FRANC KOVAČ
Izprehod po Koroškem.
Mf                       T
|^^^H^^^Hitatelja vabim v duhu na izprehod na Koroško severno ^^¦/ggfr^^^^* od Drave. Začeti nameravava svojo pot iz starodavnega ^B ei^ Ati/^ Velikovca, središča Podjune. Mesto leži na vzvišenem ^H ^/"~\>Op kraju na levem bregu Drave, čez katero drži dolg ^HCbti JW mos* ™ široka cesta, ki po njej drvijo brez prestanka ^^^^^fj^f sem in tja avtomobili vsake vrste, tovorni in osebni, I^HHHI^^H veliki in majhni, kmetiški vozovi in vzdržujejo promet med mestom in železniško postajo Sdnča vas. V serpentinah naju pri= pelje cesta v mesto takoj' na obširni glavni trg. Mesto je približno tako veliko kakor Kranj. Rdeče pobarvani   stolp mestne   župne   cerkve
Velikovec                                                                1
sv. Magdalene se vidi daleč v Poidjuno. Tu so: okrajno glavarstvo, razni
uradi, petrazredna  osaiovna,   trdrazredna   meščanska   šola, v bližini      .
mesta na Goldbrunnhofu je tudi deželna poljedeljska in gOispodiTijska      I
šola. V mestu samem je nebrojtrgovin in gostilnic.                                 1
Velikovec je gospodarsko središče Podjune, kar se opazd posebno      I
ob sredah, ko je ondi tržni dan, ko prihaja v mesto Ijudstvo od blizu      I
in daleč iz vse apodnje Koroške. Sreda je danes. Stopiva malo po trgu      I
in opazujva pisano množioo in vrvenje Ijuid9tva!                                       I
121     J
Tu vtidiva postavne Podjunce iz Škocijanske fare dn Doberle vasi, dobro rejene in prekanjene prekupovalce lokavega pogleda iz Celovške okolice, ki nakupujejo male prašiče in teleta; opaziva nadalje vesele in šaljive Ijoidi iz Pliberške okolice; tu se izprehajajo ponosini kmetje iz Grabštajnske okolice, priznani konjerejci, tam pod košatfcn kostanjem stojijo kmetje iz visokih Djekš, Kneže in Krčanj, ljudje koščenih in nekoliko okornih postav. Bivajo namreč v goratih krajih, 1200 m nad morjem, in se jim že na zunaj vidi, da bijejo s prirodo trd boj za obstanek. Uporabiti morajo vse sile, da izrabijo kratko poletje — zima v tako visokih krajih traja dolgo in žito dozori šele v začetku sep^ tembra.
Tudi Nemce iz Lavantinske doline, posebno iz zgomjih krajev, opaziva na trgu: večinoma prihajajo v Velikovec na trg kupovat živino. A sedaj še ni ugoden čas za kupčijo: izprehajajo sie po trgu gori in doli, razpravljajoč o živinsikih cenah. Kmetiške ženske od blizu in daleč prodajajo domače pridelke, jajca, kokoši itd., da se dobi kakšen novec za domače potrebščine. V poletnih mesecih nakupujejo prekupci to blago v velikih množinah za letovišča ob Vrbskem in Klopinjskem jezeru in ga odpeljejo takoj z avtomobilom na določen kraj. Ondi je na stopnicah ob vodnjaku1 sredi trga mož iz Kazaz razpostavil pletene koše, jierbase in podobno blago,, poleg njega prodaja nekdo coklje, velike, male, za odrasle, otroke, vsak si more poljubno izbrati. Stoj* nica se vrsti za stojnico, kjer dobiš vsega: črevlje, blago za obleko, klobuke, poisodje;, sladkarije itd. M!ož vozi po trgu malo lokomotivo in kar sproti kuha klobase. Ako imaš denar, si lahko omisliš motorno kolo, ondi pred trgovino je bogata izbira. In tam zopet se pogaja kmet s trgovcem za mlatilnico na motor. Tudi kranjski Ribničan je tam na voglu hiše razpostavil svojo suho1 robo. In med to pisano množico drvijo avtomobili in drdrajo motorna kolesa, prihajajoč in odhajajoč na vse strani: v Železno kaplo, Celovec, Pliberk, Wolfsberg, Mositič, Grebinj itd. Podjetni velikovški trgovci in gostilničarjii so razvili danes vse zmožnosti, zakaj ob sredah se da kaj zaslužiti. Na zgornjem delu trga stoji voz pri vozu; ondi kupujejo in prodajajo mlade prašiče, pozimi pa zabelo in zaklane »prulenke«. Po visem trgu vlada velik hrušč in vrišč.
Na živinskem trgu zunaji mesta opaziva lepo, rejeno govejo živino večinoma bele pasme, ki jo na spodnjem 'KoTOŠkem splošno rede. Debeli mesarjd in nakupovalci, opirajoči se na težke, podkovane gorjaoe, hoidijo sem in tja, pregledujejo in tipajo živino ter se glasno pogajajo glede cene. Tam v kotu ob starinskem, okroglem stolpu, ki so ga sezidali v srednjem veku koroški vojvodi Sponheimovci, pa stoje Obirci in ljudje iz okolice Železne Kaple, govoreč že precej gorenjsko narečje. Na prodaj so prignali čredo ovac,, ki jih prodajajo večinoma v zgornje kraje.
122
Pozno popoldne šele preneha šum na sejmišču. Kdor je dobro prodal, stapi še nekoHko v gostilnico. In če ondi dobi še znanca, tedaj obsedi in se časih jako zakasni. A pustiva mestni hrušč in idiva rajši na izprehod po cesti, ki drži iz Velikovca proti severozahodni smeri! Lahko sicer vstopiva v avtomobdl, a tedaj ne bi mogla opazovati pri» rodnih krasot, ki bliskoma drvijo mimo naju. Komaj četrt ure dz mesta in že sva v Št. Rupertu. V naglici si nekoliko ogledava cerkev, zanima naju ogromni, sivi stolp, zgodovinsiko najistarejši na Koroškem,, in nehote ,se ustaviva pred skrbno gojendm pokopališčem, polnim cvetic in rož, da je podoben cvetočemu vrtu; spomladi.
Najina pot ise obrne proti severu navzdol mimo tako zvanega »Hungerlackena«, o katerem pripovedujejo stari zgodovinski zapiski iz 16. in 17. stoletja, da so se tukaj čarovniki zapisovali hudobcu. Po polagoma vzpenjajoči se oesti prddeva v raztreseno vas Mrzla voda, ki jo pa ljudstvo splošno imenuje le z nemškim imenom »Kaltenbrunn«, in zavdjeva polagoma v gozd.
Ko med pogovorom korakava počasi skozi temen gozd, prideva čez pol ure zapet na plan in ob križišou ceste, ob poljskein znamenju zavzeta obstaneva. Krasen razgled nama nudi lepa okolica, da nehote postojiva in zavzeta opazujeva slikovdt kraj pred seboji!
Pred seboj, na nekoliko vzvišenem mestu vidiva prijazno Zelinj* sko cerkev, vas istega imena, strehe pokrite z rdečo opeko, deset mdnut na d&sno ad 2elinj se skrivajo med vrtovi Štrdholoe, obširni in ponoisni kmetiškd domovi. Pred nami na levo se dviga 50 m navpicna, gola siva skala, katere vrh je porastel z vitkimd smrekami, tako imenovani »Dragonerfels«, raz katero je nekoč pred desetletji v obupu skočil dragonec in si končal življenje. Pred nama dn proti vzhodu se širi ravno, rodovitno polje, ob obronku gozda leždta vasici Zgornje in Spodnje Dobje, tam ob gorsikein' slemenu Šmartno, Sv. Štefan in še dalje proti vzhodu opaziva vitki zvonik Vovbrske župne cerkve.
Slikovita okolica — stojiva že na pravljičnih in zgodcrvin&kih tleh. Iz'raviiega polja se dvigajo navpično proti nebu istrmi in skaloviti dolo« mitni hribi v obliki iStožca;, do 100 m visoki, in na visakem .opaziva na vrhu razvaline starih gradov. Stari vitezi so nekoč stanovali na teh višavah in bili vami pred sovražnikom'. Ozadje slifcovite dn micne okolice tvorijo strmi, porasli obrortki Svinjske plandne in iz Štriholč drži strma pot na Djekše, ležeče 1159 m visoko. fn nad vso to razno liko okolico z zelenimi gozdd, žitnim poljem in grajiskimi razvalinami pa kraljuje sanjavo Želinjska cerkev, gledajoč bujno rast rodovitnega polja in minulost razpadlega zddovja na sivem skalovju.
Ker sva že utrujena od dolge poti, hočeva nekoldko pooitd kraj ceste ob znamenju in se pri pogleduna divno okolico zamisliti v pre« teklost in se potopiti v kraljestvo pravljic. Vsak hrdb, vsaka razvalina ima svojo pravljico in pripovedko o zakletih devicah   in   ogromnih,
123
nedvignjeniih zakladih,, ki so zakopani v grajiskih razvalinah. Marsikdo je že poizkusil priti do bogastva, a še nobenemu se ni posrečilo. Ljuds stvo pripoveduje: Nekdo je šel kopat zaklad in prd kopanju je zadel na kamenito ploščo. Ko jo dvigne, najde spodaj zvito kačo, na kar ¦se je tako prestrašil, da je pustil vse skupaj in zbežal. Drugemu zopet je rekla bela žena, da sme iz soda v grajski kleti vzeti vsak dan samo pest zlatnikov. Srečnd mož je pač enkrat slušal, a ko je prišel v soboto zvečer zopet po zlate, si je mislil, bom pa kar danes zagrabil dve pesti, pa jutri ne bo treba. A ko je, prišedši domov,, segel v žep, je privlekel na dan samo suho listje in od tistega dne ni nič več našel dohoda v grajsko klet. Zopet sta se dva kmeta zmenila, da pojdeta kopat zaklad in se dogovorila, da bosta pošteno med seboj razdelila, če bosta imela srečo. In res je našel prvi, kopajoč pod enim1 kamenom, lonec zlatnikov.
^^ilj^^HHHHIBHHHBHHHHIHHIH!
Želinje
Polakomnil se je sam celega zaklada in poslal tovardša stran z izgovorom, naj gre v gostilnico po žganje. In nemoteno je spravil lonec na varno. A stvar se je vendar raznesla med ljudi in prevarjeni je imel na njega potem hudo jezo.
Ker se v vročem poletju večkrat nad Sviiijsko planino zbirajo temni oblaki, ki prinašajo nevihto in točo nad skrbno obdelana polja v dolini, je med ljudstvom v prejšnjih stoletjih vladala prazna vera, da znajo bogati kmetje na Djekšah čarati in delati točo. Spomladi pogleda kmet v žitnice in shrambe,, da vidi, koliko ima še žita. In če vidi, da ga ima še zadosti, tedaj naredi točo, jo pošlje dolincem, da
124
jim pokonča setev. Potem so pa prisiljeni, da od bogatega ktneta kupujejo žito po visokih cenah. Na to praznoverje nas spominjajo še razna domača in hišna imena in 1220 m visoka gora pred Djekšami z limenom »Zauberkogel«, kjer so v 16. in 17. stoletju sežigali na smrt obsojene čarovnike in čarovnice.
Za hrbtom zasllšiva korake. Dve gospodinji se vračata iz Velikovca domov. Prodali sta jajca, piščeta in presno maslo, nakupdld sta kave, sladkorja, soli in kar je aploh potreba za dom. Na Koroškem gre vsako sredo gotovo eden od doma na sejem, kmetje navadno naprežejo, dlrugi gredo peš. V mestu se v STedo proda, kar kmet priredi ali pridela, in ondi tuidd kupi, česar potrebuje. Zato na Koroškem v bližini meat po dVe ure daleč ni nobene trgovine.
Prijamo pozdravita ženi in odhitita naprej. Tudi midva morava vistati in se ločiti od pTavljic in lepega kraja in oditi nappej..