IZHAJA VSAK /*>aW W. DELO Glasilo Komunistične stranke Italije "1“' svoje dalo prosvetljisvanja in agitacije. Stojte na straži za življenje in svobodo prolotariata, Ko bodo stali pod orožjem samo zjv; M proletarci in se bo govorilo o nevarnosti novih vojn ne bo več proletariat zrl preplašeno in negotovo v bodočnost, ampak bo videl v imperialistični vojni sredstvo za zlomitev kapitalistične oblasti. v' vojaki so garancija za uspeh proletarske revolucije. Trst, 5. oktobra 1922. — Leto III. - Štev. 150. Dogodki po grškem porazu Vesti, ki jih o dogodkih na. vshodu pošiljajo v svet razno evropske brzojavne agencije so sicer zelo nejasne in zelo nasprotujoče. Vendar ne morejo zatajiti dejstva, da so zadali Turki s svojo zmago nad Grki močan udarec vsej proti-Jjudski in nazadnjaški politiki antanti-nih kaiptalističnih velesil. Ker pa govore dejstva jezik, ki je bolj razumljiv od vsakega političnega razmotrivanja, bomo skuhali obrazložiti v naslednjem le tlogodke, kakor so se v pretečenem tednu odigrali. Poročila o vojni med Turki in Grki )'as seznanijo najprej s tem le zanimivim dogodkom: Turški vojaki so napadali in zmagali v imenu zveze z Rusijo. Prt vseh svojih napadih in po zmagi so Turčija noie odnehati od svojih zahtev. Ona hoče, da se ji izrodi takoj Tracijo do Drinopolja, Carigrad in Dardanele. Potem se pa lahko skliče mirovno konferenco. Antanta pa tega ne more storiti, ker so v Trači]: še grški vojaki, ki jih ne more kar 'čez noč zapoditi. Čuden je vsekakor položaj antante, ki obljubijo pod pritiskom kanonov sedaj Turkom kar je svoj .'as že izročila Grkom. Narodi so na svetu zares svobodni in smejo zares svobodno odločati o svoji u-sedi. Skoro ravno tako kakor živina. Diplomatje antantinih velesil so zelo nervozni, ker niso na jasnem glede stališča. ki ga bodo zavzeli ruski boljševiki Turčija ima namreč tesno pogodbo z l>u-sijo, po kteri se,prva he more udeležiti živel Trocki! GrSki vojaki so pred I nobene konference ako ne bi bila na njej vpili [turškimi napadi bežali, metali puške v koruzo in vpili, tudi oni, živel Trocki’ Zgodilo sc je morda prviS v zgodovini ! ojev, da je ime enega vojskovodje navduševalo zmagujoče in premagane vojake. Grške (Pete se torej niso hotele več boriti. Proletarski duh grških čet pa ni pri^iel na površje. Pač je ta duh izkoristil vojaški revolucionarni odbor, ki se js organiziral proti tedanji grki vladi in Jiroti grškemu kralju Konstantinu. Ta vojački revolucionarni odbor je prisilil vlado, da je odstopila in je prisilil kra-Jja. da se j.1 odpovedal prestolu. Mesto prejšnje so pa postavili vojaJški revolucionarji drugo meščansko vlado in na rr.esto odstopivšega kralja Konstantina 60 postavili drugega kralja, ki se imenuje Jurij II. Konstantin pa je moral z družino po svetu. Tako ima svet zopet lep zgled pred seboj iz katerega se lahko prepriča, da so vladarji zares od boga izvoljeni. Vsled turške zmage nad Grki je antanta na eni izmed svojih mnogih konferenc, ki so se vršile v poslednjih dneh, farna razveljavila določbe svojih mirovnih pogodb. Te pogodbe so določale, da Turek ne bo smel več na evropski! tla. Trarija bi morala ostati last gp&ke države; Carigrad bi bil moral postati polagoma angleški in Anglija bi bila morala imeti ključ darclanelskih ožin. Sedaj so pa Anglija, Francija in Italija obljubile Tracijo in Carigrad Turkom, dardancl-Bke ottne bi pa morale biti pod kontrolo naddržavne svetovne zveze. Pogoj je pa fcil, da se Turki zaenkrat ustavijo, da ne prekoračijo nevtralnega ozemlja in da pridejo na konferenco, ki bo nov mir sklenila. Nova grška vojašfka revolucionarna vlada ni zadovoljna s tem aptantiuim predlogom in hoče ohraniti grškemu na- jrodu Tracijo, ki da. je hoče braniti do j zastopana tudi ruska sovjetska vlada Antanta pa, ki ni še priznala ruskega na roda, noifto, da bi na bodočo konferenco prišla Rusija Rusija je poslala anglešiki vladi energično spomenico, v kateri izjavlja, da i-n.ajo pravico sklepati o vprašanju Balkana le balkanski narodi in o zadevah, ki se tičejo Črnega morja in dardanel-skih ožin le one države, ki imajo tam svoje življenske interese. Nadalje je sovjetska vlada v tej spomenici povedala tiidi, da ne bo miru, dokler ne bodo tega sklenili vsi narodi med seboj in, da želi izreči ruski proletariat v tej zadevi tudi svojo besedo. Anglija ni Rusiji sie nič odgovorila. Morda no bo niti odgovorila. Antanta dela sedaj na to, da bi odtegnila Turčijo ruskemu vplivu. Ona hoče po stari navadi razdruživati prijatelje in jih potem razdružene natepsti. Do danes se ne ve še ničesar kaio stal iste bo zavzela Turčija glede te poslednje antantine nakane. Med tem časom se pa pridno pripravlja tudi grški in drugi proletariat. V Grčiji ni bilo za vojaško revolucijo nobenega resnega navdušenju. Ljudje so se menda prepričali, da ostane kralj vendarle kralj pa naj nosi katerosibodi ime. MešCanska vlada ne more zastopati proletarskih koristi in vojaške revolucije so od nekdaj reakcionarno. Poleg gr&kega se pripravlja tudi bolgarski in ves ostali balkanski proletariat. V Jup-oslaviji ni prav nič mirno. Tur.-ika zmaga je povzročila tudi tam ministrsko krizo in ves terorizem ni bil v stanu, da bi zadušil razredno zavest iu puntarski duh tamošnjega proletariata. Balkan, ki je zanetil leta 1914 svetovno vojno je postal ognjenik' iz katerega lahko vsak čas izbruhne revolucija. --Vprašanje kako bo antanta stvar rešila rii za nas važno, vazno je kaj poreko na- zadnje kaplje krvi. Grška revolucija, daj rodi, kaj poreče ljudstvo, ki trpi in dela. j>i nastala zato, da bo izšja Grčija iz te vojne oslabljena marveč! zato, da si iz-vojuje znova kar je izgubila. «Ali Tracijo nli smrt!» To je parola grških nacionalističnih revolucionareev. Grški vojaki menda niso tega mnenja. Dogodki nam bodo zopet povedali kdo bo zmagal. Antanta je.doživela po zmagi veliko pot razov. Nič čudnega torej ako bodo narodi uničili njene bodoče mirovne pogodbe kakor so Turki uničili ono, ki jih je hotela potisniti v Azijo in izbrisati iz sveta. Dolžnost proletariata je, da čuva in da se pripravlja. Novi razkol t Italijanski socialistični stranki V nedeljo 1, v pondeljek 2. in v sredo p. t. m. se je vr.šiPv1 VMkT' 'dvorani Delavske zbornice v Rimu kongr^. itali-1) a neke socialistične stranke. Za la kongres je vladalo veliko zanimanje, toliko v meščanskih, kakor — in <še posebej — v delavskih vrstah. Kongres je imel nalogo, da sklene definitivno, ali je mogoče da ostaneti v stranki dve nasprotujoči si tendenci namreč refojrijpj&Učiui,, Ko so na kongresu v Livornu komunisti izstopili iz socialistične stranke, so sc maksimalci in reformisti nadejali, da bodo lahko živeli naprej v najlep-sm miru. Zgodilo se je pa, da so nadaljevali reformisti svojo politiko sodelovanja z meščanskimi vladami in o-nemogočali maksimalisti' neniu vodstvu stranke vsakršno delo, vsakršno akcijo, ki ni bila v reformističnem duhu. Zgodilo se je še več. Reformisti, ki jim načelu-jjejo Turati. ModigilafiT; Treves in drugi, v u^nu sirShke delati na svojo post in so pričeli očitati maksimati-slom, komunistom in proletariatu sploh, da so oni kihi fašistovske reakcije. Ob zadnji ministrski krizi so hoteli po vsej sili stopiti v meščansko'ministrstvo. Bili so odbiti. Turati je bil colo sprejet od kralja. Boj torej med maksimalisti in reformisti jc postajal bolj in bolj ojster Na kongresu se je zgodilo, kar se je moralo zgoditi. Na kongresu so nastopile bedeče frakcije. «TretjcmLei'iiacionalci», katerim na-vclujeta Maffi in l.az/.ari in ki so za takojšnjo združitev s komunist I. «Muksi-r.mlistirt, ln se je pravzaprav posrečilo buržoaziji do. biti v roke, kar je bistveno za obstoj države: tehnični aparat, torej urude in u-pravo, sredstva za vladanje, denar in armado, iz katere je najprej napravil «ljudsko» armado, potem pa jo pobur-žoazil s svojim '-astnišlvom. Ivo jc bil meščanski razred yje tako daleč, ko je dosegel nadvladje in je poslala država na svojih toplih stolčkih, kakor da bi začeli veliko borbo za prevzetje oblasti v delavsko-kmečke roke. Tako je proletarska masa izgubila izpred oči bistveni cilj svoje osamosvojitve, delavsko gibanje je zastalo, politični položaj delovnega ljudstva se je z upadanjem bojevitosti naglo poslabšal, proletariat je začel tudi gospodarsko nazadovati. Nic čudnega če je natslo svetovno klanje 1. 1914 delavca in kmeta popolnoma nepripravljena, v temi, desorientirana in brez vsakršne organizacije. Ko bi socialna demokracija šla neizprosno marxistično pot tudi po Marxovi smrti (od 1. 1883. dalje), bi bile proletarske množice v 1. 1914 na jasnem in bi storile to, kar so naredili 1. 1917 boljševiki, vzele oblast- v lastno pest in zadušile zajedavsko zalego. Namesto tega, je socialnodemokratsko vodstvo delavstva šlo branit «domovino» izkoriščevalcev in prelilo zanjo reke proletarske krvi zato. da danes beli teror davi de-ki' no ljudstvo od enega do druzega konca Evrope. Nikdar ne bi proletariat položil toliko žirtev, ko bi zrušil v I. 1914 kapitalistično Evropo, kakor jih je moral zatp, da se je po petletni vojni kapitalistični zmaj še ojačil in stopil delavstvu na tilnik! , Danes je zavedni proletariat glede tega na jasnem in ne išče reči (ve v parlamentu. Tudi ko bi imeli idealne volitve, (take torej, da bi zakon vsaj še trohico veljal), bi delovno ljudstvo ne dobilo zlepa večine v zbornici. Kjer je več denarja, tam je več'. volilceV. Dokler razpolaga kapitalizem z ogromnim delom časopisja, ni mogoče odpreti oči večini proletariata. Kakor so proletariat ne more otresti gospodarskega izkoriščanja, tako je tudi politično zlorabljen za korist velikih tega sveta, pijavk in vampirjev ter bije sam sebe na ukaz meščanstva, ki ima toliko sredstev na razpolago, kolikor jih dobiva potom državnega aparata iz delavskih in kmečkih množic. Liberalni kapitalistični red pa ima tudi poleg državnega stroja toliko različnih sredstev na razpolago, da odločuje žc pri volitvah samih — ko bi ne imel ka-pi;a! niti najmanjšega vpliva za vladnimi kulisami. če gre tedaj komunistična stranka kol predstraža delovnega ljudstva v boj tudi o priliki drfnvno-zborskih volitev, m gre nikakor iz navdušenja za parlament, ampak da pove množicam, kako je parlament ničeva ustanova za delavski razred. Ne pet, no petsto poslancev ne bo ničilo življenjskega vprašanja krnečko-delavskega ljudstva, zakaj dokler ne bo parlament zrušep, dotlej ne bo posvetila zarja novega reda, dotlej ne bo proletariat otresel svojih težkih verig. Zavedno delavstvo jc neizprosen sovražnik parlamentarizma, kakor ga je ustvarila buržoazija in smatra za sle- —--------- penje ljudstva, če se dobi še kje kdo, Ki skuša vzdrževati to ustanovo v očeh vo-lilcev kolikortoliko v kreditu. Za majhnim, neznatnim parlamentom stoji namreč ogromni državni stroj, ki \ vseh odločilnih trenotkih dela brez parlamenta, brez te izvesne table meščanske države. Kakor hitro hoče namreč parlament, dobiti moč ‘čtez ta silni stroj, ga kolesje odrine in pomandra, ne da bi se mu poznala ena sama praska: Ali se zbornica pošlje domov, ali se razpusti, ali se tudi veli ne skliče skupaj! Junker-ski izrek, da se parlament, razžene z dvanajstimi vojaki, ni namreč duhovita beseda, ampak, dokazilo, koliko pravzaprav parlament velja. Zato ne bo proletariat nikdar več tako naiven, kakor so ga socialdemokratski voditelji delali, da bi parlament zavzemal z «vefiino» poslancev. Parlamentarizem je namreč e-no izmed sredstev, s katerimi buržoazija tlači delovne množice, četudi ne glavno iu najhujše. Tako sredstvo ostane parlament tudi potem, ako ga zavojuje proletariat in ako bi sedila v njem večina delavskih zastopnikov. Kot ustanova meščanstva za tlačenje delovnih množic, ne more parlament nikdar služiti proletariatu kot orodje za njegovo osvoboditev. Le na razvalinah vsega meščanskega državnega ustroja more proletariat graditi ustanove za obrambo lastnih interesov in za končno o-prostitev od vseh svojih izkoriščevalcev, lina taka ustanova bo sovjet, ki bo stopil na mesto razbitega parlamenta. Lani so nam, komunistom, očitali narodnjaki obeh barv, da smo izdajalci in da smo volili lalško stranko. Ali ni smešno, če rešujejo ravno isti ljudje narod s pol ducatom poslancev potom jalovega parlamenta, ki je zato tu, da varuje bur-žuje? Seveda, ko gre proti komunistom, jim je vsako orožje dobro. Res je sicer, da so nacionalisti kratkovidni profesorji, ki ne tehtajo, koliko je parlament v resnici vreden za dobrobit ljudstva, vendar imajo pred njim rešpekt, ker je njih, burgujska ustanova. Zato se tudi niso strašili demagoštva. ko so vihteli lipovo vejico in izganjali ž njo sovjtskega vraga iz telesa našega »ljubega« naroda, roteč kmete in delav-e, naj volijo advokate in verižnike. Te poslednje srno komunisti res izdali, ker jih nismo volili in jih ne bomo nikdar, toda po nač«m prepričanju oni še niso narod, ker smo narod mi, naše nepregledne vrste. Komunisti smo volili proti parlamentu, ki dovoljuje vojake in denar delovnega ljudstva v namen, da se to ljudstvo tepe in pritiska ob tla, proti parlamentu. v katerem nimata kmet in delavec besede in za sovjet, v katerem odloča zavedni proletariat. A ION E. Slike naših mož mm Nikolaj Buharšn Klasa* stranka 1 vodje d bodo prestopili prag državne zbornice z dvignjeno glavo, češ1: Dovolj vaše obla Sii, mera krivic je polna, zdaj smo tukaj mi, maščevalo*! Tako je razlagala milo-glusmv «Edinost», tako so z«, njo trobili iste in <š« lepše vsi, ki jih «Kdinost» razsvetljuje od dneva do dneva in tako je prilo v Kini 5 jugoslovanskih poslancev (reci in piši pet), a še ti so imeli tri stranke, če ne \ax' Upozorujemo čituoee na ovaj čla-na.lc ;Y. Buhatina, koji je danas — u dobi stvaranja jednotne proletarske fronte — za proletariat Italije od vere vrednosti nego ikad pre. Članak jo liio prvo uštumpan u moskovsko j «Pravdi« a zalim izašao, u knjigi «Tcorija isto-rijsliug materializma». Kad se govori o klasi, onda se pod tim razumeva, skupina osoba sjedinjenih za-jedničkim položajem u proizvodnji i — dosledno teme — zajedničkim položajem u podeli što znani — zajedničkim interesima (klasnim interesima). Pa ipak sasvim naivna bi bila pretpostuvka da svaka klasa predstavlja jednu sasvim jednoliku celinu, u kojoj sU svi delovi jtdnnki, Rde je Petar upravo onakav kakav je i Pavao. Zbog toga, da razjasnimo to na primeru, uzmimo savremenu radničku klasi;. Ovde se ne radi o torne šlo nema jedna-kesti u razumu i sposobnost ima. Ni sam položaj raznih delova nije jednako. T.) dolazi: 1) otud što nema potpune jedna-kosti ekonomskih jedinica, 2) otud što radnička klasa ne spada s neba gotova več sc neprestano stvara iz seljaštva, •/finali ijstva i varoilkog gradjanstva i t. d, to jest iz drugih skupina kapitalističkog društva, U samoj stvari, zar nije jasno da rad-nik velike tvornice, izvršno snabdevene spravama —- nije ono isto, što je radnik malene radioniee? Uzrokom raznovrsno-sti ovde se javlja raznovrsnost samih po dnzeča i čitavog rada u njima. Drugi uzrok. se krije — da tako reknem - u višini proletarskog stupnja. Seljak, čim st upi u tvornicu, sasvim je našto drugo nego radnik sto ti njoj radi od detinj-stva. Razlika n <-3tanju» se odražava i na svosti. Proletariat jo raznolik po svesti, kao što je raznoliki po svom položaju. On jo ui.se iti manjc jednorodan ako ga popolnoma njegova last, se ,ie previdno, sravnjujdrho s drugivi klasaina. Ali kad Ostalo jo .-eveda po volitvah blizu vso prelevil, opustil liberalizem in se obla- pri starem, le da so bili jugoslovanski kmetje in delavci enkrat več nafarbani od svojih plemenitili iu neustrašnih 'narodnih voditeljev. Prvo, kar so si narodni poslanci privolili v zbornici, je bilo, da so sluišali drug drugega prekositi, kdo je bolj prefrigan politik, saj je znano, kako so govorili na dve fronli, na italijansko in na protivno jugoslovansko. Ta lutka se do danes »e ni odlo ila in se vleče dalje pred očmi vseh delavcev, ki so lani hoditi iskat Mesijo. Delo narodnih poslancev v Rimu jo kmalu opadlo, a ko bodo spet volitve, bomo Culi tako / \\ illanove kot s ščekovo strani: Nismo ničesar dosegli, ker khio bili razcepljeni. Vse jc zdaj odvisno od vas, dobri volil« i, ki sle pametni in boste volili samo eno . „ , .... -™. ne sme-j stranko, zakaj nade zastopstvo mora e- jo le navadno ločiti, marveč, da jih mo- notno v zbornico! Samo tako )tthko rajo vse izključiti ,z stranke. zgodi, da postanemo lahko nam jč V torek je prišlo do glasovanja. Con-j kdaj srera mila, saj Bog junaka ne za-tristi so glasovali z reform is 11 do'lm so ■ pusti jeziček na tehtnici! Volite nas iretjeintcrnacionalci in maksimalisti gluiln ne njih, živeli volllei! sovali skupaj. ; Vprašanje parlamenta je danes spet Dobili so: j nktuelno, čeravno so poslanci na oddihu, ■V ■>< 4, ’ .r-vtfln#: Dobre vodje se zato i pojavljuju kao vodje, što oni boljo od svega iz raža vaju pravilna stremljenja stranke. I kao god što je besmisleno stavi jati u opreku stranku klasi ,tako je besmisleno i slav-Ijanje vodja u opreku sa strankom. A mi smo to ipak činili, kad smo stav-ljali u opreku radničltu klasu social-de-inokratskim sirankama, ili mase orga-nizovanlh radnika njihovim vodjama Ali mi smo to činili zato da rasorimo so-cialnudemokraciju, da unišlimo upliv buržoazije, koji dolazi kroz socializdajie k e vodje. Dabogmc da bi bilo smešno kad bi mi prenelL inetode razaranja ne-prijateljske organttacije na nas i onda to nazlvali izraiajem naše osobite revolucionarnosti. Taliav poloOTj Imamo i kod drugih klasa. Uzmimo, na primer, savremenu Kiigiesku. Tama, kao kiasu. vlada buržoazija. 1 ona vlada preko stranko hloyd (Jeorge-a, a stranka l.lojd tieor-ge-u vlada preko svojih vodja. (S rusUog pra vo A. U.) Pismo iz Jugoslavije (ZGODOVINA SRBSKE DINASTIJE. — EVGENIJA ILIC. — NOVA !yIWGA\JA-NJA KOMUNISTOV, NOVA BATINA NJA. — GIBANJE JUGO-FAŠISTOV.) Beograjska «Repul>lika» piše: «C.arja Nemanjo je napadel njegov brat Tihomir in mu vzel deželo. Nemanja je napadel Tihomirja in mu vzel svojo in njegovo deelo. Tihomir je znova napadel Nemanjo in našel svojo smrt, — Nemanji je sledil mlajši sin Štefan. Njegov brat Vulkan ga napade in sam zasede prestol. Radoslava jc vrgel s prestola njegov brat Vladislav, tega zopet tretji brat Uroš. Uroša jo napadel njegov sin Dragutin, ki je zaprl svojega očeta v Draču. — Milutina je napadel njegov sin. Štefan, toda oče ga je premagal, zaprl in oslepil. Štefana je napadel njegov Dušan in ga zadavil v mestu Zve an. — Štefana Visokega je napade) brat Vuk. — Miloš je ubil svojega kuma Karadjordja. — Aleksander ObrenoviO je premagal svojega očeta Milana ... . .» — Vse po milosti božji in volji naroda. Da je Evgenija Ilič agenl-provokater-Ua beograjske policije, vara je menda žo znano, kljub temu da ni o njej niti črhnila besedice tetka «15dinost», ki je sicer tako «dobro‘> informirana o odrešenih bratih in sestrah v Jugoslaviji. Ali potrebno jc razodeti njeno zgodovino da spozna proletariat v Italiji vse črne strani policijskega režima v Jugoslaviji. Uredništvo «Rndimikega Jedinstva« je dobilo v roke sledeče njeno pismo, ki ga jo pisala Ilič 1», splitskih zaporov Pribi-čeviču, ministru za policijo in narodno . zdravje: «Ležim žle dva meseca v preiskoval nem zaporu v Splitu in ne vem. kaj bo z menoj, prepuščena sem na milost in nemilost tukajšnjih sodnikov, italijanašev. Zakaj so me privedli v Split, ko sem Srbkinja, zakaj me sodijo oni, ki so ubili mojega očeta in ki me ne sodijo zato, ker sem komunistkinja, ampak zato, ker som Srbkinja? Iz vsake bosedc jim diha nuv’-nja do nas. Oospod Pribieevič! Ali ni nikogar, ki bi se potegnil zame. ali sem prepuščeno onim« haramijam» iz min, za notranje zadeve in policijo, ki so mi garantirali mojo varnost ih ki so mi dali svojo častno besedo. Ali so me najprej izvabili, da jim izdam vse želje stranke, (komunistične, op. ur.) in me vržtojo v splitske zapore potem, ko so me izčrpali in izcedili kot. limono. (En odstavek izpuščeno, ker ni važen, op. ur.) Rešite me, kar moji bratje prosjačijo po beograjskih ulicah. S p 1 i t, 9. VIII. 1922 (ječa). Evgenija lUčcva. Da razumemo to pismo, treba povedati, na kak način je ta nesrečnica prišla v službo policije. Ko je izgubila svoje starišo, je životarila po svetu, dokler ni koi «antidržavni-. element prišla v glasovite beograjske policijske zapore. Tu so jo pretepali in mučili tako dolgo, du so jo pridobili za provokatorko in izdajalko. V tej vlogi je prišla v Split, kjer sc jc zaljubila v delavca Franja Vlaha in ostala tam, dokler je ni beograjska policija pozvala, da m* daljuje svoje išpjjonsko potovanje. Tedaj je zahtevala od Vlaha in sodrugov 5W Din., da odpotuje v Trst, in jim zagrozi la z maščevanjem, ako ji ne dajo te vsote. Ker niso mogli dati te vsote, jih je .1o-nuneirala na konzulatu. Bili so takoj aretirani. Pred preiskovalnim sodnikom je Ilič z rdečico v obrazu ponovila svoje lažnjive izjave in nadaljevala svojo potovanje. Zaprli so jo zopet v Beogradu, da izsilijo iz nje več. kot je v resnici vedela. Pustili so jo na svobodo in ji dali denarja za daljnjo špijona»v.o in provociranje po Sarajevu, Osjeku, Zagrebu. Ljubljani, Dunaju itd. Da se jo sili, da donunclra kogarkoli, makar nedolžnega, dokazuje tudi pismo, ki ga je poslala iz zapora Kranju Vlahu, kjer pravi: «Oprosti mi, jaz sem grešni-,ea. Morala sem te obtožiti, poprav tudi lažno -- bila sem prisiljena. Kesam se nesrečna sem d, Sedaj se nahaja zopet v beograjskih zaporih, ali zato, ker ne more več policiji služiti, ali zato, da bi se beograjska po licija vsaj deloma prikrila. To je vrhunec predrznosti, to je španska inkvizicija v novi izdaji, to je obnavljanje metod ruskega carizma in Puttkamorstva. Bivši komunistični poslance Dulan Cekic je zaprt. Tožen ho po § 1 «Zakona o zabiti države«. V Brodu na Savi je orožnik pride! s puškinim kopitom tolči po glavi delavca Juro čabranja, ki jc bil na službi. Po tem ga je aretiral, V Vojvodinj ko jugo-fašiflti organizira li svojo lastno konjenico. Celo! polulftno četitktno Posamezni i STVU: Dr. Henrik Tuma o ... izvodi (Ji. ništvo: Trst, via Maioiica 10-12. Telefon 1142, čine ene kolone v Sirokosti 63 mm: finančni oglasi "i L, osmrtnice, zalivale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej. h 18-20 .... 910 .... 4-60 iništvo in uprav-Oglasl: Za vsak mm viso- rr D ELO ■5"nan 8.—14. oktobm: Ustanavljajte »Društva prijateljev Rusije4*! — Delavci Italije morajo zagotoviti ž'vijenje 200 otrokom Sovjetske Rusije. — Kdor ima v Rusiji znance jim pošlje za L 60 lahko enega ali več zavojev z živili. H (Obvestilo izvrševalnega odbora) Sledeč dogovorom z osrednjim komunističnim odborom «Za Rusijon odreja izvrs-e.valni odbor, da se. v dneh od 8. do 44. oktobra napovejo v vseh deieluh in mestih, kjer obstojajo Komunistične sekcije, delavska zborovanja, kjer naj sc o-pozori proletariat na potrebo poskrbeti sredstva za vxdr$revratnih elemenata, to jest svesnih radnika i seljaka. Osim ono malo njihove konkurencije, sve te njihove nesuglasice nisu ozbiljna stvar. Naprotiv, oni su se složili u tom da ožive svoju propagandu i' da zadrže u svojini kauda-uma HoijiLke, koji su vsč poi'cli da se bude i da idu u red ostalih patnika, da se bore protiv klasno« ne-prijatelja. Kad im ni,:ta nije pomogia bajka protiv komunista kr or, san.og «Pučkog Prijatelja«, osnovali su još je-dan list i stranku. A počeli su se kao ba-jagi svadjati, samo zato da makar s čim odvrate pažnju radnog naroda od svoje korrtuniatičke stranke, da probude interes oko starih uspomena na pokojne biskmpe i taKo da privuku makar na ko-ju stranu radni narod, to je njima sve-jedrio, jer znaju da su jednaki i složni u plaCfcanju. Ali, bogami, 'čast i postenje biskupu i Marku, sve im to neče pomoči. Svesr.i radniei i seljaci razumejo njihovo igro. pa če se svim silama založiti da je ob-jnsne i onim još nesvesnima. -O— —o~ Uiidski oder Ljudski oder Tolmin Dne 1. t. .m. se je vršil pri mnogobrojni udeležbi društveni sestanek) podružnice Ljudskega odra. Predvsem se je sklenilo, da so podružnica korporativno udeleži pogreba umrlega člana Tute Ivana, iz Za tolmina, za naše gibanje neumornega mladeniča, in da se pošlje njegovi družini sožalno izjavo. Po daljši razpravi, katere &o se udeležili mnogi sodrugi, so je sklenilo ustanoviti pevski zbor za moške in ženske. V nedeljo se pričnejo vaje. V nedeljo se vrši tudi sestanek vseh članov. Zenske bodo ohvešOene ob svojem C‘asu. Medtem se vrši že vpisovanje v pevski zbor. Vpisuje se vsako nedeljo od 9—12 ure. Tudi tolminski Ljudski oder se mora s svojim vsestranskim in živim delovanjem postavili nu čelo podeželnega proletariata. Buržoazno ©smešen škoda papirja; kljub temu prosim, sodrug urednik, kotiček prostora v «Delu>'. Članek «V se naše!» objavljen v «Delu» št. 147. dne 14. sept. t. 1. je mesijansko javnost naravnost presenetil. Nekateri člani «Slov. čitalnice« v Dornbergu presenečeni vsled vsebine članka v to danes nepoznanem listu «Delu» so brez sape pritekli k Njih Veličanstvu (ljudstvo ne smem reči, da ne bo zamere, kot zadnjič) gospodu Visokoštudiranemu, društvenemu krmilarju s prošnjo: Tu so vprašanja; odgovori! Bi odgovoril v «De-lu» pa . . . pa . . . «DeIo« je preveč pri-prosto; tjakaj pišejo samo kmetje in delavci. Alui! Saj imamo narodno glasilo «Edinost», semkaj pišejo advokati, trgovci in narodni veriiniki, torej samo vzor Slovenci! Njih Veličanstvo g, dopisnik je v «F.di-nosti« z dne 28. sept. t. 1., dal meni, ki sem se osmešil (pri buržioaziji), v odgovor par res smešnih besedi. Dokazati hoče namreč, da burka «Vse naše« osmeši — po vabilih -t- samo priprosto «na žira-njen o boljševizmu in ne boljševizem. Hočemo se prepričati! Čemu je bilo na vabilih: «a nič delaiin zapisano z debelimi črkami? (Mogoče pomota v tiskarni?) Zakaj je pritekla narodna inteligenca k nam, ter nam zalučala v obraz: Sle videli kam vas privede boljševizem? In ni bilo dovolj jasno v igri predstavljeno, da mora edino današnji red eksistirati? Da brez kapitalističnih orožnikov ne more svet obstojati? G. dopisnik javka, ker sem ga imenoval le «ljudstvo«. Kaj mi smo ljudstvo? Saj smo vendar kulturni narod? Nismo li izgnali in zaprli 58 od ljudstva izvoljenih poslaneev-komunistov iz beograjskega parlamenta? Nismo'li streljali na ljubljanskih ulicah na sestradane delavce? Nismo li prepovedali vse delavske shode in vse delavsko časopisje? Nismo li napolnili je::e z sumljivimi protidržavnimi elementi (seveda delavci)? Nismo li postavili zakon o zaščiti države? i. t. d i. t. d. Prepričati hoče javnost, da nacionalistična čitalnica ni poslal nobene armade proti boljševi-kom. Prosim, iz 'esa sestojijo države? Nas so učili, da tz več čitalnic, nar. društev, nar. ob:in in dežel skupaj. Eto, to je aparat danes v rokah buržoazije, kateremu pravimo država. Torej g. dopisnik: Greh nima samo kdor vrečo polni, ampak tudi tisti kateri jo drži! Dalje (vedno bolj smešno!): Kako si neumen »i l italničar, ko delal? za L. 1.80 na uro pri kapitalističnem podjetju, ko je drugocl toliko dela da bodo morali v najkrajšem času podjetniki po delavce v avtomobilih na dom . . . Kaj tega še ne veste? Saj že hodijo. Pa ne po dornberšlke delavce, ampak po bankirje, jirofesorje, inženirje i. t. d., po vse te, o katerih vedno trdite, da so tudi delavci nam enaki. Da delavci delajo za manjšo plačo kot drugod, to je božja volja, kaj ne g. dopisnik. Prepričan sem, da dokler bodo delavci sle-! dili čitalnikom naukom bodo vedno bol j j izkoriščani. Povem vam, da kadar bo delavstvo organizirano v lastnih organiza-! cijah in kadar se bo zavedalo svojega I razreda, takrat bo z lastno močjo izvo-l jtvalo boljšo plačo in morda v kratkem času tudi avtomobile. Da sem razumnik, tega ne sklepate po mojem dopisu. Verjetno! Dopis je tako priprost, besede čisto domače, kot je «De-lo« priprtmto, ki takq Manko objavlja. Saj imamu vendar rni » slovenskem jezik o tako lepe izraze kot n. pr.: ata! Marscbia? ren direktion . . . Russland, Italien . . ., ali pa še bolj fino slovensko: «Bitte, Hurr Praesident, das Gerich ist vollzogen« (Besedo izrečene v trenutku, ko se je re-šavalu domovina s smrtjo sodr, Aliagiča in veialih v Zagrebu). Slov. čitalnica je gotovo tako nacionalistična, kakor je narodno društvo «Naprej«! Brrr... buuif... Kdo vam je pa rokel da ni? Rovarjenje med vami g, dopisnik: to je va£a sedanja taktika. Naprej s kulturo! Živio čitalnica! Dol društvo «Naprej«! Živio Šček, Dol VVilfan! (in obratno). Živio Orli, sokoli! Živio mi! i. t. d. Na ta način se lahko drži kmetsko ljudstvo v temi! G. dopisniku ob zaključku šo sledeča pojasnila: Da niste meni pripenjali hrab-rostnih svetinj na fronti nisem kriv jaz, ampak — po božji volji sem bil takrat še premladoleten. (Sicer sem pa daroval domovini svojo učno dobo, zakar bom občutil posledice vse življenje.) Iz vašega članka je razvidno, da v Dornbergu živijo dve duši v enem narodnem telesu. Da je tudi mogoče kak Dornberžan trdil, da igra smesi boljševizem ni čudo, ker isto trdi lahko vsak, kdor ne gleda samo skozi narodna očala. II koncu! Dopisnika članka v «Delu> ste zelo, zelo slabo pogodili. Da vas rešim iz zadrege: sem namreč, priprost delavec žuljavih rok in vsled domovinske (buržoazne )dolžno8ti moram sedaj v južna italijanska mosta. V kolikor som se o-sme&il, prosim naj proletariat razsodi. Izjavljam pa, da. čimbolj sem od buržoa-zlje osmošen, tembolj som ponosen! Zdravo! Na svidenje! Josip Cotič V Vsled pomanjkanja prostora smo odložili odgovor na narodnjaško časopisje o renskih dogodkih na prihodnjo št'.-v. Sramotno ravnanje viade z nesrečnimi železničarji Znano je, da so za 'Časa Avstrije dobivali železničarji, ki so jionesrečili na delu, mesečni znesek od osrednjega zavoda proti nezgodam s sedežem na Dunaju, ki je bil upravljan od delegatov osobja državnih ravnateljstev. Z razpadom monar bije je bilo plačevanje takih invalidskih oziroma nezgodnih prispevkov prevzeto po nasledstvenih državah, ki so — ne glede na svoje pravice pri delitvi ogromnega premoženja gorenjega zavoda — smatrale za svojo nujno dolžnost ne dopustiti, da umrejo lakoti oni, ki so izpostavili svoje življenje v izvrševanju ene izmed najvažnejših, pravzaprav najvažnejših družabnih funkcij, kakor je ona prometa in železniških zvez. Dejansko so Poljska, Čehoslovaška, N. Avstrija in Jugoslavija nadaljevale plačati nezgodni prispevek železničarjem, katerega so oni prej dobivali od o-srednjega zavoda na Dunaju in ne samo kolikor je znesek odgovarjal valuti posamezne države ampak so zvišale znesek odgovorno nizkemu stanju valute in zvišanju cen življenjskim potrebščinam. Kako pa se je v tem vprašanju zadržala italijanska vlada, ki je prišla še v posest mnogih poslopij, kakor so ž/elez-i:Warske hiše v Trstu (S. Vito), zgrajenih od osrednjega zavoda na Dunaju z zavarovalninami plačanimi po železničarjih, ki se sedaj cenijo na nekaj desetin milijonov lir. Z vladnim dekretom od 1 septembra 1920 št. 1284 jo bil določen mesečni prispevek, katerega so dobivali železničarji od osrednjega zavoda nu Dunaju na 60% prvotnega zneska v kronah (za vsakih 100 K=60 L) in to za dobo november 1918— april 1919; od maja 1919 naprej na 100% to je na toliko lir kolikor kron je znašal prispevek. Ta ukrep jo vse prej nego demokratičen, kakor pravijo da so rimske vlade, zlasti po premirji', ker se on ne ozira na padec lire oziroma na zvišanje ceh živ-Ijenskim potrebščinam. Kako se more tudi zahtevati, da bi mogli ponesrečeni železničarji vzdržati sebe in svoje družine z mesečnimi zneski od 50 do največ 200 1/? Ampak najzanimiveje^ in najsramot-nejte pride šele sedaj: ta kraljevski, dekret relja samo za. Tride.ntsko Benečijo. Nesrečnim železničarjem Julijske Benečije se nadaljuje z izplačevanjem mesečnega prispevka v avstrijski valuti (v kronah) zmenjani na lire po dnevnemu kurzu: tako da so železničarji, pred nekaj časom (tOit I.) dobivali 6. 8 in največ 10 lir na mesec; sedaj, ko avstrijska krona ne velja ničesar, u--. dobivajo reveži tudi ničesar. Protesti proti enakemu postopanju, nevrednemu vlade, ki se ponam s civilizacijo, so bili zelo pbgosti. Ampak kaj se je doseglo? Obljubo, ki jo je dal preteklega meseca julija bivši zakladni minister Peano posl. Tuntarju, da se bo imenovalo komisijo z nalogom, da pretrese predlog za raztegnitev plaičevanja, na račun zakladnega ministrstva na nekatere kategorije ponesrečenih železničarjev, vpisanih pri zavarovalnih zavodih, ki so imeli prej sedež v Avstriji. Zakaj ne bi pa vlada takoj raztegnila kraljevski dekret tudi na Julijsko Benečijo in sicer z veljavo za nazaj kakor je to storila za Tridcntsko Benečijo? Tembolj, ker so bili železničarji Julijske Bcnefije zavarovani pri ravnoistem o-srednjem zavodu na Dunaju, in ztikaj se .ne pooblasti državno blagajno za nezgod no zavarovanje v Rimu, da, izplača zaostale in tekoče mesečne prispevke tudi ponesrečenim julijskim Železničarjem, kakor je izplačevala to in izplačuje Še vedno železničarjem Tridentske Benečije. Menda ne bo pustila vlada (Sakati uboge železničarje nato, da bo komisija končala svoje študije, ker do takrat lahko že vsi pomrejo lakote (nekateri spijo žc sen pravičnega). Tudi ni lepo, da se pušča te nesrečnike prositi uboga ime, ko so žrtvovali vse svoje življenje za nenasitno malhe kapitalizma. Ali naj bodo milijoni samo za nekaj izvoljenih Industrialcev in trgovcev? Za one pa, ki so so pohabili na delu za interese le-teh, niti za košček kruha. Glad Mnogi, govorijo o gladu. Koliko teh pa je pravzaprav trpelo glad? Jaz se nisem vprašal o tem, ko sem bil deček in sem poslušal dušnega pastirja v mali cerkvici naše bogate kmetske vasi. Zaripljen duhovnik jc govoril bogatim kmetom ter onim manj bogatim — ubožnih ni bilo.’ — rekoč: — Lakota je kazen božja, katero se mora prenašati z vso udanostju. Ne živi, se samo od pšeničnega kruha. Trpljenje, je kruh duha, ki odpira vrata v nebeško kraljestvu. In jaz sem si predstavljal tedaj lakoto kot nekake litanije, dolgočasne, včasih n jezljive, toda koncem koncev pre-nesljive. Sedaj pa vem kaj je lakota. Spoznal sem, jo na fronti, to glodavko ljudi. Ai treba, da vam povem kje in zakaj sem jo trpel. Moje, pripovedovanje bi bilo slično toliko drugim, ki so jih pripovedovali sinovi svojim materam po vojni ter ženini nevestam svojim, da bi občutile, vso grozo pred njo. Prcžanje, bombardiranje, jetništvo . . . Kaj vse to? Glad, glad! — Prihaja čisto neopaže-j no, počasi, slopnjema, kakor noč. V začetku je le prijeten občut lahkote, čisto-te. razumnosti. Ideje so jasne, lahke, skladne. Kasneje —- več; ali manj pozneje, kakršna je ie pač vaša fizična in moralna sila — nastopi neka skoro nasladna slabost, slična oni, ki se jo občuti, kadar človek o-maguje in ko zatem prihaja le sebi. Nato . . . Nuto je groza. Išče se obupno hrane. Zre se kol žival vse. kur se dobi. in se. zdi užitno. Čuti se smrt malo po malem neizprosno. Morda oni, ki sc zarije v mehak pesek, čuti slične močne vtiske, ki mučijo gladnega v lej fazi njegovih bolesti. To vam jc grozna borba za, življenje. Baztogoten egoizem doseže najkrutejše oblike. Nobene milosti do drugih gladujo I t ih, nobene več Če se dobi kje še kako I majhno količino živeža, ki sc je enako | porazdeli med v se, vsakdo gleda, kako j bi druge zalo ukanil; vsakdo gledu, kako bi drugemu ukradel nekoliko življenja, da bi sam živel nekoliko dalje. Splošno se misli: — Upam, da poginejo drugi čim prej; čim manj nas ostane, tem bolje. Če se je na maršu, nikdo ne pomaga bolj oslabelim, ki cepajo na kraj pota. Vsakdo se sili, prihraniti si svoje energije, prav kakor skopuh, ki ga vznemirja bojazen za njegov skrit zaklad. In pogled temni, roke trepečejo, ustne bled očnice globi jo, mišice postajajo onemogle kakor gnile vrvi. Na maršu se ie. nekako napreduje, gnani kakor od sile. nemoči. Upognjeni, tihi, vedno globlje upognjeni; ideje bledijo in v glavi čedaljeboij brni. Končno sledi, padec. Pade se. kot prazna vreča, snop. Glad je oglodal mišice, stanšal žile,. uspaval prisotnost duha. Pade sc, a ne v počitek. Boke, se instinktivno razprostrejo, kakor da bi hotele o zadnjem trenotku nekaj zgrabili, nekaj, kar neizprosno manj ka. Tudi tisti moli, ki ni nikoli, veroval v boga. Kdor gladen umira, prisiljen vsled obupa nad brezvestnim upom, umia krščansko. To )c glad, glodavka ljudi. Groza me obdaja, ko pomislim na glad otrok. ki. se mu ne morejo ubraniti in ne znajo ni prosili. Mučno mi je, če pomt?' siim, da, materina boUst cesta čelo priti' živi glad; matere, same gladujoče, trpa ko vidijo umirati gladu svojo lastno, rodno deco. Kdor ne zna, kaj se pravi glad, ne. more razumeti, zakaj je vse to tako čudovito in mučno. Če bi vsi ljudje le enkrat v svojem življenju okusili količkaj gladu, bi danes iz vseh debela sveta prišla v Rusijo pomoč tudi nad potrebo. Prepričan sem o tem. Jeza me obdaja, če pomislim na to, da, v moji bogati kmetski vasi še. dandanes pridigujc *aripljcni duhoven bogatim in manj bogatim kmetom, da je glad duševni kruh, m odpira vrata v nebeško kraljestvo. Proletarska mladina Da sc uredi razširjanje in razprodajanje tega lista so je določilo sledeče: Poverjeniki od računaj o začetkom vsakega meseca in vrnejo neruzprodane iz-tise. In sicer poverjeniki tržiišikfiga okrož ja na naslov: Just Pahor, Trst, Via Gep-pfi 10, oni goriškega okrožju pa na naslov: Friderik Škodnik, Solkan, pri Gorici. Drugi poverjeniki odračunujo na prvi ali drugi naslov. Podružnica. Ljudskega odra., Sv. Jakob. V soboto 7. t. m. oh 7. uri zvečer se vrši sestanek podružnice v navadnih prostorih. Razpravljalo se bo o važnih notranjih zadevah. Po sestanku Munov, sestanek izletnikov. — Tajnik. Zrnje «Da kapiializam ponovno postane kori-stan: u tom sa.st.oji težnja sveta«. — Ovo je napisno iedun engleski časopis. Kapi-tolizam je uvek bi o koristan za one, koji poseduju kapital i koji ga ulažu za profit, No zar zaista u tom sastoji «težnja sveta«? Kojeg sveta? Očito bogataškoga, jer siromai»ni sloje'i najmanj« triare za to, kako bi kapitalizam ponovno postno «koristan». * Strast za osvotom je jedna od najsta-rljih strasti u Ijudskoj Spomnil se je na Tinko in je vztrepetal. «Saj ni mogoče, da bi ga več ne bilo; greh bi bil! Zamudil se je pač in prihitel bo zasopljen«. V njegovem srcu pa jo ponavljal lokav In nezatipen glas: «Nebo ga več, nikoli več!« «In da bi ga ne bilo,« je pomislil Jo kec, «da bi ne prišel k meni, prišel bi k njemu jaz! Ros, naravnost k njemu li šel. Splezal bi na vrata In bi skoil v park in nič bi ne maral, ič-o bi naščuval name hlapce in pse . . .« Zaglobil so je v misel, kako bi skočil v park in bi stopil mot%o predenj in zdelo se mu je zmirom lepše In imenit-nej Še. «Če bi ga v parku ne bilo, bi utopil naravnost v grad, po tistih stopnicah bi šel, kjer ne vidi človek ne lesa, ne kamna, temvcj' hodi po samih mehkih preprogah, kakor po mahu, tako da si še stopiti no upa. Jaz j>a bi hitel in hi se no ozrl nikamor in ne bilo bi mi mar preprog. Poiskal bi ga in lil ga našel hi bi mu povedal, da Tinka joka. On bi se zjokal sam, kako bi bilo mogote, da bi se ne zjokal? - in bi me prijel za roko, ter bi šel z mano . . .» IV. teSklli, žalostnih misli jo zasijala nenadoma lepa loč; Jokčevo srce še ni lilo navajeno žalosti, njegovo upanje ;e ni bilo ranjeno: če je veter potisnil plamen k Hom, -e je vzdignil nenadoma toliko vnje. In ni leji Šegu upanja od poro jenega iz žalosti, ne lepSili sanj, nego iz bolečine porojenih. Dalje je mislil Jokec in jo pozabil takoj na bose noge in na zakrpano obleko, ((Prime mn za roko in gre z mano; skozi park, po lihi beli cesli, v vas. Usla-vi se pred oknom in potrka, kakor je potrkal neka -. Ali spiš, Tinka? — In Tinka bi takoj vstala in nič več bi no bil bled hi bolan njen obraz; vstala bi, skočila bi urno in lahko iz postelje, kakor nekoč, čakala sem nato in vedela sem, da prideš! Tako hi rekla in bi so ga oklenila, okoli vratu, njeno tenke, bele roke bi segle skozi okno. On, Jokec, bi stal tatn, toda Jokca bi Tink« ne ugledala. ln gospod Kdvurd bi dejal: Pripravi se, Tinka, na svatbo! Že zdavnaj sem ti obljubil in zdaj je prijel tisti veliki čas, da le povedem v grad, kraljico vseh teh lepot in imeniiosti! In že bi prišel tam iio cesti zlat voz in voznik bi sedel spredaj, v vsi imenitni, zlati obleki, kakor cesar. Zadaj bi se vlekla vrsta voz vse od cerkve do polja, konji v srebrni vpregi, vozniki s srebrnimi bortami, na rok uh bele rokavice in v rokah bit in cvetice na luču: in v vozeh bi sedele lope gospe v Židanih oblekah, z zlatimi uhani in zlatimi zapestnicami Iti visokimi lasmi. Najlepša izmed vseh pa bi bila Tinka, kakor Je bosa in uboga « In glej, nenadoma so izginile si nje. ((Bos in ubog!« Visoko so se bile vzdignilo sanje in so padlo na tla, kakor da bi jim bil odrezal peroii, «Uolgo ga ni nocoj!« je pomislil Jokec žalosten in je zažvižgal ulrugi,. od svetlega grada se jo spustila sem a koraki so se oglasili na beli stezi. «No mudi se mu, počasi bodi!« je pomislil Jokec ižalosten. «All si li, Jokec?« ((Juz'» «Nlkoli ni še tako vprašali« jc pomislil Jokec. Gospod Kdvurd jo odpiral vrata poču si, njegova roka ni bila nestrpna. In ko je odprl vrata, ni prijel Jokca žu roko, temveč š'cl jo polog njega s povešeno gla vo in sključen, truden. «Kako je s Tinko, Jokec?« ((Pozdravlja vas, gospod Edvard.« Gospod Kdvurd je molčal in Jokou so je zdelo, da so je ozrl v stran In da je povesil glavo še nižje, Jokec se je »pomnil zapovedi, ki mu jih je bila naročila Tinka. «Zdelo se mi je zadnjič, gospod Edvard, da so rože ovenele. Kaj so res ovenele?« «Vse so že ovenele, Jokec!« «ln tudi Hilje že odpada?« ((Vse sleze so že posute.« Jokca je prijelo za srce in srd te je vzdignil v njem. »Zakaj ste odgovorili tako? NI bilo treba tako odgovoriti! Tinka hi ruda, da rožo še niso ovenele, in torej rože še cvete! In Tinka bi rada, da listja še ni odpadlo in torej je še zeleno!« Tresel so Je in oči so so mu zasolzile, < i os pod Kdvurd je postal, sklonil je svoj obraz nizko k njemu; Jokec ga je videl in se je prestrašil. Ves bled je bil obraz gospoda Edvarda, oči so bilo udrlo hi velika bridkost, je bila na licih. A se mi povej, Jokec! Kaj ti je pripovedovala Tinka nocoj?« ((Sanjalo se ji jo, da vam je prišla nasproti bosa in uboga. Vi »te pa šli mimo in cesar vas je vodi) za roko; krono je imel na glavi in Tinka j« bila žalostna.« Gospod Edvard jo položil Jokcu roko na rame in ga j« pritisnil k. sebi. «Jokec, pojdi z mano! Ali bi rad jabolk grozdja!« Jokec je glodal v tla. «Nič ne maram nocoj, gospod Edvardi Samo lep pozdrav za Tinko!« Gospod Edvard g« j" pobožal po 1 j> o in Jokec je čutil, da je bila njegova rok.v mrzla in da sc Je tresla. Nikoli še ga ni bil pobožal po licu gospod Kdvurd iu vendar se je Jokec prestraši) njegove pri-jazne roke. «Ix‘p pozdrav za Tinko! Sporoči ji lep pozdrav, Jokec!« «Saj še niste vprašali, če je zdrava: To sl« zmirom najprej vprašali!« «Glej, Jokec, nocoj mi je čudno uri srcu; ti no moreš vedeti zakaj, ni ir«w, da bi vedel zakaj. Ali me imaš rad, Jo-kec?« «Rad!» «Torej ne Izprašuj več, Jokec! Pridi jutri, — ne, pridi pojutrišnjem! In ni treba žvižgati, ičakal to bom pri durih. Pridi šele, ko bo lema!« «Zmirom som prifiol, ko je bil« temu«, «Da, zmirom; tudi to sem pozabil. In reci Tinki, da jo lepo pozdravljam. In reci ji, da jo imuni rad. To ji reci! Lahko noč, Jokec!« Jokec je stal in gospod Edvard j« stal pred njim. Vos bled in etar je bil njegov gladki, lepi obtaie. «I.ahko noč, Jokei,!» ^nra Glasovi z dežele «Oho!» se bo začudil vsaki cenjeni čita-telj, «to mora biti gotovo tiskovna po-ruota; v Lokvi vendar ne zboruje okrajni šolski svet, ampak do sedaj jc imela to čast vedno Sežana.« Le počasi, dragi bravcc! Naslednje po rcčilo te bo takoj prepričalo, da si za enkrat na napalmi poti. Tudi mi ne vemo natanr:uo, kako je prišlo do tega čudnega slučaja: ali je g. komisar iz Sežane pooblastil lokavskega župana g. Muho, da predseduje tej seji, ali se je g. Muha sam postavil na to častno meslo. Resnica je, da se je seja vrtsila v Lokvi, Ker pa bi bila velika škoda, če bi se ta imenitna seja ne ohranila tudi našita poznim potomcem, naj nam bo dovoljeno, podati tu glavno vsebino natatt.no po stenografičnem zapisniku. Torek, dno 2. maja t. I. prva javna seja v občini Lokev za vse nasprotnike učitelja H., vabljene osebno po g. županu. Dnevni red seje: Velikanski ekspoze g. župana. Točno ob določeni uri vstane g. Muha i:;za mize, vzame iz žepa napisan ekspo- ir: gromoviti klici: «Dol s llrcščakom!»l Tako je okrajni šolski svet v Lokvi prestavil H. v Albanijo, in tako se je zgodila nova krivica nad učiteljstvom. Opomba uredništva: Mi srna o tem fa- vih vojaških barakah so prisiljeni trpeti v letnem in zimskem času. Absurdno je misliti, da bi mogel delavec, ki zasluži komaj toliko, da preživlja družino in sebe plačati za kuhinjo in eno sobo L. 30,— do I,. 60.— mesečno. Gospodje, če imate kaj človeškega sočutja, tu ga pokažite! V Naš Ljudski oder je v zadnjem času postal zelo nedelaven. Res, tla je odnlo možnem komunistom« slišali že marši-1 nekaj mladih sodrugov - najboljših članov k vojakom. Mi moramo delati na to, da te sodrugo nadomestimo. Noben dan _!kaj zanimivega; zato radi ustrežemo njegovi želji in natisnemo njegovo sliko, če je tako prijazen, da nam jo pošlje. Zagotavljamo pa ga, da si ga bomo zapomnili tudi brez slike, če bi mu bilo pošiljanje presitno. no srne preiti, ne da bi napravili kaj koristnega v tern našem društvu. Vsak mo-I ra biti na svojem mestu, vsak mora imeti in izvrševdti svoje naloge. Pod/jurski komunisl. Foleiek fašizma v naših krajih Kakor je že Širši javnosti znano, smo dne 17. p. m. tu pri nas imeli veliko slavje. Ta dan se jc v števerjanu ustanovilo j falSistovsko sekcijo. Cela ta slavnost je, tako sijajno izpadla, da je prav škodaj .... poročati o nji v delavski časopis, kjer je | l.arodnjaki bodili vsak kotiček drag in je potrebno, da se poroča, kar je proletariatu v korist, ne dl slepili, da volijo za lipovce pa da se polni kolone lista s kakšnimi neumnosti, niso vredne, da se jiii objavi. Ta stvar torej nas domače kemu- Marezige Prosim tudi jaz kotfek prostora v na- j šem glasilu. Prišli so duevi in pri-le so j ure ko našo ljudstvo trpi radi narodn a- , karjev-izdajalccv. Kor se nobeneden ne’ oglasi, pišem jaz par vrstic. Ko so se vršile občim'ko volitve v Marezigah, s' svojim starim kapi tunom od volilca do volilea in svoji* Jju- a ne za kaj posebnega. Imamo«Današe»narodnja ke, ki obešajo trikoloro na okna o posebnih slavnostih. Sedaj vidite, kaj se pravi narod. Narod je njih nikdar polni žep ih bog njih profit — in ničesar druzega. Le pustite se voditi še nadalje za nos! Oj ubogi narod, sam gledaš ko ti gospodje de vaj o glavo v vrečo. Čas bi bil enkrat, da se otresete teh pijavk, ker drugače vam bodo zmozgali še to malo krvi, ki jo imate v sebi. Ali niste išttiri vojna leta prelivali kri za narod in domovino, medtem ko so vaše družine doma stradale, in so tisti, ki vas danes vozijo na vrvici delili vam po dva fižola in en krompir na dan,in medtem ko so oni vozili cele vreče prodajati na verižniški način, so vam rekli, da ni prišlo ničesar. Kmalu nam bodo pripeljali nove zvonove; mali bo pel po pet, veliki po desei. 'I a ko nam je gospod župnik! v nedeljo na IV. p. m. razlagal dol s prižnice. Povemo vam, da nam ni treba zvonov: na boj- nem polju ni bilo nobenega in tudi ga nismo potrebovali, torej tudi tukaj ni 'troha takih stvari. Gospod župnik, po-j vejte, na kakPen način moramo plačati i_ j mi delež, ko nimamo ničesar. Ali naj morda gremo krast? Ne! Krasti je greh in kdor krade, gre v verno pogubljenje. karji, da jih bodo rešili i/.pod jarma ko- roisarjev, fašistov, bloka i t, d. - Ko-1 rovalnrea prej,njim ze, se odkašlja, pogladi brke in začne s; niste prav nc zanima. Zanima nas presunljivim glasom ffitati: tembolj pisava « Edinosti« z asi: n Kakor smo jih pustili komn-brez vsake škode, tako jih radi dno 22. t. m. «Velečenjeni svetovalci in vsi moji mi-1 pod naslovom: »Volkovi v ouji koži». li prijatelji! — (13 po številu!) V nači j p0d tem naslovom najdemo odstavek, Id vasi so se začele goditi strašne reci. Srce j ge se mi trese od ginjenosti, če pomislim naj ni stom tiste lepe zlate čase, ko je vladala v Lokvi medsebojna ljubezen in sloga. Naša občina je služila za zgled vsem drugim dalaS na okoli. Kar je rekel Mu-j števerjanske ha, to se je zgodilo, in vse je bilo prav in j bomo se spuščali v to kaj smo in kaj ni-dobro storjeno. Toda današnji svet ne j smo, Lo to rd:iemo, da pri vsem našem 'tirevuHčamo tudi fašistovih. ..... Moči hoče s tem, nekoliko »barab«. sveti trije kralji vedno skupaj. laso; mo-«Fdinost» in njo umazani pisec nnzivlje »^aj v« <-ri.e.ti radi narodnjaške N(,[ politike. Naši sodrugi sc ne smejo niti komuniste. Obljubljali so jim narodnja- fKam in v kakfce namene je šel pa tisti denar (L. 400.—), katerega je dala zava-voditeljem prosto- u.unu-ti smo ostali v n anjšinf A sedaj voljnega gasilnega društva Naj gospo-so Ubogi kmetje odprti oči ko so ostali fjc poglavarji dajo denar tistim ki so ga brez župana. Prestrašoid lipovci so daft zasluzili, drugače bomo mi po- ratnreč colo olvino fašistom v roke. Se- kc' ?as ], da so fašisti par dni prej usilili note «Giovinezze». To ni res! Cela sokolska godba razun štirih čla nov ima čast pripadali fašiju. Tako so godi v Kojskem v Brdih, kjer nisi smol do išie pred kratkem niti črhniti o komunizmu, če ti je bilo ■življenje drago. Kdor pozna razmere bolj podrobno kot «Etli-nost», dobro ve, da so sedanji fašisti v Kojskem, da nc »menjamo štoverjana. vsi razun par Italijanov vredni sinovi Delavci in kmetje! Naj velja sedaj za ras tisti rek, ki ga je rabila avstrijska buržoazija proti nam proletarcem in ki se glasi: Trdno dajmo se skleniti, sloga pravo moč rodi, vse nam lahko bo storiti, ko združimo moči! v svojih hišah pogovarjati po enajsti uri. Dvanajst ns.Mh proletarcev je bilo klicanih na sodnijo, ker so bili skupaj po enajlj uri. (Lep režim so uvedli združeni f&Msti v Marezigah! Dobro bi bilo ga malo zrahljati. — Ured.) Naših sedem vaščanov jc že sedemnajst mesecev v ječi Coroneo, kjer trpe radi dogodkov dne 15. maja lanskega leta. Ubogi, še nič ne vedo, kdaj bode konec. Vsi črni so od gladu in pretepanja. J Nekateri imajo doma tudi otroke, svojo; ... , , J j | fy!rf, irirzini)_ ztr0 trr strelskimi snovmi, n kot hudiui križa. Izobraže-! vsi združeni udarili mi en sam glas: dobrega ker mi skrbimo za prihodnjost. Sodrugi iz Marezig, iz Boršta in iz | Trušk! Zbudimo se! Citajmo «Delo», ši-i rimo ga in zmaga bo naša. Da bomo raz učitelja II.? Spominjate se če prav dobro, kako smo se pred enim letom prav vsi Lokavci podpisali na prošnjo, da nam pošljejo zopet H. v Lokev in pred 14 dnevi ste vi enoglasno sklenili, da naj so zopet ponovi ta prošnja. Toda jaz nisem prošnje odposlal, ker vi vsi veste, da kar Muha stori, vse prav stori. In nisem se zmotil tudi takrat! Po vsem tem, l;ar jc učitelj H. govoril v nedeljo, predlagam, da se prošnja ne odpošlje. Pp8 pa bom jaz poskrbel, da bo prestavljen najmanj v Albanijo, tudi čo Albanija ni še italijanska pokrajina. Iz Gorjanskega hodi vsak teden k svoji družini in dola spotoma zgago v olrini Lokev, toda moja skrf! bo, da ne bo mogel odslej niti enkrat na leto v našo vas. 'la nesrečni človek je pozabil, koliko dobrot sem mu izkazal; pozabil je, da bi niti ženo ne dobil, če bi ne bil jaz v svoji dobrotnosti posredoval. Pomagal sem mu tako do žene, gostilne, trafike in premoženja. Sedaj imam pa hvaležnost. Toda mojega potrpljenja je kouee! Pripravljen sem od zdaj naprej na vsak boj: ali s puško, ali s kanonom. Vem, da pridem zato v »Delo.. ,toda dragi moji komunisti: čo hočete, vam podarim še svojo fotografijo, da jo natisnete^ «Delo», da me bo ljudstvo izpoznulo in vedelo, s kom ima o praviti». Kkspoze končan, govornik si obriše potno celo in sede. (Urnebesno ploskanje na narodnjaška mladina bo od preveli- j ke izobrazbe postala kmalu vsa faustovska. Živila narodna mladina! Bog živi vse narodne gostilničarje in trgovec verižniko! Kaj za to če so fašisti ,samo da se vina več potoči za drag denar. f;,\, do kdaj- bom, hodil bos? T)& kdaj mi rezala boš črnega kruha l.o.s? Mamica, odgovori zdaj! Kdaj poljubim jaz očeta svojega Kdaj konec iMjcnja uboiiv ga? Oh mamica povej: Kcda}? mokratska su takova) gospoda. Oni se otimlju da nas popi i «narodna» gospoda zadužu i gule, a da se ne mešaju i oni talianski. A nama je svejedno, ako ste-njomo pod pritiskom jednih pijavka — ili drugih. Oni nam sami kažu: u koga je gospodarska sila — u onoga su i sva političlka prava; to se po našu kaže, da je siromah uvek bez prava, a kapitalist ima pravo, makar koji da mu je jezik. — Sve vičeto gospoda, nek ne potpisi-vamo menice, nek se ne mečemo u go-spodarsku ovisnost. To bi i mi rada. Ali šta nam oni preporučuju Da uzajmimo od njih bez menice. Nece pak ni ta «na-rodna» gospoda da nas pomažu iz čistog rodoljublja, več da nam pozajme uz dobre kamate. Oni s vekslama de nam od-mah kudu prodati za dug. A šta de ovi kičičani? Oni de nam desetljecima krv sisati sa svojim kamatama, ko je mi ni-kad nedemo moči da otplatimo, pak demo onda mi sami i kočulju morati da prodamo sa mršavog tela. Dunke gospoda se otimlju samo za to, koji de od njih imati veču korist, ili talijanski demokratski kapital, ili kmjanski «narodni» a svi skupa složno se ti-ude da nas gospodarski zaduže i u\č1ne ovisnima, to jest da nas zarobe. A podigli su viku i kriku za «narodne» škole, samo da nam bace prah u oči. Jer imamo mi ovde «na-,m» školu, pak ne uču decu kako da po-stanu gospodarski neovisna i da se oslo-bode svakog izrabljivanja i potlačivanja, ved ih ovaj žutokljuni meštar uči da mole i da služe kršidanskom i «narod-r.jačkom.. kapitalu. — Eto koliko gospodu tišti suša i škola. Ali i siromaškim Zvonečanima je beda došla do grla, ter su pobeli da svo jom glavom misle. A radničko i sel ja,'ko svetlo, Delo, pomaže im da nadju pravi put. Svaki dan nas je vi^te ervenih rad-nika i seljaka, ter nede dugo prodi, i našo gospode carstvo de prestati. Crvena Zvoneča borit de se rame uz rame sa raelnicima i seljacima celog sveta. Za narodne škole, u kojima de svako deto biti poučavano na jeziku koji najbolje razume, ali de biti poučavano — kao u Sovjetskoj Busiji — da se bori za slobodu radnog naroda. Za pomoči postradalima od suše, ali boz jirofita za pijavice, več kao u Sovjet-skoj Rusiji, preko sirotinjskib veda. Za novac socializiranih banaka tla se kupi u inozemstvu hrana, i da se deli narodu pod kontrolom sirotinjskib veda Za zlato iz prašnih crkvi, da se kupi hleba i da sc prehrane sirom očka deca Sva crkvena, veleposedniška i opdinska imanja da se prodaju na upravu i pod kontrol u sirotinje kao i banke i tvornice. Samo tako čemo mi bili pomoženi od suše i postali gospodarski neovisni, pak demo biti i poli tički slobodni. Samo tada de se svnko slobodno služiti svojim slat-i.im matorinjim jezikom. Ako krščanska rodoljubna gospoda žele slobodu za nas seljake, a no samo za sebe, nek stave na raspoloženje Riad nom i milom narodu svoje banke, posede i nepotrebno zlato iz crkvo. Ako zeleni meštri ljube slobodu svog radnog naroda, neka ute decu kako če se boriti pro-tiv veksle, kamata i svakog i.skoiišiča-nja. To im je pozdrav od svesnog seljaka, I a svima j>oš!onim seljacima poziv u boe* ! },u. Črvini Zvonečim. Britko je bilo slovo, ko smo si podali roke, vprašujoč pogled iz očesa v oko, kar je nam nehote rodilo vprašanje: Kam? Interes kapitalizma je nas, dragi tovariši zbral da gremo čuvat ogromen aparat izkoriščanja, suženjstva in nenasitne malhe, kapitalizma. Kapitalizem nas je izbral, da napravi nas protiutež vstajajočemu proletariatu. Izbral je nas, da iztisne iz naše mlade krvi nov kapital, ki nas bo potem zopet tlačil. Propadajoči sistem vidi v nas svoje rešnike. Naše možgane misli z nacionalističnim in militarističnim duhom gastrupiti ter pahniti nas v novo vojno. Zastrupiti nas misli tako, da nas lahko potem pahne na ulico, kadar bo vstala sestradana masa proletariata, da pomočimo 2 njeno krvjo ulice in polja. Govorili in opisovali nam bodo domovino v krasni lepoti. Predavali nam bodo c demokraciji in svobodi katero da uživamo. Skušali bodo z nas napraviti tako zveste vojnike, da bomo pripravljeni dati svoje mlado življenje za njihov profit, V slučaju nepokorščine pa bodo u-porabljali proti nam najhuje reakcijo, pela bo šiba, stanovanja bodo temnice in hrana bo voda. Toda, dragi tovariši bodite neustrašni. Naša razredna zavest, naj bo na% vodnica, ne zabite nikdar, da smo sinovi izkoriščanega proletariata. Naša lastna izkušnja naj nas uči dobrot katere nam more dati domovina. Milijone vidite naših tovarišev, ki spe v prezgodnjem grobu, tovariše ki tavajo po svetu brez udov milijone vdov in sirot, ki so zgubile radnike in očete. Vse to kliče po maščevanju. Vidite požgane vasi in mesta, razdrapana polja in vi dragi tovari-i se čutite oropani vseh pravic, ki jih je vam dala narava sama Zato kličem vam, dragi tovari-i, še enkrat! Čujlo in bodite pripravljeni! Ne pustimo pušk iz rok, katere nam bo dal kapitalizem zato, da znjim pobijemo svoje brate, čuvajmo samo svoj razred iz-koriiSčantga proletariata, da ko pride zanj velika noč dan vstajenja ne dobi nas v sovražnih vrstah, zakaj takrat In bili mi pravi tlačitelji svoje lastne svobodo in pravite, ki nam prisloja. Dragi tovariši, mi smo temelj našp proletarske države, up ki ga obrača v r.us proletariat Julijske Benečije. Postanimo zadnji opomin našim tlačiteljem. Pokažimo se, da nismo več čeda političnih analfabetov ,temveč, da smo zaveden del revolucionarnega razreda. Pošiljam vam i-o en p*jMrav in, kličem vsem odhajajočim tovarišem: Živela revolucija! Živel komunizem, in živela svetovna sovjetske federativna republika. Mlad komunist. Fiala Proži i jiondeljek u S in pol sati u veče saž^una je Hodnička komora, a zapnlili je naravno fašisti. Plesali su kao divlja.-i oko nje a kraljevske straže gledale ih prekrižanih ruku. Nakon par sati došli su vatrogasci da ugase, ali nato navalite ponovno fašisti ulicorn zvanom Via Gio-U našem selu jo.š mnoge siromahe go- j viti vičuei i preteči narodu, što jo stajao spoda za nos vitču. U lome im pomaže po prozorima suscdnili kuda, da zatvori Zv&Ereca Podgora Po dolgem času se zopet oglašamo. Po 1 c.vaj delavskega razreda postaja vsaki dan hujši in zavzema v širokih plasteh ljudskih množic obliko obupnega stanja. Hočem navesti sledeče. Delavci se pritožujejo, kako jih lastniki stanovanj izkoriščajo z visoko navitimi najemninskimi cenami. Njih glas pa no pride tja, kamor bi moral priti. Na dežteli nimamo namreč liikakih slano- Živila delavska in kmetska revolucije Živel komunizem! Živel proletariat celega sveta! Rdeči Mar >>. j De-kam Dragd nam «Delot>! Ker si vedno na strani izkoriščanih in tlaOenih. upamo, da bciV tudi naše vrstici: objavilo. Sodrugi Dekančani! Čas jc, da se zo-pet poprimemo za resno delo, kar je tudi naša dolžnost. Leto dni jo preteklo, odkar je fašizem uničil našlo podružnico Ljudskega odra. Vprašam vtis sodrugi, ali bomo še nadalje čakali, da nam bodo naši nasprotniki dali svobodo in pravico? Sami si moramo to i;:kati in bomo tudi na«li potem komunistične organizacije, potem boja. Vsi smo sinovi tlačenih sve prozore i vrata pa tla nc gloda onoga Ato če učiniti vatrogascima. Zalim nava senom. Tako je i meni naturio put-j liše na njih da im spreče gašenje, ali se «Ac domačo buržoazijo, če sploh še kaj čita staro tetko «Edinost» in goriško ji sestro in uli vidi, kako so kosajo med sabo advokatje in kaplani, kdo bo gospodar slovenske javnosti. Mislim, da so sedaj kaj naučite če či tate tudi samo «Edinost» in «GoriŠ. stražo), in ne poseže «Delo» nil3 vTnes. še ne- točno naznačili šta da napiše. Ter svi pišu o našo j gospodarskog nevolji i o suši, svi jednako, pa Cesto ponavljajo iste reči (ba-i da su svi iz jedilo kuhinje). Ali im je plitka mudrost, jer se sami otkri-vaju i pred poslednjim seljakom. Njih nekoliko vele istim rd.ima. ovu istimi: ako smo gospodarski ovisni, onda smo i politički ovisni, pak nam zato ne treba tuji kapital. Iz toga de i poslednji Zvo Itadnici, odgovorimo im na sva ova barbarstva ,r;k.up!jajtrio sa, jer u masi stoji moč: stvorimo jedinstvenu frontu i 1ak;o demo se jedino spasiti a ne druk-čije. Živio jedinstveni front! 2ivela Ko-munislička internacionala! Nabrežinski kamnolomi t) nabrežinskih kamnolomih, ki so dali pred vojno zaslužika velikemu številu domačega in tujega delavstva, danes pa 110 morejo preživljati niti domačoga poroča «Ol>nova Goriško, vestnik Zveze zadrug vojnih o fcodovancev Gorišiko-Gradiščan-ske sledeče: «Kakor druge obrti, tako so tudi lia-hrečinski kumnolomi trpeli vsled vojne. A dočirn so se druge obrtne in industrijske panoge zopet -— čo ne v popolnoma, vsaj deloma opomogle, počiva delo v Kraških kamnolomih še vedno. V zadnjem času je vlada razpisala natečaj dobavljanja materiala za nekatera javna dela, v prvi vrsti za gradnjo nove ga kolodvora v Milanu. Stalni agilacijski odbor (za vojno odškodnino) se je takoj obrnil, ko je doznal za ta razpis, na pristojno oblast, da naj liri dobavljanju potrebnih kamenitih izdelkov za to gradnjo upočtova v prvi vrsti nabrežinske kamnolome, ki se vsled vojnih počkedb drugat-e ne bodo mogil Hipom oči. Stalni odbor jo tudi odločno obsodil vse spletke nekaterih velepodjetij, ki dolnjo s ]x>lno paro na to, da bi se nabro-žinski kamnolomi izključili od dobave, Eksplozija na Črnem vrhu Delavske družine, raztresene po bivši vojni coni so vsled velike množino razstrelilnih snovi, s katero jc zemlja kakor posejana, v i rajni nevarnosti. Mnogo delavcev je zaposlenih pri čiščenju munit i jo in pri tem delu s“. je zgodila v pondeljok velika nesreča. Na kup nanesena municija je počila s takim u-'Inkom da je raznesla 20 m dolgo «kaverno» in del hriba, ki je zasul barako, v kateri so so prod eksplozijo poskrili delavci. Izpod ruševin barake so potegnili j oseb: 23 letnega Ivana Berginca, 22 let- nega Andreja Kravanjo in 29 letnega Antona Kravanjo, vsi težko ranjeni; 29 letnega Andreja Kravanjo in 25 lelnega STAVBINSKA SEKCIJA TOLMIN, — j Ivana Fona oba zme kana v kup krva- Odbor, izvoljen na zadnji seji se snide v veče mase brc/, življenja. Prvi try? ra- nedeljo, S. t. m. ob 10 uri v druitvenih | njenci so bili prenešeai v goričko boml nedan uvideti ko su ta klanska (i de- prostorih. — Vodstvo. Tudi Jokcc jo povesil glavo in jc šel počasi proti durim. «In reci, rcci», je zaklical gospod Edvard za njim, «reei ji, da naj moli zame! Njo bo uslišal Bog, če 111 uslišal drugega nikogar. In £e ni Boga, zanjo Je!» " žlezno mrežasta vrata so se iaprla za Jokccm ... , Najprvo, kar je mislil Jokcc spotoma, je biio: »Resnično so bile njene sanje! Vso od prve do zadnjo besede so bilo resni, ne!.. Tako velika in strašna je bila misel, da je ni mogel natanko razumeti, kakor temna gora se je vzdignila pred njim. llotlil je počasi 111 želel jc, da hi bila pot dolga, tla bi ji nikoli ne bilo konca, lotiti ker jo lako želel, jo bila pot krajša nego kdaj poprej in nenadoma je stal pred durmi. Slal je na pragu in si ni upal odkleniti. «Al i naj ji p°V{,m p0 pravi(,i ali — drugače? I11 kaj bi bil vel?ji gruli: čo bi no povedal po pravici, ali čo bi užalil Tinko? — Bog ji jo bil razodel v banjah, zalo ji povem po pravici.,, Odklenil i« duri. «AU si ti, Jokcc? Dolgo som te čakala. Zdaj sodi in pripoveduj!.. «Knj ne bi napravil luči?.. «Ni treba. R<>j*a poslušam v temi in slišala bo:.i bolj natanko..) Jokcc je sedel poleg postelje. «Znkaj n« Rovorils, Jokee?» Prijela ga je r.u roko. «Jokec, bratec, kako so mrzle tvoje reke!« «Tinka, ali rte bos nič huda n#me?» «Nik\ Govoril Vse povoj!» IJ.JJ. -........ll.jm.M1U8! — ln Jokcc je pripovedoval, d;i so rože vse, vse ovenele, in da je listje vse, vso popadalo — kakor da jc bila prišla smrt v tisti lopi park. In pripovedoval jo kako počasi jo odpiral gospod Edvard duri in kako mrzla jo bila njegova roka in kako bled jo bil njegov obraz in žalosten. In šb dalje jo pripovedoval, kako if.pretnenjen je bil gospoda Edvarda glas čisto tuj, ko mu jo naropal, da ima lin-Vu rad in da jo pozdravlja in da naj moli zanj. Vse po pravici, mirno in po vrsti je pripovedoval Jok«, nato pa je položil glavo na vzglavje in je zajokal. «Kaj misliš zdaj, Tinka: ali 110 prido nikoli z vozom in svati? Kaj misliš: ali ti jo zato naročil, da moliš zanj, ker to nima več rad in jo storil velik greh? Kaj misliš, Tinka?« «Ne bodi žalosten, Joker! Terna je in v temi je žalost še va ja; pride v srce in pobegne, ko zasviti dan. Napravi luč!» Jokec je šel, prižgal jo svetilko in jo jc postavi! na mizo. Siromašna, nizka izba, skoraj brez pohištva, je stopila iz temo. Dvoje postelj z zakrpanimi rjuhami 111 odejami, miza pri oknu in stol in ogromna pei:i v kotu, drugega 111 bila; tla so bila ilovnata, strop je bil nepro-heljen in zakajen. To je bil dom ministranta Jokca, in njegovo sestre Tinke. Nanjo je sijala luč in njena lica so bila prozorna, njene oči so bile žalostne in udano, njene ustnice pa so se smehljale. «Zdoj jo luč, zdaj mi povoj vse še enkrat, Jokec, morda, bo boli veselo; ul treba, da lil bila žalostna: 11« ti, ne jaz..'. In Jokcc je pripovedoval vdrugi'; to- da, ali njegovo srce ni bilo navajeno bridkosti, ali pa jc zasijala luč nc samo na njegov obraz, temveč tudi v njegovo žalost: njegova povost, prej tako temna, je bila veliko svetlejša. Ni se več spomnil mrzlih rok gospoda Edvarda, ne njegovega bledega obraza in tudi njegove bBsede, prej obupa, kesanja, komaj prikritega gorja polne, so sc glasile veliko bolj veselo. In Jokec so jo čudil, zakaj je bil tako žalosten, ko se je vračal / vrta. Komaj je dovn-il Jokec svojo povesi, so se odprle duri hrupoma iri nastež.aj in na pragu se jo prikazal oTč. Obadva sta se ozrla nanj s srepimi, prestrašenimi očmi. Na zariplem obrazu, na zalitih očeh, na hripavem glasu sc mu je poznalo, da je prišel pijan! Stisnila sla te Lesno drug k drugemu in sta strmela nanj. Stal jc na pragu razkoračen in 111 zuprl duri. «Kje je večerja?» Molčala Sta. «Kje j*, veter ja, som vpra*lnl!» Stojiil je korak v izbo in jc zalopnil duri, da se je stresel strop, «N iste nama dali denarja, očc!» je odgovorila Tinka mirno in samo Jokec jo slišni, tla je rahlo trepetal njen glas. 0’.c je stopil bližije, pogledal jc Tinko v obraz in jo je gledal dolgo. Nato je sedel za mizo in je oprl glavo oh dlan. «Unirla je, umrla! In jc obtežila mojo dušo!.. Okrenll j” pMnvo in se. je ozrl na Jok-ca, ki jo strmel naravnost nanj z velikimi očnal. ■ ,oa/,ija le iz strahopetnosti opustila, a tvorijo prepotrebno podlago za svobodno delovanje proletariata, na pr. udejstvitev na'ela, da je vera napravi državi. )e privatna zadeva, ali pa naj je izdajala odloke v direktno korist delavskega razreda, ki so s pristranstvom v živo zadevali star socialen red». «liugels (pripomnja Lenin) podčrtava besede napravi državi z namenom, da bi zadel v srce nemški oportunizem, ki je proglašal vero za zasebno zadevo na pram stranki in je poniževal stranko pro lelariata na staltoče starega, puhlega svobodo-miselstva, ki je sicer dopušča;o pomanjkanje verskega prepričanja, a se je tudi odpovedalo boju stranke proti verski, narkori, ki drr.i ljudstvo r temi,<: .Ve dostavljam niti besedice v pojasnilo. kajti bi gotovo pokvaril točnost, s kamro odgovarja Lenin na dano vprašanje obirajoč se na Engelsovo mišljenje. Drugo vprašanje. Kako naj pojmuje komunistična stranka vero? Na to je odgovoril na nedosegljiv način Karl Marx v svojem spisu: H kritiki Heijetove filozofije, o pravu, stran 23 zvn-7ek. L v izdaji založbene družbe «Avan-ti!>;: «Temelj ver&ke kritike je: človek drla vero; in ne vera ClovekfK In rešn*:--itn; vera je ?rtW§f m^pozlITmje, ki je ima 0 samem sebi človek, ki ni dobil še moči nad seboj, ali pa jo je zopet izgubil. Ampak ičlovek ni kaka abstraktna stvar, kako bitje skrpueano izven sveta. Kdor pravi «človek», pravi: svet človeka, država, družba. Ta država, ta družba tvori vero, ki je preobrnjena, zavest o svetu, kaiti ona je nekak narobe-svet. Vera je sp]o%n nazor o tem svetu, enciklopedičen obris njegov, njegova logičnost v poljudni obliki, njegov duhovni point d'honneur (častna toTika), njegova čarobnost, njegovo moralno potrdilo, njegova -svečana dopolnitev, njegova podpora in njegova vesoljna upravičenost. «Ona je fantastično vpodobljenje, člo-i'aškega bitja, kajti človeško bitje nima prave realnosti. Boj proti veri znači torej posredno: boj proti onemu svetu, v katerem tvori vera moralni aroma. «Verska revščina je ob enem izraz resnične revščine, je protest proti njej. Vera je bolesten vzdih zasužnjenega bitja, je resničen odznak sveta brez srca, kakor je duh odznak življenja brez duha. Ona je opij za ljudstvo. «Odprava vere, kot iluzorične sreče ljudstva, je predpogoj njegove prave sreče. Prizadevanje razpršiti iluzije v lastnem obzorju ni nič drugega kot pri-zadevanje odstraniti obzorje, ki potrebuje Iluzij. Kritika vere je torej v jedru, kritika dolino solza, ki zadobivu v veri svetoven odsev, «Kritika je odtrgala njene domišljene cvetke od verigo ne zato, da bi človek 1 osi) verigo, ki no daje nobene tolažbe več, ki ni okrašena po fantaziji, ampak znto, da vrže proč to verigo, ter utrga rastri’i cvet. Kritika vere razočarava človeka, vsled tega mora misliti, delati, u-ravuavati svojo resnii iio osebnost kot človek, ki so mu uničili iluzije, ki ima odprte oi i uma, da se suče okoli samega sebe in lak o okoli svojega resni,'noga solnca. Vera je enostavno: iiuzorlčno solnce, ki se suče okoli človeka toliko časa dokler se on ne pripne sukati okoli samega sebe. ((Naloga zgodovine je torej: ugotoviti resnihmst tega sveta, -potem ko se je razkadila resničnost onega sveta. Pred filozofije, ki služi razkrije ničevnost vsem obstoja naloga Zgpdovini, v tem, da človeškega bitja v njegovi vsakdanji obliki, potem ko je bila razkrita sveta oblika niiJevnosti- človeškega bitja. Kritika nebes se spreminja lako v kritiko zemlje, kritika vere v kritiko prava, kritika teologije v kiitiko politike.» Ni mogu e več povedati in bolje povedati. Komunistična stranka, ki je nastala proti oportunizmu se ne sme odpovedati boju stranke proti verski narkozi, ki drži ljudstvo v temi. Komunistična stranka se mora baviti z vero, ampak proučevati'mora njene u-stanovltolje, tolmačiti njih misel in slediti najsvetlejšim črtam. Samo če bomo tako delali, bomo gotovi, da ne bomo snovali drugih domišljenj, ki se porajajo v nekaki ženski občutljivosti, in ki niso za drugo, kakor, da zadržujejo pohod proletariata, uničevalca tega sveta brez srca, in da zadržujejo njegov prihod do komunizma, ki ga lahko označimo kot svet ves iz srca. Tako se glasi Bellonijev članek o verskem vprašanju. Tu so izvirni citati Mar xa in Engelsa in opozarjam posebno na nje nekat. naše pristaše, ki se radi sklicujejo na murxistihie teoretike, da nagovarjajo pod firmo marsizma svoje domneve, ki pa razodevajo očito nepozna-nje marxizma. Omenjeni citati nudijo snov za razmišljanje tudi onim komunistom«(in '.eh je veliko), ki še vedno mislijo in trdijo, da bo tudi v komunizmu tvorilo podlago socialnim odnošajem ljudi med seboj nekako versko prepričanje, če tudi krščansko. Ti duhoborci neftejo priznati, (ali pa ne poznajo) historičnega materializma, ki nam ga je Marx nekako z matematično točnostjo opredelil v svojem ((Kapitalu». Morda je večja razdalja med historičnim materializmom in sv. pismom nove zaveze ,kakor med njim in sv. pismom stare zaveze! Kdor pazno či-ta «Kapital» najde, da je le mr in organizacije produktivnega dela resnično o-predeljeval vsakokratne socialne odnašajo in tako bo tudi v komunizmu zavedna socialna organizacija dela opredelila socialne odno-ajc družbe, ki so in bodo pred vsem drugim odnošaji ljudi do dela in (duhoborci!) kruha. RUSKI, Barikada v ulici Bernabei Priobčuje/)'o la članek pod rubriko oOdmevi naukov Marxa m Kristusa«, pod katero se je. v našem listu suče'v- diskusija o verskem, vprašanju kot prispevek k lej diskusiji Ta diskusija -- ]'o sili okoliščin — ni vedla do kakega, normativnega zaključka. Tudi se nosu stranka ni izrekla še oficie’.no o verskem pro blemu. Zulo ostane še odprta pol ra mi m mnenjam v naših '•>vstat.. „Ruski humor". O ruskem narodu sc splošno govori, da je brez vsakega humorja. Kadar se pojavi stvar, ki je slična humorju, je tako pomošana s patosom, da je podobna smehu, ki zre skozi solnce. V sedanjem času, spriro trpljenja, ter trpke u-sode ruskega naroda, je le malo priliko za slednjega, da bi se preiskusil v hu morju. Kljub temu pa jo najti v Rusiji nekaj ljudi, ki se urijo v satiričnih opazkah, na stroške ostalega sveta. Ruski list «Izvest,ja», ki je oficielni organ sovjetske vlade je priobčil par povsem primernih komentarjev glede znane genovske konference ter narodov, zastopanih tam. Amerika: — Nekriti je živel v Evropi ubog, nesrečen Človek, ki se je imenoval Krištof Kolumb. Kakršnekoli stvari sc jo lotil, vedno ga je zasledovala nesreča. V neki uri obupa se je sklenil maščevali nad Evropo. Šol je in razkril Ameriko. V Genovi so postavili spomenik temu strašnemu človeku in da proslavijo ta dogodek, so je, zbrala tam sedanja konvencija. Anglija: — Dežela Shakespeare-ja in Lloyd (ieorgea. Prvi je bil igralec in zadnji je tudi. Prvi je bil stvaritelj svetovnih zgodovinskih dram in drugi bi bi) tudi rad. Prvi je spisal igro: «Veliko hrupa radi nISesarn in zadnji istotako. Prvi je dvignil vpra-ianje: — To be or not. to be? (Biti ali ne biti?) in drugi si je stavil isto. Edina razlika med obema je ta: — Shakespeare si je ustvaril mesto v zgodovini, a Llojd George ji je ponudil nasilje. Zavezniki: — Zarota treh kitov, ki bi radi požrli vsaj enega boljševiškega Jonasa. Konferenca 1’ Genovi: — Prva obletnica na bojnem polju po svetovni vojni. Mir: - Figovo pero, iz katerega bi si Evropa rada prikrojila obleko. Nemiko-rusko pogodba: — Stari Nestor jo je napovedal z naslednjimi besedami. — Med tem ko so s ta risi iskali moža za svojo h»er, jih jc slednja neprijetno presenetila, ko je porodila zdravega tun ta. Marica! Govori, očitaj, reci, da sem te ubil, da sem razbojnik brez Boga In brez d'i!*e,- -- samo ne niolM, ne glej mo- tako, Marica!« Jecljal jc s težkim jezikom, glava mu jo klonila na mizo. Tinka je trepetalu na postelji, neizmerna groza je glodala iz njenih oči. Prišel je Jokec In jc prinesel pečlenko in žganja. Oče je nastavil steklenico, izpit je na dušek, nato se je opotokel k svoji postelji, legel jo nanjo oblečen in je takoj zaspal. In ko je zaspal, jo kričal V sanjah s hripavim glasom, mahal z rokami, vzdignil se in padal na posteljo. «Kaj mo gledaš tako, Marica'.' Da som te ubil, ml očitaš'? Torej te ubijem! Na!» Zamahnil je s pestjo in je udaril ob zid. «Na! Da ml ne boš' očitala zastonj! Na! Na!» Jokec je nesel pečenko Tinki. «Jej» «Joj ti Jokec, nisem ločna.» «Jaz tudi nisem lačen.» Pogledala sta si v ni in sta obadva zajokala. ' Večerjaj, Jokec, in nato zaspi! 'Zaspi In ne misli nič in nikar ne jokaj!« «Tudt ti ne smeš jokati, Tinka! Zaspi in ne misli niči« Večerjala sta tiho. Luč je gorela »mirom bolj dremotno, olje v svetilki je dogorevalo. Jokec je povaljal In je rekel Tinki z resnim glasom; «No bom zaspal, Tink«, dolgo ne, bom zaspal nocoj. Veš, kaj bom mislil: da no bo več dolgo tako in da sc bo vse izpra-nic*’i!o Kaki si ti neutuuu Tinka, in Danes, ko je na dnevnem redu političnega življenja zopet vojna, ko sc vsepovsod razpravlja in govori o novi vojni, bo dobro, ako pogledamo za par stoletij nazaj v zgodovino človeštva, ki so nam pokazuje kot zgodovina bojev in vojn med posameznimi narodi in državami, a je v svojem bistvu le zgodovina razrednih bojev in vojn. Zanimivo statistiko vojn posnemljemo po sestavi meščanskega učenjaka Bodarta. Med leti Ki 18, in 1905. je bilo vsega Skupaj 1700 bojnih spopadov, in sicer 104 bitk na suhem. 122 bitk na morju, 400 obleganj in M kapitulacij. Nadalje je tra ja la vojna med Benetkami in Turčijo (!Gli. in 1690.), torej nad 55 let. Najkrajša je bila med Karolom Albertom in Avstrijo leta 18-59. ki je trajala šest dni. Francija je v omenjenem času največkrat prijela za orožje. Število njehiti bitk znaša 1079 (622 na kopnem, 63 na morju, 322 obleganj in 32 kapitulacij), kar znaša povprerno 63 odstotkov. — Avstrija izkazuje povprečno 48 odstotkov, Anglija 20. Husija 19, Pruska 18, Španija 16. Turčija 12 odstotkov itd. Francija je imela v 1079 slučajih 584 zmag proti 495 porazom. Pruska in Anglija imata 60 odstotkov uspehov in ,40 odstotkov porazov. Španija 36 odstotkov zmag in 64 odstotkov porazov. Francija se je' od 1. 1600 vojskovala proti 15 državam; proti Avstriji 626-krat in 106-krat z neuspehom. Anglija je zmagala v 120 slučajih, podlegla ~pa v 155 Imela je v vojni s Španijo 119 uspehov in 45 porazov, s Holandijo 80 zmag in i!3 porazov. V osmih vojnah med Francijo ir. Nemčijo, ki izkazujejo 307 bitk, je \!o-bjla Francija 152 zmag in imela 155 po razov. Francozi so pri Sedanu izgubili 28 tiso' mož, 1o je 40 odstotkov. Nemci pa 9000 mož. Najdalje so Angleži oblegali mesto Gibraltar, od 177 9do 1782, torej 1017 dni. Na drugem mestu se je držal Kadiz (Španija) od 1810. do 1812., torej skupno 90;’> dni v angleško-španski vojni. Se vasi o pol se je ustavljal' 346 dni. Pori Artur 121 dni. Kandijo (ali Kreto otok v Sredozemskem morju) je 1669. branilo 20 tisoč Benečanov proti 130 tisoč Turkov 228 dni Na tem kraju se jo vdalo Kusom 43 tisoft Turkov. Najstrašnejši del statislike tvori umrljivost. Pri Mukdenu (rusko-japonska vojna) je. prišlo na 624 tisoč vojakov 13.S tisrt1'1 mrtvecev. Pri Sedanu (nem.-franc, vojna) je bilo razmerje 122 tisoč proti 320 tisoč; pri Borodinu (Napoleonske vojne) 80 tisoč proti 248 tisoiv; pri Wiv terloo 45 tisoč proti 192 tisofc; pri Wac;m mu 63 tisoč proti 290 tise®; pri Dražja nih 50 tisoč proti 300 tiso’; pri Plevnl (rusko-turška vojna) 50 tmuK) proti 111 tisoč; pri Austerlitzu 46 iisoč proti 148 tisoč; pri Solferinu 93 tisoč proti 273 tiso-: odgovornost za pravilnost teh številk moramo prepuščati zgoraj imenovanemu staitistiku. — Nič manj interesantna ni statistika o vojnih dogodkih zadnjih 40 let; katero povzamemo po drugem viru. Od 1S78. jo bilo 28 vojn med katerimi je bil ve J krvavih kolonialnih. Najvecje vojne evropskih narodov tega časa so: RuJko-turška (1878.), francoska kolonialna v Tunisu (1881.), francoska ekspedicija v Madagaskar (1895.), grško-turska vojna 1806, Voj Italijo, proti Abesiniji (1897.), Span-sku-amerikanska vojna 1898, burska vojna (1899,), angleška ekspedicija v Sednn isleua leta, vojna zdit,ženili veievlnsli Evrope prbti boksarjem na Kitajskem (1900,), in na 14. mestu italijansko-tur-fd.a vojna (1911.). Nemčija se je na boji-;3':u borila le proti boksarjem. Na 15 mestu je omeniti nemško ekspedicijo v ju-žno /.apadno Afriko nad Herere. Vejita v katero se ni mešala nobena evropske sila, jo bila med Japonsko m Kitajko IS94. V novejšem času jo treliu prištevati ledi obe balkanski vojni. Na Nemčijo pripadata v tem času dve vojni, tla Francijo pet, od katerih so se izvršile vsž j>« v židi In žametu in zlatu, In gospod b.d-l kolonijah, nu Turčijo tri, na Dalijo dve. vard jo je prijel za roko in sedla slu v,' r,a Japonsko dve, na Anglijo tri, tudi po zlati voz in nikjer ni bilo cesarja, da bi kolonijah, In na Španijo dve. Poudarja jima branil ti j«, ‘bi se je v teh slučajih ponajve: ra Jokec je sanjat in je v lepih sanjah za ' bilo brodovje. spal in ni sU-a) Tlnkinega Ihtenja. i Za lemi je sledila svetovna vojna. i>> (Dalje prihodu«ič.) ] Jc publilu take katustrofulne posladke tudi jaz sem bil tako neumen! Saj se ni zgodilo nič žalostnega in obadva sva jokala! Saj pride gospod Edvard z zlatim vozom in z veselimi svati in jaz bom ministrant in bom nosil rdeči ovratnik in kadilnico bom držiai v roki. In ne bo več dolgo, ko bom duhovnik in takrat bom dal postaviti na materinem grobu velik spomenik od belega kamna . . .» «Lepo bo takrat, Jokec!» je odgovorila Tinka in ustnice so se ji narahlo tresle. «Ni treba, da bi bil žalosten; misli, kako lepo bo takrat in zaspal boš vesel. Ugasni luč!« Jokec se je ozrl še enkrat na Tinko s ti him, radostnim nasmehom, nato je privil svetilko in je zlezel za pe,:. Tiste lepe misli, čudežne sanje, ki so se porodile Iz žalostnega srca, so bile zniifom jasnejše. Natanko je slišal drdranje zlatega voza, ki je prišel po ce sli in se ustavil pred hišo, videl je pred siib^i debelega voznika z zlatimi borta-mi na bogati obleki in s cvetlicami na iilču, videl je gosposke svate in gospoda Edvarda, ki je stopil iz zlatega voza, \e. v-črni obleki in z belimi rokavicami m, rokub. in tudi sebe jo vidol Jokec in kak šen je bil? Ni bil več Jokec, bos in fftkr pan in ubog, temveč velik je bil in odel j e bil v duhovniški plo*Tj in dvojo majhnih ministrantov v rdečih ovratnikih je stalo za njim. Prikazala se je Tinka, vsa | za seboj. Kakor se more preračunati do-sedaj znašia izguba vseh življenj, ki gre na račun zadnje svetovne vojne, nad 34 milijonov ljudi. V tem sšltevilu niso vključene žrtve, ki so padlo v Rusiji po prevratu in na drugih bojiščih po sklenjenem premirju incd Nemčijo in zavezniki. Vojni pi:?ar zaneten 1914 1. ni šle po-gašen. Grštce čete so bile še pred kratkim poražene od Turkov in gr'-,ko-t,urska (voj-na se razvija v evropski konflikt za Dar-danelske o/.ine. Revolucija v Grčiji pokazuje zopet, da se vojne med posameznimi meščanskimi državami, končujejo vedno bolj z meščansko vojno, odnosno da so vedno bolj okriva jedro vojne, ki je razredna in se prehaja vedno bližje pravemu izvoru vojne, ki leži v razrednih nasprotjih. Malh statistik© Po najnorej&tli VaTuntli ministrstva z.a delo, ki segajo do meseča, marca t. 1„ pokazuje gibanje cen glavnih ži važni h predmetov v zadnjem desetletju (vzeto za podlago cene v važnejših mestih kraljestva) sledečo sliko: Od 1913 1. do 1919 1. so cene rasle polagoma in narahlo. V letu 1919 pa so ne-mtddno pbskoiiile, se v letu 1920 sukale okoli doseženo višine in ostale približno do marca t. I. Odstotni poviški za posamezne predmete so v marcu t. 1. v primeru s predvojnimi znašali največ 742% za sir (za zabelo) in najmanj 282?» za kruh (iz žita). Ti poviški so za posamezne predmete kakor sledi: Kruh iz žita 283.2 — moka iz žita 300.7 — koruzna moka 389.7 — riž 300.8 —- fižol 395.6 - testenine 324.3 — krompir 550 — goveje meso 675.4 — svože svinjsko meso 381.2 — salame 453.1 — polenovka 352.3 jajce 587 — slanina 327.1 — sir* 712.4 — kuhano maslo 352 — sveže maslo 523.9 -- olje z oljk 410.3 - sladkor 349.1 — kava 541.3 -- mleko 446.5 — oglje 673.2. V No samo ceno živežu so se povišale v teh povojnih letih kapitalistično gospodarske obnovo (na račun proletariata!); da bodo potrjene trditve meščanskih oko-nomov o «ra.stu'em blagostanju« (zanje seveda) se je poviRalo do sedaj neznane mere tudi število brezposelnih. 1. julija t. I. je bila brezposelnost v posameznih deželah Italije sledeča: Pijemont 35.152 brezposelnih (24.447 n, ozki h in 10.705 ženskih); Ligurija 23.958 (21.914 m. in 2.044 t-.); Lombardija 75.344 (47.819 m. in 27.415 ži.); Benečija 55.479 (40.715 m. in 5.764 ž.); Umbrija 3587 (3166 nu in 121 ž.)-, Lacij 5485 \4486 m. in 1019 Ž>; Abruci 2395 (2068 m. in 32? ž-.): Kam-panija 14.733 (13.003 m. m 1730 ž.); Pu-glia 8730 (8542 m. in 188 ž.); BftSUicata 233 (231 m. in 'Z &); Kalašbrija 322 (314 m. in 8 š.); Sicilija 19.119' (18.274 m. in 845 &); Sardinija 4401 (3623 m. in 778 ž,); Julijska Benečija 12.121 (9631 m. .in 2490 ž. To število se zdi vsokoko vzeto prenizko morda na čast novih komendator-jev in Civilnih komisarjev.); Tridenlska Benečija 3388 (3137 m. in 251 tž.). Po tej vladni statistiki je bilo torej v Italiji I- julija t. 1. vsoga skupaj 372.001 brezposelnih od katerih 280.980 možkili in 85.021 žensk. * Po podatkih, kd jih je objavilo anglo-ško ministrstvo za delo na podlagi seznamov izdelanih po posameznih delovnih uradih je bilo v Angliji pOKfetkom avgusta meseca 1,328.000 ljudi brez dela. Od teh je 1,096-500 moških, 153.700 ž.ensk, 44.800 def kov in 33.600 deklic, število delavcev, ki delajo le nekoliko ur na dan in ki prejemajo tudi podporo je znašalo 60.100. U fc&škoj gu bezposelr:!: 39% kovituira. 43% rudnika odevne (tekstilne) industrije, 30% rr industrije stakla, 90% rudnika industrijo koža i o-bnoe; oko sto hiljada rudnika su pogori jeni otkazom kolektivnih ugovora; vo-liki rieo zaposlenih rudnika, radi skručo-no vrane, toliko nek so zovc da rado, a rijinomico se zatvaruju ivornice i rudni-ci bucaju na uiicu; broj besposlenih jo pm-iao pola milijona i , . . liišta više. M vi podatri su skopljeni u Pragu po-•clkotn septembru. A kako damvs i/gle da <0 kinematografov. Od ostal ili evropskih držav navaja statistika sledolie številke bioskopov: — Francoska 2400, Italija 2200, Avstrija 800, Belgija 772, Skandinavija 703, Poljska 300, Holandska 227, Madžarska 180, Španija 156, Češkoslovaška 132, Švica 123, Jugoslavija 117, Turška 32, ostale bal. države 23, Afrika, Avstralija in Azija imajo skupno 1361 bioskopov. j;: 1 Dr. Demaht, policijski zdravnik; jc objavil statistiko o prostituciji na Dunaju, ki je posledica bankrotiranega gospodarskega sistema. 1800 prostitutk je vpisanih na policiji, poleg tega je pa 77 tajnik prostitutk na vsakih 10.000 žena, ki žive na Dunaju, l.cta 1920 je bilo. aretiranih 7627 žena in deklet, ki so se prodajale brez policijskega dovoljenja in polovica teh je bilo spolno bolnih. Ženo oficirjev in sploh žene prejšnjega srednjega stanu, katerega je uničila vojna, tvore vaMno prostitutk. Počim jc bilo pred vojrto samo devet milijonov žeti vot kakor moških v livro- pf, je narasla seda j ta razlika' na 25 milijonov. Najslabše je v tem pogledu v Rusiji, kjer pripada na 1000 mož 1300 žen. Skoraj najboljše jc v tem oziru v Jugoslaviji, kjer pride na 1000 mož le 1042 žen. ❖ V nekem holandskem listu je bila pri-cbčcua zgodba radi valute, o kateri pisec jamči, da je resnična. Zgodbica jc sledeča: Leta 1917 je umrl na Dunaju meščan in zapustil sinu 50.000 kron. Sin je bil priden in štedljiv in dal je denar v hranilnico, da mu je vseskozi prinašal po tri odstotne obresti. Danes je revež. Njegov brat je podedoval ravno toliko, pa ni bil kaj prida štedljiv. Za skoro vso očetovo zapuščino je kupil vino v ste- Izdajatelj: Izvrševali« odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Anselrao Marabmi Tiskarna: „11 Lavoratore“. O&java Stavbinska zadruga Julijske Krajine «C. E. R. G.» sporoča, da gg. Ortolani Giuseppe, Lonali Davide, Cosrnatz Gio. vahni, Furlan Antonino, Lestan Luigi no spadajo več med njeno osobje in nimajo radi tega ničesar skupnega s to zadrugo. GORICI v Razglas Naznanja se pripadel im zavarovancem, fla otvort' podpisana v Mirnu v trtr- činskem domu zdravniško ambulanco, katera bo odprta začenši od 9. oktobra naprej trikrat na teden in sicer vsaki pondeljek, srcilo in petek od 16. do 17. ure. Kot zdravljajoči zdravnik bo posloval gosp. Dr. Just Bačar. Ambulanca se lahko poslužujejo vsi bolni zavarovanci in njih družinski člana, ki so izkažejo z od bolniške blagajno izdano izkaznico in ki bivajo v občinah, odnosno podoblMnah: Miren, Rupa, Peč, Gabrije, Vrh-Sv. Mihael, Sv. Martin na Krasu, Opatjeselo, Novavi;s, Lok vica, Kostanjevica, Temnica, Vojščica, Dol, Oro-hovlje in Vrtoče. Gorica, dne 29. septembra 1922. VODSTVO. Socialna Matica »LJUDSKEGA v Trstu Komunistični koledar uredil ing. D. Guitiniii Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigaroa J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah. Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila. Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:-------------- Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno leto 1922. — Mere in teže. — G.« Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Drug-a internacionala. C. Tretja internacionala: 1. kongres Komunistične internacionale: n) Poliv Rusije, b) Delo kongresa: L Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: 1. P°g°i' 78 vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo ustanavljati Soveti. lil. kongres Komun, internacional-: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. Pertot Jože: Pota mladine. - PROLETKULT. Alojzij Hreščali: Sola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buhari« in E. Preobra-ženakij: Šola in komunizem. - GOSPODARSTVO Ing- D. Gu-stinCiči I. Pojava in bistvo zadružništva. H. Uloga zadružništva v |j5feiat-akem gibanju. Ili. Oblike zadružništva. 1. Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. - IV. Zadružništvo in politika. - Ing. D. Gustinčič« 1. Hranjenje rastlin in gnojila. 11. Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnojih in njihova uporaba. V. Splošno pripomnje. — Rečnik slovcnaČko-srbohrvat. razlika. Cena 5 Lir, po poiti Lir 5.S0 Kdor želi Imeti koledar zatse ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo Ljudskega odra. Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost. Delavski mil Kalivi si lo iigo. Eitai io. laijaj io!