirom na pripombo o kronskih upokojencih izjavi, da se je to vprašanje zavleklo vsled počasnega delovanja administracije. Minister obljubi, da bo urejeno najdalje tekom tega proračunskega leta. Po govoru radikala VI. Miletiča Ln dr. Svetislava Popoviča je bila uredba sprejeta z 20 glasovi proti 9 glasovom Poleg vladne večine je za uredbo glasova! tudi zastopnik Nikiče-vega kluba Toma Kovačevič. Seja je bila zaključena ob 20.30 ter bo prihodnja jutri popoldne ob 17.
Beograd, 18. maja. p. V današnji seji finančnega odbora je nastai zanimiv incident pri drugi točki dnevnega reda, ki ;e določila volitev članov za državni odbor. Ker v vladi še niso sklenili ničesar glede teh volitev, je podpredsednik Radonjič to točko stavil z dnevnega reda izjavljajoč, da za volitev državnega odbora finančni odbor nima »potrebnih elementov». Nastal je smeh na račun vlade in vladne večine. Opozicija vpraša radikale in demokrate ali se mar niso sporazumel!. Dr Grgin odgovarja: To so naše interne stvari. JDr. Zanič vpraša: Cujmo kakšni so ti elementi. Demetrovič: Vi itak vse od s ta vi jate z dnevnega reda. tudi Narodno skupščino ste odstavili z dnevnega reda.

rr
Nadčloveški napori" poslancev SLS za železničarje
Stara klerikalna demagogija z »inter-vencijami poslancev SLS*. — Kaj lahko pričakujejo železničarji od proračuna, ki ga je sestavila kleroradikaina vlada? — Nekaj odstavkov iz »Navodil za izvrševanje* kieroradikalnega proračuna.
Včerajšnji <SJovenec» si je privoščil novo kruto šalo z reduciranitni železničarji kakor tudi s trpini, katerim prete nove redukcije in katere čakajo morda že 1. junija zmanjšanja plač. Pod cebe-.'otiskanim zaglavjem «Poslanca SLS za železničarje* objavlja namreč brzojavko iz Beograda, v kateri pripoveduje, kako se je posl Zebot v imenu jugoslo-venskega kluba informiral v prometnem ministrstvu in pri posameznih načelnikih. kai je z vestmi, da se bosta radi pomanjkanja kreditov omejila delo in obrat v železniški delavnici v Mariboru. PosL Zebot je ugotovil po zatrjevanju »Slovenca* sledeč^
»Ministrstvo, kakor tudi glavno ravnateljstvo sestavljata predloge, da se krediti za delavnice in nabave v železniških obratih m posebno za delavce na progi v toliko povečajo, da bi odpadle redukcije in zmanjšanja plač. Vse je seveda odvisno od dobre volje ministrskega sveta in posebej finančnega ministra. ki morata pristati na zahtevo po naknadnih kreditih, sicer se redukcije in zmanjšanja prejemkov delavstva r.e bi mogle omejiti*.
Vse je tedaj »odvisno od dobre volje ministrskega sveta . . . sicer se redukcije in zmanjšanja plač ne bi mogle omejiti*. S temi besedami je situacija dovelj pojasnjena PosL Zebot m mogel dati briši kleroradlkalni vladi slabšega izpričevala. kakor ie storil s tem samopri-znanjem. Redukcije in zmanjšanja plač so bila po samopriznanju »SJovenca* seveda že tekom proračunske debate februarja in marca meseca, torej pod
kleroradikalno vlado »odvisna od dobre volje ministrskega sveta* in te dobre volje tedaj očitno ni bilo. kajti da je tedaj ta dobra volja obstojala, bi sedaj r.e imeli redukcij in zraven iega še novega Damoklejevega meča. ki visi nad našim železniškim delavstvom v obliki napovedanih novih redukcij in zmanj-šanj"plač!
Kako jalove pa so nade. o katerih poroča »Slovenec*, se razvidi najbolje iz navodil, ki jih je izdal sedanji finančni minister dne 19. aprila t. L pod D. R. br. 54300. To so »Navodila za izvrševanje proračuna razhodkov in dohodkov za 1. 1927.-25*. iorej za izvrševanje proračuna, ki ga je sestavila kleroradikaina vlada Tu odreja finančni minister z ozirom na kredite in postavke tega kieroradikalnega proračuna med drugimi
»Zato smatram za nujno, takoj poudariti absolutno in imperativno potrebo, da se izvaja ob izvrševanju tega proračuna v vseh resortih sistematično in razumno varčfevanje. To varčevanje se more in mora izvajati v dveh smereh. Prvič: Vsak kredit ki je odobren s proračunom. ni da bi se mora! neizogibno tudi potrošiti . . . Drugič: Glede uporabljanja kreditov za redne državne potrebe, celo za one. brez katerih se normalno funkcijoniranje državnega aparata niti ne da mis':ti. je treba gledati kar najskrbneje na to,,da se "-koristijo odobreni krediti striktno le toliko, kolikor je brezpogojno treba. • da m" ogroženo poslovanje državnih naprav* (Uradni list od 12. maja 1927.V
Že iz teh dveh odstavkov «Na vodil za izvrševanje* kieroradikalnega proračn-"2 je dovolj jasno razvidno, kakšna bo »dobra volja ministrskega sveta* in finančnega ministra posebej napram jalovim intervencijam klerikalnih poslancev. Za«*an se trud: »Slovenec*, da vara fe!ezr:šVo delavstvo z »intervencijami* poslancev «L5. fe «a fe S! c ra-vozHa pri teirwTV?»»»i ^r?"" —komi, pri državnem proračunu in s tem
proračunom postavila na tisoče žeiez-ničarskih eksistenc na c«*o. Samo brezvestaeži si dovoljujejo po tako po-grešeni politični taktiki še igro. da tolažijo reducirano delavstvo z_ brezuspešnimi intervencijami post festum!
V isti brzojavki »Sovenca* čitamo še sledečo poročilo: «Kar se tiče voznih ugodnosti železničarje in nfih svojce, dobivata železniško ministrstvo in glavno ravnateljstvo vsak dan številne proteste z vseh stranL Zal pa sedanji režim ni posebno naklonjen ugoditi upravičenim zahtevam delavstva*. Tako poroča »Slovenec*, dasi je njegova stranka še pred mesecem bila na vladi in bi bila z eno potezo peresa lahko železničarjem izposlovala te upravičene vozne ugodnosti železničarjev. Kako si drzne »Slovenec* govoriti o nenaklonjenosti sedanjega režima v tem vprašanju, ko pa je SLS v kleroradikal-ni vladi to vprašanje spk>b prezria, kakor je prezrla tudi ostala eksistenčna vprašanja našega delavstva zasebnega uradništva itd., ker se je držala načela, da so strankarski personalni uspehi veliki župani, vpokojitev naprednih uradnikov. premestitve itd. več kot narodne koristi in interesi celih stanov . » .
»Kmetijski list" o napredni fronti
Zada;:' » Kmetijski liste Prinaša daljši čša-rek o napredni froeti. v katerem se v principu poitavlia na stališče absolutne potrebe napredne fronte. Zeli si io pa ne le kot tehnično jedaoto ra volitve, temveč kot nekako programatačno politično koalicijo.
»Dogodki letošnjega leta v državi in Sloveniji že sami po sebi priporočajo in celo nsjco zahtevajo združitev vseh nelderikal-niii Slovencev na jasno določeni pozitivni osnovi. Ko so letos slov. klerikalci vstopili v viado, so se takoj pokazali v vse; svoji namri. Javnost so potom časopisja varali o »velikih uspehih«, ki so jih dosegli za Slovence. Danes se fe jasno vidi, da teh »uspehov* nikjer ni. Svoie poli ti čet naspro: nike so preganjali, kakor so bili to vajeni delati na Kranjskem pred svetovno vojno.«
»V državj so sankcionirali korupcijo, ker so v Beogradu osvobodili obtožene korap-cboniste. sankdjoniraJi so volilna nasiistvg. ker so glasovali y parlamenti: proti obtožbi ministra Maksimovlča. Skratka, pokazali so se na vse: črti kot nemoralna stranka, ki s ra narod, ljudstvo ni nič. Kar so dosegli so dosegli samo za svojo stranko. Dali so svoie glasove za izplaSJo 42 milijonov črnogorskim princem, niso pa znali vrniti Sloveniji niti ene pare od naših deželnih dotrad ki so jih i. 1919 sami PodržavilL S to svojo amoratoo politiko so umazali znova sloveč -sko ime pred Hrvati m Srbi in pred vsem svetom. Spravili so Slovence še ob zadnji košček usieda-i
»Kmetijski list« prenaia sa to k pozitivni -vsebini naptedse feocte, o kateri smatra, da mora biti jaka obramba Slovenstva in Slovencev :er da mora Priboriti Slovencem zope: njihovo pošteno ime. To ;e točka, v kateri smo pač vsi napredni Slovenci složni Naravnost pogubna ie bila klerikalna politika. ki je pošteno slovensko ime oblatila in s svojo kriči vest jo v največjo sloveč sko škodo prepričevala ves svet, da smo Slovenci črni, od Rima odvisni in ds nam ni za gospodarski m kulturni napredek. Klerikalca separatistična politika je nas Slovence v državi izolirala in nas potisnila napram Srbom in Hrvatom v drugo vrsto. S to politiko je treba temedfito obračunati in jo za vedno pregnati iz Slovenije.
Kot drugo točko pozitivne vsebine Naprednega bloka navaja »Km. L« demokracijo Nobena stranka v državi se ne more ponašati, da bi bila tako odločna pristašinja demokracije kakor so to napredne stranke v Sloveniji Pravilno veže »Km. Bst« načelo demokracije z dejstvom, da je :edrc našega naroča kmetsko in delavsko Sodstvo. To dejstvo je, če govorimo še posebe- o SOS, naša stranka v svoji agrarm ir. socdjahi politiki stalno upoštevala. Spominjamo tn le na njeno radikalno politiko v vprašanju agrarne reforme in na njeno socijalno politično delo v državni zakonodaji. Njena a-shige so soajataooofitični zakoni, ki so po priznavanju mednarodnih sorirataopolrtičiiib kapacitet taki. da stavija:o našo državo v prvo vrsto napredna evropskih držav.
Prav zaključuje »Kmetijski iist« svoja izvajanja s pozivom, da naj napredna fronta »omogoči sodelovanje vseh neklerikalr.ih Slovencev v boju proti nepoštenosti, politični nemorali in izkoriščevalcem vere in cerkve, io ie klerikaSjsss«. To zlo je treba Izkoreniniti, tako, da se o Slovencih ne bo več govorilo po državi rn v inozemstvu, da so kolonija rimskega klerikalizma ter edino zatočišče reakcšjouamosti v Jugoslaviji. Z zmago naprednega Maka. pred katerim klerikalce že danes spreietuie strah, bi se mogla pri nas pričeti dovo'; jaka in zato tem bo!i sistematična politika za toino uveljav-
enje Slovencev v naši držav-. Res ;e: temu mora biti konec, da bi protSitžsk: reakci-■oezna klerikalizem pojitiktroče duhovščine j še nadalje predstavljal Slovence.
Spor med Ameriko in Nika-raguo še ni likvidiran
Sevvork, 1?. maja- V Nikarsgui je pri. šlo do spoped« med Američani in prisrtši liberake-z« pceadenta Sacas*. ?r. spopedlh sta bila dvt KneriSi« mornarji ubita, dva pa težko ranjen« AmesiJce čete bo dosiej zaplenile 6 tisoč ouši m 300 snojrtic Prt* rides* Sacasa ie iajariL da se bodo tihe* -tiči vsakemu nadaljnemo poskusa razore* Krve s strani ameriški čet roperstsvil: z aroSiem. M-lvVmski ko^presn; odbor je -rists1 a* -i- {f --o CostsriKas« glase« kfc>
pofctfc Zed--
Angleške obtožbe proti Rusiji
Notranji minister zahteva prekinjenje diplomatskih odno&ajev, ker so sorfeti vršili ▼ Angliji vohunsko službo. — Negativen uspeh preiskave? — Macdooaidova kritika. — Tudi Nemčija
prizadeta?
Loadon, IS. maja <L Na seii vlade se je
razpravljajo o poročiju notranjega ministra o dokumentih, ki so bEi najdeni pri hi&ti preiskavi v prostorih sovjetske trgovinske agencije »Arkos«
Kako; se zatrjuje, je notranji aaaister stavil predlog, naj Aagiija takoj prekine diplomatske odaošaje s sovjetsko Rusijo, razen tega pa naj se izteoejo vsi kocpromKi-rani mski državljani. Proti temu predloga je nastopil zunanji minister Chambeifata, ki je predlagal odpoved trgovinske pogodbe in poostritev kontrole nad tujci, doSm o ukinitvi diplomatskih odnofejev ni bate! rsčesar slišati Poročilo notranjega ministra, Id pride v razpravo v spodns zbornicL navaja da je Rusija vršila vohunstvo v aneJeSd armadi, mornarici in zračni fiotfiji Tod' v večjih aageSdfa industrijskih podjetjih vzdržuje Rusija široko razpredeno vohunsko organizacijo. Nadalje navaja poročite, da je vzdrževala sovjetska trgovinska ageodia v svojih prostorih posebno pisarno za ponarejanje potnih Kstov. Na podlagi zaplenjenih dokumentov skuša notranji minister dokazati, da se je vse komunistično gibanje v Angliji financirajo iz Moskve.
London, 18. maja L Izjava notranjega ministra, da so bih pri hišni preiskavi v prostorih Arkos a najdeni kompromkinsioE dokumenti, je v veliki meri razpršila razočaranje, ki se je včeraj pojavilo v konservativnih krogih z ozirom na vesti, da je ostala bišna preiskava brezuspešna in da poSicija ni našla iskanih in pogrešanih dokumentov. V vladnih krogih se namiguje, da vsebina najdena dokumentov ne 'bo objavljena, ker ji strogo tajnega diplomatskega značaja. Konservativni listi brez izjeme odobravajo in podpirajo akcijo vlade, le »Da£y Ex-press« zavzema zelo rezervirano stališče in piše. da rezultat preiskave ni tak, kakor pa so si ga gotovi krogi želeli. Liberalni li-
sti in glasSa delavske stranke nanašajo, da le vsa akcija, ki je imela prvotno značaj policijske zadeve, prešla na politično polje ir. zavzela značaj mednarodnega konflikta, ki lahko konča s polnim prelomom odnosa je v s sovjetsko Rusijo.
London, IS. maja. Dasiravno je -policija že včeraj zapustila prostore Arkosa. se £sc: sovjetske trgovinske agencije danes niso vr sfli v svoje prostore. Prišlo je par nižjih uslužbencev, da spravijo poslopje zopet v red. Ravnate^i posameznih uradov izjavljajo, da bodo šeie v nekaj dnefe lahko zopet pričeti z noreiafaim detoci. Vsekakor pa bo Arkos potom sodne tožbe zahtevala od Anglije odškodnint.
Newyort, 18. maja d- MaodonaJČ se je pred svojim odhodom iz Nevrorka zeJo kritično izjavil o lažni preiskavi v prostorih Arkosa. Med drugim je naglasi!, da je bit že davno vsakomur znano, da so stvari, ki jih je notranji minister odkril ari bifai preiskavi v prostorih Arkosa. Sicer morda ni bik) v reda, da so bii ti dokumenti shranjeni v teh prostorih, vendar pa je bila Anglija že leta 1924. v istem položaja. Vlada se je sedaj posfcžila viomEskega orodja, da je storia to. kar bi bila že pred tremi leti lahko dosegla z običajnimi notami.
Berlin, 18. maja. d. V tukajšnjih političnih krogih so se danes razširile vesti, da je s preiskavo v Londonu prizadeta tudi Nemčija Meč dokumenti, ki iih je iskala angieška pc-Eciia je baje tudi angL-irancoski pobodr načrt proti Nemčiji za siačaj kocSkta na francoski vzhodni men. "V Londonu obstoja bojazen, da bi sovjetska vlada te dokumente objavila. Te vest! pa doslej še niso potrjene. Zato še ni znano, ali gre v tem slučaju za frzncosko-ang!ešfc sporazum, ali pa samo za teoretične načrte generalnega štaba. Tukajšnji krogi so spr**"5* to vest z največjo rezervo.
Usoda francoskih letalcev
Vse mogoče vesti o tragičnem koncu Nungesserja m Colija, ki
pa se zdijo neverjetne
Pariz, 18. maja s. Po vesti iz Bostona je ' kapitan oeke inozemske ladje zapazi' baje 300 milj od obale Massasnchetsa na morju plavajoče razbite dele, ki so bil: podobe: krilom letak. Vsaed teme. ki je med tem nastaia. jih ni moge' dvigati iz morja.
»Newyotk Herald« poroča, da je posadka neke ladje za lov tihotapcev videla baje veliko letalo v vi štiri 3000 čevljev severno rtiča SabEe. kS je letelo proti vzhodu. »Chicago Tribune« naglasa, aa so vse te vesti nepotrjene. »Havas« poroča iz Tou-kxn s ur Mere. da ie neki riirič v mreE na-šd popolnoma zaprto steklenico, v kateri
je bii Sssek z napisom: »12. ma^ 1927. Smo brez živ«! Zbogom! Naogesse: in Goli.« Menijo, da je ta vest samo oejmes:-na šala, ker tti vsjeno, da bi oba piioca, akc bi hoteia kaj sporočiti, najprej javila, kje sta se morak spastiti v morje.
London, 18. maja (lo.) Ameriški pomik Beiiepiace poroča, da je včeraj. 100 mil: od ameriške obale vjdei prodmet. ki je s ličil peroti letak. Obksti dvomšje. da bi to bile del letala Nungesserja Navzšic temu so oblasti odretile, naj sadje preiščejo dotič-a okofiš.
kristal -rej-
d -i

Debata o tiranskem paktu na pariški Sorbonni
k Pariz, 15. maja.
Akademsko društvo (Tribune intemati> nale» je priredilo te dni veliko politično debato o tiranskem pakiu. cAmtitheater £>e-acartet> na Sorbonni je bil do zadnjega k> tička zaseden. »
Prvi bi bil moral govoriti Lujo Vojn o_-v i d, znani jugoslovenski diplomat ic publicist. Ker pa je bil Vojnovič bolan, je Pvoje napisano predavanje izročil M V u č e t i -č n, ki ga "je prečital Vojnovič je orisal zgodovinski postanek ia razvoj albanskega naroda ter naglašal absolutno potrebo, da se albanski narod orijentira v smislu gesla <Baikan balkanski r. narodom!» Jugoslavija je zadovoljna s te*, da Albanije vztraja na svoji absolutni neodvisnosti.
Nato je povzel besedo Ihsan L i b o h o -r a. oredstavnik današnjega režima v Albaniji in rnHmni prijatelj predsednika albanske republike. Ahmeda bega Zogu. Libobora je svoja protiizvajanja vtemeljeval s trditvijo, da Jugoslavija le danes naailno tk-S velik del albanskega naroda. Dejal je, da Jugoslavija stalne obe rože je bande na svojem teritoriju iu da pripravlja oboroženo intervencijo proti neodvisnost; Albanije (')-Koskeo je izjavil, da je albanski pakt iz-ključno stvar Italije in Albanije
Italijanska iašis« Manganaro je izjavil, da so izvajanja preagovomfVa Liboho-ra točna in je takoj nato prešel v na pač na Jugoskvijo. Trdil je. da je Dalmacija_ itali-;anska in da mora prej ali slej postati italijanska. Nesporazuma med Italijo in Jug> škvijo so krivi Hrvati (1), ki so bili Avstrijci b la le niso mogli 'Odlacti svojega avstrijakantstva. Svoja natolcevanja je kon-čal z velikim siavosperra: na Kuasaiciia in fašiste.
Govor fašista Manganarija je bi! često prekinjen od strani rezzdovcijsega svdito-rija.	.
Zadnji je govoril P o 1 i t i s. b:vs: grsi^ zunanji miniMer. Politi« je prišel do zaključka. de je po statutih' Društva narodov italijanska tez2~ nedopustna. Italija nima razloga, da odklanja intervencijo Društva narodot Jugoskrijs ima polno pravico, da oredloži svoj spor z Italijo Društvu narodov. Politis 'smatra, da je tiranski pakt v nasprotju s statuti in programoe Društva narodov in k je Italija « tem pakton: postavila Albanijo dejansko pod svoj protekiorat. Kocfeo je Politis izjavil, da ni opustil nade, da se bo italijansko - jusoslovecsči sper zaradi aibenskega pakta rešil mimim_ potom z direktnimi pogajanji med Rimom in Beo-grsdom.
Z govorom Politisa je bik debata c tiran-1 -kec" uakta in o razmerju med Italijo in Jugos!arijo seKjušesia. Pariški akademski 'croei s® izpustili Sorbonno s prepričanjem, ia je italijanski fsšizens skrajno nevarea ev-ror>s>emu mira in da je tiranski pekt samo -retvesa. s katero hoče Italija prodirati na Balkanu ter povzročati inride^te v vzhodni Evropi Obenem se ie iz izvajanj fašista Manrsn?.rija razridelo/da Italijs s tiranskim oaktoc ne be ntirevak in da ?i » -ostavils Tmor-	e9je t5TO^?ranj3 — ""mo Al
San;i«- i? zr-f-jevanjs Js^ransše^a Borja. je-—	rai R>ri: faj! p-ovod agita-
I cija z Gtalijansko Dalmacijo.
Pujski legijo narji proti Sikt^skemu
Lvov, 18. maja. d. Na gk^-n: skupščini Zveze lejijoaarjev za vzšiodoo GaHcijo je bila sprejeta resolucija, ki je v zelo ostrem tocu napecjess« proti sedDjesnu komandan« to lvo^'skega zbora m bivšemu ministrskr' mu pcedsedciku generalu Siijorskesnc. V revoiuciji se naglaSa. da razvija Sčkorski protidrrrvno agitacijo in se aktiv—.o udeie* žuje akcij fišističneg« tabor*. Resoihicija je vziudila v javnosti veiiko senzacijo.
Nameravan atentat na Pilsudskega?
Varšava, 18. maja. V zvezi z aretac-.jtu:: Sanov nacijonsiisrične ocganiztcije »Ni. rodna straža*, se zatrjuje, da se je priprav« Ijal ateetat na Pikockkega. Gkvm: rnlcria* tor tega nap«<k, kapetan Boloaski, je bil izročen sodišču, dočim je bilo od osulilt e-retirancev 6 po zaslišanju izpeščesil-.. De« sničarski listi ostro protestirajo proti p> stopanju vkde ter ji očitajo, da hoče ss.rM skopati zirote, Iti niso nikdar obstojale.
Naraščanje Volge
Moskva, 18. maja. (be.) \olge z^tšos. anevno za 20 ceatimecrov in je aosegk štiri metre n.»č normalo. Odbor republike Volga je proglasil vojno stanje is mobfli« zini vse vojaško za gradnjo našpc".
Politične beležke
Klerikalna intervencija za miloščinarje
«Naši po«inci so dtaes mtervecjrai pr pristojnih ministrstvih, ca se že vendar en= krat nakažejo miloščine oziroma pc^ojnme miloiSnarjem bivše južne žeieznice, katere jim mora državaa uprav* -a podkri rim« ske pogodbe plačeti-» S temi besedami pri. 5enja »Sio^eneo svojo očnovIjeso i-sna. gogijo z upokojenci bivše južne železnice. »Da se že vendar enkrat nakažejo mtošči« ne,» kaj ne, kako mih gltscv; lista, c je tekom februarja in marca, ko je bik SLS na vkd: dnevno objavlja! skvospeve o iz» rednih raspehih* Uerikiln2l "ministrov. »Slovenec« je tedaj očitno mitiiL dz bo slovenska jav-ost sita besed: m da b-odo »miioščmarji bivše južne žesemice* zedo^ voijni z njegovimi skvospevi Naša jav» nost je tedaj po pravici pričakovala sekaj druge**, namreč dejanj. Med drugim tuž. d* «se ie veodar eakrar nakažejo milošči. ne orrroma pokojnine miloščtnarjeen kivše ;užce žešemicej SLS na vladi ?eg« as sto. rila- Sedaj in potem ko je SLS na vVd-imek prilika da pridobi Slovencem vse malo pravic, ki jih 5e te strank« r-prtv-Hr s svojo nermisefeo artocomističao obstre' cjjo. pe pošilja svoje poslance v Beognc" naj intervenirajo t m—risu v: v in Kaj pr magajo interrenrije po cdcistrsr.-a m pr načelniki, na vladi naj bi bik SLS naka--zak pokojene mSošcmarjem bivše jurnt ždemice in vsegt prepir« bi bilo konec! točno r aro rt- da taci ailoščšaMjett fe preseda iderikaln« ocBMgogUt,

Naši Kraji in ljudje
Jugoslovensko-bolgarsko pobratimstvo
General Lazarov pozdravlja bodočo državno zvezo med Jugoslavijo in Bolgarsko.
listi so že na kratko poročala, da se je v nedeljo vršila v Sofiji nogometna tekma jugoslovensfce in bolgarske državne reprezentance. Prva tekma se je igrala lani v Zagrebu. Bolgari so tedaj podlegli v razmerju 0:3. Za sedanje srečanje je vladalo tako v naSh kaikor v bolgarskih športnih' krogih izredno zanimanje. Letos je jugoslovanska reprezentanca dosegla zmago šele po najtršem botu ta v zajctejih minuta ti. Ju-gosfevija je zmagala v razmerju 2:0.
Zmaga naše reprezentance je bila sprejeta v jugoskrvensklh športnih krogih, predvsem pa v Zagrebu in Beogradu z velikim navdušenjem. V torek Je športni Zagreb z visokimi državi&rrii in vojaškimi predstavnih kar itajsijajneje pozdravil reprezentan-co pri pavratku v Zagreb. Na kolodvoru je bila vojaška godba, generali, župan itd Običajni govori, cvetje, potem pa zakuska v mestnem »pod-rumu«.
O tekmi so naši listi kot rečeno že poročali sumaruo, niso pa še zadostno nagla-sili manifestacij, do katerih je došlo povodom te tekme tako pri prestopu na bolgarsko ozemlje, kakor pozneje po tekmi na svečanem banketa v Sofiji Naše igralce so bolgarske oblasta pri prestopu na bolgar sko ozemlje sprejeli z največjimi častmi la s pravim bratskim navdušenjem. V Rnšču-ku je igrala bolgarska vcdaška godba našo in bolgarsko himno, vratih so se navdušeni vseslovansko orij satirami govori, dame pa so obsule naše reprezentante s cvetjem. Enako navdušen sprejem je bil ca sofijskem kolodvoru. Naša reprezentanca je stanovala v najrazkošmejšem sofijskem hotelu, v »Splendid Palače hotelu«. V Bukarešti iz-vojevami zlati pokal našega kralja je bil izpostavljen v elegantni trgovini na najlepši bolgarski cesti, na bulvaru Carja Osvoboditelja. Pomembne manifestacije pa so se vršile po končani tekmi na banketu.
Banket se je vrSl v svečani dvorani Slavonske besede. Bolgarska nogometna federacija, ki je banket priredila, je izstavila nad 100 vabd! na najuglednejše predstavnike sofijskega javnega življenja. Na banketu je prvi pozdravil našo reprezentanco in jI čestital k zmagi komandant Sofije in znana general Lazarov. V svojem govoru je izrazil željo, da bi nekoč Srbi, Hrvati, Slovenca in Bolgari imeli svojo skupno državo. Bolgarskim nogometašem je priporočal, naj se vzgJedujejo na svojih jugosiovenskih' bratih. Svoj govor pa je zaključil s pomembnimi besedami:
»Sedaj ste igrali proti nam. Toda prepričan sem, da se bodo naši dečki v najkrajšem časa borili poleg vaših s tujimi moštvi za čast istih športnih in državnih barv. To čašo pijem za dolgo in srečno življenje Nj. Vel. kralja Aleksandra I, živel!«
Obenem je general Lazarov izroči! soprogi kapetana jugoslovanskega moštva dr. Pandakovlča šopek cvetk, ki so jih nabrale bolgarske devojke.
Bolgarskemu generalu je odgovoril pred sedmič Jugoslovenskega nogometnega saveza dr. Demarchi z besedami:
»Vaše izjave o toplih simpatijah za naš narod so me globoko ganile. V imenu ju-gostovensldh športnikov delim željo spoštovanega generala in dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Borisa.«
Sledili so še drugi govori, najpomembnejši pa je bil govor znanega sflovanoffia in bolgarskega znanstvenika Bobčeva, ki je dejal:	'
»Pred kratkim sem bil v Beogradu. Pri tej priliki sem slišal vzklike: »Živela Bolgarska!« Vpraševal sem, kdo je vzklikal, nakar so mi odgovorili, da so to dijaki. Ti vzJdiki so me globoko ganili, zlasti, ker so prihajali od mladih ljudi. Na mladi generaciji počiva bodočnost. Naj mladina dokonča česar mi starejši nismo umeli. Deviza vašega giba »Samo sloga Srba spasu-je< naj se izpremeni v »Samo v slogi je spas Slovanov!«
Med banketom je svlraHa kraljeva godba slovanske komade. Najlepši tTenotek tega bratskega siavja je bil, Iko so prisotni Srbi Hrvati, Skrvend in Bolgari skupno zapeli >Hej Slovane . . .«
Za pravico zatiranih
Ljubljana, 18. maja
Na dan, ko se je zibrala na goriških tleh fašistična visokošolska omiladina tz cele Italije, da manjfestira svoja stremljenja vpričo našega zasužnjenega naroda, svojih predstavnikov, samega tajnika fašistične stranke Avgusta Turattija in odposlancev fašijev iz cele države, so tudi naši visoko-šolci povzdignili svoj glas, da manifestirajo ljubezen do zasužnjenih rojakov onstran meje.
Na poziv Sveta slušateljev ljubljanske univerze so se zbrali danes ob 5. popoldne pred avlo univerze vsi visofcošolci, da protestirajo proti kulturnemu zasužnjevanju našega naroda po Italijanih. Veličastnemu zboru akademikov so govorili akademiki ®g. Iskra, Humar, Grahor in Karadjole,
Govorniki so nagla šali da pomeni fašistična manifestacija v Gorici izzivanje našega naroda v Primorki. Italijani prirejajo tamkaj svojo parado le, da kažejo skoro ob meji svojo moč. Včeraj se je sestala komisija za poitalijančevanje slovenskih imen in ^sledili bodo nadaljni atentati na pravice našega naroda. Zborovanje v Gorici kaže, da hočejo fašisti še daije uničevati vsak kulturna pojav med našim ljudstvom, potem ko so nam vze'i že vse šole, ko preganjajo vsako slovensko organizacijo. Prišel pa bo čas, ko se bo italijanskim mogotcem vse vračalo, saj ob" Balkanu in njegovih pečinah' so se zdrobile tudi že trše lobanje.
Na zborovanje akademikov se je utihota-pi kot poslušalec tudi neki uradnik tukajšnjega itafi jam skega konzulata, ki pa se je, ko je bil spoznan, med žvižganjem in strahovitim hrupom zborovalcev brzo umaknil na cesto.
Zbarovalci so po končanih1 govorili odkritih glav zapeli »Hej Slovani« nakar je večja skupina krenila skozi Zvezdo v Še-lenbuigovo ulioo, kjer je prišlo do burnih demonstracij proti Italiji. Ob prilika demonstracij so stražniki aretirali cand. iur. Logarja, ki pa je bil pozneje na zahtevo Sveta slušateljev univerze izpuščen.
Kako smo preživljali potresno noč v Beogradu
Beograd, 16. maja
Ura je kazala 10 minut pred 4. zjutraj, ko me prvi sunek dobesedno vzdigne iz postelje. Tisti hip je bala pozabljena vsa bolezen, čeprav se že skoro mesec dni nisem premaknila v postelji. V trenotikih groze se menda prav na vse pozabi. Bolezen in vsaka jezica te mine, vsa filozofska primerjanja o vrednosti življenja in druge take reči izginejo iz glave. Ostane le eno: strah, da ne pogineš z željo po rešitvi. Nisem utegnila niti prebuditi vse v hiši, že me ie drugi,. še hujši sunek vrgel ob zid, katerega sera se krčevito oprijela, da ne •padem. In gledam, ne, buljim v prizor v sosedni! sobi. Tam je pohištvo oživelo in se premika kakor živo; stoli poskakujejo od tal, čaše žveriketajo, kakor da si nazdravljajo nevidne pošasti. Hiša se ziblje, kakor da je skočila Iz temelja, zidiovje poka, vrata se sama odpirajo To so momenti, ko človek onemi od groze. Prevzela me je tedaj neka resigmiranost, neko pomar-jenje z usodo. In treba je bilo zbrati ogromno volle, da se zdramim iz te otrplosti in bežim z drugimi. Medtem so se že napolnile ulloe s prestrašenim ljudstvom, kajti vse je bežalo na cesto, posebno iz visokih hiš, kjer smo občutili silo potresa mnogo bolj nego oni v prizeanlju. Tn so se napol oblečeni ljudje prestrašeno povpraševali, če so vsi tu, če se ni nihče ponesrečil. Kljub močnemu valovanju pa ni Škode v Beogradu, če se izvzame nekoliko porušenih dimnikov m sesulih starih barak.
Proti jutru je sledilo še več, čeprav sla-bejših potresnih sunkov, nakar so se ljudje počasi začeli vračati v svoje domove. I tu je bilo kaj videti. Zidovi e razpokano, vse Je pokrito z belim prahom, slikarija odfaščena od zidu, slike na tleh. V shrambah povodenj. Tu so popadale s police steklenice z najrazličnejšimi tekočinami; vse leži razbito, pri sosedih se je celo podrla omara s posodo in oni so bežali iz stanovanja z vpitjem: »Pomoč, lopovi«, ker niso takoj pogodi® vzrok ropota in nemira in so pač mislili da je nekdo vdrl v stanovanje. Popoldne so že listi afiširali prve vesti o nesrečah v Rudniku in hudih posledicah potresa v Kiragujevcu in Natalin-
cih. Vznemirjenost je zelo velika. In kadarkoli pripelje mimo tovorni avto in potrese hišo, nehote zaigra srce v strahu, da se trenotki groze ne ponovijo. Izis
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Četrtek, 19.: »Bobrov kožuha. Gostovanje berlinskih igralcev v opernem gledališču. Izven.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 19.: <cPri belem konjičku®. B. Petek, 30.: ob 20.: «Bobtw kožuh® (Der Biberpelz). Gostovanje berlinskih igral, cev.
Sobota, 21. ob 20.: «Ingeborg». Gostovanje berlinskih igralcev.
Gostovanje berlinskih igralcev. Danes zvečer gostujejo berlinski igralci v Haupt-mannovi komediji <Bobrov kožuh», v kateri so imeli pri vseh svojih nastopih najlepši uspeh in želi najprijaznejše ocene. Predstava bo v opernem gledališču. Naročene vstopnice za to predstavo bodo na razpolago samo do 12. dopoldne, na kar posebno opozarjamo. Gostje, ki se vračajo iz svoje turneje po Balkanu, kjer so bili povsod navdušeno sprejeti, se pripeljejo v Ljubljano ob 1.45 popoldne Na kolodvoru jih pozdravita v imenu uprave Narodnega gledališča gosp. upravnik inž. Kregar, v Imenu Udruženja
igralcev pa gosp. Danilo. Po sprejemu se podajo gostje v hotel cUnion».
Gostovanje berlinskih igralcev v Mariboru se vrši v petek 20. maja. Na sporedu je <Bobrov kožuh>, v soboto pa <Ingeborg». Za drugo predstavo so na razpolago še sedeži in stojišča, za prvo pa samo še stojišča. P. n. občinstvo se naproša, da dvigne rezervirane vstopnice najdalje do četrtka 19. t. m.
cPri belem konjičku, v abonmanu. Na željo mnogih abonentov se bo dala šaloigra <Pri belem konjičku) tudi v abonmanu, in sicer prvič v četrtek 19. m-ija za red B.
Za gostovanje ljubljanske opere v Splitu vlada že sedaj veliko zanimanje. Prične se predvidoma v petek dne 27. maja in bo trajalo šest dni. Program obsega zaenkrat sledeča dela: Tannhfiuser, Trubadur, Fidelio, Carmen, Madame Butterfly in Ples v maskah. če bo gledališče izredno dobro obiskano, se bodo poleg navedenih oper vršile še predstave Figarove svatbe, Borisa Godu-nova in Cosi fan tutte. Operno osobje, ki bo gostovalo v Splitu, šteje 100 članov.
Ljubljanska opera na turneji. V nedeljo zvečer je priredila ljubljanska opera svojo prvo predstavo v sarajevskem gledališču. Na sporedu je bil Wagnerjev Tannhauser. Kritike sarajevskega tiska so jako povoljne. V prvi vrsti hvalijo dirigenta Poliča, ki je s posebno tankočutnostjo naštudiral in dirigi-
Jože Kalan f
Prvi civilni pogreb v Škofjl Loki.
Dne 16. maja popoldne ob 18. se je vi' šil izpred stanovanja pri električni centrali pogreb pokojnega Jožeta Kalana, bivšega uradnika škofjeloške elektrarne.
Skoraj neopaženo bi zdrsnili zemeljski ostanki pod površino matere zemlje, da ni imel pokojni Kalan dobrih in zvestih pri jateljev. Bil je mehak in dober v občevanju — odločen in neizprosen v svojem prepričanju, vselej pa je korakal vedrega obraza okrog priljubljene mu pisane Škofje Loke. S svojim velikim znanjem v elektriki in kemiji si je pridobil pokojni učencev, ki so ga poslušali in občudovali s spoštovanjem.
Ce bi bil pokojnik imel na razpolago za eksperimente neobhodna sredstva, bi njegovo ime najbrže blestelo daleč preko naših mej. Že nekaj let pred Marconijem se mu je posrečil poskus, ki ga je pozneje spoznal za izum brezžične telegrafjje. Poslednjo dobo se je :pa posebno intenzivno pečal z višjo matematiko in optiko. Ce ni pred svojo smrtjo ta genijalni čudak uničil svojih zapiskov, naj jih strokovnjaki •pregledajo, ker ta študij gotovo ne bo zastonj in brez uspeha. Na žalost zaradi svoje skromnosti ta skriti učenjak mi ničesar publi-tirai, pa tudi potrebnih knjig si ni mogel naročata. Bil je sicer samosvoj, vendar pa rad v družbi in zelo delaven v odborih vseh naprednih društev. Načelen je bil do skrajnosti, do groba. Življenje pa mu je potekalo preprosto, skromno, dostojno. Bolezni zlatenici je dolgo kljuboval, a naposled je le omagal. In ko je na fari v zvoniku kladivo odbilo na bronasti zvon šestič, je v istem akordu zazvenela večno lepa pesem »Vigred« . . . dvignili so možje rakev, in prapor Sokola na čelu, premaknil se je žalni sprevod po pomladno zelena livada. K pokojnikovemu slednjemu počivališču pa je pristopal starološki sivi župan io dovršil pogrebni obred, nakar so se prijatelji poslovi'!! od pokojnika s kratkim govorom. Naj bo ohranjen v lepem spominu!
Duhovniki in organisti
Iz vrst orgamistov, ki so notorično največji siromaki, smo prejeli ta-le dopis:
Mogoče se vam bo čudno zdelo, da vam kot organist pišem te vrstice. Pišem jih, da razložim žalostno Stanje slovenskih or-ganisitov in da razgalim naše službodajal ce, ki so napram nam brez srca. Uvideli boste, da zahteva že socijalni čut ožigo-samje ljudi, ki imajo polna usta fraz o krščanskem socijalizmu, o ljubezni do trpinov itd., ne storijo pa nič niti za tiste, za katere bi bili najbolj dolžni in bi tudi naj-lalžje kaj storili, t j. za organiste.
Plače organiistov so tako male, da ž njimi sploh ne moremo živeti. O kakem izboljšanju ni govora. Sicer se najdejo posa mezni župniki, ki se brigalo za dobrobit organistov, toda takšni so bele vrane. Mnogo je župnikov, ki bi radi, da bi bil organist njihov hlapec. Ker se jim je uči-teljstvo izvilo iz suženjstva, hočejo usuž-njiti organiste. Duhovščina in njihovi listi veliko pišejo o delu za ljudstvo, brigajo se za vse mogoče, n. pr. za vimičarje, cestarje, celo za babice (glej list »Pravico), za organiste pa nač. Duhovščina dobro ve, da vabi s tem ljudstvo v svoj tabor, kar prav Pride pri volitvah. Treba je gesel, da se ubogo ljudstvo prevari. Za organiste pa se duhovniki ne menijo, ker si mislijo, da jim itak morajo služili kot priganjači.
Koliko se n. pr. piše o socijalnem zavarovanju za delavstvo itd.! Kako se pa godi v tem oziru organastom? Organisti spadajo kot privatni nameščenci v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence. A tu kaže duhovščina svoje pravo lice. Na vso moč se branijo župniki zavarovati organiste, vse mogoče ugovore navajajo, tako n. pr. da cerkev nima dohodkov za plačevanje premij, Sedaj so znašli še co«> pretvezo. Kjer je namreč služba organista in cerkovnika združena, so se postavili na stališče, da je služba cerkovnika glavna, ker ta nič ne nese i-n torej cerkovnik ne spada v zavarovanje. Prav po farizejsko. Gorje pa organi s>tu,
ral overturo ter introdukcijo v tretjem dejanju. Mešan zbor je bil dober, moški pa izvrsten. Med pevci so se odlikovali posebno: ge. Zaludova, Thierry - Kavčnikova in Ribičeva ter gg. Betetto, Knittl in Holodkov. Slednjemu očita kritika nekoliko preveč pa-tetičnosti. Gledališče na žalost ni bilo popolnoma razprodano. Drugi večer se je izvajala Puccinijeva <Madame Butterfly», v kateri je odnesla palmo ga. Lovšetova ter gg. Bano-vec, Mitrovič in ga. PoliSeva. Recenzenti sodijo, da je bila ta opera mnogo boljša od svoječasne uprizoritve zagrebškega gledališča. Tretja predstava je bila Bizetova <Car-men», za slovo pa se bo pel <Ples v maskah j, nakar odpotujejo pevci v Dubrovnik.
Premijera domače opere v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da se še v tekoči sezoni uprizori domačega skladatelja Luja Šafra-neka - Kaviča opera <Medvedgrajska kraljicam Opera ima tri dejanja.
Gledališki jubilej Tonke Savičeve ▼ Zagreba. Udruženje igralcev v Zagrebu javlja, da bo slavila članica Narodnega gledališča
v Zagrebu ga. Tonka Savičeva dne 3. junija SOletnico svojega gledališkega delovanja. Jubilarka nastopi v Nušičevi komediji <Svet>.
Sarajevska opereta v Skoplju. Sarajevska opereta gostuje sedaj v Skoplju, kjer animira skopijansko občinstvo z operetami: Grofica Marica, Dolarska princesa, Poljska kri, Geiša. Stambulska roža in s ličnim blagom.
ako bi se hotel pritožiti. Takoj je odpuščen. Nikjer nima organist zaslombe. Tukaj naj bi duhovščina pokazala, kako naj se izvaja krščansko socijalni program. Naj bi najprej poskrbela, da se pri vsakem organi-stu izvrši socijalno zavarovanje, potem pa ji bomo šele verjeli, da jim je res kaj za izboljšanje sodjalnega položaja malega človeka. Dokler pa tega ne store, jim vsak lahko očita, da so navadni demagogi.
Ferad beg Draga vnovič pred sodiščem
V začetku tega tedna se je v Kosovski Mitrovici vršila nova obravnava proti Ferad begu Dragi, ki je bil že lani o Božiču obsojen na 20 let težke ječe. Njegovi zagovorniki so zahtevali, da se proces revidira in so tudi dosegli ponovno razpravo. V ponedeljek je stal Ferad beg Draga zopet pred sodniki.
Razprava se je začela s čitanjem pripomb kasacjjskega sodišča, s katerimi je bila podkrepljena cb-r.ovitev procesa. Zatem je dobil besedo državni pravdnik, ki je izjavil, da ostaja v celoti pri svoji prvotni obtožbi, kateri nama kaj dodati. Za državnim pravdnikom so govorili toženčevi brani-telji. Jovan Grubič iz Skoplja je zlasti povdarjal okolščine, v katerih je bal Ferad beg Draga aretiran. Aretacija je bila izvršena tik pred volitvam, ko so se formirale v južnih krajih male strankarske diktature za zaščito in obrambo osebnih ter strankarskih koristi. V takih' razmerah je bil Ferad beg Draga aretiran in izročen sodišču.
Advokat in narodni poslanec Ignac Stefa-novič iz Kavadara je izjavil: »Dokler je Ferad beg sodeloval z radikala, so ga imeli vsi za domoljuba, ko pa je obtoženec odpovedal radikalno pokorščino, je bil aretiran ln strpan v ječo ter mu ni pomagala nobena obramba.«
Ferad beg je po govoru svojih branitelj ev vstal tudi sam, naglašal je svoj-o nedolžnost in dokazoval, da je bil srbskemu živ-Iju vedno naklonjen. Po končanih obrambnih govorih se je porota umaknila k posvetovanju in je po kratkem premisleku izrekla, da ie obtoženec kriv, ker je ko-operiral s sovražniki, pomagal soditi obešene Srbe in rovaril proti Srbiji.
Ferad beg je poslušal razsodbo bledega lica in trepetajočih rok, ko so ga odgnali iz dvorane, pa je vzkliknil:
»-Na svetu je še druga pravica!«
Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Ulica žena v Kairu
Senzacijonatae pustolovine v arabskih panterjih in Afriki. Originalni posnetki iz Kaira in afriških puščav!
Kino «Dvor».
Telefon 2730.
Boj z bolgarskimi komitaši
Trije komitaši ubiti. — Več ranjenih.
Iz Kumanova poročajo, da so v nedeljo zjutraj zapazili pastirji v gozdu pri selu Drenki skupino 10 do 12 oboroženih bolgarskih komitašev, ki so se plazili po skriti dolini. Ob 9. dopoldne so ustavili nekega se-Ijaka, kateremu so izročili 500 Din, da bi jim prinesel živeža iz vasi. Seljak je odšel v vas Orah, kjer je obvestil o zadevi predsednika občine in žaaidarmeriio. Zbrali so se seljaki in orožniki, ki so popoldne obkolili fcomitaše. Pričel se je boj na življenje in smrt. Zvečer je došlo ojačenje orožnikov. Kljub pozivu se komitaši niso hoteli udati. Na seljake in orožnike so zmetali okoli 15 bomb. V mraku se jim je posrečilo, da so se umaknili Na mestu boja so pustili enega mrtvega tovariša. Kljub gostemu mraku so jih naši zasledovali ter na begu naleteli na drugega obi-tega komitaša ,ki je podlegel svojim ranam. Preganjanje komdta-šev je trajajalo celo noč. Alarmirane so bile vse naše žan-darmerijske postaje, ki so takoj odposlale svoje patrulje, da so v vseh smereh zasledovale komitaše. V ponedeljek so našli v nekem gozdu še enega ubitega komitaša, ki je podlegel svojim ranam. Več ranjencev so komitaši odvedli s seboj. Žrtve so bile tudi na naši strani. Med bojem ie padel žandarmerijski kaplar Milan Kostič, ki se je zlasti odlikoval s svojo hrabrostjo. Lažje je bil ranjen tudi žandarmerijski narednik Nakola Vitkčevič in član vaške milice Tasa Kostadinovič, ki so ju prepeljali v kumanovsko vojno bolnico. Padli kaplar Milan Kostič je bil v torek v Kumanovem pokopan z vsemi vojaškimi častmi. Domneva se, da je to bolgarsko komitaško četo vodil zloglasni bolgarski vojvoda Ma-nasiije Gjormanovoki. Naše orožništvo komitaše še zasleduje ter so bile obveščene o njihovem vpadu vse obmejne postaje. Verjetno je, da se jim tie bo posrečilo pobegniti na bolgarsko stran.
-SS9-
Preiskava jareninskega umora se nadaljuje
Prvi sledovi za morilci. — Brezsrčnost neke ženske. — Aretacija dveh osumljencev
Maribor, 17. maja.
Morilci zakonskih Ferdinanda in Marije Nedelko v Jareninskem dolu so sicer še neznani, vendar je intenzivna in minucijoz* na sodna preiskava dognala že toliko dej. stev in indicij za izsledovanje, da bodo krivci bestijalnega umora najbrže že v kratkem času prijeti in izročeni pravici.
Sodna komisija je dognala na mestu groznega umora več prstnih odtiskov, ta« ko na sekiri, luči in kredenčnem nastavku v gostilni. Odtiske je posnel daktiloskop mariborske policije. Na ta način bo mogo» če z lahkoto ugotoviti prave zločince. Kres denčni nastavek v gostilni sam je bil silos ma odprt, kar se vidi na ključavnici, ki je bila odtrgana. Dognano je dalje, da si je morilec prižgal tudi luč ter z isto svetil po omari, v kateri je upal dobiti denar. Šel je nato z lučjo iz spalnice v gostilniško sobo, kjer je vlomil v kredenco. Tu je pustil luč nadalje goreti. Luč je videla goreti v go« stilniški sobi najbližja soseda v jutranjih urah, med 4. in 5. uro.
Odhajajoč iz gostilne si je morilec od* pri glavna hišna vrata ter skozi nje odšel na cesto. Vrata je pustil odprta. Kje je morilec prišel v hišo ponoči, se še ne mo« re dognati. Mogoče skozi kako okno?
Značilno je postopanje prvih očividcev, ki so zapazili grozni umor. Okoli pol 4. zjutraj je šla Nedelkova soseda mimo gos stilne. Opazila je v gostilniški sobi luč in vrata odprta. To se ji je zdelo sicer čudno, toda šla je mimo, ne da bi pogledala v hišo. Nekako ob istem času, le nekaj mis nut preje, ko je vaški pek Nedelku prine. sel žemlje in kruh, je prišla zopet mimo neka ženska, ki je šla po opravkih v Mas ribor. Ta je stopila v odprto gostilno in govorila s težko ranjeno Marijo Nedelko
ki ji je celo pravila, «kako so bili ponoči nesrečni, da so imeli v tuši roparje in da tudi mož leži nekje zunaj težko ranjen.
Ta ženska pa je nato odšla naprej; kljub temu, da je nesrečna Marija Nedelko le* žala napol nezavestna in vsa okrvavljena, ni alarmirala sosedov, da bi prihiteli nes srečni rodbini na pomoč. Mirno je pot na» daljevala proti Mariboru in tudi tu ni ni* kogar, osobito ne varnostnih oblasti, obve» stila o tem.
Sele pekovski pomočnik, ki je nato zju. traj prinesel v gostilno kruh, a kateremu je Marija Nedelko z veliko težavo povedala, da so jih ponoči potolkli <cravbarji», je alarmiral sosede, na kar se je posestnik Alojzij Mihi ta vsedel na svoje motorno kolo in pohitel ž njim k Sv. Marjeti k orožnikom. Od tu je peljal enega orožnika na mesto groznega umora, drugega pa nas ravnost v Maribor k državnemu pravd* niku.
Roparski umor se je moral po vseh zbra* nih indicijih izvršiti sredi noči, ko je bilo vse naokrog mirno in tiho. Nedvomno so storilci ožji poznavalci Nedelkovih razmer, ki so se dobro spoznali v hiši in gostilni. Obhodili so namreč samo tiste prostore, kjer je bil navadno shranjen denar, drugih pa sploh niso pogledali.
Danes pipoldme se je vršila v Mariboru sodna obdukcija Ferdinanda NedfeHea, ki je včeraj v bolnici podlegel težkim ranam. Stan}e žene Marije Nedvlkove je opasno
ter je malo upanja, da bi jo ohranili ne« dolžnim otročičem. V bolnici leži še popols noma nezavestna.
Usodno sekiro, ki so jo našli v Nedel« kovi hiši vso okrvavljeno, zlasti na ušesu, je sodna komisija vzela seboj kot corpus delicti ter jo shranila na sodišču. Na topo* rišču so vidni prstni odtiski. Vrezljaje na nogah je Nedelko najbrže dobil od žag, med katerimi je ležal v kuhinji nezavesten, ter si je noge obrezal pri gibanju ob po> samezne zobe.
Danes so orožniki pripeljali v Maribor težko vklenjena dva moška ter iu izročili v sodne zapore.
Ta dva moška so orožniki kot osumljens ca jareninskega roparskega umora prijeli v St. 11 ju.
Čebelica Maja in njene pustolovščine
(Prihodnji spored ZKD)
V soboto in nedeljo 21. in 22. t. m. prinaša ZKD najlepši film letošnje sezone »Čebelico Majo«. Ta, brez dvoma največji filmski umotvor sedanjosti, je prirejen po istoimenskem romanu pisatelja V. Bonsel-sa, čegar delo je prevedeno v skoro vse svetovne jezike; tudi Slovenci imamo krasen prevod tega dela izpod .peresa priznanega našega pisatelja VI. Levstika. Vsebina filma je razdeljena na 6 delov in je v kratkem sledeča:
Sredi krasnega parka stoja dvorec čebel; v njem kraljuje kraljica Jelena VIII. Vse je nemirno v palači, kajti v kratkem se ima roditi nova kraljica in vse čaka ne-strpno na oni trenotek, ko se visoka dama prebudi v svoji celici in ko jo odvedejo na prosto. V tisti dobi se je rodila čebelica Maja Vesela izleti iz panja in se pridruži čebelici delavki, da jo na njenem prvem izletu varuje, obenem pa razkazuje življenje in lepoto sveta. Toda mala Maja je željna avantur; zato zapusti svojo tovari-šioo, zleti sama v širni svet in doživlja eno prigodo za drugo. Spoznala je razne zemeljske pošasti, katerim je zrla s strahom v obličje, sklenila pa tudi prijateljstvo z nekaterimi ljubkimi prebivalci gozdov in livad ter se z njimi imenitno zabavala. Zašla je v past največjega sovražnika pajka in končno prišla v ujetništvo sršenov. Toda vselej ji je bila sreča tnila in vsakokrat je ušla preteči smrtni nevarnosti.
Priporočamo publiki naj topleje ogled tega izredno ljubkega in poučnega filma; dvojni užitek bo seveda imel oni, ki je P«red predsSavo prečita! fanjago »Prigode čebelice Maje«, katero je dobiti po izredno nizkih cenah v vseh knjigarnah. Oglejte si le slike v izložbenem oiaiu ZKD pri kavarni »Zvezda« in posebne razstave v knjigarnah Tiskovne zadruge in Kleiiimayer & Bamberg. Sobotna predstava se začne ob 14-30, nedeljske se pa vrše ob 10-30 in 11. dopoldne. Vsled izredno visokih nabavnih stroškov je vstopnina zvišana za 1 Din tako, da znašajo cene sedežem 3 in 5 Din. Zanimanje za spored ie ogromno, zato svetujemo vsakomur, da si nabavi vstopnice čim prej v predprodaji pri blagajni kina Matice.
Dne 14. maja so bile izžrebane
sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. ▼ Ljubljani, St. Petra c. št 19.
Po Din 200t__ sta zadeli srečki št. 4^526, 33.487.
Po Din 504.— so zadele sledeče srečke: 76.712. 76.725, 100.739, 5.722, 5.717, 15.482, 18.105, 16.142, 18.130, 18.190, 30.981,30503, 30.912, 30.911, 40J591, 40.549, 40569. 40-500, 53^65, 53.444, 66^60, 66.604, 66^10, 66.6», 66.625. 79.040. 79.062, 91.732, 91.737, 91.784, 91.766, 9L747, 115.615, I15J637, 9.726, 11J544, 11.515, 11.534, 20.857, 20.877. 30.855, 20.890, 23.404, 23.432, 23.418, 34.188, 34.103. 34 176, 47.789. 47.761, 47.763, 48.576. 48528, 59366, 83364, 83.203, 83395, 83343, 83.227, 86.397, 111.155, 111.150. 120.148, 130.138, 120.175, 120.122, 130.108, 38.708, 15.137, 15.122, 78.191. 78.188. 116.268 116356, 9.153, 9.103, 9.136, 9.142. «.676, «.606. 48.681, 4&649, 48^91, 48.652. 70.446 TO.436, 95.817, 95343, 111.796. 111.758, 111.707, 111320, 111303. , 111347, 121.504 121.681, 15395, 15347, 18.765, 29.910, 29523, 56372, 83.898 85372, 130.661 122.817. —
Izplačevanje dobitkov od 15. jnnija do 28. septembra t. L
Nekaj neizžrebaoih srečk za V. razred je kupcem na razpolago.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Domače vesti
*	Zanimanje za »Vodn&ovo dražbo« je
po nekaterih krajih na kmetih prav veliko. So vasi, kjer se ie število članov pomnožilo za 50 do 100%, ponekod še za več. Prednjači v tem oziru, kakor smo že zabeležili, ljubljanska oblast, a tudi v mariborski oblasti je v zadnjem času opažati, da zanimanje za Vodnikovo družbo s tajno narašča. Tako je na primer imela družba lani v St Lovrencu na Pohorju samo 7 članov, letos pa jih šteje 27. Lahko rečemo, da so člani »Vodnikove družbe« z malimi izjemami prav vsi, ki napredno mislijo in črnijo. Sv. Lovrenc na Pohorju si nai vzamejo za vzgled razni dragi večji kraji tako v mariborski, kakor v ljubljanski oblasti, ki se niso posebno potrudil:, da bi članstvo »Vodnikove družbe« pomnožiti sorazmerno s Številnostjo naprednega firlja. Pri tem je seveda mnogo odvisno od agSnostl in požrtvovalnosti posameznih poverjenikov. Mnogo poverjenikov je, ki se z ljubeznijo ia vnemo za dobro stvar žrtvujejo za dražbo. zato imajo tadi velik uspeh, je pa tudi nekaj malomarnih in brezbrižnih, ki so pač prevzeli častno mesto poverjenika, oe store Pa nič m drže brezbrižno križem roke in nai družbina pisarna tudi vsak teden piše opominjevalna pisma. Takšni poverjeniki so samo coklja za družbo. K sreči ie teh le malo. a vendar prav ti delajo dražbi velike r.eprilike. Pretežna večina poverjenikov pa se zaveda prevzetih svojih dolžnosti ia tem bedi izrečeno zasluženo priznanje. Pripominjamo, da se »Vodnikova pratika« s pestro in velezanimivo vseb no, opremljena s krasnimi slikami že stavi, spis: za ostale knjige Pa so že pripravljeni in se v kratkem takisto izroie tiskarni. Knjižni dar »Vodnikove dražbe« za !e:os se bo lahko glede vsebine in opreme z uspehom kosal z lanskim.
*	Odlikovanje pesnika Vojnovlča. Na predlog ministra prosvete je kralj odlikoval z redom Sv. Save prve za razreda književnika ia nacijonainega pesnika Ivo Vojnoviča povodom petktsedemčesetietnice njegovega rojstva ia petdesetletnice plodnega književnega dela
*	Napredovanje v drža vb i službi. Na podlagi či. 33. in 57. uradniškega zakona so napredovali: Dr. Janko Gregorin, profesor re-a ke v Ljt&ijaE'. v 4. skupino L kategorije;
Fran Teraovec, gec^neteT pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani, m Jože Sever geometer pri okrožnem agrarnem urada v Maribora, pa v 4. skupino II. kategorije. Predmetna učiteljica na tehniški srednji šo-ii v Ljubljani Filomena Senekovič je imenovana za učiteljico ročnih de! na gimnaziji v Pieviju.
+ Smrt rojaka v tujini. Poročajo nam: Umrl je v Strassengete pri Gradcu in bil pokopan 14. L m. pater Josip (prej Ferdo Gr.) Schiffrer, cistercijanec opatije Reta pri Gradca, župnik v pok. to brat dr. Ant. Schiffrer j a, zdravnika in uglednega našega somišljenika v Ribnici. Duševno zeio čil je b3 iiterarno marljivo delaven. Nekaj časa s; je bil ukvarjal s pravoznanstvom in je odtod naši starejši generaciji dobro znan. N v m. p.!
*	Povišanje prispevkov za delavsko za-varovanje. Ministrstvo za socijalno potit&o je izdalo naredbo glede povišanja defarvsko-zavarovatoih prispevkov od 5 £ na 6% v nezgodnem zavarovan, u. Naredba velja od L januarja t. L dalje. Naredba ie objavljena
v	»Slobeinih Novteah«. Povišanje je ministrstvo dovoJSo tia intervencijo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagreba.
*	Povišanje zdrarnSkera honorarja prt SUZOR-ju. Ministrstvo za socijateo politiko je dovošiio povišanje honorarja zdravnikom nastavljenih pri irads SUZOR-ja. Povišanje je veljavno za vse pogodbene zdravnike.
*	Iz miaJstntTa iom ia rudnikov, V ministrstva šum in radnikov sta hnenovaca: za šefa kabineta Božidar Statr.enkovid, inšpektor generane direkcije šum. za šefa personalnega odseka pa Krstivoje Drajič. in.'nek tot direkcije šum v Aleksaicu.
*	Privatni izpiti ■a vedrih šoWi. V prosvetnem ministrstvu so končali sprejemanje prošenj za Polaganje privatnih tzpkov ra srednjih šolah. Prijavljeni kandidati so že porazdeljeni po posameznih sredajifc šolah in sicer po vseh šolah enako števBo. Izpiti prtvaristov prično začetkom meseca jnnija.
*	Imenovanje v gJaraJ koatroO. Z ukazom je imenovan za inšpektorja pri travni kontroli Radivoje Ristič, fnspdctor minisbstva za socijalno poditško.
*	Naša BMStm. Na prvi kongres Zveze mest Jugoslavije je bfio povabljenih 98 mest nred njimi 34 mest. ki jih kot taka re priznava načrt novega zakona o atestih, ki pa in-ajo danes ie mestno uaravo ta mestno organizacijo. v-rxJar pa ie še več mest ki po svop ve'" ter po svojem gospodarskem m adr iv.rativnem potnem: spadajo med naša mesta. Naj se torei" začasni tjpra.
vi	Zveze mest prfgiase Je vsa osa mesta, ki BŠ-o Ha sprejeta v načrt novega rakom
o mestih k niso bila povabljena na kongres Zveze mest a žele postati mesta in biti v organizaciji. Uprava Zveze mest iih bo vo-dfla v evidenci, jih Povabila na prvo glavno skupščino Zveze SHS in predložila ministrstvu za notranje zadeve, da jih sprejme v načrt zakona o mestih ter tako postanejo pravo mesta.
*	Zbori Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. Dvoma številka (za maj in junij) izide začetkom jnnija — Uprava še enkrat prosi vse lanske naročnike, ki še niso poravnali nitj deke letošnje naročnine (40 Din), da to nemudoma store, ker drugače Ksta več ne bodo prejemal!. Pevska društva m pevci, podpirajte svoj Hst!
*	Potni stroški državnih uradnikov. V ministrstvu za trgovino te industrijo se dovr-šava pravilnik o potnih stroških in dnevnic" za stečaj, kadar državni uradnik potuje na stroške stranke.
UKE za birmance.
F. ČUDEN,
LluNlana Prešernova 1
*	Za rezervne oficirje. Veljavnost začasnih železniških legitimacij (rumene barve) je z odločbo prometnega ministrstva podaljšana do 15. junija 1927; do tega dne dalje bedo veljale samo nove železniške legitimacije (bele barve), ki bodo overjene od prometnega ministrstva ter bodo kolkovane z 10 Din. Z ozirom na to se pozivajo vsi rezervni oficirji, ki so v posesti začasnih železniških legitimacij rumene barve, da .ib vrnejo pododbora ter istočasno pošljejo zne sek 10 Din za kolek. Oni, ki so že vrnili te legitimacije, naj naknadno po S jejo znesek za krtek, ker se zanje nove legitimacije ne bodo preje naročile. Isto velia za one k; so na novo prost'i za legitimacijo, pa je še niso prejeli. — Udraženie rezervnih oficir; rv — pododbor Ljubljana.
*	V naročje prirode! Društvo za narodovo zdravje v Ljubljani priredi skupno z Društvom za narodno zdravje v Lukovici ob priliki letošnjega praznovanja Zdravstvenega dne na praznik 26. L m. prvi zdravstveni tsbor na Limbarski gori. Program je naslednji: Ob 1030 dopoldne cerkveno opravilo na Gori. Ob 11. govori župan Franc Ce-pader: >0 snagi na kmetih t, nato dr. iivko Lapajne ,0 pomenu ultravijoličastih žarkov za zdravje ia bolezen t, končno dr. Ivo Pire: >0 higijenskem prerodu ljudstva«. Sledi odmor, zakuska in prosta zabava. Ob 14. po-vratek z Gore čez Kurnik v Lukovico, kjer se bo vršil ogled prvega Zdravstvenega doma t Sloveaiji. Od 1& do 19. bo kinopred-stava zdravstvene vsebine pri Vidieu. — Prijave sprejema DrušL za narodovo zdravje v Ljubljani, Resljeva cesta 10. (šolska poliklinika) in Društvo za narodovo zdrav ie v Lukovici. Udeleženci iz Ljubljane odhajajo z vlakom ob 5.30 zjutraj v Domžale, kjer bodo čakali vozovi ra prevoz v Krašnjo.
*	Gradnja novega kolodvora na Sošakn. Prometni minister je odredil, da se čimprej razpiše natečaj za oddajo gradbenih de: novega kolodvora na Sušakn. Z gradnjo se prične tekom letošnjesa leta.
*	Nabava sanitetnega avSona. Beograjski oblastni odbor drašrva »Rdečega križa« je sklenil, da osnuje fond za nabavo sanitetnega aviiona »Rdečega kriia«. Kot prvi prispevek v to svrho je Teraziiski krajevni odbor daroval znesek 500o Din.
*	Inšpekcijsko potovanje admirala Prict. Komandant naše celokupne mornarice admira! Dragotte Priča se nana-a ni :nspekc> skem potovanju po Jadram. Adm:ra! bo pregleda! pomorske instalacije v 3ok: Ko-torskt ter bo pri tej priliki insmuj-a! našo mlado vojno mornarico. V Dubrovniku bo pregledal našo pomorsko ak^tmi'0.
*	Naseljevanje MetofeBe. Ministrstvo za agrarno reformo je sklenilo, da prične letos z ntsfcl5evaniem solunskih bojevnikov m do-broroljcev v Metoteji. K::mirlr7 in drugi pogoj; so ie preizkušeni.
*	Sekvestri ud madžarskimi posestvi odpravflent Kakor doznavaio »Sovost"< :z ininsstrsrva pravde, se lahko sekvestri rad madžarskimi posestvi takoj razvdianjo brez vsake nadaijne procedure. Zadi-šči da sc lastniki posestev javijo v minisz-ktva pravde, oddelek za sekvestre, ter z do';n-menr: dokažejo lastninsko pravijo.
*	Velik vlom treh aatakariev. Trije na-takarii Svetomtr ^vaocrvič, Ogsjae Staia-nevič in Smit Sišan so izvršil drzen vior v prostore Prve obrtniške zadruge v Sme-derevski Paianid, kjer so ponoči na vrtal i veliko blagajno ia odcesli 150.000 Dir- Od
vseh treh drznih vlomilcev je najzanimivejši tip natakar Ognjan Stefanovič. Ta je podedoval po očetu lepo in veliko premoženje
katero pa je v nekaj letih lahkomiselno zapravil. Doživel je mnogo delikatnih pustolovščin. Trikrat se je oženil. L. 1922. si je dal v svoji razsipnosti izdreti vse zdrave zobe ter jih nadomestiti z zlatimi. Vlomilcev še niso prijeli.
+ Represallje proti našim r Makom v Zadrti. Kakor javljajo iz Zadra, so tamkajšnje italijanske oblasti odvzele obrtne liste nekaterim našim rojakom. Med drugim je bilo zatvorjenih osem gostiln, katerih lastniki so bili Jugosloveni.
* Požar v danilovgrajskem gledališču. Ka kor poročajo iz Danilovgrada v Črni gor!, je v tamkajšnjem gledališču, ki ie last društva »Jedinstvo«, predvčerajšnjim izbruhnil požar ki je uničil pozoraico z vsem pohištvom, glasbene instrumente, biblioteko m vse, kar je bilo v gledališki dvorani. Škoda se ceni na 300X00 dinarjev. Energični gasilni akciji se ie vendar posrečilo, da se je vsaj poslopje rešilo.
bo svojo obleko, kakor tudi obleko birmanke imela dovršeno lepo, ako se bodo vse potrebščine, svila, trakovi, gumbi, čipke itd. izbrale v najkrasnej-ši in bogati izberi pri tvrdki:
T. EGER, Ljubl ana, Sv. Petra c. št 2.
Volneno blago
za moške in damske poletne obleke, moške površnike, damske plašče, dalje pralno in surovo svilo, crep de chme, v vseh barvah ter vse vrste belo blago nudi po najnižjih cenah
JOSIP ŠLIBAR, LJUBLJANA, Stari trg št 21, poleg Zalaznika.
*	Pri zastajajočem telesnem odvajanju,
napetem telesn, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, občutku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuje pri-rodna grenčica »Franz - Josef« brez truda in bolečin lahko izpraznitev. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo Franz-Josei z velikim uspehom porabljali pri moških, ženskah in otrokih.
ITO — zobna oasta najboljša!
*	Ah' že veste, kje ste solidno postrežem? Veiika izbira moškega snkna in razne vrste manufakturnega blaga pri Francu Pavlicu Gradišče 3, v Ljubliani.	714
*	Pred oknženjem nas obvaruje Sanoform idealno desinfekcijsko in toaletno sredstvo. V zalogi v vseh lekarnah in drogerijah. 140
*	Tkanina »Eteraam«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri L Medved, manufaktura '-iobljana Tavčarjeva uiica 7.
Misterijozni sanatorij
e* H
c/3
9
ss
PO
fuoiBiiBS razofuamui .. »	•• ■ >n
Iz Liabljane
u— Izročitev odlikovanja. Kakor smo že poročali, je Ni. Ve!, kralj Aleksander odlikoval primarija dr. Vinka Gregoriča v priznanje zaslug za zdravniški stan in javno zdravstvo z redom Belega orla V. vrste. Na slavnostni sej; zdravniške zbornice mn je predsednik dr. Rus v prisotnosti bivšega in sedanjega odbora z iskrenim:' čestitkami izroči! visoko odlikovanje.
o— Dela za pretlakovanje Dunajske ceste med Gajevo ir. Dalmatinovo ulico se prično v četrtek, dne 19. maja t 1. Predvsem se odstrani obstoječi tlak, nakar se prične z urejevanjem in pregledom telefonskih ter mestnih električnih kabljev, vodovoda, kanalizacije Ln plinovoda :er napravo raznih odcepov in priključkov na te napeljave. Cesta ostane vsfed tega za vozni promet dalje časa zaprta dočim bo električna železnica do nadaijnega na tem delu Je obratovala brez prestopanja.
a— Prometno ministrstvo kupi .Ljubljanski dvore. Po vesteh iz Beograda je prometni minister izjavi! novinarjem, da bo iz dovoljenih kreditov v znesku 175 milijonov porabi! večji del za gradnjo stanovanj za železniške aslnžbence. oziroma za gradnjo uradnih poslopij. Iz tega kredita "e dovoljen tnd: znesek 25 milijonov dinarjev za nakup »Ljubljanskega dvora« v Ljabliac", v ka:e-rem se nahajajo prostori direkcije državnih železnic,
u— Lep pogreb. Pišejo nam: V torek so pokopal: soprogo g. kapetana Miaca Ka-speroviča. Udeležba pri pogrebu ie bila izredno veKka, kar pač priča, da ie imela po-kojnica v Lnjbl.ani širok krog znancev in prijateljev in da je njes soproz v naiem mesto znana in priljubljena oseba. Pogreba so se udeležili otoimSa komandant podpolkovnik Manigodič, ves oficirski zbor, številni orožniki, člani raznih sokolslrih in dragih narodnih društev in mnogo odličsega občinstva. Pred bolnico in pred kapelico na Martinovi cesti so pevci zape": dve, v srce segajoči žalestirki.
o— Kdo jugosl«venskih sester v Ljubljani bo imelo v četrtek 19. maia ob 16. ur -rečne odborovo sejo.	753
u— Življenje in umiranje v Ljobijani. Glasom zdravstvenega ;nk*7t mestnega fizika-ta se je v dobi od 7.—14. maja rodBo v LjtA
Ijani 24 otrok (16 moškega in 8 ženskega spola), med temi 2 mrtvorojeoOca, mnrlo pa je 9 moških in 9 žensk, skopa) 18 oseb in sicer 5 oseb za rakom, 4 za boleznijo sa srcu, 2 za jetiko, 1 za pljučnico. 1 za osta-relostjo, 1 za prirojeno slabostjo, 4 osebe pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Izmed umrEh so štiri osebe dosegle starost nad 70 let, 3 pa so umrie v Prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih so oboleše 4 osebe: 3 na ošpicah. 1 pa na dnšfirvern ka-Sju.
b— Neprevidna voznica. Včeraj dopoktee
se je na Gosposvetski cesti zopet pranerfla mala nesreča, posledica neprevidne vožnje. Ana D. iz Črnuč je privozSa z enovprežnim vozom tako naglo proti Ffgovčevemu dvorišču, da je na hodniku zadela ob otroški voziček Frančiške Staojkove, ki ga je prevrni a. Z vozička se je zakotaft po tieh tadi otrok in le slučaju se je zahvaliti. <Ja otrok ni prišel pod kolesa. Nezgoda ie mimoidoče pasante močno razburila te je moTaia neprevidna Ančka slišati marsikatero zelo ostro. Zapisal pa je stečaj tudi stražn&, kar zrači, da voznica ne bo uSa brez kazni
o— Hoda kri. Pri balinanju rado pride do Prepirov, včasih pa če je preveč pijače tadi do pretepa. Na Glincab v Kramarjev! gostilni sta se v torek dva igralca, preveč vrneta za resnico in pravico, sprav E a nad mizarja Ivana OsvaJda, ga pošteno premi -kastSa, obenem pa mn raztrgala še 60 Din vredno srajco. Zadnjo besedo v zadevi bo sedaj govorilo sodišče. Tam bosta ideala pravico tadi dva stanovalca moški te ženska iz barak stare milarne v Šiški, ki sta se v torek obdelovala v prepira kar s sekiro.
o— Promenado) koncert rrmzike Dravske divizijske oblasti v »Zvezdi« bo danes, v četrtek, od 17. do po! 19. pop. ker je godba v nedeljo drugod zaposlena.
u— Pevsko društvo * Ljubljanski Zvoo« Redne pevske vaje ob pondeSkS! zvečer za mešani zbor, ob sredah za ženski te petkih za moški zbor.
o— Ra<Bokfab bo danes v svojem lokalu zopet polnil akonrelatorje. Član! naj tzroče akomriatorje oskrbniku velesejma gospodu Logarju.
u— Akademsko absdnentsko društvo
»Treznost« na ljubljanski univerz: vsbi vse svoje člane in prijatelje na svoj sestanek v petek, <tee 20. t. m. ob 14-30 v balkonski dvorani z dnevnim redom: Občni zbor akademske podzveze »Treznost«.
u— Vinski bratje! Dobro kap-ljico vinca pije te pod »Skalco«, Mestni trg 11. 755 n— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči stečaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine. 1 prestopek bogo-kletstva, 2 telesni poškodbi, 2 prestopka nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 popadljiv pes, 1 prestopek sanitarnih predpisov, I zaplemba otožja, 1 pobeg od doma, 1 nezgoda, 1 prestopek stavbenih predpisov, 1 dejožacija 1 izgred v bara in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene te sicer- radi pretepa, suma tatvine te rad! spiošnega suma
d— Tatvine koles oa dnevnem redu. »Kolesari!« so postafi letos take!, ko ie skopne! prvi sneg, izredno agitei, sedaj pa, ko postajajo dnevi vedno lepši, so tovrstne tatvine na dnevnem redu. Od novega leta sem je bilo v ljubljanskem policijskem okoliša ukradenih že okrog 40 koles. Kako dren znajo biti ljubljanski kolesarji, je v Pondeljek občutil tudi čevljarski mojster Franc PrestoT. stanujoč v Zg. Šiški 68. Zvečer se je poirmdi! dalje časa v bližaS Ledičarjevi gcstflnl. kjer ie sPrevi! v veži tudi 1500 Din vredno kolo, znamke Kfeta, ki pa ga je zakleni! s ključavnico. Ko se je Prestor okrog po* 24. ure poslovi!, ni kolesa več naše! na mestu. Drzni tat ga ie iz odprte veže enostavno odnesel m morda šele kle zunaj na polju sne! ključavnico, da se je lahko peljal naprej. Več sreče je imel enako v pondeljek paznik Mirko Tabor z Viča. ki mu je tat sne! s kolesa na dvorišča velikega županstva samo 60 Dir. vredno zračno sesalko.
a— Tatinski drobiž. Na neki novi stavb! Stavbne dražbe na Mirte ie b£o te dni ukradene na škodo deiavcev več razne obleke in zidarskega orodja. Tatvino so baje izvrSl; neki odpuščeni delavci. — V stanovanje Minke Zeirfjič. stanujoče za Giadom 1, se je 16. t. m medtem ko je odšla or a v drvarnico splazil neznan nzroo-vič ter ji ukradel iz odprte oasare usnjato ročno torbico z nekaj deearia. Zen#lčevo je tat oškodoval za 130 Din.
u— Volno, bombaž za strojno pletenje :n ročna dela dobite po najnižji cenah pri PRELOGU. Ltebliana. Stari trg 12 :b Židovska n!ica 4.	93
Žrebanje srečk razredne loterije
40.846 Din dobila srečka 122366. a MM0 Dia srečka 22^*4-
Beograd, IS. maja. Pri cacašnjee daa*4err. žrebanju razreire loterije so za-drie:
40.000 Din srečka 122.066 30.000 Dta sre&a 32.4TM.
Po 4.000 Din sreS3 2-S35 a 71.674 Po 2.000 Dte pa: 1-559 10.077 1<M\ l&d44 20J95 21 794 24.719 46.441 40JJ3! 38-09! 35.704 31.627 26.019 51.789 53JS12 56J02 62.013 63.647 72013 97542 97.409 92.064 54.005 $6.06? 82J62 77.956 100J69 1002M 10057! 104JT76 118-555 I1S-2S6 116-875 122.799 »» 1.905 6.366 6^62 S.I71 9.171 9.902 10.574 11.862 13.096 T7.461 24J86 25.2*5 28^7 32.994 33J»8 36.15= 39.454 72336 71.935 54.4f*4 53.720 5(1477 SI.733 77.137 S3J95 9ZM7 94J»9 134J68 '34541 119010 \20.c.?4 108.47? 104.454 404825 ir 102.431 .
Hočete
hraniti pa tudi okusno jesti Porabljajte torej samo
ZABELO
MAGGI
Treba Vam le man]
mesa in kosti, pa Vaše juhe, sočivia in omake so vendar krepke in okusne,
Zahtevajte izrecno ,MAGGI* in pazite, prosim, na ime .MAGGI' na .rumeno-rdeči* etiketi.
Iz Maribora
a— Nezgoda učitelja. Včeraj je pripeljal v Maribor na zcajniški izlet šoiarie od Sv. Trojice v Slov. goricah tamošnji šolsV opravite!;' g. Fran Goleš. Ko je g. Gole-raztazovai šolski deci mestni park, je vsle^. kratkovidnosti padel tako nesrečno čez žično ograjo, da si je pri tem dvakrat zlom.: desno roko. Rešilna postaja ga je odpeljala v bolnico. Njegove šolarje pa je prevzel mariborski tovariš ter iih odpeljal domov k Sv. Troiici
a— Zopet škrlatinka Po nekaterih ulicah vise na hišnih vratih modri listki z naPisont »Skriatica. Vstop prepovedan«! Ena osebč je ta teden umrla na škriatinki. V celetr javija mestni fizika: za zadnji teden 5 slučajev škriattake.
a— Oficirski dom ima v soboto 21. t. m. zvečer svoj zadnji družabni večer v tej sezoni v veliki kaztesiri dvorani.
a— Nove porotne razprave. Poleg že zadnjič javlierah so med tem razpisane še sledeče porotne razjuave: 7 junija Mihael Sc-ruga in Franc Bračič, umor, 11. junija Jos. Stlak, umor. 13. juaija Friderik Jarh, poneverba, 14. junija Edo Rup in Pavel Dertinek zloraba uradne oblasti, Štefan Majdič, požig Anton Hladen, umor. Skupno je doslej razpisanih II porotnih razprav, prijavljenih ra jih je še nekaj.
a— Sokolska tiskovna pravda. Pri mar -borskem okrožnem kot tiskovnem sodišču je vložil Jugoslovenski Sokolski Savez tiskovno tožbo rad! klevete proti kaplanu Ivanu Jeriča, uredniku Klekkrrib »Novir.-ker je dolžU ta list Soko!a brezverstva.
a— Mezdni spor v tiskovni tožbi. P: okrožnem sodišču sta vlofila eden pro:. drugemu tiskovne tožbe gra Ivan Herber-stein, lastnik trgovine z avtomobili v Mar -boni in njegov bivši uslužbenec Oto Peter-nian, ke- sta si objavila v mariborskih lise »Poslano« radi spora v službenem razmeri u-
a— Oficirski dom v Maribora priredi v soboto 21. t. m. ob 21. svoj družabni večer na katerega se vljudno vabijo cenjen! gost. k! posedujejo stalne pozhralce. Ker je ti prireditev takorekoč zadaja v letnem periodo, vabi k obitei udeležbi — Odbor oficir, doma.	754
Iz Celja
e— Občn; zbor »Srezkega eremija tr
cev v Cel Jo« ie sklican za 24. maia ob po S- dopoktee v mali dvoran! v »Celiskem dc-mt:« v Ceijn. Zborovanja se mora vsak Sar oziroma delegat, ki je prejel vab:'o, udeležiti, sicer se bodo neopravičeni izostanki kaznovali po predpisa pravt.
e— Pravica uporabe rrobev. Ce-liski strt ni magistrat razglaša, da je na mestnem pokopališču Pravica do uporabe grobov, pr.-dooljena pred 30 leti, po koPaKške« redu mestne občine celjske pravkar ugasni'a-Stranke, ki imajo na imenovanem pokopališču grobove in jih želijo še v naprej obdržati, morajo plačat; tozadevne pristojbr.e pri mestni blagajni najpozneje do 31. ma -nika t. !. Pristojbina obnovitve grobov znaša za nanoljnih 30 let za rodbinski prostrr (3 grobovi) Din 375. za rodbin sk prostor (Da 250), ja grobove odras«b Din 75 n za grobtr e otrok Da 40.
e_ Šola CEasbene Matice v CeUu bo r.a-stoplia v celjskem mestnem gločaliJčc dne 36, 27, 31. maja !n I. junija t !. Pri IT. javr: prireditvi dne 27. t. in. bo nastopil pod vodstvom g. učitelja Cirila Preglja tod! mladinski zbor, IV. javna produkcija se bo pa vr-šMa pod imesjo® »klavirski večer«.
e— Razpis službe. Mestna občina ce'js-a namerava letošnjo ktpaiao sezijo nastavit blagajničarke za obe mestni kopališči ob Savinji. Tozadevne prošnje z navedbo pla-č2b& zahtev je treba vložiti do !. junija t. L pri predstojnišrva mestnega magistrata.
«— Dobava peska. Za razširjenje Benja-nin-Ipavčeve ulice rabi okraini zastop ced> ski 100 m3 peska- Javna Hcftaciia bo v petek, da« 30. ^ m. ob 9. dopoldne v piarr okrajnega zastopa v Celiu- E^afteiU pogori »o ca vpogled v pisarni okrajnega zastopa.
e— MtecBask! izlet, ki ga priredi cei;sk> Sokolska župa. se vtš! v nedeljo, dne 29 t. m. v Cefju hkrati z razvitjem zastave so ko-skega naraščaja. Zjutraj se vrši tek m* sokoiskega naraščaja in dece. dopoidce pre dava nje o pomenu majske deklaracije, popoldne pa aa dvorišču mestne osnovne lete javen nastop Sokolstva, pri katerem svira žtiezdčarska godba »s^oga« fe Ljrf^jise.
Za birmance
Obleke lastnega izdelka po konkurenč nih cenah kupujete najceneje pri tvrdki: JOSIP ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 3.
I znatno »boljšala, kar je pripisati likvidno-I sli denarnega trga in pritiaku tujega kapi-I tala. odkar je francoski frank dejansko sta-I biliziian. Trgovinska bilanca je biia za prve štiri mesece t. 1. zopet aktivna, in sicer ra I 683 milijonov frankov. Izvoz se je v tej dobi I dvignil na 1&3 milijarde frankov (lani 17.6), J uvoe pa je padel na 17.6 milijarde frankov (lani 19.7). Ponudba tujih deviz je Se vedno "j ogromna. Devizni portfelj Francoske banke j ie dosegel ogromno višino 16.1 milijarde J frankov (700 milijonov dolarjev). Predzadnji teden je morala Francoska banka kupiti za skoro 2 milijardi frankov tujih deviz, da obdrži stabilnost franka. Vesti o ponovni re-I valorizaciji franka, ki se raznašajo na pariški borzi v zvezi z veliko ponudbo deviz, so po oficijelnih izjavah neosnovane. j = Prenasičenost Zedinjenih driav Severne Amerike ■ zlatom. Dotok zlata v Zedi-njene države Severne Amerike se je v tekočem letu zopet znatno povečal. Zlati zaklad Zedinjenih driav je v pričetku maja do-I segel rekordno viSino 4609 milijonov dolarjev ali 23.9 milijarde zlatih frankov.
= Fordova bilanca. Bilanca družbe Ford Motor Company, katere delnice se nahajajo izključno v posesti Fordove družine (oče, mati in sin), se v mnogem razlikuje od obi-j čajnih bilanc industrijskih družb. Od celo-I kupnih aktiv koncem 1. 1928. v znesku 784.2 | milijona dolarjev, odpade nič manj kakor 413.7 milijona dolarjev na gotovino, odnosno nevezane vloge pri bankah. Dolmikov Fordovo podjetje sploh ne pozna, ker prodaja svoje izdelke le proti gotovini, kupčije j na obroke pa financirajo različni denar.!i j zavodi. Pri tej ogromni bilančni vsoti znaša I delniška glavnica le 17.3 milijona dolarjev. Za leto 1926. znaša čisti dobiček 89.9 milijona dolarjev (1925. 115.1, 1924. 115.1, 1928. I 82.3 milijona dolarjev). Čisti dobiček je torej padel„ vendar znaša dividenda 85 % nn-minala delnic. Ker so investicije večinom-; že odpisane, cenijo newyorški finančni krogi vrednost podjetja na 1 milijardo dolarjev (56.8 milijarde Din).
= Mofino aktivna trgovinska bilanta Ru I sije. V prvem četrtletju gospodarskega leta 1926./27. je Rusija izvozila za 405.6 milijona rabljev, uvozila pa le za 2819 milijona I rubljev. Zunanja trgovina Rusije je bila torej v tem četrtletju aktivna za 123.7 milijo-I na rubljev, medtem ko ie bila v istem raz-I dobju preteklega gospodarskega leta že pa-I sivna za 78.1 milijona rubljev.
Borze
j	18. maja.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—86, Vojna škoda 339.50—340, zastavni i in komun. Kranjske 20—22, Celjska posojil-I niča 195 — 197. Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98—100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 495, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65. šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke neizpremenjena. Zaključeni 4 vagoni lesa.
ZAGREB. Zanimanje za državne papirje je pri neizpremenjenili tečajih popustilo. Vojna škoda kasa je bila trgovana po 340. Tudi v ostalih papirjih je bilo malo prometa. — Deviza na Italijo je malo popustila, v-Curihu je notirala ob zaključku borze 28.36 denar, v Zagrebu pa je tekom borznega sestanka nazadovala od 310.50 na 309.50. Noti-rale so devize: Amsterdam 22.77—22.83, Dunaj 800 — 803, Berlin 1348-50 — 196150. Italija 308.94 — 310.94, London 278.20 do 277, Newyork 56.725 — 56.925, Pariz 222 do 224, Praga 168.20 _ 1G9, Curih 1099.50 do t 1096.50; efekti: bančni: Narodna 4660 do 4700, Eskomptna 96.50 — 96.75, Poljo 16 do 1650. Kreditna Zagreb 93 — 95, Hipo 61.50 — 62, Jugo 93 — 95, Ljubljanska kreditna 150 — 152, Obrtna 40 — 43, Praštediona 850 — 860, Etno 160 — 1»; industrijski: Drava 560—600, Dubrovačka 410—420, Šečerana Osijek 490 — 505, Isis 46—0, Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 290 — 295. Slaveks 110 — 130, Slavonija 28.50 - 29.50. Trbovlje 485 — 495, Union 300 - 310, Vagon 40 — 51, Vevče 135 — 137.50, Danica 170 — 185; državni: investicijsko 84.75 do 85, agrarne 51 — 52, Vojna škoda promptna 339 — 341, kasa 339.50 — 340, za junij 341.50 — 343, za julij 343.50 — 344.50.
CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.22, New York 520, London 25.24, Pariz 20.36, Milan 28.35, Praga 15.39, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.25, Sofija 3.75, Varšava 58.10, Dunaj 73.15.
TRST. Devize: Beograd 31.90 — 32.40. Dunaj 252 — 262, Praga 53.90 — 54.40, Pariz 7150 _ 72, London 88.65 — 88.95, Ne\v York 18.205 — 18.305, Curih 350 — 354, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 11.25—11.75; valute: dinarji 32.33, dolarji 17.95 do 18.30.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.20 — 168.70, Budimpešta 12380 — 12410, Bukarešta 4.2775 — 4.2975. London 34.46875 — 34.56875, Milan 28.75 do 38.83, Newyork 709.60 — 712.10, Pariz 27.78 do 27.88, Praga 21.01875 _ 21.09875, Sofija 5.1106 - 5.1506, Varšava 79.20 — 79.70, Cu-rib 136.43 - 136.93; valute: dinarji 12.4525 - 12.5125, dolarji 706.50 _ 710.50.
Deviia Beograd n* ostalih borzah: v Pragi 59.15, v Berlinu 7.41, v Londonu (popoldne) 276, v Newyorku (po borzi 17. t. m.) 1.76.
t— Rezervni oficirji iz trboveljske občU ne so priredili v Sokolskem domu dražab* ni večer, ki je potekel zelo animirano. Pri« pommjamo, da imajo rezervni oficirji po» leg družabnih večerov, ki jih bodo pržre» jali od časa do časa, svoje oficijetne član« ske sestanke vsako prvo sredo v mesecu.
t— Pojav tifusa. V občinsko izolirnico je bil pripeljan !4tetni Franc Koritaik iz Lok 429. Obolel je na tifusu. Bati se je, da se tifus zdaj v vročih dneh kakor obi» čajno zopet razširi
t— Se k shodu SLS v Trbovljah. Na na« še poročilo o polomiji SLS v trboveljskem Društvenem domu nam je odgovoril cSk* venec®, da je bilo na shodu, na katerem jo poročal rudar Križnik, veliko delavstva navzočega in da je naše poročilo, da je bi« Io navzočih komaj 80 oseb, večinoma sta« rib žen, netočna K temu na&emu vseskozi točnemu poročilu imamo pripomniti še to, da je bik udeležba na shodu tako slaba, da je bil shod otvorjeo Sele trifietrt ure kasneje po napovedanem času, v nemali meri po zaslugi zastopnika okrajnega gla« varstva, ki ni mogel radi odhoda na vlak 5e dalje čakati na prttetek. Zaradi fiaska, ki ga je doživela SLS tudi ni «Slovenec» ničesar poročal o shodu in se je tega do« taknil šele potem, ko smo poročali o de« janskem stanju. Da se bolj poceni izreže, je objavil ob tej priliki, da je tudi SDS doživela velik polom 1. maja na Dolu. ko je dr. Bohinjec iz Ljubljane zaman čakal ljudi na napovedan shod. Ta novica je či* sto na idna laž, ker dr. iohinjca L maja voboe ni bilo na Dol.
t— Snrtna kosa. Od 3. t. n. dalje ao umrli: Frančiška Umes, hči rudarja, 4 me« sece, Retje 52: Anton Belencier, podirrad« nik, 51 let. Loke 333: Ivan Potrata, sin ru« dairja, Loke 364 in Franc Mimetz sin ru« darja, 15 let, Škoflje«Riže 54.
t— Koncert. V Trbovljah priredi pevski zbor * teljstva UJU koncert v Sokolskem domu v nedeljo 22. ob 15. popoldne. 750 t— Rokotvorni tečaj učiteljstva iz laške« ga okraja se prične danes in bo trajal do incl. 21. t. m.
Iz Ptuja
j— Ptujska podružnica Jugoslovenske Matice priredi v nedeljo 29. maja t 1. po« vodom desetletnice majske deklaracije pro slavo s sledečim vsporedom: Ob 10 dopol« dne bo predavanje g. profesorja Aliča v Društvenem domu ter deklamacije; ob 11. pa povorka po mestu z godbo. Manifesta« cije se bo udeležila vsa mladina osnovnih in meščanskih šol ter realne gimnazije Me« I ščanstvo prosimo, da omenjenega dne raz« obesi zastave ter se v velikem številu ude« leži proslave v spomin zgodovinskega do» j godka, v katerem se zrcali krepka volja, I samozavest in nacijonalna zrelost. Mladina j praznuje obenem svoj ^Mladinski dan*.
Proti gripi, astmi, kataru
se inhalira SMREKOVO OLJE »TROLISTt. J — Razpošilja vsaki dan po povzetju Din 15. »TroIisU, Logatec. — Dobiva se v vseh le- I karnah in drogerijah.
Iz Kranja
r—- Seja kranjskega občinskega sveta. V petek 20. t. m. ob 18. se vrši seja občin« skega sveta kranjskega. Na dnevnem redu ao poleg poročila finančnega odseka 3 pro« šoje za podelitev raznih koncesij, med te» mi ena za avtotaksi, druga za električno podjetje.
r— Licenciranje bikov za kranjski okraj. V petek, 20. t m. ob 8. zjutraj se vrši na kranjskem živinskem trgu licenciranje bi* kov za občine Kranj, Hrastje, Straž išče, Sv. JoSt, Predoslje in Naklo odnosno Je« zersko. K Hcenciranju so pri peščeni v pr« vih občinah samo biki pioegavske pasme, le za občino Jez^psko biki maridolske pas« me, kjer so edino udomačeni. Razdelile se bodo mme nagrade in sicer iz državnega prispevka po 3000 Din in iz prispevkov ži» vmorejsMi odborov v znesku nad 10.000 dinarjev.
r— Ponovitev akademije pomladka Rde* čegp križa. Včeraj ob 16. se je ponovila akademija pomladka Rdečega križa obeh osnovnih šol. Akademija je bila ponovno prirejena na čast materinskega dne z istim programom, kakor je bil izvajan na nedelj« ski akademiji. Prireditev je napravila naj« lepši vtis na občinstvo. Zalivala na lepo uspeli prireditvi gre agilnemu in požrtvo« valnemu učiteljstvu. Akademije so se ▼ le« pem in častnem številu udeležili okoličani, zlasti šolska deca.
r— Občni zbor kranjske gasilske iupe. Preteklo nedeljo 15. t. m. se je vtsiI občni zbor kranjske gasilske župe. Zborovanja se je udeležilo 23 gasilskih društev, od 28 vpi« sani h. Zborovanje je vodil načelnik župe g. Janko Sajovic iz Kranja. Poročila žup» nih funkcijonarjev, ki so izčrpno poročali o delovanju in poslovanju župe, so bila sprejeta z odobravanjem. Volitev novega župoega odbora se ni vršila. Pri slučajno« stih je bil soglasno sprejet predlog za usta« novitev gasilske župe v tržiŠkem okraju. Izvedba ustanovitve te župe je prepuščena odboru.
Iz Novega mesta
n— Materinski večer v Sokolskem domu. Kolo jugoslovenskih sester in pomladek Rdečega križa priredi s sodelovanjem grm« nazije in >beh osnovnih šol v soboto 21. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu ma« terinski večer s prav izbranim sporedom: deklamacije, solospevi, dramatični prizori in orkestralne točk" sokolskega mladinske« ga orkestra. O materi bo govorila ga. uči« teljica Milena Sušnikova, vso režijo je pa prevzel učitelj g. Viktor Pirnat, ki nam je porok, da bo večer lepo uspel. Proslava se je imela vršiti že preteklo soboto, a se je morala prestaviti zavoljo nepričakovanih ovir na 21. maja.
n— Nezgoda v Ključavničarski ulici. Na Ljubljanski oesti se je splašil konj, last graščaka g. Roberta Grma iz Bajnofa, ter zdirjal z vprego vred po trgu Sv. Katarine in nato v Ključavničarsko ulico, kjer se je zaletel v kostanjevo drevo in nato takoj poginil. Žival je bila krasen eksemplar. Lastnik trpi precejšnjo škodo.
n— Rekrutovanje letnika 1907., kakor tudi nadpregled starejših letnikov, bo za mestno občino 28. t. m. ob 7. zjutraj v poslopju državne realne gimnazije.
n— Poročil se je v Zagrebu g. Slavko Grom z gdč. Ljubi Ljubitovo. Oba sta iz dobrih domačih rodbin. Obilo sreče!
n— Težka telesna poškodba. V Topli« cah se je ponesrečila učiteljica Mirni Krat« gherjeva. Prepeljali so jo v tukajšnjo žen« sko bolnico.
n— Za pogprelce v Rovišah. K požaru v vasi Roviše poziva mestno županstvo ob« cane, da darujejo za tamošnje pogorelce. Darove je oddati pri občinski blagajni.
n— Iz stavbnega gibanja. G. Štefan Ve« sel, posestnik in trgovec v Kandiji je pred« ložil občini v odobritev načrt za postavi« tev vile na svojem zemljišču v Kandiji bli« zu živinskega sejmišča.
n— Biljardni turnir se prične jutri 20. t m. ob 8. zvečer v kavarni Splichsl. Ude« lezba bo velika, ker je mnogo zanimanja.
iperife precl spanjem
robe, ker boste tako prestregli škodljivo delovanje ostankov v ustih, ki so nevarni zdravju in lepoti Vaših zob
SARGOV
antiseptična zobna krema.
Gospodarstvo
Produkcija slovenskih premogovnikov v marcu
Naiadovanje produkcije. _ Znatne redukcije delavstva.
Produkcija premoga slovenskih premogovnikov je v marcu aaiatno nazadovala. V rudnikih Slovenije se je v tem mesecu nakopalo 147.554 ton premoga napram 168.021 tonam v februarju in 173.108 tonam v januarju. To nazadovanje produkcije je v glavnem pripisati nastopajoči poletni seziji, v kateri je poraba premoga vedno manjša. V razdobju januar - marec 1. 1926. je bilo to nazadovanje še občutnejše, kajti produkcija se je takrat zmanjšala od 179.907 ton v januarju na 184.070 ton v marcu. Navzlic absolutnemu nazadovanju pa je letošnja produkcija v marcu za 13.484 ton ali 10 fo večja kakor produkcija v odgovarjajočem mesecu preteklega leta.
Celotna oddaja premoga je znašala 146.750 ton (februar 158.963). Premogovniki so oddali želeenicam 76.219 ton (82.835), brodar-stvu 570 Um (632), industriji 47.228 ton (48.809), raznim strankam 9411 ton (15.424); sami so porabili 10.255 ton (11.790), izvozili pa so 3067 ton (3619). Predvsem je nazadovala oddaja železnicam in raznim strankam (za domačo uporabo), medtem ko se je oddaja industriji dvignila na 47.228 ton (napram 43.809 v februarju in 43.587 v januarju), kar je gotovo razveseljivo.
Število zaposlenih delavcev se je znatno skrčilo. Povprečno je bilo zaposlenih 8595 delavcev napram 9325 v februarju in 9432 v januarja. V prvih »reh mesecih t L je bilo torej redaeiranih preko 800 delaveev. Število zaposlenih paznikov je znašalo 257 (357), število zaposlenih uradnikov pa 272 (270).
Število zaposlenih delavcev je s tem doseglo dosedaj najnižje stanje, čeprav je letošnja produkcija večja od lanske. Tako je n. pr. lani padla produkcija v poletnih mesecih na 106.000 — 112.000 ton, število zaposlenih delaveev pa le na 8800 do 9000. Čeprav omogoča racijonalizacija v rudniških napravah zmanjšanje števila zaposlenih delavcev pri enaki produkciji, vendar se nam zdi, da 80 Sli rudniki glede redukcij pr©- I daleč.
Nogavice
najboljše ,naj'trpežne/še» zato najcenejše.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja žena Marija Bele na moje ime. _ FRANC BELE.
Višina barometra 3l(8.h m
Smer »etra fr brzini v metrih
Padavine
opazovanju
niman nič L-^Og^^ več! Seveda pnge Ijggps* co me nadlego* ^^^ vale razne bolečine, glavobol, zobobol, neurolgijo, revmatlzem, sedaj pa Je vse to brez sledu izginilo. Našel sem talisman, ter ga visoko cenim ln spoštujem, to Je
Aspirin«
tablete pristne samo v originalnih Baye» rovih omotih t
modro-belo-rudeio varstvepo anamka
Vsem prijateljem in znancem dragega pokojnika, ki so ga spremili na zadnji poti, darovateljem cvetja, Sokolu za spremstvo, pevskemu zboru za glnljivo petje pri hiši in na pokopališču, izrekam iskreno zahvalo.
V Celju, dne 17. maja 1927.
Pran|o Salan, ma?. računski svetnik.
bivši uradnik mesti e elektrarne v Škofjl loki
je v noči od '4. na 15. majnika nenadoma preminuL
Pogreb se je viSil v ponedeljek, dne 16. t m. na pokopališču v Stari Loki.
Iz življenja in sveta
Kdo bo premagal Ocean?
Na rešitev «Bele ptice» ne upa nihče več. — Vreme na Atlantskem oceanu se jasni; Američanom rastejo pero ti. — Trije tekmeci; Chamberlain-Berthaud, Hyrd in Lindbergh. — Kdo bo
zmagal?
Tudi poslednje šibke tolažilne vesti o usodi Nungesserja, Colija in «Bele ptice» so se izkazale za brezupne ra-
čune. Nemški parnik «Max YVeidtmann>, ki je javil, da je blizu Norfolka videl letalo s številko V. V. T. S 12324—04 m-8, je po grešno smatral aeroplan za ostanke «Bele ptice». Odbor za polet Nungesserja in Colija pojasnjuje, da je bila «Bela ptica» brez napisa. Njen edini vidni znak ie bil emblem smrti, krsta z dvema mrtvaškima svečama ob strani v srčasti podobi. «Bela ptica» ni pristala ne v Novi Fundlandiji ne na Labradorju; požrl jo je Atalantski ocean in Francozom ne preostane sedaj nič drugega nego postavitev spomenika hrabrima letalcema na tistem mestu, kjer sta Nungesser in Coli ostavila za vekomaj francoska tla.
Iz Newyorka v Pariz!
Polet iz Pariza v Newyork je torej končan. Treba bo najbrže precej časa, preden se bo našel nov Francoz, ki se bo upal izvršiti to, kar je Nungesserju in Coliju izpodletelo. Ker so se viharji na Atlantiku polegli in se je tudi francoska javnost pomirila s katastrofo «Bele ptice«, so se začele v Ameriki nanovo priprave za polet iz Newyorka v Pariz. Na Francoze ie zelo pomirjevalno vplivalo, da sta se našla v Ameriki kar dva človekoljuba, ki sta razpisala visoke nagrade za živa ali mrtva irancoska letalca. Očitki neprijaznosti so ponehali. Francija se vedno boli vdaja misli, da ie prvenstvo izgubila in vidi, da ga bo treba prepustiti Američanom.
Chamberlain in Berthaud delata v sporazumu
Znano je, da so se pojavila takoj po startu Francozov v Parizu nesoglasja med ameriškima letalcema Chamberlai-nom in Berthaudom. Oba sta se bala, da se bo polet «Bele ptice» posrečil. V tem primeru bi bila šla njuna nagrada
po vodi. Ko pa francosko letalo ni prišlo na cilj, sta se oddahnila. Nanovo je nastala možnost, da si priborita prvenstvo in zmago v borbi z Atlantikom, kar sedaj pač ni izključeno.
Troje letal — piloti vsi Američani
Videča pogin «Bele ptice» sta Chamberlain in Berthaud zavarovala svoji življenji za horendno visoke vsote. Pogodba je narejena tako, da prejmeta v slučaju nesreče zavarovalnino njuni ženi. Zavarovalno premijo je seveda plačal impresarij poleta iz Newyorka v Pariz.
Chamberlain in Berthaud pa sta si z zamudo naprtila dva huda konkurenta. Prvi je hrabri kapitan Lindbergh, drugi pa aeropilot Acosta. Slednji bo vodil monoplan Fokkerjevega tipa «Amerika». Byrd. oče te ekspedicije. pazi natančno na odhod «Miss Columbie» in govori se celo. da bo skušal na svoj znani način prehiteti Chamberlaina in Berthau-da. Sicer ga še bolijo kosti, ker si še ni docela opomogel od zadnje nezgode v zraku, a tekma ga podžiga, da se mu rane celijo kar vidoma. Byrd pojde na pot s pilotom Acosto in s pomočnikom Novilejem; edino Lindbergh hoče leteti sam.
Odhod že v sredo?
Z ozirom na ugodna vremenska poročila se domneva, da pade odločitev prekomorskih letalcev že v sredol Ce ne nastopi nenadna izprememba je računati, da se razvije strašna tekma med «Miss Columbio* — «Ameriko. in med letalom kapitana Lindbergha. Kakšni pa bodo uspehi te tekme, se bo pokazalo par dni po startu letalcev. Nobenega dvoma pa ni, da se bo človeku prej ali slej posrečilo odnesti zmago nad Atlantskim oceanom. Ko se to zgodi, bo človeštvo za eno spoznanje bogatejše in za eno stopnjo ponosnejše.
Senzacijonalne obtožbe generala Wrangla
v Budimpešti
d. Budimpešta, 17. maja.
Vodja ruske protirevolucije general Wrangel je podal podpredsedniku madžarskega parlamenta Karlu Huszarju obširne podatke o svoii akciji proti bolj-ševikom, ki je doživela popoln polom. V svojem poročilu navaja: Vzroki katastrofe, ki je zadela njegovo belo armado, so različni. Naivečja krivda zadene politične in vojaške voditelje, ki niso dovolj poznali psihe mas. Precenjevali so prve uspehe ter polagali premalo važnosti na organizacijo in ohranitev posesti osvobojenih pokrajin. Novincev mso dovolj vežbali ter tudi premalo skrbeli za dovoz živil. Drugi glavni vzrok leži v tem, da so množice verjele lažnivim obljubam bolševikov. Tretji vzrok pa je pripisovati tudi dejstvu, da so imeli boljševiki v zaledju neizčrpni kader pomožnih moči. Končni polom pa je pripisovati vsakemu pomanjkanju pomoči od zunaj.
Trdno smo pričakovali, je izjavil Wrangel. da nas bodo podpirali oni, s katerimi smo se v svetovni vojni borili ramo ob rami. Zapadne sile. Anglija in v mnogo manjši meri Francija sta sicer podpirali belo armado, vendar pa je bila njihova pomoč nezadostna in je prišla prepozno. Nenadno pa ie sploh prenehala. Angleži so nam obljubili, da bodo pri Arhangelsku podpirali proti-revolucijonarno organizacijo generala Millerja. Nenadoma pa so svoje čete umaknili in prepustili nesrečno belo armado njeni usodi. Posledica tega je bila, da je poginilo več tisoč naših najboljših ljudi. Na severu so obljubili Angleži generalu Judeniču pomoč, istočasno pa so se za našim hrbtom pogajali s sovražnikom in mu s tem omogočili popolno uničenje Judeničeve armade. Čete francoskega generala Ansel-ma, ki so zasedle Odeso, so svoje postojanke takoj zapustile, ko so prispele vesti, da prihajajo boliševiki. Tudi postopanje francoskega generala Janina, ki je izročil Kolčaka boljševikom, je neopravičljivo.
Angleška vlada ie podpirala nekaj časa Denikina z orožjem in municijo. Ko pa so začele rdeče čete napredovati, ie iskala Anglija zbližanje s sovražnikom ter istočasno pozvala belo armado, naj ustavi vse sovražnosti. Lloyd Georges sam je prevzel nalogo, da uvede pogajanja z boljševiško vlado in izposluie amnestijo za pripadnike bele armade. Lloyd Georges pa se ie končno odločil za boljševike in s tem je bila usoda naše akcije definitivno zapečatena.
Oktobra 1920. se je pričel naš umik.
Pripadniki bele armade so bili razdeljeni na razna taborišča na Galipolu, Lemnosu. v Srbiji. Bolgariji, Rumuniji in Grčiji. Takrat sem izplačal francoski vladi 700 miljonov frankov za preskrbo beguncev. A kljub temu so postopali Francozi z menoj kot renitentnim generalom. Francoski general Brousseau, komandant taborišča na Lemnosu, je s silo izganjal naše ljudi na ladje, da bi jih transportiral v sovjetsko Rusijo, kjer jih ie čakala gotova smrt. Končno je francoska vlada izdala proglas, s katerim je odvezala moje čete dolžne mi pokorščine. In to je bil konec moje akcije.
Snažni zobje
Dobro žvečenje je pol prebave. Za to so potrebni dobri snažni zobje. Kdor želi svoje zobe najbolje negovati, ta bo redno uporabljal <Pebeco> pasto za zobe. Okus je prijeten in osvežujoč.
PEBECO pasta za zobe.
Smrt jezikoslovca Tfeomsona
Danska je izgubila zopet enega svojih prvih, najboljših mož — jezikoslovca Viljema Thomsona. Ce ie bil pokoini G. Brandes bruhajoč vulkan, je treba reči da je bil Thomson mirno sijoča zvezda. Visoko omikani svet ve dobro, kaj izgublja Danska v Thomsonu in kaj vesoljno človeštvo.
Thomson je že v rani mladosti pokazal izredno nadarjenost za tuje jezike. Učil se jih je z nepopisno lahkoto in je v tej smeri odkril presenetljive stvari. Mnogo se je pečal tudi s Slovani imel je velike prijatelje v Rusih in Cehih. za katere ie mnogo storil. Njegov fenomenalni talent ga ie uvedel v krog učenjakov svetovnega slovesa in malo je bilo držav in vlad. ki ne bi ga bile odlikovale za njegove vsestranske neprecenljive zasluge.
Odkopavanje Herkulanuma
V pondeljek zjutraj ob pol 11. ie zasadil italijanski kralj v navzočnosti rimskega naučnega ministra Fedeleja prvo lopato v zatrpani Herkulanum. S to simbolično gesto se je začela zadnja etapa odkopavanja Herkulanuma, katerega so svojčas pokrile plasti lave iz Vezuva.
Ceremonije so nudile zelo pestro sliko. Hiše v Herkulanumu so bile okrašene z zastavami, z balkonov so visele preproge, zelene trte in oljke pa so sliko krasno izpopolnjevale. Ko je kralj zasadil lopato v otrdelo lavo. je dal poseben delovodja delavcem znak za začetek dela. Zaropotali so stroji, delavci pa so jeli nakladati pepel in kamenje na vozičke. Doslej se je pokazal že tloris starega gledališča ter no-tanjščina neke hiše z divnimi freskami. Tudi so že našli smer dolge ulice.
■ ■nat	1	• v v • v •
Milijonarke iščejo ženinov
V Chicagu so našteli zadnjič 150 žensk, katerih premoženje presega nad en milijon dolarjev. Med temi bogatin-kami je samo 40 omoženih. 95 je vdov, ostale pa so še samice. Mnogo milijonark je začelo karijero kot navadne delavke. prodajalke itd. Sčasoma so se povzdignile do vodilnih mest in so postale milijonarke.
Seveda je treba pomisliti, da en milijon dolarjev v Ameriki še De pomeni
bogve kakšnega premoženja. Vendar pa je vsotica prav lepa in čedna, da si človek z njo mehko postelje za stara leta. Ta sreča Američanom očividno ni naklonjena, zato bi morda bilo dobro, če bi začeli svojo srečo pri bogatih Američankah poskusiti evropski lepotci.
Šaljapin na Dunaju
Poročali srno že, da so^Dunajčani naravnost ponoreli za šaljapinom, ki gostuje te dni dvakrat v Državni operi. Ljudje so pokupili za njegovi predstavi »Borisa Goduno-vac in »Faustat vse karte že pred par tedni in sedaj prodajajo vstopnice naprej z ogromnim dobičkom. Cene so dosegle že desetkratno višino, lov za kartami pa je kljub temu še vedno živahen.
Kakšni prizori so bili pred gledališko blagajno, je težko popisati. Ne gledališki sluge, ne policaji niso mogli vzdržati reda. Ob tej priliki si videl, kakšna zverina je človek, kadar se poganja za denarjem. Ljudje so se suvali, klofutali in pretepali, samo da so prišli na svoj račun in napolnili svoje žepe.
X Tretja univerza Finske. V finskem mestu Abo so te dni svečano otvorili tretjo finsko univerzo, ki nosi ime Turun Iliopisto. Univerza je privaten zavod s pravico javnosti, predavanja pa se vrše izključno v finskem jeziku. Do njene realizacije so pripomogli prispevki finskega prebivalstva, po številu 22.000 ljudi, v prvi vrsti kmetov.
Kako se je poročila Pola Negri
V soboto popoldne se je poročila v Parizu znana filmska diva Pola Negri, ki nosi od poroke naprej ime kneginje Medivani. Njen mož je gruzinski knez Sergej Medivani. Poroka se je vršila v mestecu Sercincourtu, kjer ima Pola Negri dvorec.
Ob 4 popoldne se je ustavila pred mestno hišo lepa limuzina, iz katere je stopila Pola Negri. Bila je zelo bleda. Glavo ji je krasil svilen pajčolan, okrašen z diamanti, V ušesih je imela dva dragocena bisera, vrat pa ji je pokrivala biserna ogrlica. Poročna obleka je bila prepletena z dragimi kamni. Nevesto je spremljala njena mati, gospa Cha-lupel. Za njima je šel ženin, s katerim je bil oče. Knez je bil oblečen v frak in je imel na glavi neizogibni cilinder. Poroka se je izvršila v veliki dvorani mestne hiše, kjer se navadno sklepajo take reči.
Točno ob pol 5. sta Pola Negri in Sergej Medivani izrekla usodni >da:. Priče, knez Demidov in Nulewitz, gospa Veri in Clifford Harmon, Američan, pa so podpisali poročne listine. Pred mestno hišo se je med tem zbrala skupina seljakov, ki so od veselja streljali s puškami. Po dovršeni formalnosti se je družba podala k skupnemu obedu, katerega se je udeležil le najožji krog. Pola Negri izjavlja, da je sedaj najsrečnejša ženska na svetu, ker je res našla moža, ki ji je dal občutiti pravo ljubezen.
BELA SESTRA
•Moiiumentalno filmsko delo v 11 velikih dejanjih. — Prekrasna vsebma. — Lepi naravni posnetki. — Izbruh Vezuva in njegova strahovitost. — Skrivnostna lju. bežen bele nune. — Krasni igralci. — Izvrstna igra. — Vsled ogromne dolžine filma (oba dela v enem sporedu) se vrše predstave ob:
4., četrt na 8.in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Ljubljani. Tel. 2124 Cene nezvišane.	Sredina mesta.
Rastlina, ld pomlaja ljudi
Listi poročajo, da se sedaj v Rusiji z vso resnostjo proučuje rastlina, katero je izročil indijski maharadža učenjaku Gagernu. Ta skrivnostna rastlina ima svojstva, ki pomlaiajo ljudi in živali. V krajih, kjer raste, dosežejo ljudje visoko starost in tudi tipi so izredno lepi. Vse to priča, da vpliva ne le na dolgost življenja, ampak tudi na lepoto ljudi. Indiisko pleme, ki prebiva v krajih, kjer raste lukatata (tako ie ime tej rastline), ie krasno raščeno, ne pozna tolstih ljudi in tudi ne plešastih glav. Ljudje uča-kaio 130 do 140 let.
Lukatata ie bila znana že davnim rodovom. Cai iz njenega cvetja čisti kri in pomlaia človeka. Čudno pa je, da se zatekajo v. predele lukatate celo sloni kadar ostarijo. Tudi živali torej čutijo življensko silo in pomlaievalno moč lukatate.
Policijski ravnatelj — morilec lastne hčere
V	Napolju se je te dni odigrala nenavadno krvava tragedija: 66 letni bivši policijski kvestor Borelli je umoril svojo hčerko Klorindo, ki je imela nedovoljeno razmerje s svojim svakom. Dogodek je tudi za južnjake vroče krvi senzaciia prvega reda.
Oče, hčerki in zet
V	ulici Parco Margherita št. 5 je stanovala družinica štirih liudi: penzijo-nirani policijski kvestor Borelli, njegovi hčerki Klorinda in Erzilija ter Bo-rellijev zet Vittoria, ki je imel za ženo starejšo kvestorjevo hčerko Erziliio. Cetvorica ie živela mirno življenje v družinskem zatišju. Sosedje niso nikoli slišali prepirov: oče. hčerki in zet so se dobro razumeli, med vsemi štirimi je vladala iskrena harmonija.
Mir v hiši pa je bil samo navidezen. Borelli je nameč že pred časom opazil, da je vrgla neomožena Klorinda oko po možu svoje sestre. Armand je njeno ljubezen sprejel in da bi se izognil neprijetnostim. je pobegnil od tasta ter se nastanii v drugi ulici. Tja ie hodila Klorinda k njemu na obiske. Očeta je silno bolelo, da je Klorinda otela moža lastni sestri; skušal je večkrat posredovati, da bi razmerje prenehalo in da bi se Vittoria vrnil k Erziliji: njegove intervencije pa so bile zaman. Ko je videl, da ne doseže nič. se je hotel izseliti iz Napolja. temu pa se je upirala Erzilija. ki je videla v očetu zadnjo oporo, s katero bi se stvar popravila. Borelli je kmalu prišel v mučno zadrego; pomagati ni mogel, a je moral, kajti sramota Klorinde je prikipela do vrhunca. To ni dalo možu miru ne podnevi ne ponoči.
«Zaklal te bom v spanju!»
Vendar, preden je segel po skrajnem sredstvu, je skušal oče pregovoriti Klorindo, naj napravi zapeljevanju svaka konec. Klorinda pa se ni dala ugnati Vztrajala je trdovratno pri svojem in ko je oče videl, da ne more opraviti nič, ji je v nedeljo zagrozil: «Ce greš nocoj k njemu, te bom v spanju zaklal!* Klorinda ie na to grožnjo odgovorila s pomilovalnim posmehom.
Pozno zvečer se ie vrnila Klorinda domov. Zaspala je. Borelli pa je vstal, šel v kuhinjo, poiskal oster nož za se-
Za binkoštne
praznike
priporoča gospodom, posebno botrom, svojo zalogo najfinejšega češkega m angleškega lahnega sukna ter priznano najboljši krojni atelje tvrdka: DRAGO SCffVVAB, Ljubljana.
kanje mesa in vdrl v Klorindino spalnico. Klorindo je ropot predramil, toda grozne namere očeta ni slutila. Spoznala je resnost položaja šele tedaj, ko je oče zamahnil z nožem po njej'. Šinila je pokoncu in se vrgla na očeta, ki pa ie ves besen sekal okrog sebe in zadal hčeri 40 težkih ran. Tako je Klorinda obležala mrtva na tleh v nočni košulji. Kri je vrela iz njenih ran in pokrila tla sobe.
Morilec piše pisma
Ko je Borelli videl, da se žrtev več ne gane, je zaklenil Klorindino spalnico in šel v svojo sobo. Tam se je preoblekel in napisal več pisem, v katerih je pojasnil motive svojega dejanja. Nato se ie odpravil na ulico. Bilo je še mračno jutro, svetilke so mežikale v motnem vzduhu in vratar hiše, v kateri je stanoval kvestor. ie brljavo pometal svoio sobico.
«PeIjem se v Rim»
Hišnik se je začudil, kako ie kvestor vstal tako rano, ko ga ni videl nikoli pred 9. uro. Toda gospodu se ie zelo mudilo. Na vprašanje, kam kani tako zgodaj, je dal Borelli odgovor: 'Mudi se mi v Rim>. Po teh besedah se je odstranil.
Cez pol ure se je kvestor javil na policiji. Zahteval je dežurnega uradnika, kateremu se je predstavil v nervoznem tonu. Dejal je: <Sem bivši kvestor Borelli; poite k meni na dom — tu imate ključe; v svoji spalnici leži moja hčerka Klorinda zaklana. Umoril sem jo, ker je omadeževala moje pošteno ime.»
Policijskemu uradniku se je na prvi mah zdelo, da se staremu možu blede. Prosil ga je zato, naj ga spremi na dom. Borelli je še! in tako ie policijski uradnik v njegovi navzočnosti moral ugotoviti, da je starec govoril žalostno resnico. Klorinda je bila že mrzla; na tleh se je našel krvavi nož, s katerim je Borelli zaklal lastno hčer. Rana, ki je povzročila smrt radi izkrvavitve, je bila 50 cm dolga. Poleg kuhinjskega noža je policija zaplenila v stanovanju še dve brivni britvi in pet pisem, katere je naslovil morilec na policijskega ravnatelja, preiskovalnega sodnika, državnega pravdnika, hčer Erziliio in svojega zagovornika advokata Papa.
Preiskava proti morilcu je že v teku.
X Eden, ki je vedel za tajno Rudolfove smrti. V soboto so na Dunaju pokopali upokojenega dvornega svetnika policijske, ga ravnateljstva Franc Sudowskcga. S po. kojcikom je legel v grob mož, ki mu je bi. la natančno znana maverlinška tragedija. Sudcr»-sky je bil dvorjanik baronice Marije Večere, toda ni o stvari nikoli govoril m tudi ni ostavil nobenih pisanih spominov.
X Naraščanje kremacii ne Dunaju. Število vpepelitev v dunajskem krematori. ju stalno narašča. Dočim se je dalo 1923.
sežgati samo 58 ljudi, kaže statistika iz lan skega leta, da je število vpepelitev v pre» tečenem letu poskočilo na 2291. En sam krematorij Dunaju ne zadošča več in mest. na občina se bavi z načrtom zidave novega krematorija v Doblingu.
Porota
Ljubljana, 18. maja.
Posilstvo
Danes dopoldne se je zagovarjal pred porotniki posestnik Nace Brodar iz Dol pri Moravčah, obtožen posilstva. Razprava ic bila tajna.
Nace je bledikast, dokaj prikupljiv fant, ki je zanikal vsako krivdo, češ, da se ni» česar ne zaveda, ker je bil tisti velikonoč. n: pondeljek pijan.
Priče so bile večinoma stare ženice, a par mlajših ni nič kaj Ijubeznjivo zrlo na staro Franco. radi katere je bil Nace na zatožni klopi.
Porotniki so na stavljena 4 vprašanja glede krivde obtoženca {»trdili. Ker so potrdil tudi vprašanje glede pijanosti, jo bil 271etni Nace Brodar spoznan krivim, da je na velikonočni pondeljek ponoči v popolni pijanosti v Rjovici pri Moravčah 661etno Franco Močilnikar zagrabil čez pas jo vrgel na posteljo, držal z obema roka« ma za vrat, ji grozil, da jo bo umoril, če ne bo tiho in jo posilil, vsled česaT je bil radi pijanosti obsojen na 2 meseca zapora.
Zagovarjal g-a je dr. Švigelj.
Tatvina in poneverba
Uradnik J. L. iz Šiške je oženjen mož, ima enega otroka, a lani je bil tako nesre« čen, da je zgubil službo. Najbrže je moža tc zapeljalo, da je zašel na krivo pot.
Lani oktobra je prišel k svoji sestrični Pepci v Dravljah in ostal tam kakih 14 dni. Opazil je, da ima Pepca precej denar, ja, ki ga je dobila v bolnici za dobavljena živila. Dne 22. oktobra je vlomil v njeno škrinjo in ji vzel 10.300 Din. Oglasil se je tudi pri sestrični Ivani, ji dejal, da se je radi odprave plodu pri policiji nespretno zagovarjala in izvabil od nje 1000 Din, češ, da jih bo dal dr. Fakinu, da ji ne bo tre. fca hoditi k sodniji.
Premeteno je znal priti pri tvrdki Jax do koles. Ker je vedel, da bo dobil na svo« je ime kvečjemu eno kolo, je vzel še dve kolesi na druga imena.
Lani dne 3. aprila je prišel k tvrdki Jax in kupil kolo znamke «Kaiser» za 3500 Din na svoje ime. Takoj je plačal 500 Din, a na obrokih le 300 Din, potem je pa kolo prodal znancu Matiji za 1000 Din. Dne 8. maja lani je spet prišel k Jaxu rekoč, de bi rad v imenu svojega bratranca Pe. tra v Kranju kupil kolo znamke «Styria» za dogovorjeno kupnino 3162 Din, na račun je dal 250 Din, a ostalo jc obljubil plačati v obrokih. Tvrdka mu je res dala kob, ki ga je prodal Joži Z. v Dravljah za 1550 diijaTjev.
Tvrdka je poslala bratrancu račun, pred« no pa je pošta ta račun vrnila, češ, da je Peter neznan, je obtoženi vzel še eno kolo rekoč, da ga naroča posestnik Janez O. iz Ločnice. Predložil je tudi nekak naročilni listek. Opoldne je poslal po kolo znamke «Dirrtopf» brata, ki ga je res dobiL Ko je tvrdka Jas poslala tudi Janezu račun, ga je pošta vrnila, češ, da je nepoznan.
To kolo je tvrdka pozneje dobila nazaj. Obtoženec je svojo krivdo deloma priznal, izgovarjal pa se je s stisko, v katero je zašel.
Porotniki so stavljena vprašanja z večw no glasov potrdili in je bil obtoženi obso» jen radi hudodelstva tatvine, goljufije in pregreška po § 101 kaz. zak.
na 18 mesecev težke ječe s poostrenjem.
Senatu je predsedoval svetnik Janša, obtoženca je zagovarjal dr. Gruden, a dr« žavnop ravdništvo je zastopal drž. pravd namestnik Lavrenčak.
Razprava je trajala do 19. ure. Jutri se vrši razprava proti Francetu Pernetu m to» varišem radi težke telesne poškodbe.
Koliko je Italijanov v Dalmaciji?
Borba za nettunske konvencije
Fašistični «11 Popolo di Trieste» je ne« davno objavil dolg članek o razmerah I tali« janov v Dalmaciji z nasvetom za vzdrže« vanje italijanske propagande ob dalmatin« skem brežju. «Piccokw> ni smol zaostati za akrbjo v korist Dalmacije in zato je odpo« toval eden njegovih najboljših sotrudni* kov, znani novinar Mario Nordio, na naš morski breg-, s katerega pošilja svojemu listu opise življenja in tipdjenja Italijanov v jugoslovenski Dalmaciji. Priobčeni članki so sestavljeni tako, kakor si jih pač želi «Piccolo» v italijanskem razpoloženju na* pram naši Dalmaciji, katero smatrajo za svojo zemljo, dasi je na njej le peščica ita« lijanskcga življa. Mario Nordio gleda okoli sebe in izprašuje ter zaključuje s prav ž a* lostnim dejstvom, da je Italijanov v Dal« maciji vedno manj, da je poitali jančevanje ponehalo in da v prihodnji generaciji ne bo več toliko znanja italijanščine, kakor ga je sedaj.
Iz njegovih izvajanj prinašamo le neko« liko posnetkov:
Tujci pri svoji lastni zibeli in ognjišču.
Danes se Italijani v Dalmaciji ne morejo več boriti. Tujci so pri svoji lastni zibeli in ognjišču. Nič <~ braniti se. Njihov _ da do kedaj? aše smo živi, tudi če se-^že nekaj let ne govori več o nas, toda naše moči pojemajo. Bratje, ne pozabite nas!»
Ko so optirali za Italijo, gotovo niso mi« slili na ločitev od svoje rodne zemlje. Vsled izostalega odobrenja nettunskih konvencij in vsled aplikacije prejšnjih dogovorov s strani Jugoslavije se nahajajo v zelo ne« varni situaciji, ki jih izroča vsaki samovolj« r.osti in zlorabi. To je nevzdržljiv položaj. Ne pride v poštev toliko politična perse« kucija. ampak ekonomska in ako se da ta« ko reči, administrativna. Gospodarji v Beo* gradu so si nadeli za odstranitev Italija« rov nalogo, da jih utrudijo, jim onemogo« čijo vsako delovanje, jim izpodmikajo tla izpod nog in jih mučijo z gospodarskimi ia upravnim odredbami toliko časa, da sled tjič odidejo.
V Šibeniku.
V dvoranah zgodovinskega poslopja na« sproti katedrali se osredotočuje italijansko življenje v Šibeniku. To je sestajanje «pre< ostalih«. Pred pustom pa plešejo tam v prvem nadstropju na italijanskem konzula« tu. Z odhodom italijanskih čet so odšle stotine italijanskih družin. Okoli tritisoč Italijonov je bilo v Šibeniku pred vojno, za časa okupacije še več. Sedaj jih je par sto« tin. V šoli, ki je nekdaj cvetela pod «Lego Nazionale» in v kateri je bilo 160 učencev, ie sedaj 13 otrok. Otroci onih, ki niso ita« lijanski državljani, morajo posečati slovan« ske šole. »Spominjajte se nas!»
Zader.
Zader. ki je najčistejši biser italijanstva, brez najmanjše primesi, zahtevajo Jugoslo« veni na ves glas. Izguba Zadra se razglaša kot narodna nesreča in kot najobčutnejši udarec glede tcritorijaJne in sentimentalne enotnosti Dalmacije. Ena izmed glavnih na« log bodočih generacij bo — tako je pisal reki jugoslovenski list — doseči, da se Za« der vrne v naročje matere Dalmacije.
Vojaška oblast napram Italijanom.
Še leta 1924. in 1925. so Srbi simpatizirali z Italijani in na proteste Hrvatov in Slo« vencev so odgovarjali: «Pustite jih, naj go« vorijo. Ne v Zagrebu in ne v Ljubljani, ampak v Beogradu se dela nolitika. In mi smo prijatelji Italijanov.« Danes ni več t«» ko. Prišlo je do radikalne izpremembe tud! v visokih srbskih vojaških sferah, ki poši« Ijajo v Dalmacijo na poveljstva Italijanom sovražne ljudi. Treba navesti le generala Daskaloviča, ki je pustil v Splitu za seboj spomin, katerega ne bo mogoče kmalu iz« brisati. Tam ni bilo še nikdaT ljutejšega sovražnika Italijanov. On je hotel v dveh letih pregnati Italijane iz Dalmacije. (Da« skalovič jc spisal knjigo o italijanskem po razu pri Kobaridu.)
Zveza Trsta z Dalmacijo.
«Kumanovo» plove proti Splitu ... Ele« ganten brod, ki predstavlja najhitrejšo zve» zc med Dalmacijo in Trstom. Trst ni več središče italijanskih pomorskih zvez z Dala macijo. Najhitrejše in najboljše zvezne črte med Trstom in Dalmacijo so v jugo* slovenskih rokah. Z bolestjo občutijo to italijanske skupine, ki so ostale, da branijo svojo pravico in svoj jezik v mestih in na otokih jugoslovenske Dalmacije.
Kdor potuje v Dalmacijo ali iz nje. sc raje posluži jugoslovenskih črt, ki so tudi cenejše. Brzobrod dubrovniške družbe do« vrši pot Trst»Gruž v 26 urah, italijanski «San Marco» pa vozi isto pot 31 ur. Enako so druge italijanske zveze neugodne. Obe« tajo se novi in hitrejši brodovi. Poslej bi bilo treba vsaj za velikonočne praznike iz« menjati namizne prte v prvem razredu...
Predlaga se revizija italijanskih pomor« skih zvez z Dalmacijo te italijanska zasta« v a si mora priboriti primat na morski poti v Dalmacijo...
Okoli 7000 Italijanov. Nedostaja ene generacije.
Na vprašanje: koliko vas je sploh še v deželi? odgovarjajo Italijani: Bili smo... bilo nas je, ali vemo, koliko jih je bilo, toda mi vprašamo: koliko Vas je sedaj? — Sedem, osem tisoč, morda deset, ako všte« jemo tudi one, ter niso optirali za italijan« ako državljanstvo. Morda je nas toliko, morda manj.
Po statistiki leta 1910. jih je bilo nekaj nad 16.000. Italijanski patriotje pa so si do= mišljali, da jih je okoli 50.000.
Problem opcije je težak. Optirati ali ne optirati? Sprejem jugoslovenskega država ljanstva je pomenil izgubo vsake pravice do italijanstva in je mogel označiti končni odmik od velike italijanske družine. Po drugi strani je opcija za Italijo napovedo« vala odpoved od lastne zemlje in izjavo, da so tujci na rodni grudi. Slednjič se je opci« ja smatrala za narodno dolžnost. Dane« lahko vprašamo: ali je bila v korist ali v škodo? Nekateri trdijo, da brez opcije za Italijo bi bili dalmatinski Italijani brez var« stva izročeni samovolji večine, drugi pa sedijo, da bi dala skupina Italijanov, uvr« ščena med jugosloven.sko maso z enakimi pravicami in dolžnostmi, naši manjšini več razmaha rn moči, da bi se lažje uveljavi liala. Preprečil bi se bil tudi odhod števil« nih družin.
Pretresljiva je konštatacija, da nedostaja ene cele generacije. Ni ljudi, starih okoli 30 let Odšli so oni, ki »o bili v dobi, da ai ustanove družino.
Rešitev je v aplikaciji dogovorov, zlasti nettunskih konvencij, na kar bi si italijan« ski živelj znova opomogel kvišku.
V Splitu.
Split je najvažnejše in najkompaktnejse središče Italijanov v Dalmaciji. Ali že dolgo časa ni Split italijansko mesto. 2e pred vojno je prevladal hrvatski element. Okoli 8000 jih je optiralo za Italijo. Ali sedaj se je to Število znatno znižalo. Iz mesta je odšlo zadnja leta 3000 Italijanov. Neznosen je gospodarski pritisk jugoslovenske oblasti. Onih, ki niso optirali, je tudi nekaj. V Splitu imajo čitalnico, delavsko društvo, zadrugo, ljudsko knjižnico, šolo poseča 150 otrok, imajo tudi svojo cerkev... Ni Spličana, ki bi ne znal italijanski; marsikateri noče govoriti ali razume. Toda otroci, »ki so prišli v mesto s hribov«, ne poznajo italijanščine. Tako je tudi drugod. Italijanske liste čitajo Hrvatje v velikem številu in jim morda verjamejo več kakor svojim(t)
Ne prikrivajmo si realnosti: nove generaci je naraščajo z neznanjem italijanskega jezika. Vsi poskusi, da bi se izkoreninilo italijan-stvo v Splitu, so se doslej izjalovili. Italijanščina se še vedno govori. Kak namen pa
naj bi sicer imeli pozivi: Govorite hrvatski! *
Takrat, ko je šlo za opcijo, so italijanski listi razlagali, kake koristi bo italijansko drr žavljanstvo za njihove ljudi v Dalmaciji. Sedaj pa tožijo, da so tujci pri svoji lastni zibeli in pri svojem lastnem zemljišču. Kar so si izvolili, to imajo. Tujci so hoteli postati sami in kot tujci so hoteli imeti velike privilegije v jugoslovenski Dalmaciji. Sedaj pravijo, da je njihov položaj nevzdižljiv, ali Tse bi bilo bolje, ako bi se sprejele nettunske konvencije. Tukaj Italijane čevelj žuli. Odtod vse pritožbe. Zdravilo za nje tiči v nettunskih konvencijah. Za to pa se pohod novinarja Maria Nordia v Dalmacijo smatra lahko za pomožno borbo fašistični vladi, da bi toliko bolj pritisnila za ratifikacijo nettunskih konvencij. Tam so določbe, ki bi odprle nove poti za poitalijanSevanje Dalmacije!
V	Šibeniku je bilo po mnenju Slankarja okoli tri tisoč Italijanov. To ni res. Po ljudskem štetju leta 1910. je bilo v celem političnem okraju Jugoslovenov 55.912 in samo 968 Italijanov. Mario Nordio jih je napravil pa kar tri tisoč.
Zader je po sodbi tržaškega novinarja »najčistejši biser italijanstva bree najmanjše primesi.« Resnica je ta, da je bilo v političnem okraju Zader pred vojno 70.838 Jugoslovenov in 11.768 Italijanov (več kot polovica poitalijančevcev). Kljub takemu dejstvu je Italijanom Zader _ »Žara italianissima«. Kako, da se ti ljudje v svojem boju tako radi izogibajo resnice in delajo le s potvoro in lažjo?
Neresnične so trditve o sovražnosti visokih srbskih vojaških sfer proti Italijanom. Odpadlo pa je končno italijansko zanašanje na srbski del našega naroda, češ, Hrvatje in Slovenci ne veljajo nič, Srbe pa bodo Italijani z lahkoto pripravili do tega, da jim pripustijo Dalmacijo v eksploatacijo!
Žalostno poglavje je ono o zvezah Trsta z Dalmacija Jugoslovenska plovba je pripravna, cenena, elegantna, moderna je, italijanska pa ni nič. Taka nesnaga je na italijanskih parnikih, da je mora) sam Mario Nordio javno pokarati prizadete kroge... Vsaj za praznike naj denejo čiste prte na mizo v prvem razredu! Zveze z Dalmacijo fo Trstu odpadle, ima jih sedaj »Venezia bene-detta« in Ankona se vmešava v nje. Trst ne bo nič več prispeval k poitalijančevanju Dalmacije. Trst ima danes druge skrbi po glavi.
Samo 7000 ali 8000 Italijanov je še v Dalmaciji. In radi te peščice tak boj! Leta 1910. so našteli v Dalmaciji Italijanov 18.028 (najmanj polovica poitalijančencev), sedaj jih ie 7000 ali pa še manj. člankar bi pri tem skoro rad rekel, da je bila opcija nekaj napačnega. Mario Nordio se zopet zateka k nettunskim konvencijam in išče pri njih po-življenje italijanskega razširjevanja po naši Dalmaciji.
V	splitskem političnem okraju je bilo pred vojno Jugoslovenov 95.869 in Italijanov 2357- Nordio pa pravi, da jih je optiralo
za Italijo 8000! V Splitu govorijo še vsi italijansko ali nova generacija ▼ Dalmaciji raste z neznanjem italijanskega jedka. To pa hočejo Italijani preprečiti, v to svrho napenjajo svoje sile, ker sicer bodo morali prenehati, razlagati svetu, kako se razlega po Dalmaciji sladki >si«.
Neopravičene so vse italijanske pritožbe glede Dalmacije. Jugoslovenska vlada izvaja napram italijanski m angini vse obveznosti. Italijansko kričanje o zatiranju kale le savojeralne namene fašistične stranke.
Italijanom v Dalmaciji se dobro godi, neznosen pa je v resiici položaj Jugoslovenov pod Italijo. Italijanska vlada naj kar začne tako zatirati naše brate v Julijski Krajini, kakor zatira Italijane v Dalmaciji, pa bodo peli slavo njej in njenemu načelniku Mussoliniju!
Šport
Zahtevamo red V naših športnih organizacijah!
Verificirajte prvenstveno tekmo Ilirija : Hermes 3 : 0!
Zadeva prvenstvene tekme Ilirija : Hor« mes postaja vedno bolj jasna. Kakor zna* no, je LNP naknadno odgodil za 13. t. m. določeno prvenstveno tekmo Ilirija : He» mes na kasnejši termin, ker Hermes ni mogel dobiti svojih igračev, ki so pri vo« jakih. Ta sklep je bil brez ozira na to, ali odgovarja ta navedba resnici ali ne, doce« la napačen. Da prepreči z ozirom na sta« nje prvenstvene tabele sabotiranje prven« stvenih tekem, kakor se je to zgodilo 1. t. m., je LNP storil popolnoma pravilen sklep, da se morata vršiti obe temi ob istem času in na različnih igriščih. Z zopet« no odgoditvijo tekme Ilirija : Hermes je postal ta sklep iluzoren in LNP daje se« daj zopetno možnost za sabotiranje.
Sedaj pa preidemo na drugo točko. Ko« man da 40. pp., kjer služijo trije igralci Hermesa, izjavlja, da ni nihče prosil za dopust teh igračev ter da bi se vojakom, ako bi se bila vložila tozadevna prošnja, kakor vedno bil dovolil dopust za odigra« nje gornje tekme. LNP. je torej storil svoj sklep očividno na podlagi napačnih informacij.
Končno pa treba opozoriti še na to: Ali LNPu ni znatno, da se je tekma Ilirija : Hermes v zmislu pravil vendarle vršila? Sodnik g. Ahčan jo je pravilno 15 minut po določenem času odžvižgal z rezultatom 3 : 0 za Ilirijo. Niti sodnik, niti Hermes, niti Ilirija ni vedela o kaki odgoditvi. Kdaj se je torej sklenilo, da se tekma odgodi? Najbrže po dovršenem činu, ko je Hermes v zmislu pravil že izgubil tekmo, in še to cx praesidio!
Ne gre za to. kateri klub bo padel v II. razred, gre edinole za to, da se elimini« rajo iz našega športnega življenja metode, vsled katerih nimajo do naše vrhovne no« gometne organizacije razven nekaterih oseb zaupanja niti naša javnost niti naši klubi.
Iz gornjih vzrokov moramo v interesu reda m morale v našem športu odločno zahtevati, da LNP brez odlaganja verifiei« ra tekmo Ilirija : Hermes s 3 : 0. Ne bomo na tem mestu razpravljali, ali zasluži Her« mes po svoji moči, da pade v drugi razred Toda LNP nima pravice s svojimi sklepi «korigirati srečo* poedinih klubov, ki iglra tudi v športu veliko vlogo.
Službeno iz LNP. Seja upravnega od. bora se vrši jutri, v petek ob 20.30 v posebni sobi kavarne »Evropa«. — Tajnik I.
Službeno iz JHS. Danes zvečer ob 20. seja upravnega odbora jugoslov. hazena saveza v kavarni Emona. Naprošajo se vsi gg. odborniki, da sigurno prisostvujejo se» jI Važno. — Tajnik.
Nogometni program prihodnje nedelje. Na igrišču ASK Primorja se odigra v ne« deljo, 22. t. m. semifinale med Ilirijo tn Pnmorjetn za prehodni pokal LNPa, Zma. govalec igra na praznik 26. t. m pokalni
finale s celjskimi Atletiki. — V soboto, 21. t. m. abuoivirata Ilirija in Hermes na« knadno svojo ponovno prvenstveno tekmo; drugorazredno prvenstvo se nadaljnje v nedoljo s tekmo Panonija in Slavija, 26. t. m. pa igrata Krakovo : Svoboda.
Tekma KASK : ASK Primorje odpo, vedana. Celovški Amateur Spartklub, ki bi maral v soboto 21. in v nedeljo 22. t. m. odigrati z ASK Primorje revanžni nogom. tekmi, je včeraj brzojavno odpovedal go« stovanje ter se bosta tekmi odigrali na po« znejši termin. Vsled tega je stopil ASK Primorje v pogajanja z zagrebško Conoor« dio, da bi odigrala v nedeljo prijateljsko tekmo v Ljubljani.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes, v četrtek ob 17.45 trening na dva gola med I in II. garnituro. Postava moštev je raz« vidna v članski knjigi in v garderobi. V garderobe pridite najkasneje ob 17.30. — Načelnik.
Uspeh Stanka Žgurja na Dunaju. V nedeljo se je vršilo na Dunaju mednarodno tekmovanje na 5500 m dolgi progi «Ring« Run&», katerega so se udeležili poleg iS) atletov iz Avstrije, .iemčije in Madžarske, tudi štirje Jugosloveni. Od Jugoslovenov je dosegel najboljši placement Stanko 2gur, član ISSK Maribora in si priboril srebrn pokal. Uspeh mladega atleta priča, da je v domačem športu vsekakor nevaren kon« kurent in da v bodoče lahko doseže s pri« merno nego svojih sposobnosti še boljše rezultate.
Davi&cup. Prvo kolo je končano in tudi drugo se že nagiblje h koncu. V pr« vem kolu so zmagali Južna Afrika nad Ir. sbo, Švica nad Avstrijo (3 : 2), Danska je porazila Holandsko (5 : 0), Anglija Šved« sko (4 : 1) in Indija Španijo (3 : 2). Senza« cija drugega kola je bila lahka zmaga Nem čije, ki je letos prvič po izbruhu vojne zo« pet nastopila, nad Portugalsko (5 : 0). Ce« ni so eliminirali Grke (4 : 1), Italija Ogr« sko (3 : 2) in Francija Rumunijo (4 : 1). Koncem tedna nastopi Indija proti Jugo« slavij! Tekme se vrše v Zagrebu. Istočas« no se pomerijo Belgijci s Poljaki, Anglija z Dansko in Švica z Južno Afriko.
Najsigumejše v porabi, torej najboljše.
REFORM
steklenice
za konzerviranje sadja in po« vrtnin v vseh velikostih teT vse druge pritikline in Zu« panflevo knjigo: Konzervira« nje sadja in povrtnln ima v zalogi tvrdka
LOVRO PET0VAR, Ivanjkovci.
Ceniki se pošljejo na zahtevo.
PEKARNA
v Zagrebu, v sredini mesta, z lepim stanovanjem in lokalom s vsem inventarjem ceno nappodaj. Ponudbe poslati „Za 12.106" na Publi-
citas d. d., Zagreb, Gunduličeva 11. axiDQcxiaDnncr]nnonnoix]DQnoociao
Foto
aparati In
potrebščine po nizkih cenah ▼ zalogi
drogerija ANTON KANC, sinova, Ljubljana
Židovska ulica Štev. 1. Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine.
Malinovec
in 9 VTsfc najfinejših sokov nudi poceni <Brezai-kohotaa produkciji«, Ljnb-Ijarta, PoIjlMkJ na»ip 10-b.
15202
V Ptuiu in okolici
so takoj na prodaj:
1.	Dvonadstropna stanovanfska hiša v Prešernovi ul. 27
i dvema stanovanjskim hišama na dvorišču (9 stanovanj, 13 sob) in drugimi mamšimi poslopji (drvarnica, pralnica in vrtna hišica' vsa zazidana ploskev 338 m2. Poleg h'še stavbišče, zemljišče in vrt v izmeri 1043 m2 ter lasten vodnjak.
2.	Enonadstropn* vita v Vičavi, hiš. št. 50/1, oddaljena od Ptuja 15 min. z zidano teraso, zazdana ploskev 198 m2, poleg vile vile vrt in zemljišče 3224 m2, 6 sob lasten vftdnjak.
3.	Pritlična hiša v Vičavi, štev. 24, štiri sobe, zazidana ploskev 51 m1 z vrtom vinogradom in njivo v izmeri 4554 m2.
4.	Pritlična hiša na Zg. Bregu (vložek št. 42) s parcelo
3213 m2.
Zelo ugodni plačilni pogoji!
Del kupnine ostane lahko vknjižen. — Ponudbe sprejema in poiasnila daje odvetniška pisarna
dr. A. Remec, Ptuj, Minoritski trg.
Naznanilo.
Tvrdka POK
NASLED.
Mirko Bom
LJUBLJANA
Stari trg itev. 14
naznanja cenjenemu občinstvu,
da otvori dne 1. junija
svojo popolnoma na novo preurejeno in bogato založeno špecijelno trgovino vsakovrstnih najmodernejših
KLOBUKOV
ter se za cenjeni oblak najtopleje priporoča. Cene smerne!	Postrešba točna!
Istotam se bodo sprejemali tudi klobuki v popravilo.
Razpis.
Krajni šolski svet Grosuplje razpisuje oddajo
zidarskih in tesarskih del
štirirazredne osnovne šole y Grosupljem.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti zapečatene najpozneje do incl. 10. junija 1927 opoldne pri ..županstvu Grosuplie", kjer so na upogled ponudbeni pogoji in drugi podatki.
Krajni šolski svet Grosuplje,
dne 16. maja 1927.
Zapustil naju je najino vse, srčno ljubljeni soprog in oče, gospod
malho Čop.
Prerano nama ga je vzela kruta zahrbtna bolezen. Na srečno svidenje tam, kjer vsabnejo vse solze in mine trpljenje.
CELJE, dne 17. maja 1927.
Žalujoči:
Jelka Ia Boiena ter rodbin' 600 fa SkaL
5993
OGLAS.
Na temelju rešitve sodišča beograjske občine se bodo oddala po ponudbi skrajšanim potom ia-le deda:
I.
Naprava voznega dela ulice od ®bateg» asfalta v debelosti 5 cm na betonski podlagi, debeli 20 cm, z vsemi zraven spada-Jočšmi deli: odstranitev obstoječega pločnika iz lesenih prfaern ali iz lomljenega kamna, prebiranje in deponiranje mate-rijala na določeno mesto po navodilih nadzornih organov. Naprava vrhne plasti (posteljice) kakor tudi njeno valjanje; odvoz odvečne aH dovoz potrebne zemlje. Naprava ivičmega (obrobnega) kamna na betonski podlagi.
Površina ulice, ki se ima asfaltirati, znaša okrog 56.400 kv. metrov in sicer:
Nove betonske podlage v debelosti 30 cm	24.500 m' ojačanja staire betonske podlage z novo plastjo v debelosti 7 cm 31.900 m*
skupaj 56.400 m*
V ulicah, kjer se vrši tramvajski promet, je treba odstraniti staro betonsko podlago in izdelati novo. Treba je 4390 m* betona.
II.
Tlakovanje ulic s kamenitimi kockami, prizmami ali z drohnimi kockami na betonski podlagi v debelosti 15 in 20 cm in s plastjo peska v debelosti 3 cm med betonom in kamettitim materijalom. Zalivanje špranj z bftumenozno zmesjo za eno tretjino višine Sprani z vsemi ostalimi predhodnimi deli kakor pod I.
Površina ulic. ki se imajo na ta način tlakovati, znaša okrog 92.700 m1 — 92.900 m* in sicer:
z drobnimi kockami 8—10 cm m* 213.600 m1 s kockami 10—12 cm — m' 6.000 m1 s kockami 12—14 cm — m* 23.000 m* s prizmami 14 in 16 cm — m* 23.400 m1 s prizmami od 16 cm m*	16.700 m*
vsega skupaj m* 93.700 m*
Materij al — vse kocke odnosno prizme in ivlfinjake daje na razpolago občina na licu mesta.
ra.
Naprava ali popravilo makadamskih cest z vsemi zraven spadaiočimi deli kakor pod I. za nove. s potrebno dobavo gramoza za ceste, ki se naj popravijo, s potrebnim valjanjem viiraje plasti in pločnika, samim valjanjem kolovoza za cc»te. ki se imajo popraviti; naprava odvodnih kanalov ob strani in hodnikov za pešce.
Površina voznih delov cest znaša okrog 56.000 m8.
Hodnikov za pešce okrog 20.800 m*. kanalov za vodo 17.400 m v dolžini.
Pozivamo podjetnike da predtože svoje ponudbe Tehniški upravi (Jugovičeva ulica br. 1) do 11. dopoldne na dan 20. maja t 1. Ponudbe morajo biti opremljene s predpisano taksno maško v iznosu 100 Din in predložene v zatvorjeni kuverti z napisom: »Ponudba za tlakovanje ulic v Beogradu. Ponudnik N. N.». Ponudbi j« treba Priložiti tudi vse potrebne dokumente. ki jih predpisuje zakon o državnem računovodstvu.
Varščino je treba položiti pri blagajni beograjske občine en dan pred dnevom, ko se je vložila ponudba. Reverz o položeni varščini Je treba pridejati ponudbi sami. Varščina je 5 % za naše in 10 •/• za inozemske podjetnike, ako Je položena v gotovem novcu, ako pa je v državnih vrednostnih papirjih', po borznem kurzu; a z ozirom na vrednost prevzetega deSa. Ta. vrednost se izračuna na temelju ponudb samih podjetnikov, ako se količine dol pomoože z danimi cenami po kvadratnem metru.
Ponudbe lahko obsegajo cene z ozirom
1.	na vsa dela: asfaltiranje in tlakovanje s kamemitimi kockami ali prizmami z dvema alternativama:
a)	kot prevzemnik vseh del.
b)	kot delo v režiji na račun občane s pogojenim ponudenim odstotkom pod naslovom nagrade za organizacijo posla, potrebno orodje režijske stroške itd., razen zaslužka pri materijaJu. ki ga daje občina (kamen in pesek).
V	tem drugem slučaju morajo ponudniki vendarle staviti poedtae cene za vsako delo posebe z izjavo, da Je to maksimalna cena za dela v režiji, ki se v nobenem slučaju ne sme prekoračiti.
2.	Ponudbo za vsako delo posebe za dela pod I., II. in III. ako ne morejo prevzeti vseh del.
V	tem siučaju je poleg predloženih cen po kubičnem, kvadratnem ali dolžinskem metru predložiti tudi analizo vsake cene za dela pod I.. II. in III.
3.	Z ozirom na asfaltiranje za vozni 'del ulic se lahko razen cene za zbiti asfalt predlože alternative n. pr. za tako zvani »HaTtgussasphalt«, ali kako drugo metodo.
V	tem slučaju, za drugo vrsto asfaltiranja namreč, mora ponudnik izrecno navesti, za kateri čas prevzema jamstvo za solidnost in trpežnost, t. J. da se te ulice brezplačno vzdržujejo v dobrem stanju. Ta rok ne sme biti v nobenem slučaju manjši od pet (5) let. Razen tega je treba v ponudbi tudi navesti. za kateri čas po preteku prvega roka brezplačnega vzdrtževanja bo prevzel zopetno vzdrževanje od kvadratnega metra. Ta drugi rok ne sme biti manjši kakor 10 let.
Za dela ood II. je garancija 5 let. a za dela pod III. dve leti Ponudniki lahko navedejo glede vzdrževanja tudi teh del po preteku garanti ranih let, za katero ceno so voljni vzdrževati kvadratni meter in za kateri čas.
4.	V ponudbah" naj ponudnik navede, kdaj namerava započeti z deli, z ozirom na raznovrstnost del pa. za koliko jamči, da bo povprečno izvršil od gotove vrste del v enem delovnem dnevu.
Vsak ponudnik dobi v Tehnični upravi spisek del (formular za ponudbo), ki se v zvezi s posli Imajo izvršiti. V tem formu-larju Je treba z besedo in s številkami navesti poedine cene za vsako delo.
Splošni in tehnični pogoji se lahko pregledajo vsak dan od 10. do 12. dopokkie in od 5. do 6 popoldne v prometnem oddelku Tehnične uprave. (Saobračajoo Odelenje Tehničke uprave).
Iz kancelarije Tehničke uprave Opštine beograjske
T. U. br. 3400, 14. maja 1927
M. Zevaco	ns
Papežinja Favsta
Roman
Toda kdor bi se bil ozrl skozi okno kraljevega kabineta na notranje dvorišče, bi bil zagledal tri sto vojnikov, oboroženih^ z arkebuzami, ki so nepremično stali v vrstah. V prostorni pritlični sobani tik zraven stražnice bi bil našel štiri lahke topove, nabasane in pripravljene. Pri vsaki cevi so stali strežniki na svojih mestih in po osem mož je čakalo, da z vrvmi potegnejo top na dvorišče, kakor hitro bi dobili takšno povelje.
Po velikem dvorišču je hodil Crillon sem ter tja, grizoč si brke in zamolklo preklinjaje sam pri sein. Kod pa kod so postopali brezdelni oficirji, straže so se malomarno naslanjale ob zidovih in plemiči so ustavljali drug drugega ter govorili o ženskah in o iovu. Po velikih stopnicah so prihajali in odhajali dvorjani kakor vsako jutro. V sobani ni bilo nikogar., kvečjemu da je prizehal mimo tebe zaspan lakej. Vsa okolica kraljevega stanovanja je imela kar najbolj običajno lice.
V kraljevem predsobju je čakala iriaesetorica plemičev — izmed tistih, s katerimi se je Henrik III. navadno obdajal. Bili so oblečeni kakor vsak dan, le s to razliko, da so pod svilenimi in baršunastimi telovniki vsi nosili usnjene oklepe in verižne košulje ...
Stopimo zdai v kraljevo sobo. Henrik III. je sedel pri ognju in grel svoje blede roke. Katarina de Medicis je stala poleg njega, vsa v črnini, zlovešča kakor pošast, z obrazom razoranim od smrtne bolezni in skrčenim od neupogljive odločnost.. Hotela je vztrajati vzlic vsemu, boriti se do poslednjega diha!
Katarina de Medicis in kralj sta se tiho razgovarjala. Že glas
besed je" pričal da so nepreklicne.
i Svita se,« je rekla Katarina. »Dan se dela.. .<
»Dan umora,« je zamolklo odvrnil kralj.
*Dan odrešenja, sinko. Drevi ob desetih bi guisevci kakor volkovi vdrli v tvoj stan. Poklali, karkoli bi našli živega, pred vsem pa tebe, otrok moj!...«
Henrik III. se je zdrznil in z grozo pogledal materi v obraz.
»Drevi ob desetih,e je nadaljevala Katarina de Medicis, »bi bil kralj francoski krvavo truplo... ako ne bi mati čula nad njim... Toda Katarina bedi!... Le pridite, morilci, da vidite, česa je zmožna starka!...«
Udarila je v smeh, v pošasten smeh, ki se je zdel na njenem mrliškem obrazu še tem strašnejši.
»Henrik, sinko moj,« je povzela, »ali si pripravljen?.. .c
»Da, mati, pripravljen sem!« je s turobnim glasom odgovoril kralj.
»Tedaj me objemi! Molčiva zdaj: posihdob naj ima Bog besedo!
Z divjo strastjo ga je prižela nase.
»Ne gani se od tod,« je zamrmrala nato. »Slišiš?«
»Slišim, mati,« je zajecljal Henrik IIT.
»Dovolj bo, da rečeš plemičem, ki čakajo zunaj, besedico ... vse ostalo je moja skrb!
Počasi se je približala vratom in jih je odprla. Tridesetorico, ki je čakala v predsobju, je izpreletelo kakor iskra. Tedaj ie stopil Henrik Valoiški na prag in je vele!:
»Ukazujem vam, gospoda, da poslušate kraljico mater v vsem, karkoli vam poreče .. .c
S temi besedami se je umaknil k oknu in se je srepo zazri na dvorišče. Katarina de Medicis je naglo obletela plemiče z očrni Nato je iztegnila roko in jih je odbrala deset, dotikaje se drugega za drugim.	_ _ _
»Vaše mesto je v kraljevi sobi,« je izpregovorila. »Meč in bodalu v roke, gospoda!«
Desetorica je izdrla meče in bodala.
»V sobi se utrdite,« je nadaljevala Katarina. . Ne ganile ie, karkc . bi slišali. In če se zgodi nesreča, pogrnite do zadnjega, prede- =-. kdo dotakne kralja. Prisezite mi to!.. ,c
»Prisežemo!« so zamolklo odgovorili plemiči
»Vstopite!... In Bog naj bo z vami!...«
Desetorica je stopila v kraljevo sobo. Trenutek nato se 'e že slišalo, kako so od znotraj zaslanjali vrata. Katarina je globok-, vzdihniia in odbrala deset drugih.
»Vi pojdite v sobano,« je ukazala. »Kakor hitro bo on v predsobju, zapahnite vrata in postavite se prednje z golimi meči v rokam Ako bi nasprotniki izkušali vdreti v sobano, poginite do zadnjega, preden jih spustite naprej... Prisezite!..
»Prisežemo!.. .<■
»Na mesto!... Bog bodi z vami!...«
Nato se je obrnila k trem izmed plemičev, ki so še ostal v predsobju. Bili so Chalabre, Sainte-Maline in Montserv.
»Stopite v kabinet in počakajte me tam!«
Trojica je odhitela v veliki kabinet. V predsobju je ostalo samo še sedem plemičev, med njimi grof de Loignes.
»Poslušajts,« jih je ogovorila Katarina. »On pojde najpre; v sobano. Ko ne najde tam kralja, pride semkaj in vas vpraša: .Ke je njegovo Veličanstvo?'... Recite mu, da je kralj v svojem kabinetu. Tedaj pojde v kabinet. .Ako bi vas klical na pomoč, skočite za njim in pomagajte ga ubiti. Ce vas nihče ne pokliče, ostanite tu. Ako b bili oni v sobani napadeni, za#radite vrata in poginite do zadnjega, preden daste nasprotnikom, da prestopijo kraljev prag... Prisezite!...«
»Prisežemo!< je odgovorilo vseh sedem.
»Bog z vami!...«
Uaročila, in, ura- cUyo-uc-, Uč&ocsjt malih, oglasov, jc, padcih- na, Oglas ru, od Jddck -Jedra,', JjubUcJUi PrtJtrr^oua.+. TaL st. 1492.
Judi oglasi, ki, služijo v posrxxisH>alsi+ m, soajal, ne, nauMuit. obcuuioa,. uiaka. beseda, &opas-.—Afcy-morji L zsLcsak, Din, Pristojbina, za, šifro Via,J~.
Ujc pristojbina jt>^ uposla, tU oosAcn z aarocdom,,s<s' cyn oglasi «* pnobalo'. Čtkouru. račun, posUt, tra,-rulruct CjtihltruuLjt tiiji.
,___^ dapur<nrasifa, uis oglati b*goyfk*ga> ah,
rxkŽasr^cga, uuxčaja>: vsaka, butdasDin, manjši zr*cstk Vin- to■-. Vristojbuui, za, šifro J}U, 5--.
Naslovi Malih oglasov« se dobivajo tudi v podružnicah «Jutra» v Mariboru, Aleksandrova cesta 13 ter v C e 1 i u, Aleksandrova cesta.
Rimske Toplice
Slovenija
nadloaktiroo termalno L, 1*356, irnstno proti rc «rri isiasu. ženskim in živč-- 1 boleznin.. Pensloz pred-sezone 6u. frlavra SO Din Fc isnlla itn direkcija
140
Cfrrt
Anton Fuchs, klepar
Lljnbljana, Križevsiška č
izvršuje lesnocementne strele. kri:je z iep-ljeniffi pa-:.irj«E- izpeljuje strelcvo-"če itd. El-parska čela pri nrvifc zrra.dbak, kakor tudi razna potjravila izvršuje solidno ts: najceneje. Zahtevajte preračun.	IU
Kurjača
treznega in zanesljivega — za aj-nenico P.inrofenl. z dobrini; spričevali, takoj sprejmem. Fis&a po dogo-- rc. Pismene ~*>nudbe na ; jr.^si. o-J elek cjutra* pod cApnenica*. ' 153S1
Gostiln, vajenca

Službo skladiščnika
portirja ali kaj slISaega iščem. Zmožen sem ti o Din 15.900 kavcije. Naslov r oglasnem oddelku cjutra*.
15S52
(picc ho:»
■ sprejme restavracija štrukei \	159-C.
Livarja za železo
in kovine, samostojnega in izurjenega sprejme Metalo-inčustrija Ančič i drug — Sarajevo. Ponudbi je priložiti prepif spričeval. 1594S
Akviziterje
in zastopnike 15 žlvljenski oddelek-* proti visoki proviziji sprejme v?£ja zavarovalna družba za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod znamko ct*ksisienca >.	15907
!
Slaščičarja
sprejmem takoj. Prednost
Dvokolesa
popravlja najbolje, najkltre-je in najceneje Elorjančič. Nunska S.	S2
Vulkaniziram
rn vrste avtorume. kakor t&£
galose io snežne gumijeve čevlje
Porravljam kolesa ln j k: jt zmožna izdelave dam-torje. r. Skalar. Ljubljana, skera in moekec^ perila, I-imaka eee» 11.	12 j otroškii oblek ir iriogka
_--romjiL hlač. sprejmem. —
#	Samo izurjene šivilje r«ri-
Zlmnice	: oejo v T»f>štev. Ka5tep ta-
. . .	t-. -r, 1 koj. — Naslov r og-lasnem
l' e - 31® Pf Ba^.50 j odJdfclkt C,c.ra>_ 15P1{t
Gospod
vsestranske' izobražen, ki povori vet svetovnih jezikov, išče primeru o službo. Ponndbe poo <lnicijaiiva> na o plahni oddelek c Jutra* 15S55
Čevljar, pomočnik
za. vsake- delo, žel. premeniti Eiužbo. Martin Cemjak — Vevče.	15790
Brivski pomočnik
ki striže tudi na <.3ubi», želi premeniti tlužbo. —
Jožke B e v č i
15791
Poslovodja
jK-družnice vel-je tvrdke na deželi, želi premeniti dnžbo s 15. juSjem 1927. Prevza. me tudi eiuzk: pomika špe-cerije. ali kakšen drugi dobro idoč predme*. Cenjene ponudbe na oclae. oddelek c Jutra* pod šifro cZasiiru-ran nspeh 45>.	15945
Bivši orožnik
v]»okvjenec., 45 le-i star. priden in zanesljiv. Žeii eiuž-b- v pisarni, ali kot &kla-aiščnik, inkasant. oskrbnik.; vratar, paznik, oziroma kaj ' Elitnega.* ReSektira predvsem na Ljubljano ter cre event. tu£ na deželo. Službo labko nastopi takoj. — Ponndbe na oglas, oddelek c Jutra* pod šifro <Tpoko-jen orožnik*.	15925
Pridelki
Kopalno banjo
Telike, prodank Kafilov v j oriasnen: ooč^n cjutrt*.
Pohištvo
spalnico in gospnsio sobo. i
popoinena nero, rafi po- j manjkanja prostora poceni | prods.TT! KaeicrT t oriaanem
oddelku cjutra.. 15930
Manjšo trgovino
oddam t najem. !*&£icr r orlasnea. oddelkn cjutra*.
15796
£chctfi
Sobo
oddam t* cenim. Za istotam išoem boljšo
sostanovalko
KasioT t oglasnem oddelku tjczra*.
Opremljeno sobo
f električno inijo takoj oddam r GoETKieki ti 10!
15330
fKupum
200 drogov
najraje kostanjevih — za električno napeljavo, S73 m dolgih, ravnih, vsaj li cm na tnjšem koncu, takoj ks-Tri Eadio Indufct, Sv. Pecra cesta 21.	15776
Dellkates. trgovino
i in zajtrkovaJnico — lepe ! opremljeno, t stanovanjem,
i kuhinjo, ahrunbo !n kletjo j oddam v Ljubljani na pt-metni cesti. Pojasnila daje ! portir hotela cSion». 33507
Veliko sobo
xa pisarno ali aklaAiiče
addam talke; ali s 1. junijem. Električna razsvetljava, 5 minut od kolodvora. Ivaslov v oglasnem oddelkn cjutra*. 1SKJC
Vsakovrstno zlato I
kupuje po najrisjtt česal
rTevče; Lečo, lusčen grah in
fižol za kuho	E
—————	j,., ij-g,!!,:, nizki ceni--—-
Strojepiska 8rrar 4 Koicr- LjcUJana.
Veliko skladišče
v sredini me^ta. 5 minut od clavrefa kolodvora oddasn s 1. avgustom. Naslov v orla^nom oddelku cjutra*.
155>M
in t-tenografinja, dobre iz-
15416
imajo samostojn. aeiavci.	j večletne odvet- j Fonudbe na oglas, oddelek j r|gtt. prakso, želi službe.! cjutra* po^ cSamoetojsn j p0nučl.- na upravo cjutra* i delavec. !SWC ! t llaribom po J šifro c?trc- : ______jepi*a>

Vreče od soli
kupujem Ponudbe prosim j na" naslov: Makso Hernrick. j
veletrgovina kolonijalne ro- |
Ituruvanju
bc. Cakove-.
1551S !
Šiviljo
r -sjie Sisvii. tapetnih — delavnica: iabjak štev. 14. .
15954
Trg. pomočnik
s prvovrstnimi referencami in prakso v me^an: stroki, želi premeniti službo s 15. julijem 19fTT. Cenj. dopise pod šifro cZanesljlva moč> na oglasni oddelek <Jntra>. i 15946
Omaro
f el visoko in 1S0 cm dol- i
perz.i?
Preprogo
približno 2.60; S m
gfi, 2 marmornato p^osco in : veliko, kni-im. Pcnudl»e na lijakom.
Kovaškega učenca
skoraj novo, iz trdega lesa. prodani. Pripravna za gostilničarja. — Istotam naproda;
2 ogledali
z brivskimi Tn;Tsn-:. — o j ogled vsaki dan. M. Kiri-j nič. G-osoosvetska cesta — j
5=,r,	Ir^Hn
oclasni oddelek «Jutra* pod <Pr eproga>.	15929
Stanovanje
£ sob s pritikEnami ifečem e i. julijem. Ponudbe na oclisni oddelek cjutra* pod
šifro cLeiro stanovanje :■».
15659
Opremljalo sobo
s posebnim vhodom takej oddam ▼ ^cvem Vodmatu It. 52.	15SSS
Sobico
v sredini jneeu o d d s_ffi-Kaslov v oglasnem oddelkn cjutra*.	15927
KapiUrt
Kot družabnik
s 40.000 Din pristopim t specerijo aH kakršnokoli dobiSkanosno podjetje. — Popise na oglasni oddelek cjutra* poč cDmžabnik El>
i5sa
Grafcrfog Egipčan
pove iz rokopisa macaj. usodo ta ljubezen tn družinske tj^eve, trgovske in druge posle. Eo*ei Lovd, soba S-	139S4
Licitacija betonske-ga opornega zidu.
Oestni okrajni odbor Tržič razpisuje (po predhoenem odabrenju Gradbene direkcij« od t. maja ISS štev. 3017) oddajo dsi za naprave betonskega oporama zidu ua deželni cest; ^rfic— 3istnca (Podnartj v km D.S30. pod tfckorvano vilo c&orilo*. kjec se je adria ce6ta. Kcvi zid bc treba' izvršiti v dolžini 40 m, v j sredi mora zid imeti okoli j , i m višine (pc potrebi), od i L", sredine na levo in desno bo :

FRANJ0 K0SIC
ži< .nozdravirik
TALIKA K0SIČ roj. WEISS
poročena
dne 36. maja 1927.
črnomelj
METLIK \
Velik kapital	. .
nudim za financirani« solid- T h''fPismaae. pravint nim akcijskim podiet^em. —, opremljene ponudbe je vio-JelSč. MIlane. Via ' Orooe Efi do	SS. ma;a :
zid redno bolj nizek, tako y da se na obet koncih iz-; t ravna t ser.:. Debe£na L-du pri temelju mora znt-šati '1.S5 c. zgoraj oh cesti pa 70 cm_ Oddala bi se tudi dela za napravo travame ograje Kotracjo stran zidu i . ,
bo zacozditi i večjimi i proii oaKupu i: ventarja in man;še za-
kamni in vmes	j	loge S meStU Odstopim
Povprašati pri K. Troha, Man do r, Slovenska ulica 2.
Špecerijska
trgovina
; Ije, vso cesto i kolikor st jo je udrlo. bc-; treba zasut; in jc izravnati. •, Pesek in kameeje je dobiti
156 U
obrestim in garanciji Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* rod cGotovo 902» 15302
na cestni odbor, do 14. ure. j ob Isti uri se vrši ustna 11-; citicija v pisarni cestnega, odbora Trži« 377. Ponad&e; daviti od tub. metra
2400 Din posojila i?gbor»	^^^^^^
je aavrti oc kut. mecra ,	.
išče eospa troti visoidm zidu, vštevši pri tem izkop j elegantno — prVOVISUlO IZ "OVamC po-
- "".....-	hištva
A. A man n, Tržič
zaloga	hi a
Dfrpttt
zasutje, event. tudi sa-: mo na pavža2no vsoto. Za i ograjo je staviti ponudbo ! oc dolžinskega metra. ZS- \ dati bo treba po načrtu od- ! bora, ki je vsakomnr na • vpogled do dneva licitacije I
— istotam se izvs stavbne B • - ■ •	■	m
ln dražbe« pogoje Oeetzd Ll U D i j 9 11 a. UVOPIII trO !•
ckiajnj odbor. Tržič. '
153»!
Auto
icstseiežen cSpa I>orino».; t-pežen in moban. vpe se v o-iginalnean stanju, proaaa. ;
zamenjasl za 2—Jsede-žen cFini I>orin^» 50" a!i 510. — Rajhenburp št. 2S. I 1589S
Peugeot auto
S12 EP. praktir^en i«.tnlški voz. tikse prost. rad. nabave večjega poceni jiroda i"' lužek. Liublian^ Tav-tarieva 11.	159S?
Knjig*
Italijansko vadnico
Campoetrici H. del. kupam Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra* pod c£xjiga 30».
15836
Lesni adresar Itafeie
f 5C*00 naslovi lesnih tvrdk. j proti vpoalarvi 30 lir naprej pošlje Pubblicita Ceh o vin. 'T-ieKte. ^ ^ Settembre €5.
I56W
i zdravja in močnega, iz j poštene kise. sprejmem. — j Prednost ima-jo oni. k] sc se re učili. Hrana in stanovanje v fcjii. v HStop takoj. Uratnik Ivan. kovaški mojster. Braslovre št. 26.
Starejša oseba _
boljša, išče primerne eiužbe j k fini starejši obit-eiji. Gre •
rudi k samostojni d^ni. -	Fotoaparate
Cen;., ponudbe na oglasni i luksuzni izdelek, ? tttvo-oddelek" cjutra* pod ~ šifro ! vrstno optiko ter dragocene !
cZnačajns «>. 15906 j Radioaparate
——————--- najnovejše konstrukcije, r
zraven nrinadajočimi pred-
2 krasni stanovanji;
blizu Ljubljane K se dali; nanraviti r TT^.^rri etror^i. |
Vodovodna e. 1. I ^ ^ ^ vaprrn--isoti ' JO- po oogovoru za vec let Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>.	15553
3 elektromotorje
vrtilni tok. —2 EP, "kuni j e. 1 159S1 ;
2 prazni sobi
i epi. 2 električno razsvet- i Ijavo — vsaka t posebnim I vbodom, oddam po zmerni j ceni — Naslov v oglasnem j
oddelku cjutra* 1550S : --- |
Gospodično
k otrokom iT^ioderfrauiein)
z znanjem nemškega in hrvatskega jezika- iščem k dvema otrokoma. Ponudbe s prepisi spričeval in sliko
rK)sla*i na naslov: Jsktrr
B e r c e r. električni mlin. Sabotira (Bačfc? .. :1P1€
Deklica
stara 15 let. išče službe k otrokom ali kot pomagalka v kuhinji. Ka&Lcv v orlas. oddelkn «Jutra> pod šifro <Poštena 93>.	:5995
Žensko kolo
maJ c rabljeno, ugodne ku^ plm. Naslov pove oglasni oddelek «.Jutra*. 15940
P+ftfl
Mlada gospa
brez otrok, želi v svrhe _ _
enomeeeiinefa bivai.ia v i-A-
kem letovišču na brv. pri- čveljarska zadruga St. 13.306 ref. IX.
morju, ss pctciuSa; enak;	'
f^.Tr- Ponudbe na oglasni | v Ljubljani rt.marja nrte-oddelei cjutra* r>ofi" šifro S rsMutom. da se vrši po-dlorje 2S>.	15331-' močnSka prsiikninja dne
2S. maja t. L Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno sirioevalt in spri-oevalo o obrtno nadalj-val-nl šoli. je poslati najkes-neje do 25. t. m. v za-drcJ-no msarat v Hrenovi t!4_ su-e oddajo ^a£eis^vc.	1SBZZ '
^ T V TTITTT r f u i"n~n~i~i"nTn~33333:

meti, proca;a po zeio seli dni ceni Kino Kadišar — j Tržič. Kadaljna pojasnila na razr»olarc.	15605 i
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. — Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno. — cPosredovalec* Sv. Petra cesta 15-	14727
Gramoionistij
"Vsa popravila gramofonov, vstavitev novih delov. ev. celega kolesja, čiščenje tu mahanje, izvršim strogo ao-| lidno. * ccno in pod jam-; stvo m t moji delavnici za precizno mehaniko. — A. &asberger. Ljubljana, Tavčarjeva nlica 5. Tvomiška zaloga modernih gramofonov, plošč in ivosameznih delov.	15494
Učenec
iz boljše hiše, kj je dovr- -šil čvorazredno meščansko ! šolo v Šoštanju. 15 let star. zdrav in močan, bi se rac . učil trgovine m danega blaga. — Franc Gori up, pr: j Mehu. Pleš:vec. ]K»?ta ?ka-le pri Velenju.	I5?9v .
Deklica
s b razr. ljudske in i razr. m^uanske šole, želi vste-piS kot učenka v trcvvino takoj sprejmem ^ii-lo" v j z mešanim blagom. Naslov oclasnem oddfSkp cjutra*. ! v ogla?-, oddelke «Jutra*.
13937 I ~	* Wm
Drva
Hrastov* parketne ocpac-te od žage ter mei.ka šrra po nizki cen: dostavlja na don pa-na žaga V. Ssag-oettl Ljubljana, za corenj-^kta: kolo^vcroa	86
Steklene omare
pult in železno t»eč prodan
w nizki c^tr. Ka ogled v skladišču <Balkan*, naslov in cena r Eožni nL 21.
D v od nižinsko hišo _
z vrtom kupim v Ljubljani I	.
Ponudbe na oglas, oddelek , StaiK>Vail|e V Vili cjutra* pod «150».	i 2 ^jporalK) vrta odda v na
Parcele
v Sp. £i^i ob Vodnikovi i cesti, na ma-o vrvišenem prostore prodam. Zdrava in solnčna lega. Cene bajno nizke — m5 od 5 Din naprej. Pojasnila daje Hinko Privšek. Gosposvetska c. S 15677
jem Lorsspach. uri T«o«ta::
Pesnica
15B3B
Stanovanje
1—i sob. kuhinje in priii-klin i s č e v stari aH novi hiš; mirna stranka. Ponudbe na or.asni oddelek «Jutra* r»od O.*	1390
Razpis.
Mestni magistrat ljubljanski razr:-
Zalivsls.
steklarskih, slikarskih in pleskarskih del
Planino
iobre, orranjen. kopat. j a	=- j.
Ponudbe z naveat«: ^ne^a 7 '	~~
in e-CTe pod šifro »Dobe-; je ka.pan;t popolnimi pre-piaziino* r.i, oglasni r.odelek j stalo. Spoštovat jem SL 1—.
cjutra*.
:539<
6. lekarnar Blum,
^nbotica.: Pr-	mestne 60 - sianovanjsie
hiše na Ahadievi cesti v Ljubljani.
Čast m; je obvestit; Vai..	... .	, , . .
bo t_ Vaše larucin kar- "se tozadevne podatke daje mestni eui« zeio dobro posagaj, gradbeni urad ŠoIs<i drevored št 211.
med nradnimi urami od 21. maja 1^27. dal e.
V vili
grajeni, ru

Nemški ovčar
; L«kovac. — Lamcin kap-j sele dobite po 20 Din v i vseh lekamai- — Glavne akladSte: Apoteka Eičm, I SubolSca.	5»46-a
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 16. maja 1927.
Dr. Zamik L r.
-e je zateae
meljne št. 41.
Priznano najboljše zidake in zareza* i streiaik se ro pr.
Prvovrstno šivilio
v lložno aoliao po ' ^em kraj« v Ljubljani, f* |
Več pisalnih miz
„ ,, . , .. Fotograi. pomočnik
___A K itfištd^d dobre izurjen v svojem pe-
: klicu, -»osebno dober re-u-t>^,rr1:i-A	ser. išče službe. Ke reSek-
w ^ tira na visoko plačo. Pif-;.-ve. deffivne *er_ po-( mCTf ^r.orlrv^ na naslov:
j črnit, orehovih. poBtkanih.
tk> nizki ceni naprodaj na i Sv F»*ra nasror štev. 45.
15951

Klepar, pomočnika
snrejme takej Tobačna u-r-ama v Ljubljani. Pcnudi»e je predložiti tobačni tovarni do 22. maja t. 1
štene. sprejme proti dobri * T mj i -»roviziji * tvornica pijač. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* no d šifro cPijat^e*.
15935
K. Tušak. Zac br. 20.
reb.
CSrlans | 159(5
Izurjena šivilja
15612 j > finim okusom, rre šiv*?
Vpokoienec
let star. specialist ra ; eksplozi-roe motorje, išče i s užbe- kot motom: čuva; j Hotorwirter . I>opi?e pod
StaSacad
V 5"e*"vork agenciji, Beo- j rrad. Kolarcev* ulica št 4 telefon 44-14; dobe shržbc kuharice, sobarice, biara;-n'čarke, natakarioe. služki-i ie itd. Plača od 400—156» I>in mesečno, stanovanje^in
hrana.	iST2r»
! iiu dom. Dopis* na (»glasni cVpoko^meo na orlasn" od- i j oddelek «Jutra* |H>d šifro j delek cjutra*.	153B6
' »Belo ^	i
Kot teka^
za vsakovrstno dostavo
popoidansk*' ure. — Naslov v oglasnem oddelku cjutra* pod značko <La-ne^ijiv 19».	15919
Železniški uradnik
; UL kat.. vpoko»ex. 42 le* b- star« poročen, dobro verzi ran v žel^rznifeo-komercijel-službL išče urim tu o
Telefonski material
aoaraf etr 'toče hotel i Štrukelj.	15945
Kak>
za 7—laietn^ga deuta. zelo i dobro ohranjeno, poceni irt»da Sebenik. Ljubljana.
KnT-vi ulira.	15956'
Kočija, dira
».lamorezuica in plim motor
6 KS. ugodno naprodaj. —
Pojasni a • Ivan K. Adamič, '	.= *-. P^rra c. Sl.
15645
Stavbne parcele
15536 i ob cest
- nizk: ceni naprodaj. Fo- ^ v^v interesentov v pa:
nudbe na oglasni odd-rlek , ices4-- ih jc 'pravi za oddaje
cjutra* T^od «Par-"-ele 9»	--	* _
maE>e komplet, stanovanje
' ; in separiranz samska soba
j ? pritiklinami. tistemu, ki IllŠO	• ponu£ :irimemo posojiio
eno aH dvoarufinsko. v me- j pro*-; vknjižb! Ponudile s gru aii na periferiji kuium. j podatki: stsu. število dm-F-nudbe nt' orlas. oddelek j zine. posojilo na oglasni ieiek c Jutra* poč šifro
cJurra:
TH>d cLjubi iana >
159» i
Vivajem
Autogaražo z mehanično delavnico
c:at»ovar.'e t.: senta.»
76?
Ha<Tzi2L&
Slamnike
■r tnazenje sprejema P. Mag čl u modna in športna trgovina. Ljubljana — še do 29. maja. 1391E
dobi v opekarni
Jože Oražem, ml.
Srednje Gameljne, p. St. Vid nad Ljubljano.
Najnižje dnevni cene.'	5&95
Pisarniško sobo
visokem nritEčju odo odaam t 1 ;un">em v na-1 ^^ Pokojninski zavod v jem v boteliu Stara fošia v Erarju — Ka razpolag tudi stanovarje Ponudbe na naslov; Franc Goriane. Kranj.	15616
Ljub" i n L .Aleksandrova
14974
Dobro kuharico
K govori hrrotsiti. s^-e- j
rienv Potrudbc • sliko na j delit in pciimn ■ claeiS o»d»f£ .Jutra* pM j vhl irJač-to tpuharicn*. 137B5 :
Več natakaric
pnjsm za prihodnje -n^-TJC
botelti
Pohištvo
službe.. Cenj»nr- ponudbe na i pr	^zki »-eni prodani
: ' "	»j dobrr. obmn>no — skoraj
159241	sp^rricr. £ dimnicami
kuhinjsko oprava
orlaani odoel^: cjutra* pod •Veetnos; 1535*.
J*redsta
< liVOil*.
Plačilno natakarico
ttt '.-1jci nemščine in serv;-■ - - s., sorp-.me Ivan Zrimec. Fleč L' '
Potnik oni
nudim laf* pc*ti»nsk; zaslu-iefc. — J. Otric. r^rv-.s-LegatK.	15M11 promm*.
Elegantna spalnica
Trg. poslovodja
želi premeni:! službo 1 juEjeir 1927. eveirt. zn 1 | pomo&nika v mešano t-r'-- ' vino. Kot posjovodj«	'
kavcijo. TeQBtn» spričevala ! n» imaoolaco. Cenjene po- • uudbe timsim ta nr»=v nrepn>ue t c. delek <Jnra> j*>d «7.>: V:-'	r.a<nc«:
13M4' ci-atra-.
Za zo bo tehnični atelje v Mur. Soboti
oddam v najem prostore s pohištvom, v katerih sc ie 30 let izvrševali zobarstvo, rafii preselirve zobozdravnika v dmr kra' — Dr. Ge:ger, Kurska Sobota.
globoki žalosti naznanjamo, ia je lias <rčno prog. oče. stari oče. brat tast. stric in svak gospod
Ivan Stegu
; urejena so-
Opremlieno sobo
razgledan: na -estr.. par-rirras-o. oddsm na Gosrt-
1 sveKki cesti 12.1. 1!»»
>iaziii sv. vere. v
r^^jvnu- nova- nat»-r'
Pekarijo
j vzajner: v najesc t- ktkeoi i trpi al, i&eeTu £ventu«ii»o
ak>n. j	t-udl irime-^- od-
V-lkc ■ -io-. Kaflov r
15P17 I oddelku »Jutra*. 13902
Majhno sobico
v «r' *':ni mesta išče m:ren pospoc. Ponudi« na crlas. oddelek cjutra* -pod šifro * Miren ."!6>.	loBSf;
Opremljeno sobo
s w»sebnim vhodom, eiek-trlkr« O; t«»s^e£bo oddam za Tr: meeečnr., 10 matur ' zlavu*. t* - v oglasnem oodelkr iSutra*.	ISS^
zasebnik
v -re-do dne IS. t m. po kratkem trpljenj -75. letu starosti mimo v Gospoda zaspal. •
Pogreb l,iibega pokojnika se bo vrr' v petek 28. t ul popoldne iz hiše žalosti. Postojna št 10%. na iamkajšnje pokopališče.
L JUBLJ AN A-POSTO JN A. dne IS. maja 1927.
Ana Stegu. roj. Vičič. soproga. Olga Jordan, roj. Stegu. viiian Stegu. oiroc zet. — Zora Stegu. roj. Kaučič, sinaha. dan. Milena in Anita Steeo. vnnld
franc Jordan. Franc in Marlen Jor-
-orodstvo.
Uteju* Pa» Fnc. Izd«, r. KobzotcU	Adolf Ribnik Z« N«od«, astar« dd. kot aikvazrj* F«b Jezeršek. Ze ii«^ dd ie od*o*«w Alojzij	Vsi , Ljabljiii.