DR. AMON RAMOVŠ OKAMENELO ŽIVLJENJE V LOŠKIH HRIBIH \ prvem letniku Loških razgledov nam je opisal prof. F. Planina nastanek loške pokrajine skozi iiiilijonletja njejie geološke zgodovine. Skozi dolge dobe so nastajale najrazličnejše kamenine, ki sestavljajo gore, hribe, griče in do line tega prijazjiega ozemlja. Danes pa se vrnimo v davnino in poglejmo, kakšno je bilo življoj)je v današnji Joški pokrajini. Sledovi tega življenja so se nam okameneli ohranili do današnjih dni in nam marsikaj razodevajo o takratnem živalstvu in rastlinstvu. Najstarejše kamenine poznamo v Loških hribih že iz karbonske dobe in so nastajale pred približno 220 do 240 milijoni let. Najdemo jih med Bukovico in Dolenjo vasjo v Selški dolini, od koder se vlečejo preko položnih hribov v Poljansko dolino med Zniinceni in Hotavljami. Južno od Poljanske Sore se njihov pas močno zoži, še ožji pa jo severno od Selške Sore. Med karbonskimi skladi najdemo temnosive do moilrikastosive glinaste skrilavce, ki se ponekod lepo koljejo v strešne ploščice, drobnozrnate kremenove peščenjake in bolj debelozrnate kremenove konglomerate. V vseh navedenih kameninah loškega ozemlja smo doslej zaman iskali okamenele sledove in ostanke življenja iz karbonske dobe. Kaže, da je moralo biti takratno življenje, kolikor ga je bilo, izredno revno. Skoraj gotovo ni bilo v tedanjem morju pogojev za življenje tistih živali, ki se jim skeletni deli razmeroma lahko ohranijo, kot so razne luknjičarke, školjke, polži, glavo- nožci, ramenonožci, iglokožci. Za to govori tudi glineno blato, ki je pokrivalo obsežna površja karbonskega morskega dna. V njem bi se prav gotovo ohra nile hišice in lupine raznih živali, če bi bile le-te tedaj živele. V skoraj enakih in le malo mlajših karbonskih glinastih skrilavcih je namreč v okolici Jesenic vse polno različnih okamenin. Ce potemtakem ni dosti verjetnosti, da bi srečala v takratnem morju luknjičarke, školjke, polže, ramenonožce, bi skoraj gotovo spoznala organizme, katerih ostanki se ne ohranijo v okamenelem stanju. Ne bova dosti stikala po karbonskem morskem dnu, saj sva že spoznala vso revščino takratnega življenja. Iz dolgih milijonletij vrhnje karbonske in spodnje permske dobe (nad 25 milijonov let) ne vemo o Loških hribih ničesar. Od tedaj nimamo nobenih ostankov kamenin in seveda tudi Jje okamcnelega življenja. Že smo v srednji permski dobi. Iz njenega nižjega dela v Loški pokrajini tudi ne vemo ničesar, pač pa je iz tedanje dobe veliko okamenin v Dolžanovi soteski nad Tržičcm. Zelo lep je moral biti pred davnimi milijoni let kratek 111 sprehod na mikavne podmorske grebene, prave trate, vse okrašene z naj različnejšimi živalmi. Prav tako lep je še danes izlet v Dolžanovo sotesko, kjer narava razkazuje v svojem muzeju okamenelo življenje. Loška pokrajina se ne more ponašati s takim muzejem iz srednjepermske dobe. Zato pojdiva še nekaj milijonov let naprej. Sedaj morava na kopno, v nič kaj prijetno puščavo, ki je tedaj pokrivala sedanje Loške hribe. Ali se bova lahko obdržala v puščavi z razgretim puščavskim peskom? Samo za nekaj dni se založiva, da prehodiva naše ozemlje. Vsepovsod se nama nudi enaka podoba, povsod je neznosna vročina in rdeč puščavski pesek. Ničesar živega ne srečava. Redki so skozi puščavo vodni tokovi, ki prenašajo s seboj kremenova zrna od lešnikove do orehove velikosti. Tam se nekoliko oddah- niva in osveživa. Y srednjepermski puščavi so nanesli veter in vode velike množine izredno drobnega in debelejšega pisanega materiala na ozemlje današnjih Loških hribov. V dolgih geoloških dobah so nastali vijoličnordeči glinasti skrilavci, pisani kremenovi peščenjaki in konglomerati, v katerih že dolga leta zastonj stikamo za kakršnimikoli ostanki okanienelega življenja. Iz puščave se umakneva v prijetno obmorsko pokrajino, ki se je takrat razprostirala pri današnjem Bledu in Bohinjski Beli. Tam bova preživela nekaj milijonov let, da zaživi prostrana puščava v loški pokrajini novo življenje. Milijonletja so minila. Današnjo loško pokrajino je začelo preplavljati morje in v njem se je naselilo pestro življenje. Z blejskega ozemlja, kamor sva se umaknila pred žgočim puščavskim peskom, se vrniva tja v okolico današ njega Blegaša in se spustiva v sedanji Volaki v morje. Tam imamo v loški pokrajini najstarejše zgornjepermske okamenine. V plitvem, kvečjemu nekaj deset metrov globokem morju je v apnenem in glinenoapnenem blatu vse živo. Največ je na prvi pogled školjkam podobnih ramenonožcev ali brahiopodov. Mehko telo jim prekrivata dve lupini, ki se z mišicami zelo trdno zapirata. Lupini se odpirata le na sprednjem koncu, to je nasproti vrha. Ce previdno pokukava skozi priprta \Tata v notranjost ramenonožca, bova opazila, da je tudi njegova notranja zgradba bistveno drugačna kot je pri školjkah. Pri školjki obdajata lupini mehko telo od strani, pri ramenonožcu spredaj in zadaj. Ime so dobili po značilnem dihalnem organu. Iz notranje strani zadnje, to je manjše Iu])inc izhajata različno obli kovana apnena izrastka, imenovana ramena. Na njih se razpenja nežna tanka povrhnica, ki sprejema iz vode kisik in oddaja ogljikov dvokis. Oglejva si kar po vrsti te zanimive morske prebivalce. Takoj vpadejo v oči blizu 9 cm dolge in nekaj nad 6 cm široke lupine iz vrste Linoproductus lineatus. ki so se obdale še z dolgimi in močnimi bodicami, kot da bi se hotele z njimi braniti pred sovražnikom. Vendar so z dolgimi bodicami le zapičene v blato, podobno, kot je stavba na ilo\Tiati podlagi postavljena na pilote. Tako dobi žival v blatnem okolju dovolj sveže vode. Skupaj z vrsto lineatus živijo tudi bližnji sorodniki druge vrste (Linoproductus cora cora in L. cora triangu- laris). Poleg najdeva še nekoliko manjšega soseda iz rodu Leptodus, ki je še posebno značilen zaradi svojstvenega načina življenja. Obe lupini sta kar stalno zraščeni skupaj. Voda in hrana prideta le še po posebnih žlebovih v notranjost. Z vrhom lupine se je žival pritrdila na določeno podlago in ne misli več menjati svojega bivališča. Razen teh velikih ramenonožcev je še 112 SI. i. Luknjičarka Falaeofiisulina nana Licharc-rt-. Akvialiii prerez. Paleofuzulinski horizont, zgornji perm. Volaka. Povečano. — SI. 2. W a ag e n o p h y 1 1 u m i ii d i c u m (W'aagen et Wentzel). Prečni prerez koralita. Horizont z W aag e n o p h v 11 u m i n d i e u m . zgornji perm. Malenski vrh. Povečano. — SI. 5. Ramenonožec \V aa ge n oco n e h a abichi (Waaffen). Paleofuzulinski horizont, zgornji perm. Vo laka. — SI. 4 in 5. Ramenonožec Richthofenia sp. Richthofcnijski horizont, zgornji perm. Rovte. — SI. 6. Leptodus nobilis (Waagen). Paleofuzulinski horizont, zgornji perm. Volaka. — SI. 7. Kos temnosivega apnenca s koralami Waagenophyllum indicum (Waagen et W^entzel). Horizont z "VVaagenophvllum indicum, zgornji perm. Malenski vrh. Prečni prerezi. — SI. 8. Kos temnosivega apnenca s koralo W a a g o n o ph v 11 u m indicum (Waagen et \Ventzel), Horizont z WaagenophyI- 1 u m indicum, zgornji perm. Malenski vrh. Podolžni prerezi dosti več različnih majhnih, velikih le kak centimeter. Lupine imajo okrašene z drobnimi podolžnimi rebrci in večinoma molijo iz njih na vse strani bodice. Zelo redki morski prebivalci tega kraja so majhne morske školjke iz rodu Aviculopecten. Med rastlinami najdeva alge, tukaj več, tam manj. Ko nehava brskati po morskem dnu, se dvigniva na površje. Okoli naju gomazi vse polno drobnih lebdečih živalic, med katerimi prevladujejo luknji- čarke ali foramiuiierc in drobni rački iz skupine dvoklopniki ali ostrakodi. Tu in tam švigne mimo naju začudena riba. Tako življenje se je odvijalo v morju pod današnjim Blegašem skozi dolga tisočletja. Živali so odmirale in njihovi trdni ostanki so se kopičili v morskem blatu. Blata je bilo več in več; spodaj se je pričel spreminjati v kamenino. V njem se nam je ohranilo okamenelo življenje, ki sva ga srečala na sprehodu po takratnem morju. Po daljši dobi so nastajali iz morskega blata temnosivi do črni ploščati apnenci, ki se menjavajo z lapornoglirienimi polami. Apnene plošče so debele okoli 10 cm, lapornoglinene pa samo približno po 2 cm. Apnenci so prepredeni s številnimi belimi kalcitnimi žilicami in vsebujejo tu in tam drobna zrnca rumenkastega železovega kršca — pirita. Danes najdemo take kamenine na površju le v Volaki, na levem bregu Podblegašnicc, nekako 100 korakov severno od Lovričkove domačije. Ob mostu čez potok jih bomo lahko hitro razpoznali po črni barvi od sosednjih svetlejših kamenin. V njih najdemo tudi okanienelc ostanke različnih živali. Največ je ramenonožcev, ki jim pripada 11 rodov s jiribližno 30 vrstami. Nekatere od njih kažejo tudi naše slike. Največji so primerki vrste Linoproductus linealus (str. 116, si. 1, 2) in Lepiodus iiobilis (str. 113. si. 6). medtem ko je dosti nmnjša IVaagenoconcJia ahichi (str. 115, si. 5). Školjke pripadajo le enemu rodu in so redke. Zelo za nimiv je tudi drobni svet, ki ga bo le vešče oko deloma opazilo že v najdišču samem, medtem ko ga bo drugim odkril šele mikroskop. Med drobnimi luknji- čarkami je posebno pomembna Palaeofusulina nana (str. 115, si. 1), ki je v Slo veniji znana doslej le v Volaki in jo je mogoče ugotoviti že s prostim očesom. Po njej tudi imenujemo plasti iii jih uvrščamo v paleofuzulinski horizont. Prostim očem so vidni tudi ostanki drobnih rakov iz skupine dvoklopnikov (Ostracoda). Vsepovsod najdemo drobne svetlikajoče se ploščice, ki so ostanki morskih lilij. Potemtakem so bile tudi morske lilije prebivalci takratnega morja, le da so živele nekje v soseščini, kjer je bilo morje globlje. Med rastlinskim svetom nahajamo v kamenini samo drobne ostanke apnenih alg. Valovi palcofuzulinskega morja, če ga hočemo tako imenovati, naju za nesejo po dolgih tisočletjih proti jugu. na današnje žirovsko ozemlje. V vodi mrgoli vse polno luknjičark, vendar med njimi ni več paleofozulin. Na poti srečava morske lilije, ki krasijo podmorske trate, in različne starinske ribe. Na morskem dnu pri današnji Ledinici so si izbrali domovanje zelo značilni rumenonožci tedanje dobe, rod Tschernij-ichemia. Kar šest različnih vrst jih dobiva tam. So majhnih dimenzij in okrašene z zelo drobnimi bodicami. V njihovi družbi najdeva le redke druge ramenonožcc. kot da jim ni prijeino skupno življenje z njimi. Veliki ranienonožci iz rodu Linoproduclus so tedaj že izginili. V posameznih delih morskega dna se odpočijeva na tratah apnenih alg in nekaj tisočletij opazujeva tamkajšnje življenje. Iz apnenega blata in ostankov odmrlih organizmov so nastali temnosivi ploščati apnenci, ki vsebujejo vse polno ramenonožcev iz rodu Tschernysche- 114 wia. Najbolj pogostna je T. iypica (str. 116, si. 3a, 3b), novo pa sem tam našel vrsto T. rakooeci (str. 116, si. 4 a, 4b). Zelo redki so vmes drugi rameno- nožci. Precej je hišic drobnih luknjičark in svetlečih se ploščic morskih lilij. Take kamenine so dandanes v loški pokrajini na površju le pri Ledinici, če prav ni dvoma, da so bile odložene tudi drugod. Po več tisočletjih zapustiva žirovsko ozemlje, da vidiva, kaj se dogaja še drugod po prostranem loškem ozemlju. Preko Volake, kjer ležijo že globoko pod morjem paleofuzulinske plasti, potujeva mimo današnjega Malenskega vrha tja, kjer stojijo danes prostrane Rovte. Na najini poti srečujeva v morju povsod lebdeče drobne praživalce in rake, mimo naju švigajo ribe. Tu in tam se spustiva v globoko mirno morje, kjer naju prevzame lepota čudnih cvetov na dolgih pecljih. Ce se jim približava in se jih dotakneva, se hipoma zapro. Te cveticam podobne živalce so morske lilije. Ze sva preko današnjega Ma lenskega vrha in ne daleč stran se vleče malo pod morsko gladino dolg skalni greben. Tam se ustaviva. Na grebenu je hišica poleg hišice. Vendar niso take, kot sva jih videla pri različnih ramenonožcih ali školjkah. Čudne, čisto svojstvene so in nama neznane. Imajo obliko majhnega, navadno rahlo ukrivljenega roga. S spodnjim koničastim koncem je lupina prirasla na skalno podlago. Razširjeni zgornji konec lupine si žival pokrije z majhnim pokrovčkom in se tako zapre v svojo hišico. Le kam spadajo te čudne živali? Ramenonožci gotovo ne morejo biti. Pokukajva v enega od odprtih domov, poglejva, kakšna je njegova notranja ureditev in kakšni so mehki deli tega bitja. Mogoče bo gospodar pri volji, da nama razkaže svoj dom. Po podrobnem pregledu sva spoznala, da so tudi to ramenonožci. Pomudiva se v gosteh pri teh čudakih nekaj tisočletij. Poleg hiše najinega gostitelja so zrasle že nove. Vedno više jih postavljajo. Najin znanec je medtem jioginil in hišico mu je obdalo nekaj apiicncga blata, ki je napolnilo tudi izpraznjeno stanovanje. Nanj je postavil hišo nov ramenonožec, in ob njem še dva, trije drugi. Umakniva se više in opazujva. Tudi med njihove domove je prišlo apneno blato in zadelalo vrzeli med njimi. In tudi ti so odmrli: nad njimi so prišli drugi, in zopet novi. Tisočletja so minevala in greben je rasel. Najin prvi gostitelj je bil že kak meter pod nama. Njegova hiša se je že spreminjala v sestavni del kamenine. > Iz številnih hišic čudnega ramenonožca iz rodu Richthofenia (str. 113, si. 4, 5) in vmesnega apnenega blata so nastali zelo trdi richthofenijski apnenci. Ti niso ploščati ali skladoviti. marveč so neskladoviti. Skupaj z richthofeni- jami, ki so kamenotvorne, saj sestoji apnenec pretežno iz njihovih lupin, najdemo v Rovtah ponekod še neke posebne mahovnjakc ali briozoje. Tudi tem prija življenje na podmorskih grebenih. Sedaj naju zanima še. zakaj so nastali ramenonožci takih oblik? Način njihovega življenja je bil tisti, ki je tako čudno oblikoval njihove lupine in jih po zunanji podobi daleč odmaknil od značilnih ramenonožcev. Ce ne bi bile prirasle na podlago, bi se razvijale prav tako kot ostale normalne oblike. Richthofenijam zelo podobne oblike najdemo tudi med školjkami in koralami. Vzrok taki podobnosti med tako različnimi živalskimi skupiiiami je približno enak način življenja. Ti prebivalci živijo prirasli na podlago. Živijo približno enako življenje in narava jim je dala podobne oblike. Naveličala sva se tisočletnega opazovanja richthofenij. kako gradijo pod morski greben, prepustiva se valovom toplega morja. Najprej naju zanesejo 8* 115 SI. 1. Ramenonožec Linoproductus lincatus lincatus {Waagen). Paleofuzulinski horizont, zgor nji perm, Volaka. Lupina je razpotegnjcna v dolžino. ~ SI. 2. Ramenonožcc L i n o p r o d uc t u s j i- neatus lincatus (Waagen). Paleofuzulinski horizont, zgornji perm. Volaka. Lupina je približno enako dolga kot široka. — SI. 3. Rameiionožcc T s c h e r u y s e h e w i a t y p i c a Stoyanow. Diktioklostusni horizont, zgornji jjerni. Ledinica pri Zireli. 5a vcntralna lupina, 3b dorzalna lupina. — SI, 4. Ramcno- nožec T 5 C h e r n y s C h e w i a rakov eci Ramovš. Diktioklostusni horizont, zgornji perm. Ledinica pri Zireh. 4a vontrulna Jupina, 4h dorzalna lupina. — SI. 5. Ramenonožec Paramarginifera kian| siensis involuta Ramovš. Horizont s komelikanijami in paramarginiferami, zgornji perm. bančkov kamnolom v Račevi pri Žireh u: proti jufcu, tja, kjer stoji danes Malenski vrh. Ob nov greben sva zadela in nasedla prav blizu morske gladine. Kaj so tudi tu richthofenije? Ne. Iz skale moli nešteto drobnih, paličicam podobnih oblik. Na koncu imajo majhne čašice. Iz njih stezajo drobne vitice kot ročice, ki nekaj iščejo. Oh, to so korale, zelo lepi morski prebivalci iz rodu Waagenophyllum. Ugnezdiva se nekje med njimi in ogledujva neznani svet. Posamezne cevke, koraliti, rastejo čedalje više. Od njih poganjajo še novi. Vmes je le malo prostora za apneno blato, ki prihaja s kopnega. V blato padajo tudi lupinice poginulih luknji- čark, ki jih vidiva vse polno okoli sebe. Kdaj pa kdaj priplava ploščica razdrtega telesca morske lilije. Tudi apnenc alge so si našle prostor v tem tesnem okolju in se tu naselile. Poglejva še drugam, kaj se dogaja. Y Rovtah rastejo nad richthofenijskimi apnenci prav taki koralni grebeni kot na Malenskem vrhu. Tudi na vzhodni strani Koprivnika zaslediva posamezne koralitc, ki pa se nekam kislo držijo. Nič kaj dobro se ne počutijo. Na severni strani Malenskega vrha in v Rovtah ni težko najti temnih koralnih grebenskih apnencev, ki sestojijo skoraj iz samih belih koralitov vrste IVaageiiophijUum indicum. (SI. 2 na str. 113 kaže prečni prerez takega koralita; na str. 115, sl. 7, vidimo poliran kos kamenine s številnimi koraliti, na sl. S iste strani pa podolžni prerez koral z Malenskega vrha.) Razen koral so v apnencih še ostanki treh rodov luknjičark, ploščice pecljev morskih lilij in apnene alge.Tudi iz te dobe se je zelo dobro ohranilo okamenelo življenje. Drugod na loškem ozemlju doslej nismo ugotovili takih koralnih apnen cev, pač pa jih je precej v sosednjih Polhograjskih hribih pri 2ažarju, Vrzdencu, Samiji idr. Spodnji del zgornje permske dobe je za nama. Iz današnje Blegaševe okolice poglejva zopet na sedanje ozemlje okoli Žirov. V Račevi, kjer je danes mali Urbančkov kamnolom, v lapornem, nekoliko glinenem blatu vse mrgoli drobnih ramenonožcev iz rodu Paramarginifera. Enolično podobo nekoliko poživljajo različno oblikovane lupine tega rodu. Ko sva spoznala njihovo življenje, poglejva proti zahodu, k Ledenici. Tudi tam naju sprejmejo ra- menonožci istega rodu. Razen njih najdeva še nekatere druge oblike, v katerih prepoznava rodove Notoihifris. Marginifera in Comelicania. To so še zadnji ostanki nekdaj tako številne skupine ramenonožcev. Počakajva še nekaj sto letij in t^ldi ti izumro. Nikjer več jih ne najdeva, tudi v Račevi so izginili. Povsod naju obsipavajo le še drobne luknjičarke in začudeno opazujejo pisane ribe. V večjih jnorskih globinah pod nama brezskrbno odpirajo krasne cvetove morske lilije. Tu in tam srečava morskega ježka in skoraj povsod najdeva svojstveno zavitega polža iz rodu Bellerophon. Nima vidnih vseh zavojev kot večina drugih polžev, kajti vse je iz previdnosti prekril ^ zadnjim zavojem. Tudi drobnih alg je ponekod vse polno po morskem dnu. Ob kolovratenju po morju poglejva Se enkrat v kraje, ki sva jih obiskala pred tisočletji. Povsod so izginile zanimive oblike in kaže se nama enolično življenje Ledinice in Račeve. Tudi drugod po današnji loški pokrajini je enaka podoba. To življenje je okamenelo in danes najdemo njegove ostanke na dosti krajih loškega ozemlja. V Urbančkovem kamnolomu v Račevi je v tanjši lapornoglineni plasti, ki se prislanja na apneni sklad, vse polno majhnih ramenonožcev vrste Paramarginifera kiangsiensis. Tam sem našel tudi novo 117 podvrsto P. kiangsiensis involuia (str. 116. si. 5). Pri Ledinici nahajamo v tem nih apnencih razen paramarginifer še rameuonožce rodov Notothijris in Come- licania, medtem ko v mlajših plasteh ne najdemo več nobenega njihovega zastopnika. V temnih apnencih nad plastmi s paramarginiferami so le še različne luknjičarke, polži iz rodu Bellerophon, ostanki morskih lilij in mor skih ježkov ter redki ostanki mahovnjakov. Toda tudi ti fosilni ostanki po stajajo proti vrhnjim permskim plastem čedalje redkejši in končno zginejo, še preden se pomakneva iz permske dobe v srednji zemeljski vek. V morju počakajva še nekaj tisočletij in videla bova. kako se razvijajo druge živalske in rastlinske vrste, ki nadomeste izumrle. V začetku srednjega zemeljskega veka zaživi tako na ozemlju današnje loške pokrajine novo življenje. 118