Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno . . . K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno . . K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 236.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 15. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Klerikalni in protislovanski pravec v sedajni avstrijski politiki.
Nemški krščanski socijalci so danes politični gospodarji v Avstriji. Kar si oni zaželijo, to vedo ministri grof Stiirgkh, Hochenbnrger in tovariši doseči pri ministerskem predsedniku, katerega itak obrekuje javno mnenje precej sigurnih zvez z nemškimi kršč. socijalci. Saj so ti s klerikalnimi Poljaki, ki slepo derejo z njimi čez drn in strn v vladni večini in Bienerth si lahko na prste sešteje dneve svojega predsednikovanja, ako se tej koaliciji zameri. Ta okolščina nam pa tudi jasno razlaga sedanji protislovanski in reakcijonarni režim v Avstriji, katerega bi radi kršč. socijalci na vsak način vzdržali, četudi s pomočjo § 14. Saj so pred nekaj tedni baš krščansko-socijalni listi prvi prinesli vest, da vlada misli na ta ominozni paragraf. Der Wunsch war der Vater des Gedankens.
Kako bi mogli drugače razlagati doeodke zadnjih dni? Isti čas, ko je Bienerth insceniral dogovore s Čehi zaradi delazmožnosii češkega deželnega zbora in naznanjal po vladnem časopisju nrbi et orbi, koliko mu je na uspehu teh pogajanj, so krščanski socijalci na Dunaju stavili nujni predlog za sankcijo legis Kolisko-Axmann in izdelali v bratskem sporazumu z nemškimi nacijonalci, kateri so šli za nje po kostanj v žrjavico, znane jezikovne predloge, s katerimi hočejo po ovinkih doseči isto kar zahteva lex Kolisko-Axmann. Vedeli so dobro, da na ta način ni le mogoča nobena sporavnava v Pragi, temveč, da tudi ne bo mogel delovati državni zbor. Došel bi koncem koncev toliko zaželjeni § 14 in bi potem ostali oni neomejeni gospodarji položaja. V brezparlamentarni dobi bi že vedeli kolikor mogoče oslabiti od-
porno silo Slovanov, jih oškodovati pri narodnem šolstvu in uradih, da zamaše nacijonalcem v lastnem taboru usta, potem pa bi skušali izvršiti vsaj nekaj svojega protikulturneea programa.
Kajti kakor se po njihovih načelih ne sme razvijati narodna ideja svobodno — izvzemši seveda Nemce — tako se ne sme razvijati tudi svoboda mišljenja in znanstvenega preiskovanja brez dovoljenja in sankcije krščanskih socijalcev. Tu se njihov program odločno obrača proti nemškim nacijonalcem in drugim „naprednjakom" v nemškem taboru, ki pa nimajo danes nobenega poguma uveljaviti proti nemškim klerikalcem to svojo „naprednost". Oni idealisti v nemškem in slovanskem taboru, ki so svoje čase računili z napredno večino avstr. državnega zbora, eo se, zdi se nam, bridko zmotili. Ponovitev afere nekdanjega inomoškega, sedaj praškega po sjmenn profesorja Wahrmunda je temu najboljši dokaz. Ne bodemo tu govorili o osebi prof. Wahrmunda kot tacega ne o njegovih častiželjnih ambicijah, gre se tu za princip svobode znanstvenega preiskovanja in učenja na vseučiliščih. Potek Wahrmundove afere na inomoškem vseučilišču nam kaže z odločbo upravnega sodišča, ki se je včeraj proglasila, vred, da je omenjeni princip svobode in autonomije vseučilišča v nevarnosti. Jeden precedens je srečno ustvarjen, ali se ne uodo spolnile besede Lueger-jeve, da je treba po osvojenju ljudske in srednje šole misliti na osvojenje vseučilišča? Potem bi bila znanost v sponah kakor v Španiji in autonomija vseučilišč kakor v Rusiji. Kajti na resen odpor proti naučnemu minister-stvu, ki hoče na kakoršenkoli pot omejiti autonomijo vseučilišč in mn pri tem pomaga celo upravno sodišče, v sedanjih notranjih narodnih bojih ni misliti.
Napredne stranke v Slovanski jed-
noti naj dobro premislijo, kaj v takem položaju storijo. Naj pomislijo v prvi vrsti, da oni klerikalni slov. njihovi današnji zavezniki niso odkritosrčni, ker jim je konečno na protikulturnem delu njihovega programa več ko na narodnem in se v tej točki lahko že danes, jutri najdejo v bratskem objemu z nemškimi kršč. socijalci. Zategadelj je treba naprednim strankam previdnosti, da si ne zavozlajo same vrvi za pogubo ne le lastnih temveč tudi vseh narodnih idealov. Klerikalizmu ni bila in ne bode narodnost namen temveč le dobrodošlo sredstvo.
Politična kronika.
Različni glasovi o krizi.
u Stališče čeških p oslan-cev. Dunajska korespondenca . „Cen-trum" poroča iz čeških poslanskih krogov, da Čehi ne morejo nič več paktirati. Ministerstvo Bienerth mora zginiti in z ujim sedanji sistem. Slovanska jednota računa pred vsem na poljsko ljudsko stranko (Stapinjskega), čije načelnik bode moral sedaj po simpatijah in solidaritetnih izjavah po--kazati tudi dejanja, da se razbije številno itak slaba vladna večina. Popolnoma izključeno je, da bi po demisiji sedanjega kabineta došel Bienerth zopet na vlado; zaradi njegovega pakti-ranja z Nemci glede jezikovnih predlogov je sploh izključeno, da bi kedaj kak Čeh še vstopil v Bienerthov kabinet.
u Nemci se tolažijo. „Nem-škonacij. Koresp." izjavlja da je mogoče (!), da si bode ministerstvo Bienerth pomagalo tudi brez češk. ministra rojaka (Nemci namreč upajo, da bi cesar "demisije dr. Bràfa ne sprejel ali pa da bi se ga dalo kot neparla-mentarca nadomestiti z drugim češkim neparlamentarcem), to tem bolj, ker
nikoli ni mogel Bienerthu pri važnih glasovanjih nakloniti čeških glasov. Koresp. povdarja zaradi lepšega, da Nemci z jezikovnimi predlogami še sicer niso zadovoljni, pa — za prvo silo bodo že dobre (!). Važna je združitev nemških mešč. strank, ki se je dosegla za te jezikovne zakone; združitev šteje 177 poslancev, katere vse navdaje prepričanje, da bi poslovanjeuje 4 notr. pokrajin pomenilo konec Avstriji . . Splošno pa bodo Nemci vse storili za dosego sankcije omenj. postav. Torej v boj! — Kršč. socijalci pravijo, da so trdno prepričani, da se ne bode spremenil sistem. Seveda, za vlade § 14 gotovo ne!
Poljski minister-rojak se ne pridruži event. demisiji Žačkovi,
kakor žele češki listi. Baje niso prav nič prizadeti „gališki" interesi.
Bienerthova in Wrbova objestnost. Včeraj je šlo pod vodstvom posi. Drtine posebno češko odposlanstvo k Bienerthu, da mu izrazi pritožbe in želje nižjeavstrijskih Čehov glede jezikovnih zakonov. Odposlanci so dejali, da so ostali nižjeavstrijski Čehi doslej mirni, da se bode pa to izpremenilo, ako bi zatiranje češkega jezika še dalje trajalo. Urednik „Vid. dennika" Janča je baje rabil nekaj ostrih besed, na kar je Bienerth pustil odposlance stati in je šel. — Drugo češko odposlanstvo je interveniralo pri železn. ministru Wrbi zaradi imenovanja ravn. namestnika pri podržav. železnicah prejšnje državne železniške družbe. Imenovani so kajpada Nemci. Wrba je rekel, da „se ne da tu nič storiti". Na to mu je zagrozil češki agr. posi. Zahradnik, da ne bodo češki agrarci pripustili niti konstitucije drž.
1 zbora, ako se v tej zadevi ne napravi remedura.
Novi Gesslerjev klobuk. Dunajska „Arbeiter-Zeit." izvaja, da je nemški značaj znanih 4 pokrajin po-
LI STE K.
Jemeljan Piljaj.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
Jemeljan je molčal in si pričel počasi sukati svalčico. Večerna zarja je že skoraj ugasnila in samo tenak, rdečkast pramen, ki je postajal vedno bledejši, je še zlatil rob oblaka, ki se je leno in mirno ustavil na nebu. Na stepi je bilo mirno in žalostno, in neprestano šumljanje morskih valov je s svojo jednakomerno melodijo še bolj povzdigovalo to tišino. Od vseh strani so se dvigale nenavadne dolge sence in plavale nemo preko gole, od dnevne vročine utrujene in sedaj speče stepe. Nad morjem pa so zažarele zvezdice druga za drugo, tako jasno in cisto, kot bi bile šele včeraj ustvarjene za okras temu barŠunastemu južnemu nebu. —
„No, — da, bratec, premišljal sem dolgo o tej stvari — in še tisto noč sem se skril v grmovju tam ob reki,
potem ko sem vzel približno dvanajst funtov težek železni drog s seboj. Bilo je oktobra — natanko se spominjam
—	koncem meseca. Noč je bila kot nalašč: teömo je bilo, kot v človeški duši. Prostora bi si ne mogel izbrati boljšega. Baš pred menoj most, ki mu je na enem koncu ^manjkalo par desk, tako da se je moral tukaj voziti počasi. Ležal sem torej in čakal. Pogumen sem bil, bratec, pogumen za deset trgovcev! In predstavljal sem si to tako jednostavno, kakor le mogoče! En udarec — in končano!..."
Jemeljan se je dvignil.
„No — da! Ležal sem torej popolnoma pripravljen. Treba bo le udrih-niti in — denar bo moj! En mah — to je vse!
„Misliš morda, da ima človek svojo prosto voljo? Potem se silno motiš! Povej mi enkrat, kaj boš jutri storil? Neumnost! Saj ne moraš vedeti, če boš šel jutri na desno ali na levo! No
—	da!.
„Ležal sem tako in čakal, in slednjič se je zgodilo nekaj popolnoma
druzega! Nekaj čisto nenavadnega se je izcimilo iz vsega tega!"
„Zagledal sem to-le: Tz mesta sem prihaja nekdo — očividno kak pijanec
—	opoteka se — v roki drži palico in mrmra nekaj pred se, tako čudno in plaka — slišal sem ihtenje — prišlo je vedno bližje in tedaj sem videl — bila je ženska. ,Da bi te', sem si mislil, ,pridi le bliže, pokažem ti pot!' Ona je prišla naravnost k reki in naenkrat je zakričala: ,Ljubček, s čim sem si to zaslužila!' Rečem ti, brate, to je bil krik! Jaz sem se kar zdrznil! ,Kaj naj to pomeni?' sem si mislil — ona pa je prišla naravnost proti meni
—	jaz sem ležal, tiščeč se tesno k zemlji in tresel sem se po vsem telesu
—	kam je izginil moj srd? Skoraj bi bila stopila name in potem je zopet začela: ,S čim sem to zaslužila! S čim ?' in naenkrat je padla po dolgem — kakor je stala — tesnu k meni. Nato je začela glasno jokati, tako bridko, bratec, da ti sploh ne morem popisati
—	srce se mi je krčilo pri tem prizoru. Jaz pa sera ležal mirno, ona je
plakala naprej. Slednjič mi je postalo to dolgočasno. ,Raje zbežim!' sem si mislil. V tem se je prikazal mesec izza oblakov, tako svetel in čist, naravnost strašno. Uprl sem se ob komolec in pogledal tja k nji... in tedaj, bratec, so se razpršili vsi moji naklepi... Vse je minilo! Pogledal sem jo, in srce mi je pričelo urneje biti: čisto mlada deklica je bila — skoraj otrok, š svetlimi lasmi, z velikimi očmi, ki so bile tako čudne — in njene rame so zdrh-tevale tako silno — in iz oči so ji vrele solze — druga za drugo ...
„Tedaj se mi je zasmilila, bratec. Pričel sem torej kašljati. Tedaj je za-vpila: ,Kdo je tn? Kdo? Kdo je tu?' Gotovo se je prestrašila. Jaz takoj na noge, vstal sem in rekel: ,To sem jaz!' — ,Kdo ste vi?' je rekla ona. In pri tem je napravila tako velike oči in se tresla po vsem telesu. ,Kdo ste vi?' je vprašala.
Jemeljan se je nasmejal.
Konec jutri.
polnoma zasiguran in da ga nikdo ne ogrožava; neumevno pa je, zakaj se ne bi na dunajskem magistratu Čehu prav tako postreglo in rešilo njegovo zadevo v češčini kakor Francozu in Angležu v njuni materinščini. To so neizogibne posledice velikega mesta, ki prav nič ne škodujejo nacijon. značaju uprave... Novi jezikovni zakoni pomenijo samo nastavljenje novega Gesslerjevega klobuka, s katerim se ne bode varovalo nemških koristi, temveč sejalo nove konflikte . . . Res je!
Dr. Žačkova demisi j a. Po poročilu koresp. „Centrum" se vrši seja parlam. komisije „Češk. kluba", v kateri bode dr. Žaček zahteval dovoljenje za svojo demisijo, šele v torek.
z Or. Hochenburger predsednik graškega nadsodišča? „Närodni listy" poročajo iz Gradca 13. okt.: „Semkaj je došlo z Dunaja poročilo, da postane Sedanji justični minister dr. Hochenburger po svojem odstopu predsednik graškega nadsodišča, v katerega delokrog spadajo tudi slovenske zemlje. Sedanji predsednik Pittreich da postane podpredsednik najvišjega in kasač. sodn. dvora, katero mesto je spraznjeno že od tistega časa, kar je bil imenovan bar. Ruber za predsednika. Enak dogodek se je zgodil že pred desetletjem: ko je odstopil gr. Janez Gleispacb, ki je bil
pravosodni minister v Badenijevem kabinetu, je bil tudi imenovan za predsednika graškega nadsodišča. Umevno je, da bi bili Slovenci s Hochenbur-gerjevim imenovanjem za šefa justice na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem še manj vzradoščeni ko z njegovim imenovanjem za justičnega ministra ali s svoječasnim imenovanjem Pittreicho-vim'\ Koliko je na tem poročilu praškega lista resnice, se seveda ne da sedaj kontrolirati; pa verojetno je... Hochenburger. ki je vpeljal neznosno protekcijo Nemcev in nemškutarjev, kot neposredni šef slovenskih sodnikov! Resnično, bila bi to provokacija najhujše vrste in Slovencem bi ne preostajalo ničesar drugega kot boj na nož proti temu možu, ki ne pozna nobene pravičnosti temveč le korupcijo! Dolžnost je seveda našega parlamentarnega zastopstva, da se za stvar zanima, kajti drugače se lahko slovenski sodniki nekega jutra vzbudijo zopet pod — Hochenburgerjem.
u K taktiki „Slovanske jednote." Glede taktike „Slov. jednote" v bodočem zasedanju drž. zbora je izvajal češki drž. posi. o. Šilinger v Boskovi-cah sledeče: Sklepi o taktičnem postopanju so seveda (skupna) stvar vseh strank v „Slovanski jednoti", .vendar pa lahko že vnaprej rečemo, da bi bilo vsako nasilno oviranje parlamentarnega dela zategadelj slabo, ker bi vsled zaključenja zasedanj dež. zborov in parlamenta sploh ne imeli nobene javne tribune in bi sploh le delali za dalnje životarenje sovražne nam Bie-nerthove vlade, katera pozna le eno državniško modrost, namreč otvarjanje iz zaključevanje drž. zbora. Absolutizem §14 bi nam ne prinesel nobenih koristi, ker po menja § 14 vlada neomejeno gospodo-vanje nemških birokratov. Proti sedanji vladi je potrebna ostra opozicija, a njen p a-decse da izsiliti samona parlamentarnih tleh. Ako grozi ministerski predsednik Bienerth danes z obstrukcijo, se mi te grožnje ne bojimo. Novih volitev se ne boji ne češko ljudstvo ne njegovi poslanci pač pa baron Bienerth in vladne stranke. Na odločilnihmestih se bodo pač prepričali, da e lažje dobiti boljšo vlado
ko pa boljši parlament. . . Šilinger se torej ne poteguje za obstrukcijo temveč za ostro opozicijo; vkljub temu ga na Češkem nikdo ne imenuje izdajalca kakor dela to ..Slovenec" glede Hribarja in Ploja, ki zastopata isto taktiko.
Drobne politične novice.
Za redno delovanje parlamenta prirede socijalisti prihodnjo nedeljo po Štajerskem celo vrsto shodov, nemški kršč. socijalisti pa na Dunaju v pondeljek 18. oktobra.
Nižje - in zgornjeavstrij-ski ter predarelski deželni zbor so sklenili včeraj takozvane „jezikovne" zakone. Glej „Polit, kroniko" v včerajšnji številki!
— Dardanelsko vprašanje Merodajni turški politični krogi zatrjujejo, da se pri sestanku v Livadiji ni razpravljalo o dardanelskem vprašanju.
Dnevno kroniko.
Ponemčevalna društva v Avstriji.
Isterska „Narodna Prosveta" prinaša velezanimivo statistiko članov in dohodkov vseh društev,^ ki imajo namen, organizirati nemštvo v Avstriji.
Schulverein ima 100.000 članov in 617.200 K dohodkov, Südmark, društvo za ponemčenje Slovencev, Hrvatov in Italijanov ima 50.000 članov in 226.000 K dohodkov; Z v e z a čeških Nemcev ima 55.000 članov
in 190.000 K dohodkov; Nord mark proti Čehom in Poljakom v Šleziji ima 20.000 članov in 148.000 K dohodkov, Zveza Nemcev na severnem Moravskem ima 44.000 članov in 62.000 K dohodkov, Zveza kršč. Nemcem vBukovini proti Rusi-nom in Dnmunom ima 4.900 članov in 60.000 K dohodkov, — Tirolska ljudske zveza ima 24.000 članov in 47.000 K dohodkov, Zveza Nem-c^v za južno Moravsko proti Čehom ima 7.500 članov in 9.900 K dohodkov, Zveza Nemcev za Dolnjo Avstrijo ima 7.000 članov in 7.600 K dohodkov, Zveza za kršč. Nemce v Galiciji proti Poljakom in Malorusom ima 3500 članov in 2600 K dohodkov, Nemška zveza v Gornji Avstriji proti Čehom ima 2100 članov in 8300 K dohodkov. To je 13 društev, ki so imela minolo leto 358.900 članov in 1,454.000 kron dohodkov.
u Zemljevid „Matice Slovenske" „Matica Slovenska" daje na znanje, da se na naročila brez obenem poslanega denarja ne more ozirati.
u „Matica Slovenska" izda za leto 1909. sedmero knjig in sicer: 1. Blei-weisov Zbornik (študije o liberami in politični naši zgodovini Bleiweisovih in Levstikovih časov); 2. Zabavna knjižnica; 3. Knezova knjižnica (obe z zabavnim čtivom); — 4. Puškinov „O nje gin", od dr. Ivana Prijatelj; 5 „Koroška" I., zemljepisni del (s slikami in z natančnim jezikovnim zemljevidom te dežele, napisal dr. M. Potočnik); 6. Stanko Vraz (obsežna študija, napisal dr. Branko Drechsler); 7. Štrekelj, Narodne pesmi. — Knjige so malone natisnjene in se bodo letos rano razpošiljale. Naj zato čim preje pošlje članarino (4 K), kdo želi dobiti letošnje knjige.
u Češka šola v Draždanih. Češko društvo Vlastimil je sklenilo osnovati v Draždanih češko šolo, ki jo je takoj otvorilo. Pohajajo jo 103 otroci.
u Zaprte „veleizdajnike" v Zagrebu šikanirajo v ječah na vse načine. Oni ne smejo iz celic, ne smejo čitati časnikov, ne pisati pisem. Tako hočejo prestrašiti svobodne Srbe iu udušiti vsako srbsko misel.
Za gledališkega tajnika v Zagrebu je imenovan znani hrvatski pesnik Mihovil Nikolié.
Knjiga z govori braniteljev v zagrebškem veleizdajskem procesu je že izšla. Dobiva se v „Dionički tiskari" v Zagrebu. — Obsega 471 strani in stane 3 K.
a S tira je skočil v Luplanici v Bosni vojaški vlak. Sedem vozov je potrupanih. Eden vojak je mrtev, štirje težko, veliko pa lahko ranjenih.
a Avstrijski oficirji v Braziliji. Bra-zilijanski časniki razmotrivajo sedaj vprašanje, iz katere države se naj preskrbijo inštruktorji za braziljansko armado. Ker je bil lansko leto maršal Fonseca v Nemčiji, se je splošno mislilo, da pridejo nemški oficirji kot učitelji v Ameriko. Ker pa vlada ve, da bi severne države ameriške tako pri-t jateljstvo z Nemčijo le težko gledale, je povabila avstrijske podoficirje in oficirje v svojo začasno službo. Prosilcev se je dosti oglasilo, ker je mezda v Braziliji neprimerno velika, a uslišanih bo malo, ker jih je le malo treba.
a Kolonizacija v Kongu. Belgijska vlada namerava pokrajino Kantant>a v Kongu kolonizirati z vlamskimi kmeti.
Dopisi.
a Čebelarska podružnica za Savinjsko dollino končala je svoja toletna podavanja v nedeljo, 26. septembra. Tokrat je priredila kar dva čebelarska shoda in sicer dopoldne v Grižah, popoldne pa pri Vedeniku p. d. Zmetu v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu. Oba shoda sta bila kot običajno dobro obiskana.
V Grižah ie pokazal čebelarski strokovnjak g. Cernej jesensko združevanje čebel s premakljivimi panji, popoldne pa skupno s čebelarskim mojstrom g. Pikluom združevanje z nepremakljivimi panji. Gospod Černej omotil je tiste čebele, ki jih je hotel pridružiti, — s solitrom, dočim jih je gosp. Piki pregnal s kadilnikom. Navzoči so se kar čudili obema poskusoma, ki sta
se prav dobro posrečila in kar verjeti
niso hoteli, da se za silo dado tudi nepremakljivi panji brez neusmiljenega morenja čebel združevati in jim strd jemati. Oba gg. poročevalca sta žela za zanimiva, času ^Hmerna predavanja in razkazovanja obilo pohvale; dasi sta oba odločno izjavila, da se tako združevanje pač naj ne posnema, temveč naj se vsi čebelarji takoj poprimejo umne čebeloreje. To je le pomoč v sili.
Naj še konečno podam kratko bilanco o delovanju naše še le komaj ustanovljene in takorekoč še le v povojih se nahajajoče podružnice. — Če omenim, da je taista priredila tekom letošnjega leta, počenši šele s 23. maj-nikom — devet čebelarskih shodov, katerih se je udeležilo summa summarum nad 500 poslušalcev, tedaj lahko z mirno vestjo rečem, da je bila naša čebelarska podružnica nad vse marljiva. Splošno navdušenje za umno čebelorejo raste neverjetno, za kar pač imata edino in vso zaslugo naša dva nad vse navdušena in marljiva čebelarska strokovnjaka gg. Černej in Piki, ki sta sploh duši čebelarskega gibanja v Savinjski dolini. Čast jima! Ponosni smo nànju! Z veseljem odzvala sta se vsakemu vabilu ter prirejala po raznih krajih Sav. dol. shode na popolnoma lastne stroške; bajti podružnica še nima dozdaj niti knofa premoženja. Gospod Piki je še vrhutega po raznih krajih čisto zastonj iz lastnega nagiba pomagal pri jesenskem združevanju čebel, za kar mu še gre posebna hvala. — Shodi so se vršili: po dva v Grižah in Št. Pavlu. po jeden pa v Spodnji Lož-nici pri Žalcu, v Galiciji, v Št. Jurju ob Taboru, v Št. Ilju pri Velenju in v Vrbjih; t. j. skupaj 9 shodov s povprečno nad 60 poslušalci. Največ bilo jih je v Št. Jurju ob Tab., kjer jih je bilo dosti nad 100. — Če pa sem že očrtal delovanje naše podružnice, tedaj mi še pa bodi tudi dovoljeno, da jo kot silno revno dete priporočam najizdat-nejšim podporam. — Vama gg. poročevalca in razkazovalca pa še enkrat srčna hvala na vsem toletnem trudu ter prosimo, da še ostaneta tudi prihodnje leto naša čebelarska učitelja in prijatelja!	Čebelar učenec.
Štajerske novice.
K finančnemu položaju štajerske dežele. Danes se vrši zadnja seja štajerskega deželnega zbora in javnost še zmiraj ničesar ne ve o finančnem položaju štajerske dežele. Dež. odbor je sicer predložil proračun za 1. 1910, toda o tem, kako se naj pokrije malo-dane štirimiljonski deficit, nismo še slišali ničesar. Kvečjemu vse jamra, da nam dežela ne more dati niti jedne
meščanske šole, ker nima denarja ... Vrhu tega vsakdo ve, da se bo deficit vsled gotovih izdatkov še povečal. Zasedanje deželnega zbora se je sklicalo v glavnem pač zato, da bi se ponudilo poslancem govoriti o finančnem vprašanju ... Pa nismo slišali ničesar podobnega, pač pa burne razprave o nepravičnosti materinskega jezika tretjine štajerskega prebivalstva v deželni zbornici! Verujemo radi, da ima večina svoj interes na tem?, da se izogiblje razpravi o finančnem položaju. Poleg event. zvišanja doklad bi morda kakšen siten opozicijonalec govoril tudi o gospodarstvu v Stiftingtalu in odtam strašansko smrdi po raztrošenih milijonih deželnega denarja! Toda enkrat bo stvar le morala v javnost — in minoriteta bo, kakor pravi graški „Volksbl.", prepustila majoriteti prijetno nalogo kovati primerne načrte za sanacijo deželnih financ. Dvomimo samo, da se bode to naši tako „zmožni" majoriteti posrečilo!
v Iz Kozjega. Po dr. Jankoviču sklicanega shoda za železnico Rogatec (Mestinje)-Brežice se je udeležilo kakih 200 ljudi. Shodu je predsedoval kot načelnik okrajnega zastopa kozjanski dekan Tomažič. Glavni poročevalec dr. Jankovič je prav resnično povdarjal, da je kozjanski okraj od vlade izmed ^ vseh najbolj zapuščen, sicer je pa bogat na naravnih zakladih — premogu in železni rudi; isti so pa mrtev kapi-
' tal, ker ni prometnih sredstev, da bi se izvažali. Da okraj nekoliko oživi, je prvi in zadnji glavni pogoj železnica, ki pa ne sme biti zgrajena zgolj ob Sotii, kjer bi služila in koristila večinoma samo hrvaškemu ozadju ampak ona mora okraj prerezati. Zborovalci so se soglasno izrekli za železniško zvezo Rogatec-Podčetrtek-Buče-Kozje-Podsreda-Št. Peter-Bizeljsko-Brežice in sprejeli resolucijo: Zborovalcinav-dušeno pozdravljajo novipri-pravljani odbor, kibode zvse-mi silami deloval na to, d a bode železnica prerezala kozjanski okraj in takozvezala najvažnejše kraje ter želijo, da se čimprej začne s pripravljalnimi deli in trasiranjem V pripravljalni odbor, ki je imel do sedaj skoraj čisto klerikalno lice, je vstopilo še nekaj vplivnih mož iz severnega dela okraja. Ta odbor bode imel koncem tek. meseca v Krškem prvo sejo.
v Socijalisti v Celju so imeli sinoči shod na „Zelenem travniku". Govoril je sodrag Kopač iz Trsta. Bavil se je najbolj z sklepom ravnateljstev avstrijskih železnic, po katerem bi naj uslužbenci železnic in njihove rodbine plačali ravno tako celo voznino, kakor druge osebe. Seveda ni pozabil prem-levati raznih socijalistovskih trditev.
v „Ne quod sumusve-fuimusve, cras erimus" trdi Ovid, a vendar je moral vsakateri, kdor nas je učiteljske maturante iz leta 1879 dne 4. okt. 1.1. v Mariboru videl, priznati, da smo se dobro ohranili. Sešli smo se že bili v predvečer pri „Meranu", kjer smo v živahnem razgovoru o smešnih dogodkih iz dijaških let do „pozne in trudne ure" presedeli. Največje veselje nam je delala navzočnost g. prof' Lavtarja, kateri nam je kot bivši naš štiriletni nadzornik tudi takrat zvest ostal. Čast takemu kremenitemu značaju, tako dobremu vzgojitelju vzgojiteljev! On ni le bil, on je in bo ostal, vzor svojim gojencem, osobito maturantom, iz leta 1879, kakor mu je njegov gojenec g. Vodušek tako prekrasno napil.
Namržen Jupiter Pluvij nam je sicer prskal v obraz, a pomlajena vne-tost tovariške ljubezni nam je razgre-vala srca in duše, da se za vihravost vremena niti zmenili nismo. Tovarišu Marinu gre čast, da nam je oskrbel
prenočišča, izborno postrežbo in neiz-crpljiv vzpored. Po cesarskej maši smo obiskali grobove bivših naših profesorjev, obiskali smo deželno vinorejsko šolo, ckr. učiteljišče in druge zavode. Le prekmalu je došla ura razstanka, a obljubili smo si, da se po letih zopet sestanemo še v popolnejem številu in s še boljšim vzporedom. — Na veselo svidenje! — „1879 nik".
v Zveza slov. štaj. učiteljev in učiteljic. Vodstvena seja je v nedeljo, dne 17. tm, v Celju v Narodnem domu ob 11. uri dopoludne. — Socijalni odsek te zveze zboruje isti dopoludan ob 9. uri.
v Odsek žalskega „Sokola" se snuje v Petrovčah pri Celju. Na zdar!
v Sankcioniran sklep ,deželnega zbora. Cesar je saukcijoniral zakonski načrt o temeljnih določbah javùe klavnice v Slov. Bistrici.
z Iz Slov. Bistrice. Komorno-godbeni večer, ki ga je priredila Čitalnica 10. t. m. v hotelu „Avstrija", je uspel v umetniškem kakor gmotnem oziru prav dobro. V častnem številu je prihitela odlična družba iz Maribora ter zastopniki iz Konjic, Ljubljane, Pr.agerskega, Frama, Polskave, Creš-njevca, Hošnice itd. Pač pa smo pogrešali več domačih narodnih rodbin. Nekateri baje niso prejeli vabil, kar pa je povsem neumljivo, ker se je. pri razpošiljanju postopalo zelo natančno.
Koncertne točke so se izvajale, kakor je bilo pričakovati, dovršeno-Klavirski part je absolvirala gospica Ljudmila Schreinerjeva z njej lastno rutino; težavno nalogo v obeh trio, kakor v Spohrovem koncertu in Dvo-fakovem modernem valčku je rešila izborno. Gca. Olga Serajnikova je pela Nedvedovo „Pred durmi" in Ipavčevo „Ciganka Marija"; njen prijeten alt je šolan ter posebno slikovit v izražanju dinamike.
Weberjev in Bellinijev trio, Spa-hrov koncert za gosli kakor Gatter-m anno va romanca za cello in klavir so se proizvajali z umetniškim ume-vanjem; posebno pozornost je vzbujal naš priznani violinist Franc Serajnik, ki je virtuoz v svoji stroki in čelist Domicijan Serajnik, ki se odlikuje osobito s svojim decentnim igranjem. — Vsak nastop je občinstvo burno akla-miralo; sodelujočim damam je izročil g. Milan Vršič v imenu čital. odbora krasna šopka.
a Od Sv. Petra pod Sv. gor. Od 16. vinotoka dalje bodemo imeli pri šentpfeterski pošti poštnega sela, ki bode trikrat na teden dostavljal po-šiljatve po vsej okolici in sicer po Hrastju, Križanem Vrhu, Polju, Čreš-njevcu, Gornjih in Spodnjih Trebičah, Dekmancih, Zagaju, Plesu, Srebrniku in Kunšperku.
v Iz Brežic. Za slovenski otoški vrtec v Brežicah je darovala družba treh hrvatskih dramskih igralcev del čistega prebitka o priliki prireditve igre v „Narodnem domu" v Brežicah dne 10. vinotoka t. 1. znesek K 7'68.
v Nenavadno zeljnato glavo j,e pridelal g. Iv. Volk iz Laškega trga. Glava je popolnoma razvita, nenavadno pa je to, da ima okrog sebe 12 mladičev, 12 manjših glavic, na katerih sedi velika glava.
v Otvoritev nemške šole pri St. Lenartu nam je jasno pokazala, kaj si smejo dovoliti nemški uradniki. Navedemo tukaj dejstva, da se onim slovenskim uradnikom, ki si ne upajo prav pokazati barve, ne bode več treba bati disciplinarnih preiskav ali celo suspen-zije, — saj vemo, da mora biti jednaka pravica za vse. Pri sprevodu, ki so ga nemškutarji priredili ob tej priložnosti, so se posamezni „Nemci" med uradniki takole vrstili:
deca, našemljena, kakor so bili nekdaj dvorni norci. Pogodila sta res imenitno svojo ulogo. Za njimi godba, a za temi pa uradniki ckr. davčnega urada in pa oni ckr. sodnije. Prvi je bil ckr. davčni asistent Aleksander Solak, ki je nosil zastavo z vsenemškimi veleizdaj-niškimi trakovi. Imel je tudi črez ramo obešen veleizdajniški trak. Videli smo še sledeče uradnike, ki so vsi imeli take znake: ckr. davkar Grejan ckr. davčni asistent Dernjač ckr. sodni kan-celist Dernjač, ckr. sodni nadoficijal Janez Urek, ki je, kadar je zapazil kakega Slovenca, takoj skril svoj vsenem-ški znak pod suknjo, in ckr. sodni pristav Ambrož Petrovič. Seveda se je moral z vsenemškim znakom še bahati Miha Fišer, ckr. sodni sluga. Slovensko uradništvo! Proč zdosedajno nemožatostjo, velimo tistim med tistimi, ki jim gre. Zgoditi se vam nič ne more, ker pravica je temelj držav!
v Za črnovojnike. Na temelju zakona od 10. maja 1894 se morajo oni črnovojniki, ki so pripadali armadi, mornarici, domobrambi (tudi nadomestni rezervi) ali pa orožništvu, kakor vsi, ki so obvezani za črno vojno in ki prebivajo v področju celjskega magistrata, 18. in 19. oktobra s svojimi izkazi od 9 do 12 ure predpoldne javiti pri celjskem magistratu, Oni pa,katerim toni mogoče, morajo to storiti 25. oktobra ravnotam.,
u Plesne vaje SIot, trgOTskega
drušva v Mariboru, se pričenjajo v soboto dne 16. tm. ob 8. uri zvečer v dvorani Narodnega doma. Opozarjamo torej tem potom cenj. dame in gospode, ki se želijo plesnih vaj udeležiti, da se najpozneje do sobote zvečer prijavijo. Na poznejše prijave se ne bi moglo več ozirati, ker bi to vaje le motilo in zadržavalo. Opozarjamo tudi da se plesnih vaj dame smejo udeležiti le z gardedame, na kar se bode posebno strogo pazilo. — Plača se za celi tečaj K 6.— ki traja 2 mesca po 2 krat na teden ali pa po 50 v za večer. Priglasi se sprejmejo pri gosp. trgovcih V. Berdajs in V. Weixl; pa tudi v sobóto zvečer pri blagajni v plesni dvorani.
v Iz Maribora. V torek so predali mariborskemu okrožnem sodišču posest-nikovega sina Simona Bezjaka iz Borovec pri Ptuju, ki je bil 29. septembra posestnikovega sina Preloga ustrelil. Zapili so ga bili tasoj na Ptuja, a sedaj so ga prepeljali v Maribor.
v Iz Maribora. Vitez Mirzeslav Nowakowski, ki je bil obstrelil svojega brata in potem sebe, je v bolnišnici umrl.
v Iz Maribora. Seja občinskega sveta, ki se je vršila v sredo, ni bila sklepčna, ker sta manjkala dva svetnika. — Mestni svet je za volitve določil sledeče dni: tretji razred voli 17. novembra, drugi 23. in prvi 26. novembra. Vsak razred bode štel 10 svetnikov.
v V mariborsko bogoslovnico je
vstopilo 11 katoliških mladeničev z du-hovskim poklicem. Bog daj, da ne bi katerega zmotil svet!
v Vojna uprava naznanja, da kupi po trgovskem običaju za Maribor 2800 q slame za steljo, za Celovec 4736 q sena in 996 q slame za steljo, za Beljak 1875 q sena 60 q slame za steljo in 150 q slame za postelje. To zadevne obravnave se vršijo 'pri dotičnih vojaških oskrbovalnih skladiščih in sicer: v Mariboru 22. oktobra, v Celovcu 26. oktobra in v Beljaku 25. oktobra t. 1. Kolekovane ponudbe morajo biti vsaj do 9. ure predpoldne na imenovanih mestih.
v Sfidmarka na delu, Siidmarka je kupila v Cirknici pri Št. Ilju krasno Bindlechnerjevo posestvo za 44.000 K — radi slovenske brezbrižnosti.
ó Üstanovni občni zbor ženske podružnice v Ljutomeru se vrši v nedeljo dne 17. okt. ob 6. zvečer v prostorih g. Kukovca. — Po občnem zboru predavanje potov, učitelja C. M. družbe g. I. Prekorška „O nemštvu na Štajerskem". Vrši se tudi važno posvetovanje podružnic ljutomerskega in gornjeradgonskega okraja glede novih ustanovitev in drugih važnih zadev. Pričakujemo torej vsestransko obile udeležbe tudi iz sosednjih krajev ljutomerskega in gornjeradgon. okrožja.
Pripravljalni odbor, v Nova podružnica na Štajerskem se ustanavlja tudi za Zgornjo-, Sp. Polj-skavo in Pragersko. Pravila so že potrjena, ustanovni občni zbor se vrši v nedeljo dne 24. okt.
v Občinske volitve v Cirknici pri Št. Ilju bi bile lako boljše izpadle. Ni bilo sicer upati, da bi Slovenci prodrli, a vendar bi bili lahko dobili pol odbora, ako bi vsi slovenski volilci, ki se držijo za Slovence, bili storili sveto svojo dolžnost.
v O Slovencih v štajerskem deželnem zboru govori danes pri „Stadt Neugraz" v Gradcu posi. Wastian.
v Letalno-tehniško društvo so ustanovili v Gradcu. To se bode pri-klopilo kot podružnica splošnemu avstrijskemu društvu.
v Prvoletniški večer „Slovenije" se vrši 16. tm. ob 7. uri v budjejeviški
pivnici, Alserstr. 59. Odbor.
v Gospodarska razstava v manjšem obsegu se je vršila 9., 10. in 11. okt. v Brucku ob Muri. Razstavljeno je bilo sadje, perotnina, čebelarski izdelki in poljedeljski stroji.
Kranjske novice.
d Iz kranjskega dež. zbora. —
V	nadaljevanju sredine seje se je vršila debata o novem načrtu zakona o šolskem nadzorstvu. (Krajni šolski svet, krajni šolski nadzorniki!) Govorili so: posi. dr. Eger, ki je želel razdelitev krajnih šol. svetov po narodnostih v jezikovno mešanih občinah; p. Gangl, ki stavi nekaj spreminjevalnih predlogov in povdarja, naj se ne vlači politika v stvarno šolsko vprašanje; posi. Krek pa priznava, da je za politiko mesto tudi v šoli, kajti vsaka stranka hoče dati šoli svoje obličje po svojih nazorih. Posi. Gangl se izjavi proti določbi nove postave, da bi zastopnik šole ne mogel postati načelnik krajnega šol. sveta ali pa njega namestnik. Odklonijo se vsi spreminjevalni predlogi napredniakov in se sprejme po odseku predlagani načrt. Nato se sprejmejo točke o šolskem svetu v Ljubljani s predlagano spremembo dr. Trillerja, da ima občinski zastop v šolskem svetu ne 2, ampak 4 zastopnike. Sprejme se nadalje odsekov načrt nove postave o okrajnih in o deželnem šolskem svetu. Posi. Gangl predlaga, naj bi ljudsko-šolsko učiteljstvo imelo 2 zastopnika v deželnem šolskem svetu; proti temu sta glasovala tudi klerikalna poslanca — učitelja Jaklič in Ravnihar. — Deželni odbor je izdelal in predložil zakonski načrt o izboljšanju pašnikov.
V	razpravi se oglasi tudi dr. Tavčar, ki ima nekatere pomisleke, vendar je pa v principu za zakon. Posi. Demšar dodatno predlaga iz deželnih sredstev 100.000 K podpore za živinorejo; visokost svote oporeka dr. Tavčar z ozirom na to, da izkazuje deželni proračun 3,200.000 kron primanjkljaja. Sprejme se zakonski načrt in modificirana Demšarjeva rezolucija, da naj deželni odbor stavi vsako leto v proračun čim najvišjo svoto v podporo živinoreje. — Predlog dr. Lampeta o stanovskem zastopstvu kmetov na podlagi drž. osnovnega zakona o kmečkih
stanovskih zadrugah in ó deželnem kulturnem svetu se izroči upravnemu odseku. — Istotako predlog posi. Matjašiča glede takojšnje zgradbe belokranjske železnice. — Dalje se naroči dež. odboru, naj pri ministerstvu izvrši vse potrebne korake za zgradnjo transverzalne železnice po krški dolini. — Za most čez Savo pri Trbovljah se dovoli podpora 2000 K. — Rešijo se še nekatere vodovodne in cestae zadeve.
o Za Aljažev dom je podarila banka „Slavija" v Pragi 300 K.
d Kočevska nemška gimnazija ima z novim šolskim letom že 7. razred, pa 136 dijakov.
d Javne ljudske shode priredi v nedeljo 17. t. m. kranjska narodno-napredna stranka v Logatcu, na Bledu in v Mokronogu.
o Za zgradbo belokranjske železnice se razpišejo te dni konkurzi. Graditi se prične proga na Kranjskem in v Dalmaciji obenem ter tudi na hrvatski strani.
o Kranjski Slovenec gosp. Lev Funtek je 1. t. m. nastopil v Viborgu na Finskem prvikrat kot dirigent fil-harmoničnega orkestra in sicer z velikim uspehom.
Primorske novice.
o Glede volitev na Goriškem
opravičuje „Rdeči Praror" taktiko so-cijaldemokratične stranke na sledeči način: „Tako imajo klerikalci že devet poslancev in povsem izključeno še ni, da zmagajo še v veleposestvu. Liberalcem se torej prav slabo godi; doslej imajo edinega Gregorina, ki se pa brani na žive in mrtve, da bi bil liberalec in katerega bi res klerikalci brez ugovora lahko prištevali svojim. V ita-Ijanskem delu dežele imajo klerikalci že vse mandate iz splošne in iz kmečke kurije in morda vzamejo liberalcem še kak mandat v mestih in trgih. Tako bi prišli klerikalci do absolutne večine v dež. zboru in s tem bi padel tudi dež. glavar Pajer. Ako se to zgodi, imajo klerikalci nalogo, izvleči deželni V04 iz blata, kamor sta ga zapeljala Payer in Gregorčič. Tu bi morala postati očitna nezmožnost kler. stranke in začetek konca goriškega klerika-lizma se s tem porodi. Le tako se more pokončati klerikalizem v naši deželi. To stališče je bilo merodajno za taktiko soc. dem. stranke, ki je v tem smislu dosegla popoln uspeh." (?) — Na drugem mestu pravi „R. P.", da bi bili socijalisti pri ožjih volitvah drugače govorili, da so agrarci drugače govorili in ne v zvezi z liberalci.
o Velike demonstracije v Trstu. Ko se je 13. t. m. zvečer v Trstu izvedelo, da je španska vlada na pritisk škofov in jezuitov dala umoriti prof. Ferrerja, je nastalo po eelem mestu silno razburjenje. Večtisočglava množica se je zbrala in burno demonstrirala. Vsa gledališča in vsi zabavni lokali so morali ustaviti predstave. Na velikem trgu je imel soc. dem. poslanec Pittoni krasen nagovor; ^aglašal je, da se je ponovila s Ferrerjevim umorom tragedija kot pred stoletji, ko je kat. cerkev sežgala Giordana Bruna. Policija je končno s silo razgnala demonstrante. Španski konzulat straži kordon policije. Stavkati so začeli delavci svobodne lake, Lloydovega arze-nala, tehniškega stabilimenta in drugih tovarn. Bati se je novih velikih demonstracij.
o Obsodba cerkvenih roparjev. Porotna obravnava proti 12 osebam, ki so bile oropale stolno kopersko cerkev, se je izvršila. 4 obtoženci so obsojeni na 4 leta ječe, 3 na 3 in pol leta, štirje pa, med temi edna ženska, so bili oproščeni.
—-------—i				
e	v.		«v	3
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
P?
eSs
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v Celju,
Rotovške nlice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za inkaso, za denarna nakazila in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe t novi slaščičarni
E. Ilicha Y Mariboru
Gornja Gosposka nI. št. 38.
Lastna zaloga
Prva južnoštajerska Yinarska zadrnga v Celjn
izvrstna vina.
Najboljši časopis za inseriranje je
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naročila na tiskarska dela '
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni lisHarni
Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Ceije.
Najboljše orožje
; v političnem boju „Narodni List"
Sla
,Nar. Dnevnik"
Norosti v pisalnih in risalnih potrebščinah
po zmernih cenah se dobijo vedno v
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi naš prospeh !
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom I
Največja zaloga . šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
„Narodni Dnevnik"
Zvezni trpini
v Celju
En še dobro ohranjen
štedilnik
»
primeren za kako veliko gostilno ali restavracijo je po ceni naprodaj. Isti stoji sedaj v porabi do 24. t. m. ter se ga lahko ogleda. Pojasnila daje lir. Rebek, Celje.
Modl&i salOIl za gospode
otvori 1. novembra Celie	v novi posoJllnlCnl
*	hiši na Rlngu =
Makso Zabukošek
Ha dober razVoj
Vašega podjetja
o Na Erasa bodo napredni volilci pri ožji volitvi med klerikalcema dr. Stepančičem in Zlobcem oddali svoje glasove Zlobcu.
o Za vero se je šlo?! Duhovniki na Goriškem so s prižnic grmeli proti slovenskim naprednim kandidatom, češ: vera je v nevarnosti, — v Gorici je pa vodja klerikalne stranke duhovnik dr. Gregorčič z odprto glasovnico volil pri ožji volitvi laške liberalno-brezver-ske kandidate. Ali tam ni bila vera v nevarnosti? Hinavci!
o Isterski deželni zbor bode 16. t. m. odgoden.
Koroške novice.
a Eako postopajo e. kr. uradi na Koroškem proti Slovencem? —
Rodoljub s Koroškega nam piše: Meseca maja 1.1. sem kupil neko posestvo. Meseca julija sem dobil plačilni nalog od c. kr. davkarije 7 Celovcu glede plačila pritojbin za to posestvo v znesku 67 K 80 vin. Ker je bil ta plačilni nalog nemški in ker dosledno vračam vse nemške dopise, sem vrnil tudi ta plačilni nalog davčnemu uradu v Celovcu s pripombo, da nemških dopisov ne sprejemam, z zahtevo, naj se mi pošlje slovenski plačilni nalog. Na to sem prejel od c. kr. okrajnega sodišča, oddelek VI., v Celovca z dne 14. avgusta 1909, št. 1055/9, sklep, s katerim se mi naznanja, da se je ta
znesek 67 K 80 vin. skupno s 5%
zamudnimi obrestmi vred od dne 25. julija 1909 vknjižil na to moje posestvo," hiš. št. 9, v dobro erarja. Pripomnim, da se nisem branil pristojbin plsčati, ampak sem zahteval le slovenski plačilni nalog. Omenjam še, da nisem dobil še sploh od nobenega urada nobene rešitve, dasi vračam dosledno vse nemške dopise in zahtevam slovenske tiskovine ali vsaj dvojezične. Na neki vrnjeni nemški spis se ibi je zapretilo, ako v določenem časti' ne izpolnim tiskovine v odmerjenje pri-dobninskega davka, da se mi bo davek odmeril po prostem prevdarku, morda tudi v mojo škodo, ker sem na dopis (seve nemški) c. kr. davkarije v Celovcu, da nima v zalogi slovenskih tiskovin (samo za me take dati tiskati, bi bilo predrago in bi stale tiskovine več kakor znaša dotični davek!) od-govoril, da se slovenske ali vsaj dvojezične tiskovine dobijo v c. kr. dvorni in državni tiskarni na Dunaju. Tako se reže kruh pravice Slovencem na Koroškem.
a Nenavadna žrtev bolezni Poliomyelitis. Do sedaj se je vedno le zgodilo, da so radi te bolezni umirali otroci do 8. leta. Sedaj pa je umrl za njo tudi 16 letni baron Maksim Dau-blebsky na Krastovicah pri Celovcu.
Upravništvo „Nar. Dnetfiika".
Najnovejšo brzojavno in telefonica poročilo.
Štajerski deželni zbor.
z Gradec, 15. okt. Današnja seja ]e zadnja pred odgodenjem dež. zbora. Dnevni red je zelo obširen, ker je ostalo iz zadnjih sej še mnogo gradiva, predlogov, poročil dež. odbora in raznih odsekov. Predvsem so se razpravljala danes savinska železnična vprašanja. Dr. Kukovec je utemeljeval svoja predloga za železnico Polzela-Motnik in Rečiška vas-Gornji grad. Pri obeh se je oglasil, dasi je to čisto neobičajno, dr. Benkovič k besedi in skušal kritizirati z očividnim namenom, da bi zapletel dr. Kukovca v prepir. Ta je pa dr. Benkovičeva zabavljanja mirno ignoriral in čital časopis.
Cela zbornica je zopet imela pri liko videti klerikalno zagrizenost in
Nemci so celo došli k slovenskim klerikalcem in klicali: Kako čudno radi imate dr. Kukovca! Ta je pri poročilu o meščanskih šolah odločno protestiral proti temu, da hoče dežela ustanoviti kar 3 nove nemške meščanske šole, dočim za ustanovitev slovenskih nima denarja. Glede nove stavbe dež. bolnišnice v Stiftingtalu se je vnela živahna debata. Popoldne se seja nadaljuje-
Dr. Braf o svoji demisiji.
o Praga, 15. okt. „Bohemia" poroča, da je dr. Bràf odločil vstrajati pri svoji demisiji tudi v takem slučaju, če bi cesar demisijo odklonil. V tem slučaju bi se napravil v poljedelskem ministerstvu provizorij in bi vodil vse posle prvi sekcijski svetnik Pop. Dr. Bräf je rekel nadalje, da bode državni zbor takoj zaključen kakor hitro bi se pričela glasna obstrukcija.
Dr. Žačkov naslednik.
a Praga, 15. okt. „Den" odločno dementira od nemške strani razširjeno vest, da bi imel postati dr. Žačkov naslednik dr. Škarda ali dr. Pacäk.
Nezadovoljnost s Košutom.
o Budimpešta, 15. okt. V taboru neodvisne stranke vlada veliko nezadovoljstvo s Košutom in sicer zaradi tega, ker se pogaja z raznimi politiki iz vrst ustavoverne stranké, ne da bi komu kaj povedal o teku pogajanj. Še člani načelstva neodvisne stranke niso
poučeni, kaj se godi za kulisami. Tej nezadovoljnosti je dal Justh javno zgovoren izraz. Zdi se, da se hoče v restici radikalce izriniti iz stranke. — Kolportira se vest, da bode predsednik najvišjega sodišča na Ogrskem Wlassics prevzel predsedstvo novega prehodnega ministerstva.
Prestolonaslednik Aleksander ostane v Srbiji.
a Beligrad, 15. okt. V nasprotju
s prejšnjimi sklepi ostane prestolonaslednik v Srbiji, da bode doma nadaljeval svoje študije mesto v Bonnu na Nemškem. Ta določitev je v zvezi z agitacijo, da bi se prestolonasledstvo podelilo zopet princu Juriju.
Protesti proti Ferrerjevemu usmrčenju.
o Rim, 15. okt. Po mestu je razglašena 24 urna generalna stavka v protest proti Ferrerjevemu usmrčenju. Občinski svet je odredil žalovalno sejo. Vse trgovine so zaprte, po cestah so razstavljene Ferrerjeve slike. Množica je hotela naskočiti španski duhovski seminar, pa so jo policisti razgnali. — V Napulju in Milanu je proglašena jutri v protest 24 urna stavka. — V Genovi že dva parnika nista mogla izkrcati potnikov in blaga, ker so jo delavci v luki bojkotirali. — V Parizu so sklenili imenovati jedno ulico Francesco Ferrerjevo cesto.
7o svetu
d Dvanajst pisateljev ednega romana. Te dni izide v Berolinu roman z dvanajstimi poglavji, katerih vsako je spisal drug pisatelj. Založna knjigarna je razpisala darove za one, ki bi uganili imena pisateljev.
d „Pro ecclesia et pontifice" dekletu. Papež je podelil zaslnžni križec pro ecclesia et pontifice 17 letni Cor-dovi Palizzi, ki je za potresa rešila 20 otrok iz razvalin v Reggio di Calabria.
d Osepnice si je dal staviti eks-sultan Abdul Hamid, ker se koze vedno bolj širijo v Solunu.
Štrajk podoficirjev. Na Norveškem štrajkajo podoficirji radi raznih neraz-porazumljenj. Trumoma izstopajo iz vojske; dozdaj jih je že 300 zapustilo službo. Upajo, da se bo dalo doseči sporazumljenje, ker sicer jih bode še mnogo več izstopilo.
a Ena Tolstojevih sester, ki je redovnica, je bila v svoji celici napadena od roparjev in oropana vsega imetja.
Tržne cene.
F» ■"" Mfei Ü.14. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke.
Danes je na tukajšnjem trgu naraščajoča cena utihnila, izlasti za pšenico je tendenca trdna. Cene so pri obeh krušnih sadovih nespremenjene. Isto pri krmskih, pri čemur se je malo prometovalo.
Sladkor. Trst, 14. oktobra: Centrifug..! Pilés prompt K 32'1/2 do K
33'— za november - marec K 313/4 da
K 325/8- Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: 14. okt. sur sladkor prompt K 25 75, nova kampanja K 25'70. Tendenca mirna. — Vreme: kalno. Tendenca: ipegleno.
Budimpešta, 14. okt.S v i n j a d: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 147—149 v, mlade, lahke 146—149 v. zaloga 26.840 komadov. Prignano 250 komadov, odgnano 280. Ostalo torej 26 648 komadov. Tendenca mirna.
B u di m p e š t a, 14. okt. Pšenica za oktober K 14.52, pšenica za april K 14'31, rž za oktober K 9'80, rž za april K 10'21, oves za oktober K 7 68, oves za april K 7'76, koruza za maj K 6 93.
Pšeničnih ponudb zmerno, veselje kupiti tndi malo, tendenca mirna. Prometa 15.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5 v ceneja, drugo mirno. Vreme: kalno.
Še eno malo novo
hišo
z yrtom v Zavodni pri Celju takoj prodam. 491 »>-»
Vinko Kukovec
stavbni podjetnik.
Novo ustanovljena trgovina papirja
o s A
o b
R C
O) A
R
temveč pridite
i trgovino s papirjem in pisalnim orodjem
B0R1Ì9H & lESROVŠEK
v Celju, Graška ulica št. 7
Ceniki brezplačno na razpolago
0) o
3
tt
0 0
i
1 9 N<
S*
tt