40. številka. Ljubljana, v soboto 19. februvarja. XX. leto, 1887 Izhaja vsak dan »večer. iaimSi nedelje in praznike, ter Telja po poŠti prejeman za ti vstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta s gld., za četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za č^trt leta S gld. 80 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za meec, po 80 kr. za četrt leta. — Zn tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vmte po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravni Sv o je v Rudolfa KirbiSa hiši, „ Gledališka stolba". DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Mir na vzhodu. Naš liBt (št 35) je že omenil knjige, katere je pod naslovom „Der n&chste Krieg in Zahlen" na svetlo dal bivši avstrijski minister in slavnoznani strokovnjak v političnej ekonomiji, dr. Schaffle. Omenili smo iz knjigo razprave o milijardih škode, katero bi prouzročila nemška-francoska vojna, ter Schafflejev opomin v Bismarekovem zmislu, da se mora nemška vojska pomnožiti, ker le tako bode oplašila se Francija, da Nemčiji ne napove vojne. Danes pa opozarjamo kritike, ki jo rečena knjiga piše o avstrijskej politiki v orijentu. Dr. Schaffle je realen politik in jako hladno opazuje Bolgare, ki se z mirom Evropo igrajo. V poglavji »mir na vzhodu" piše: „Politika angleška želi, da bi drugi »zadnjega moža in zadnji groS" žrtvovali za boj proti Rusiji, ■ama pa ne bi za to dala nijodnega „moža" in ni-jednega ,grošau. Ali bi res Avstro« Ogerska delala za svojo korist, če bi neizmerno žrtvovala so za to, da bi Rusijo iz Bolgarije odrinila, ali celo za to, da bi jej za veke zabranila svobodno hojo na srednje-zemsko morje? To zanikavain najodločniše, četudi priznavam, da je mndjarski narod politično jako darovit in da se ne more potolažiti zastran Vilagoaa in poloma po Paski jeviči. AvstroOgerska ima tako kakor vse ostale države — ne izimši Rusije — smoter, da morejo na sedanjem turškem ozemljiji vsi izobraženi narodi promet gojiti, da je vsem narodom pot v Indijo, Vzhodnjo Azijo ter Vzhodnjo Afriko jednako odprta. Če ima Rusija poseben političen upliv v Bolgariji, katero je osvobodila s svojimi žrtvami, to ne sega tako v avstrijske koristi da bi bilo vredno Avstro-Ogerskej naložiti novega davka U00 ali 300 milijonov mark ali pa pogrezniti se v primerni kolosalni državni bankerot. Res pa je, da sta dve določeni okolnosti, zbog katerih bi se orijentsko vprašanje rešiti moralo z vojno. Jedna taka okolnost bi navstala, Če bi država katera koli — Anglija, Francija tako, kakor Rusija — obvladati hotela srednje morje kot svoje narodno morje t. j. če bi hotela zase kolonizovati sedanje vzhodnje obrežje srednjega morja. Druga taka okolnost bi navstala, če bi si katera država hotela z vojaki osvojiti Sueški prekop ali Dardanele, ne da b: bila pot odprta vojnemu in trgovskemu brodovju drugih držav. Če pa ni nobene ovire, da bi vojni brodovi vseh držav, tudi ruski, pluli skozi Dardanele, potem ni za vojno nobenega uzroka, kakor ga ni, če brez ovire vsi brodovi pohajajo po prekopu Sueškem. Le to bi celo bilo koristno Avstriji in Nemčiji, ker zmanjšalo bi se pretežje Anglije v Sueškem prekopu, kater« je sedaj obvladan od angleških vojakov in ki bode obvladan tako dolgo brez vojne, kolikor časa ne bo to nevarno za svobodni promet drugih držav. Čemu tedaj novo orijentsko vojno ? Nijedna rečenih okolnostij ne grozi, in katera koli država bi jedno ali drugo prouzročila, naj se imenuje An glija, Francija ali Rusija, — gotovo bi imela proti sebi obrnene vse druge države, katere bi jo prisilile v mir in pokoj. To ravno je tolažiluo, da imajo vsi narodi jeden in isti razlog, oba poglavitna stebra orijen talnega vprašanja in vse vzhodnje področje srednjega morja neutralizovati. Politični upliv Rusije v Bolgariji in bodi tudi v Carigradu nikakor nema tistega pomena, da bi se zavoljo njega Avstrija spuščala v boj, čegar grozne posledice smo preručunali. Madjarska „revanehe" zoper Rusijo ali pravo za pravo proti svojemu cesarju in kralju ni naposled vredna nobene vojne. Kivavo boriti se proti Rusiji v Rumeliji — bila bi za Avstrijo vrtoglavnost, dokler je Donava prosta in jo prosta pot v Solun. Vojna Avstrije za Anglijo bila bi še nedoumniša, kakor je bila oborožena neutraliteta 1854. leta, zaradi česar je potem Avstrija bila osamljena 1859 in 188G. leta. Ha/en Anglije bi le še Francija utegnila netiti tako vojno, da bi laglje sama postopala proti Nemčiji. Avstrija in Rusija pa bi se krivi storili zločina, da sta, kar Beda, potratno ravnali z ljudmi in milijardami. Če se tedaj stvari opazujejo zdravim razumom, treba je, da na vzhodu vlada mir, in vkupne koristi, ki jih v tistih krajih imajo vsi narodi, premagale bodo polagoma vse narodne mržnje in pre-širnosti preje nego-li mirovne združbe, naj jih je Še toliko." Tem besedam učenjaka, ki mej narodne razmere do dnu pozna, ni treba dodajati kaj. Sigurno je njih vsebina merodujnim krogom bolj važna, nego-li madjarski šovinizem, kateremu znanostmi zaušnica ne bo kaj po godu. Deželni zbor kranjski. (XVI. večerna k o nečim seja dno 24. janu-varj.i 188 7.) (Oal)e ) Poslanec Luckmann naglasa, da nuj se lov na zajce dovoli vsakemu, kakor lov ua volkove in medvede. Barona Lichtenberg in Tnufterer pa sta zagovarjala zajce, naglasajoč, da imajo občine od lova lepe dohodke, katerih ne bode ved, ako bode lov prost in bode vsak lovil. Govorili so potem jako obširno še poročevalec Hren, deželni predsednik baron VViukler in poslanec Kersnik. Dotični zakon se po sklepU glasi: §. 1. Zakupna dobi ga občin-ske love, katere je po javni dražbi dati v zakup, more trajati praviloma pet let. Samo izjemoma se sme ta doba po zaslišanji dotične občine povišati na najdaljšo dobo 10 let. Kadar se lovske zakupne pogodbe podaljšujejo po nedražbeni poti, se sme to po zaslišanji občinskega zastopa zgoditi le na najdaljšo dobo pet let. Do deset let pa se sme podaljšati samo s privolitvijo občinskega zastopa. §. 2. Ako mej dobo zakupa občinskega lova nastopijo premembe v zemljiškem posestvu, ležečem ob mejah občinskega ozemlja, vsled katerih prememb se posamične, z drugimi občinskolovskimi zemljišči skupno v zakup dane parcelo prostorno združijo v zemljiško celoto najmenj 115 hektarov, *2<)0 oral, ali pa se pridružijo takemu zemljišču, katero po §. o ees. pat. z dne 7. marca 1849. žo ima svojo lovsko pravico, tedaj je, dokler ne preti 6o občinsko-loVBki zakup, zvrše-viinje svoje lovske pravice na novo postali zemljiški celoti, oziroma na parcelah, kater ■ ro se združile z že obstoječim svojelovskim zemljiščem, ustanovljeno in lov glede teh zemljišč je odknzau občini. LISTEK. Na zabavi „Slovenije". Oh, gospod urednik, sinoč padel sem jaz mej cvetje kakor črn trn! Bilo je v polnej dvorani „katoliške resurse" in jaz približal sem se svojej gospici tako-le govoreč : „K cvetu Vaše krasote, gospica moja, sedem nocoj, kakor trn, kakor oster trn!" „„Če hočete s tem povedati, da boste tudi nocoj zbadali v levo in desno, povedali neste nič novega, nič nepričakovanega. Tudi zanimivi ne boste, ker, kakor Vam znano, tako vselej ne zadenete, kakor merite!aa Skesano se je trn sam pri sebi na prsi trkal in glasno odgovarjal: »Ohrani Vas Bog v Vašem cvetji, moja gospica! Hotel bi jaz vse svoje življenje biti srečni trn, ki bi branil divoto Vašo, odvračal od nje vse hudo!" . . - Izrekal sem jej potem Še željo, česa bi jo posebno varovati hote), a uporabil som besedo, ka- tera se ne priklada salonu mlade stvari, kakor je, moja lepa soseda sinoćnjega večera. Mojo nega« lantnost je seveda tisti hip doletela Bpodobna ku zen izpod valovitih njenih obroči)! Gospod urednik, le izročite mladej krasoti Dunajskej besedo „Wie-ner Zeitung" —- izgubljeni ste, kaznovani za ves večer! Nikdar še je ni imela v rokah, ali instinkt, po katerem se odlikuje vse mlado ženstvo, slika jej vesvoljno dolgočasnost tega lista in če ga jej imenujete, stresne se Vam, kakor če imenujete jej „par nobile — philologorum". Jaz pa sem moral izustiti nesalonsko ime, ker sem se že naprej hotel opravičiti, zakaj sem črne ren, kakor bi se bil ravnokar povrnil od štirideset danjega posta. „Vidite, gospica, sem dejal. „ta list sem jaz čital pred jedno uro. Ta list je polje, katero mojemu narodu trnje rodi, trnje, mej nami, da se ranimo, če se le ganemo, lu tisto plemenito gibanje naše, katero je nam naklonilo Vaše simpatije, gi banje je ran, golih in samih ran, gospica moja! Pa kdor je hotel narodu pomagati naprej, moral se je obdati s trnjem in s trnjem nnpravljati si pot, da so drugi mogli za njim! Trni smo, ker to moramo biti, če hočemo biti naroda svojega sinovi!" Pozabil sem zopet, da mož ne sme biti sentimentalen v družbi mladih dam. Ali oko moje gos-pice ie bilo takšno, da sem se z dobro vestjo ču til sredi dijaloga, v katerem čut odgovarja čutu! In tako sem jej nadalje govoril o slovenskem nek danjem Gorotanu, kateremu se je zopet včeraj pravica skrila za oblake, stoletja stare . . . Žal mi je danes tega govorjenja. Konečno me je namreč moja gospica morala opozoriti, da se prične zabava in čas, da jej bodem galanten tolmač. „Istinito, gospica," sem dejal, zahvalivši jo za prijazno vabilo, „to bode sedaj program, ki se bodo zviševal. Programi so tudi narodni in poli tični, in —- „„Ali, ali — zopet politični slovar! Galanten tplmač nasproti ženski ne sme rabiti besede „politika". Predsednik „Slovenije", g. Kušar, nas je ravnokar postavil na pot, katera nam nicoj kaže, na pot zabave. Vsi — le poglejte, koliko nas je — idemo za njim, Vi vender ne boste separati ta!"u „ResniĆDOi resnično Vam povem, gospica moja, da ne bom, ker ne morem biti, kadar Vas spremljati sinem". Takoj sem se poboljšal in moja tolmačim je po končanoj zabavi dobila laskavo priznanje. N'o, Prošnja ol>čine Ajdovica in Dvor za uvrstitev občinske ceste mej Vrhovcem in Dvorom mej okrajne ceste, izroči se deželnemu odboru z naročilom, da o tej prošnji poizve mnenje cestnega odbora v Žužemberku in o tem kakor tudi o potrebnih pripravah, da se ta cesta prenaredi v občinsko cesto, poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. Društva,, i udečega križa dovoli se podpora 100 gld., Mariji Zapletov, udovi stanovskega kan-celista pa podaljša miloščina letnih (10 golil, na tri leta. . V imenu finančnega odseka poročal j« potem dr. vitez B1 e i w e i s - T r s t e n i š k i o dramatičnega društva prošnji za večjo podporo in za 4 predstave na mesec. O tem unela se je b da obširna dubata. Ker je pa mej tem pogorelo deželno gledališče v Ljubljani, je stvar postala brezpredmetna in nikakor ne kaže, da bi priobčili vso debato. Zanimati pa utegne čitatelje, kar je poslauec Kersnik o zgodovini pogorelega gledališči povedal. Dejal je mej drugim: Na mestu, kjer stoji danes deželno gledališče, stala je do 1. 1704. jahalnica kranjskih Btanov. L. 17G4. ali 1765. pa so čutili tedanji mla deniii kranjskih stanov tedanji »jeunesse doree", da ne-lnajo več pravega razuma za stare viteška igre, zastaro jahanje, in zatorej so spremenili jahališče v gledališče. Tam so do 1784 1. bile gbdališke predstave, ozi roma koncerti v današnjem zuiislu in nastavil se je tudi poseben gledališk nadzornik, ki je zakup teh gledaliških predstav posebno zaračunaval, in to je bil začetek današnjega gledališkega fonda. L. 1784 in 1785 go kranjski stanovi odstopili tudi to poslopje, v katerem danes deželni zbor zboruje, uam-reč reduto, gledališnem« zakladu, potem ko so ga očetje jezuiti zapustili. Tako je ostalo do francoske okupacije. Takrat je vlada francoska prevzela od cesarskih domen vsa poslopja v svojo last, in tako je ostalo štiri leta Po reokupaciji se je vnovič ustauo vil poseben nadzornik, ki je zopet uknjiževal dohodke od gledališčnih predstav, te* od posebnih predstav v icduti, ki je ostala tudi za časa fran coske okupacije istemu namenu posvečena kot prej. Kranjski stanovi so le tekom let skrbeli za to, da bi se jim lastninska pravica glede teh poslopij tudi otići jalno pri poznala. In pripoznala se jim je 1, 1814, vsled dopisa tedanjega gubernerja, prepis pa se je zvršil še le I. 1836 in takrat se je zgodilo, da jo deželna sodnija, ko so zahtevali prepis lastninske pravice na svoje ime, zahtevala, da se uknjiži solastnina k a pravica deležnikov lož. Takrat se je izreklo prvikrat vprašanje o pravicah ložnih posest« ni kov do gledališča. A vsled rek ur/a deželuega odbora, ali tedanje „standisch verordnete Stellc* je deželna sodnjja dovolila potem prepis na ime deželnih stanov, govora pa p tem ni bilo nič več, kako pravico da imajo sploh posestniki lož do gledališča. V tistem ča.su, to je bilo v tridesetih letih, je tudi gospodarstvo /. gledališkim zakladom bilo tako, da je bih* zaradi zaostalih davkov postaviti sekvestra in žo takrat je gubernij v neki noti opozarjal na to, da mora gledališki fond, oziroma ta poslopja že shajati predstavami in da ne gre na noben način, da bi provincijalni oziroma stanovni fond k temu kaj do-našal. To se je izrecno povedalo v tisti noti. Okolu I. 1842 so prevideli potrebo, da se gledališče prezida, posla ni bilo malo, — saj jo poznate, gospod urednik, žensko radovednost. Nemalo breme mi je res odvzel predsednik g. Kušar, ki je namestu mene predstavil /. odra doli skoro tretjino dvorane, tako da je bila tretjina občinstva „slavna", „častila", „stari prijatelj" itd. častno in veselo je bilo, da smo mogli prvikrat mej nami pozdravljati gospoda prof. Jagiča, zanimivo je bilo, da je bil izinej državnih poslancev gosp. svetnik Hren - prvi iu zadnji. Cisto brez potrebe je bilo. da je ljubeznivi predsednik tudi mene predstavil, ker moja gospica — to je takoj opomnila — pozna me predobro. Sicer pa je bil vsak go.-t vesel, eujoč iz njegovih ust, da je v družbi mnogih odličnih osob iu družin, mej nebrojno mladino, zbrano iz vseh slovanskih dijaških društev. Statistika večera je bila tako dognana, izuzemši število navzočnih semestrov, katerih pri vsakem ni mogoče konstatovati z matematično gotovostjo. Moja galantnost je tedaj več operirala s programom večera. Konkurenco so mi delali skladatelji in izvrševatelji posameznih točk. Odbrane so bile saiiie dobre, zabavne in živahne skladbe, petje in sviranje je bilo tako dobro in prikupljivo, da je ve-silosr v občinstvu naraščala od točke do to'-ko in poudarjala, se je potreba posebno /.nadi tega. ker je bila nevarnost zaradi ognja velika. Vsak posestnik lože je dal 200 gld., lož se je prodalo za 8200 glil. in stanovski zaklad je dal k ►stavbenemu fondu 19 00O gld., ki so s« ukntiftli na gledališči in na redutni hiši. Od r.-h : ii.Oo*> gUl.Je bilu treba plačevati po 4% obresti,,»i so se pkteevale le do maja 1853 leta. L 1*6% v kojem času se je oIh ravnavala ravno sprememba, oziroma prevzemba stanovskega ali provincijalnega zaklada v deželni zuklad, je v deželnem zboru tedanji poslanec pl., Strah I, kot poročevalec finančnega odseka pred-, lagal, da se oni znesek 19.000 gld. odpiše. Zanimivo je, kar je rekel takrat pl Strahl: „Es kann urt Hinbliek auf die Kingangs an^edeutete (jonesis des hierortigen Theaters vvohl kaum einem be-rechtigten Zvveifel unterlicgen, dass das Theater gebiiude, die Iledoute utrd die anstehenden Hiiuser Nr. 136 und 137 ein a I le in igos Eigcnthum der Landscliaft (Klici: Ćujte! Čujte!) und rtlck-sichtlich des standisehen Fondes sind, auf deren Namen sie aueh im offentlichen Buche vergewahrt erseheinen; sowie es andersoits gevviss ist, dass die \Vidmung des Erti iignisses dieser Hiiuser eine g a n z z u f li 11 i g c war (K lic i: Ču j te ! Čujte!) un< 1 noch ist, indem von Seite der Landscliaft als an-erkuunteu Eigeutliiimerin dieser Objecte keiuerlei Verbiudlichkeit Niemnnden gegenUber eingegangeu worde, diese Widmung bestiindig aufreclit zu er-halten." (paljc prih.) Politični razgled. Notranje debele. V L j u b 1 j a o i 1 9. februvarja. Brambeui in finančni odsek ogergflcejgu državnega zbora vsprejcla sta brez debate kredit za oboroževanje doželne hrambe iu črne vojske in sicer jednoglasno. Danes pride dotična vtadna predloga v plenumu na vrsto. Vitanje države. IK«>I;>nrsltn «lei»nta«*I|u vrne se v kratkem v Sofijo. Njeno potovanje ni imelo nikakega uspeha, kajti v Carigradu so ni doseglo nikako spo-razumljenje s Oankovom. Slednji še v-dno zahteva, da odstopi regentstvo, o čemer pa Sofijska vlada nečo nič slišati. Kešenjo bolgarskega vprašanja se tedaj še ni nič približalo Cinkov se nekda več ne vrne v Sofijo, ampak pojde v ftusijo, kjer bode čakal, da so bolgarske razmere kaj premene. — Iz Vzhodne Ilutnelije je prišlo več vladnih pristašev, da bi umorili Cankova. Turška oblastva so to izve dela in jedno osobo že zaprla, ki je po Cankovu popraševala. Pri njej našli so revoUer. Pri priliki smo že omenili, da se Tnrč3j;i kuže nekaj časa sem jako prijazna froljrarNltej vladi. To je sedaj zopet pokazala. Drinopoljskemu generalnemu guvernerju je naročila turška vlada, da iztira vse bolgarske begune, ki se potičejo ob vzhoduorumelijskej meji in agitujejo proti bolgar-skej vladi. Znani Demitrij Papndoplu, katerega soproga je hotela podkupiti bolgarskega vojnega ministra, je dobil rusko podaništvo, da ga ne morejo iztirati. Rusko veleposlaništvo v Carigradu mu je preskrbelo ruski potni list. Kakor so „Vateiiandu piše iz Plovdiva, so razmere v VkImmImI Ittir.ielijl jako kritične. Skoro nikdo več ne veruje, da bi se dalo dolgo ohraniti sedanje stanje. Samo nekateri civilni uradniki še vse lepo vidijo, drugi pa vsi stiskajo pesti, izražala se v burnih pohvalah. Posebno sta zanimali J šaljivi produkciji pevcev „V naravi' ter .Pete-linčkova žeuitev". Pri poslednjej je prisrčen in ue-utolažen smeh vzbudil iiuprovizovau uvod iz grla g. F. Bučarjevega, ker čuli smo pravega pete-linčka kikirikička, kakor tam nekje na plotu „k sebi vabi piske s\o,cu. V zborih in čveterospevih so se oglašali so listje, gospoilje: F. Bučar, A. Bučar, V. Ivrušič, L, Boli m , A. Bo hi ne c, dr. J, Floršir (Hrvat), St. Mi ro s a vi j ev ič (Srb) in A. Din kar. Petje vodila je domača moč, g. L. Bolim. Ali bolj nego s temi, če tudi vse hvale vrednimi močmi, ponašalo se je moje rodoljubje v ožjej svojej družbi z — godbenim klubom. To je nekaj novega, česar pred kratkim še ni bilo v krogih „Sloveuije". To je nekaj tacega. kakor dijaški orkester, nekak — seveda kolikor toliko že zrel — embrijo tistemu, kar še bode, ako bode „Glasbena Matica" v belej Ljubljani imela dovolj podpore za svoj lepi napredek. Drugič je sinoč nastopila dvaniijstorica in si z nova pridobila simpatije tistih, kateri je prvič neso čuli. Stvar ie pod vodstvom veščega g. A. Bohinca in želeti je, da bi se mu posrečilo vse takoj zatreti, kar bi utegnilo kaliti harmonijo v tej zvezi, katero gojita tudi dva če tudi na sktivnem. Vojska je razdeljena v dva skoro jednako močna tabora Cankovci so se sicer tudi sprli, kajti Burmov in Balabanov postala sta nasprotnika Caaoova, toda v tem. je vsa opozicija .jedina,, da se m on uprava rad i kalao p re menit i. Po njenem mnenji to zahtevajo notranje razmere in od-!!<• i)i / dru/Hm državami, da so zboljša sedanjost iu zagotovi prihodnjost. Po druzib poročilih so v več krajih v Vzhodni Ruaieliji proglasili obsedno stanje. V Plofdivu morajo ob devetih zvečer biti že v&e hiše zaprto. V več krajih zaprli so vef. kmetov, ki so se hoteli spuntati. na voe stran) > razposlali. ;jp rastnike. da bodo vojake opomiujali k vei nosti, 0e> tudi =je MrliMlal vojni minister Horvatovič odstopil le zaradi vojskinih vprašanj, vender se smatra njegov odstop tudi za znamenje, da hoče Srbija nadaljevati protirnsko politiko. Horvatovič bil je nekaj časa srbski zastopnik v Peterburgu in govorilo se je o njem, da je iako prijazen Rusiji. Kdo ve, če njegovo rusko prijateljstvo ni bolo v oči njegovih ministerskih tovarišev in kralja Milana. Vsakdo se še spominja, kako je kmalu po sklepu miru z Bolgarsko bil kralj Milan naročil Ristiću sestaviti novo ministerstvo, bkratu pa našuntal višje častnike, da nobeden ni hotel prevzeti vojnega ministarstva pod pogoji, katere je stavil Ristič. Kdo ve, če tudi sedaj ni Milan nagovoril vojnih poveljnikov, da so se izrekli proti Horvatovičjverau načrtu o reorganizaciji vojske, da ga je tako prisilil dati svojo demisijo Ohcijozno glasilo ruske vlade „Nord" poudarja, da se pripisuje prevelika važnost Nemčiji in Avstriji sovražnim člankom „Moskovskih Vjedorao-stij". Kutkov izraža le lastne misli in želje, a ni-oikakor ne ve, kako o tem sodi ruska vlada in car sam. „Pol. (Jo 1 r - piše se o rii.slto-lruiicuNk.ila odnošajih iz Peterburga: .Ruska vlad» misli, da mora tati jako previdna, kajti rada bi ohranila mir, a ozirati se mora tudi na narodno čuvstvo, ki bi utegnilo Rusijo prisiliti, da pomaga Franciji, ko bi imela vojno z Nemci. Z jedno besedo, francosko-ruska zveza utegne se v kratkem uresničiti, če tudi še sedaj ruski vladni krogi prav ue marajo zanjo, tla za njo so dogodki pa že vender precej ugladili. Da se o tem preverimo, zadostuje, da pogledamo le nekaj ruskih listov, in to ne le „Novoje Vreraja1* in „Novosti", ki izrazujeta le javno mnenje dežele, ampak tudi „Moskovskija Vjtdomosti" , ki imajo mogočen upliv na visokem mestu. Vsi ho jedini v tem, da Rusija mora obračati svoje oči proti Keni, da zabrani nov pora/: Francije, ki bi imel žalostno posledico, da bi vsa Evropa, tudi Rusija, morala plesati, kakor bi v Berolinu godli. Berolmskej vladi ne pripisujejo naravnost vojevitib čuvstev, kajti pre« dobro poznajo v tem oziru čuvstva cesarja Viljema in vedo, da ga starost sili k previdnosti. Tudi francoska oboroževanja ne vzbujajo strahu, kajti para-iiziijejo jih nemška, toda Francija si prizadeva pridobiti prejšnjo veljavo v Evropi. Skrb, da bi delo njegovega življenja, jedinost Nemčije, po njegovi smrti, ko morda ne bode več dovolj krepke roke, utegnila priti v nevarnost, utegne Bism&rcku prisiliti, da še jede 11 pot poskusi srečo orožja, da po niža Francijo. ItiiiiiiiHMlta zbornica dovolila je 30 milijonov lei vladi za oboroževanje, da bode mogla braniti nevtralnost, ko bi prišlo do evropske vojne. Miuisterski predsednik je izjavil pri tej priliki, da Romunija druzega ne želi, kakor da njeno ozemlje ne hode bojišče. Dopisi. TFa JDiiiiuvJa 15. februvarja. (Plesni vence k slovanskih slušateljev živi no zdravil iš t v a.) Dolgo smo sem in tja mislili, kako bi nadobudna hrvatska pobratima gg. dr. JFloršič in Rad. Brlić. Sinoč je iz te zveze nastopil tudi kvartet gg. Ah ram, K. Pogačar, A. Zebre in A. Bohinec, potem z Beriotovo „Fantazijo" g. K, Pogačar, katerega je na klavirji spremljal g. V, F (i rs ter. Te novosti bile so moj ponos, kateri sem tudi zgovorno zastopal v družbi svoje mlade kra-sotice. Ljubeznjivo je ujemala se z mojo željo, da bi ta godba bila znamenje plemenite harmonije mej mladino slovensko! In upauje je, da bode tako, ker odhajajoč sem opazil, da so se ublažili tudi nekateri obrazi, ki so sicer v navadnih sejah „Slovenije" zelo nihilistični. Kako je bilo po mojem odhodu, ne vem. G. Pukl je menda dobil krmilo v svoje vajene roke. Družba je baje krenila na resno pot, zato pa si je tudi kmalu razšla. Ko sem jaz spremljal domov, bil je mraz zvezdam na nebu in človek bi lahko trd postal od mraza. Ali jaz sem gorak bil in voljan in opazilo se mi je, da sem po dolgih tednih zopet nekaj ur brez trna! Ni bila moja zasluga, nego zasluga pravega in prav zvrševanega programa! Z Bogom, gospod urednik! Na Dunaji, IG. februvarja 1887. F o r e n s i s. Priloga ^Slovenskemu Narodu4' ftt. 40. 19. februvarja 1887. priredili veselico, pri katerej bi se ikraH vsi slovanski slušatelji našega zavod;«. Kjer sem bil v družbi, bodisi mej Cetli, Hrvati ali Srbi, povsod se je govorilo: Priredimo kako veselico, kakor jo imajo naši nemški kolegi. Misel se je uresničila. Po dolgem premišljevanji sklenilo se je prirediti plesni venček. Odbor konstituiral se je iz Cehov, Srbov ter Slovencev. Slovenci imeli smo odbornika v osobi g. Majdiča, kat* ri se zanima za vsako narodno reč in jo gmotno rad pudpira po svoji moči. Cisti dohodek venČka, pri katerem je sodeloval „Pokroka, namenjen je češkemu društvu „l\omenskya. Vabila so bila jako lična, v češkem ter slovenskem jeziku tiskana. Pretočeno soboto, 12. februvarj i zbrala se je slovanska mladež v bogato razsvetljeni ter lepo okrašeni dvorani „Hotela Zilfiger, IV. Haupt>trassea Tu neso bili zastopani samo slušatelji naš 'ga zavoda, ampak došlo je tudi obilo članov hrvatskega akad. društva „Zvonimir", češkega akad. spolka; počastili so nas tudi poljski ter ruski vseučilišuiki. Sploh se sme obisk velik imenovati, kar doka/.uje dohodek, s katerim so se pokrili vsi, ne majhni troški in je še do 40 gld. čistega denarja ostalo. L^p večer smo preživeli v družbi naših slovanskih bratov. Kes je bil krasni spol malo zastopan, pa vender je še po polnoči plesalo 30 parov. Največ zastopnic krasnega spola imeli so Cehi, gospej in gospodičin, lepih kot mleko in kri, katerih lepoto je poviševala njih krasna toaleta. Vsakega so očarale krasne slovanske hčere, o katerih pesen pravi: Mleko, krev, jacu jcji tvuiv, Z očka planu nebes zaFa. Bile pa so tudi zastopane brdke Srbkinje iu jedna Poljakinja. Slovenke ni bilo nobene v naši sredini. Zabava bila je jako živahna; vsakemu bralo se je veselje na obrazu, da se more zabavati tu mej svojimi brati Slovani. Za vse to pa se moramo zahvaliti, našemu vrlemu odboru, sosebuo g. predsedniku Čehu, Chalupi, ki s ni ustrašil truda, dela, ter sitnosti, koje prevz;el v roke aranžiranje te veselice. Zabavali smo se do belega dne ; ko smo se razšli, segli smo si v naše slovanske roke, rekoč: Na svidenje na zabavnem večeru, ki se priredi v korist »Narodnega doma", ter „Erjavčevega spo metrika." Domače stvari. — (V Zagrebu) bila je včeraj popoludne konečna obravnava proti znanemu pesniku A. Ha ramhašiču in proti Nikolaju Ko ko to viču, uredniku leposlovnega lista „Balkan". Občinstva pri obravnavi je bilo jako veliko. Povod zatožbi bil je ta: V „Balkana" 24. številki I. I. bil je natisnjen Harambašičev članek: »Tri molitve", v katerem pravi, da izza vojaškega službovanja nema niti jednoga prijetnega spomina. L"to r o b s t v a je pri kraji, manevri končani in po 10 dnevnem marši so vojaki zopet v Zagrebu na Zrinjskem trgu. nNa po velje: „Pozor! — Molite!" dvignil sem (Ilarambašić) levo roko k sencu, godba zasvira tako lahno, tako milo, da me je v istini pobožnost prevzela. Moje prsi začele so so pod avstrijsko uniformo burno dvigati in iz dna srca vzdihnil sem jaz, tuji rob iu sluga, jaz tuji vojak : Bog reši hrvatsko mojo do Iz pozabljenih spominov. (Češki spisal Vacslav 13 e ti e S-Tf o b i isk y i (Dalje.) VIII. To je pre okamenel vitez; pravijo tudi, da še nekdo drug; sodijo tako zaradi prečudne podobnosti; kvišku štrli kos skale, kakor vzdignena roka človeška, ki preti ali priseže. Kadar pre prijaha ta vitez s svojim konjem, vidnem le po glavi in predujem delu, na skalo, bo sod u j i dan; vsak dan za glavo gumbično višje ustopi. Mi tega nikakor ne do čakamo. Dober človek ni okamenel nikdar, še v po vestih ljudskih ne, največkrat krivoprisežnik, pre-klinjavec, ropar in nasilnik. Do sodnjega dne se pokore vsi; povsod je slehernemu določen cilj, do katerega se ima polagoma doplaziti. A njih okame-nelost sega v stare dobe, katerih ni pomnil niti pradedek pripovedovalcev. Ta vitez je pa mlajši, mnogo mlajši, kakih dve sto let je tu v svarilo in strab. A videl se je nekdaj popolnem pošastni, režeči obraz, bistrejše oko razloči tudi španjsko, zašiljeno brado. movino!" V teli besedah našlo je državno pravd-mštvo zloč n veleizdaje. Haramba§i težnja vlade je samo t;i, da se ohrani mir. Ce se zahteva kredit, to še ni mobilizacija, uiti priprava za vojno, temveč le previdnost, — s r. — 271 «0 128 60 Papirna renta .... Srebrna renra .... Zl »ta renta ..... f»#/0 »»arena ntita Akcoe narodne banke Kreditne akcije .... London ....... Srebro........ Napol. . . . C. kr. cekini . . N<-mSke marke 4°/, državne srečke I" 1. 1854 Državne seke iz 1. 18(14 Ogranku zlate renta 47„ O^erska pipirn.i rotita 6% .r)°/0 Staj. rs k e zemljiSč. odvez, obtig. Dunavu reg. srečke f>7„ lito gld /Cenil j obd, uvstr. 'P/V/o z,Hti za«t. listi Prior, obltg, El zabotitie zapad lelesntoe Prior. obHg. Ferdinandove sev. ž.ele/.nice Kreditne srečke 100 Rudolfove srećke 10 ,, Akcije anulo-av str. banke 120 „ Tramimvav-dniSt velj. 170 gld. a. v. 10 14 f» 04 62 90 35" gld. 100 * Id. — dam -i — KM 7 7-85 — 71' 85 — Ofhiu — n 96*10 — i» W 0*— — m io n 1 tH'hO — n n 10*18 »/i i\ (rt _ n gin. t M- 5 12' 10") 96 — kr. 05 86 „ « U-5 n 50 1.5 n — „ n 75 , 99 173 18 109 y> n n n n M n 25 „ n 2/7 fl Dobor postransk zaslužek. Ageule za zaear )vanje /a življenju iu proti Ognju BA mestu, trg« in večjo župnijske kraje Vđ irejine «lokr » Iti jak > priljubi jena aviitr jstca tiru >.b ». Pri pri njenin us|)i šneni dolovanii stalne plaeo. — Pismena vprašanja pod N. It?itt7*» poslati temu listu. (70—'i, Vinska posoda. i»2so il. HtiHvn t. I. (lopoludne ob 10 uri vrSila se bode n;i Vidmu li. si. 14 prostovoljna družba 14 izvrstnih vinskih sodov v obsegu 30 do 80 veder in tudi manjše posode v skupnem obsegu 800 veder. K tej dražbi se vabi s tem pristavkom, da se bodo imeli veljavni ponudki takoj uplaćati. Županstvo Videm na južnem Štajerskem, dne 15. svečana 1887. (105—1) Gospod GABRIJEL PICC0L1 v IJubijani. Moj sin bolehal je dvo leti vslud b.dečin v želodci na slabem prebavljen ji, vetrovdi in zelo močnem krči. Zaradi neprestane neredu >sti v prebavi i u reji abuj-lal jo neznano in postal ves zbegan. Ni Vas triba zagotavljati, da sem 'sh sredstva, ki i:nm jih medicinska »asa voda zadaje, poskusil, in da tudi raznovrstnih rudninskih voda nes m po'.abil; ali žal, da učinek vseli poskuuaij niti olaj3ojo>* ni bil. Naposled nrido mi na msel Vaša toliko čislana že-lo'l<-evii cHeucit in pribe/.iiri Se v njeno zavetje, nadejajo se le še od nje rešitve. — In nesnm so vanil! — Izšlo je tako nepričakovano dobro, da je moj sin, dasi je komaj 6 flaSic te esence použil, čutil se cakoj vsega spremenjenega in popustilo ga je vse preje neznosno trpl.enje; — zagotavljam Vas, ta ozdravitev dozdevala se mi je kakor kak čudež. — Ne norem biti toii nehvaJeften, da ne bi po tako 0&ivid.no sijajnein uspehu VSakteremU, ki trpi na slabem probuvljenji, h« meroj dih in sifonih bulemib, valo leludeuvo esenco . rav gorko ne pripor eal PoohlalSldem V;!8 tudi, da to sprič dn in.)je hvaležnosti razglasite In to kot z hvalo velesasluiehemu možu, ki je i/.iinšel tako Izvrstno sredstvo in lok, kojega ni mogoč j do velj prelivala';. Vas ndn.no po.rlra\1ja Dr. Leon Levi? <1os1iia. zdravnik. V Trstu, 14. februvarja 1887. (112—1) Srednja temperatura — i8'6', za 13 2'pod iionunloui. V „NARODNI TISKARNI" Ar I j,]Ill>l j« Eli so Urile in so dobivajo sledeče knjige: &ri ;C*a žiigiiiili. Roman. Spisa! L. llulhi/, poslovenil Vinko, — Ml. S", 203 st.anij. Cena 25 kr., pj pošti HO kr. j?a\ gI ■Vi£.>*r(> kr. IPai'Sz v AHars'i'i]. Roman. Pranooaki Mjesni Boni Lefebvrt, Poslovenil + * * Stat nominis umbra. Ml. 8', 53."» stranij. Stane 60 kr., po pošti 70 kr. • IMaicz ^r^lujaiii. Roman Spisal grof A. K Totstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 6l)9 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Smmh našega časa. Roman. 8p1 a' M, LermunfOP, poslovenil J. P. — Ml. 8', 2 1 stranij. Cena 40 kr., po pošti 4.7 kr. Pet na,jH2n.ojf3ltL moških Rococo-oblek v rnziitrnili liarvuli. ki so stale nail 40*0 «1«!. in so pripravna >a gledahirSM in za maskerade, pr» crnr-. (7G—3) 91. Knac, krojaški mojster pod Trančo v Ljubljani. ^^V^^V^V^V^V^^^ V Calumotii t Severnej Ameriki dne '27). j i»nija 18n«i. Blagorodni, plemeniti gosp. TRNK0CZY, lekar polog roiovža v bjnlil am Naznanjam Vam da sen prejel Vašo pušiljatov do-marih -dravil, kakeršne Vi nspnivlja'e, v svojo največjo BHdovoljnost. Prosim Vas tedaj še jedenkrat, po pošti poslati naslednjih \%vt tno nplivejočih diuučih zdravil ter Viiin bkratu po ljem 9 dolarjev (nad 20 jrld. av vel j. j za po ilač lo troškov. Vzlie precejSniih \ o>nih troskov so ne ustrašim naročiti Vaš h jako rasširjerdh doniaT-ih zdravil iz Caliiuiorta. ^liehigau. v Sov«*rneJ Ameriki, ker jih un»;i tukajšnji rojaki po pravici močno SshtŠVnjb. Ostanem Vi:tn odani Toai^s Sda.xa.el lor, v Ciiliiiiirlu, iMleliiKau. Sev. Amerika. B đvnnajstorio Marijaerljfskili Kapljic r.a. želodec, |»rofi že|i deeviui bolezn in itd , l steklenica 20 kr. 5 zavitkov Uri *iNtlliiili kro^ljie. 1 SkatljfCA 21 kr. 1 (ban ijstorioa cvetu zoper trganje po «lr. llalie-i, proti protinu, revmiti/inii itd , I stoklcuiea 50 kr. 1 dvanaestorica soku kraiij^kilt pUtuiiinkili zeliHč s podfosfor io-kisl m apnom in železom pomešanega, proti plučni n boleznim, kašlju in hripavostl, 1 steklenica 56 kr. P. n. .Tednukiii zahvalnih pisem in naroČil za domača 7-dntvilii lekarne rIT It IN liOCZ V, zraven rotovžn v f<)ul»l)ani, doilo je poslednji iz y*c\i držav kontinentu, na stotine iz kronovin Avstro-Ogerske in sicer od tsdrmvnikOT, lckarjcv, i\: tlKOBfJ no nllcov. «ln-liovnikov itd. itd. 1^792—18) Podpisani pripo-oča se za (95—3) kolarska dela. Dobrega in Muliega lema lina Jako veliko v za> logi. Zagotavlja dobro delo iu po najnižjih cenah. P. FERDINAND ŠAFEC mL, kolar, v IJuUljaiii, Vegove ulice rit. O. p > dom. „pri Šikci". 8t. 1725. Razglas. (1U2—2) ~V Nrerto «1iic 3. muren 1987 dopolnilne ob 11. uri bo mestni magistrat že jedno, v poslopji meščanske bolnice (v kresiji), proti šolskemu drevoredu ležečo prodaj alnico /a »v. Jurija rok 1887. leta potom očitne dražbe, ki se vrši v njegovem uradu, oddal v najem. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 10. februvarja 1887. na deželi, v prijetnem, jako prometnem, tik železnice ležečem kraji, (87—2) se takoj proda pod uy idnimi pogoji. Trgovina obstoji nad 20 let, je renomirana in jako dobro upeljana. Rabi so 5000 gld., ostanek po do-meinbi. — Vsprejme se tudi koiiijpagsion /. jednako vložuo svoto. — Ponudbe n.i: se izvolijo poslati uprnvništvu „S!ov. Naroda" pod „K. 416". Ljubljani, Schelenburgove ulice št. 4 v novi hiši tik kazine. Oni nedelje 20. februvarja o kr. — i Ntopiiian za ileca K > kr. Vsako nedeljo in Četrtek nova izložba. pri Duli, južne železnice postaji /.»log iu l.aze. na Kranjskem, s stalno votli), B tečaji, 4 sobami, kuhinjo, kletjo, inagacinoiu, skednjem, Snpo, 2 kozolcema., 2 hlevoma. 23 orali travnikov in njiv ter 20 orali bukovega gozda, proflit ne Iz proMte roke. Cenilo 17.400 gld. — Ponudbe vsprejema Fr. Miiller-jev 4nnonc*?nburesu v Ljubljani. (108—2) fi; in m Najboljše iu tzkušenejso sredstvo za to jo ^ristaaa. francoslca C* A T 171 "D T1 A (Osteocollo saus odeur VJil JU JLi IV 1 po ur clarifler). Iznenadno ugoden uipeh se Jamči. — Dobiva so pri HitrttrijLim-ii v Ljubljani, Tavčarjeva palača, Dunajska cesta. Navod, kako se rubi, zastonj. (840—26) dobi se v Janez Foderl-ovi nasladni pekarni Lingove ulice. (10—8) bi jo mogoče preceniti zaradi svojo nedosegljive lastnosti (da rifl Škoduje telesu, če tudi se rfolgo čnsa rabi), da pomaga v tolikih in različnih boleznih z najgotovejšim uspehom, posebno pa zaradi /ivolejako nizke cene — vse to so lastnosti, ki jo delajo neobhodno potrebno vnakteri družini. Izdelovatelj pošilja jo v zabojekib po liJ steklenic za 1 gl t. 36 kr. po poštnem povzetji. I 'oStnino trpč p. t. naročniki. V steklenicah a 10 kr. v Izubijani samo v lekarni Pioooli, „prl angelji", Dunajska oesta. V [steklenicah a 15 kr. v Novem BCeitn v, lekarni Rlzzloli in v mnogih lekarnah na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Tirolskem, v Trstu, Istri in Dalmaoiji. (.r>-7) Spedicijski bureau za ees. kr. avstrijsko državne železnico Nasproti JOSIP STRASSEE h*4 kolodvrjrn. v Iniprnku mi Tirolskem, -olodvora. Potovalna posredovanja p rse kraje. Nataućneja izvestju /a »-su obhode. Konihinovani in mejnavodni obratni obhodi. Specijalne uredbe za planinske obhode. Vozni bileti za Severno in Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo itd. itd. (104—2) Jtotterdama j »'oaijo vsako uodeUp Iz in J prekrasni parni ki od cen. kr. Amsterdama \ avstrijske vlade ioiicesiiowaiie aizosemska-amerltte praiške družiie v M\ Yorl lz Inšpruka via Avlberg jc najkrajša in najcenejša pol, \ „Harodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se M B V i i I l»o znižani ceni. 1. zvezek:: Drseti brat- Komun. a. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovenski jnničar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega narod*. — III. Jrsensko noč mej slovenskimi riolliarji. Crtice iz življenja našega naroda. — V. Sjiiuniiu starega Hlovema ali rrtice iz mojega življenja. 3. zvezek: L Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovsk.- reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrhan Sumi kova ženitev. Humoristične povest iz narodnega življenja. — V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Kozlovska sodba v Višnji tlori. Lepa poveš; iz stare zgodovino I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. Orad Itojinje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klasierški žohiir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz lf>. stoletja« — II. Nemški val pet. Pove.st. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. '— V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest. I. Sosedov sin. („Mladika", 18G8.) — II. Moč in pravica (,Zvonu, 1870.) — III. Telečja po-eeiika Obraz iz našega mestnega življenja. • .Slovenski Narod", 1872.) — IV Rojim se te. Zgodovinska povest. („Zvon", 1870.) — V, Ponarejeni bankovci- Povest iz domačega življenju. („Slovensko večernice'\ XXXV. zvezek, 1880.) — VI. Kako jc Kotarjcv Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. (Koledar „Uruzbe sv. Mohojau, 1*80.) - VII Črto iz življenja političnemu agitatorja. („Slovenski NarodJ, 1808.) 4. zvezek 6. zvezek: 6, zvezek: Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Tri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. odaj »j o se v (17—7) „NARODNI TISKARNI" v I_i3\a.1ol5sLXii, Kongresni trg. Gledališka stolbit. CACAO ČOKOLADA V ICTOR ScHMIDT & SoHNE ki sta pri prvej Dunajskej razstavi kuhinjsko umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata našo nradn > registrovann varstveno znamko in firmo. (856—62) Dobiva »C pri vseh bolj šib trgovcib tU prodajalcih de-likates, v Ljubljani pri ^. |»e( m ss niK-u. Razpošilja se v provincije proti poštnemu povzetju. VICTOR SCHMIDT & SOHNE, c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarn« iu šetitr. razpoSiljalnica Dunaj, IV., AllegaNse Np. 48 (poleg juž. kolodvora). a. • ■ ■ srn. -'i Bik. . * ,.y.' . >■/; ■ L^BjBJBJ ■ Dunajski, originalni, pristni TRPOTCEV ia;vU'i'el< (podi OM»fox*n vanje m trpotec vega izvlečka v zvezi r. .a]inoni. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki gu vsak tlan razpošilja v provincije, je. IVniiziHkUM-Apotlieke, ** icii. ■Iniid-.itiiii.ci^t rasse \r. li:S, (kamor naj se poftiljajo pismene naročbe). Zaloga pri goep, lukarju U. pl. Trukoozy:Ju v Ljubljani i ieku nalt \Ssdi večjih provln-w\\\ mest ' (Šot—So) za semena, barve in krtača h izšel in se zastonj razpošilja. Ako bi po pomoti kateri mojih knpovalcev nobenega ne dobil, doposlal se bode mu takoj, ako ga blagovoljno reklamuje. (78—8j Z velespoštovanjem G. P0PP0VIĆ v Zagrebu. ♦ Umetne (41—9) I b ah c in jzobavja \ 9 ustavlja po najnovejšem a m e r i k a n sk eni načina * :brez vsakih bolečin ter opravlja plounhovanfa in r vse zobne operaeije i> I zobozdravnik A. Paichel, ♦ £ poleg Ilradeckega mostu, I. nadstropje. <* Mokriška graščina (pošta Jesenice na Savi) " Semenski oves: l krompir: pple ca ajdo Vrbove sadike: Triurni" 100 klg. 15 gld. figovo 100 „ . 12 „ Najboljše vrste, kakor " l\IUIII|Jll ■ Kar v Veiniont, Magitutu bonnm, Gripple castle 100 kig. . . 0—8 gld Semensko ajdo: f!sr^.8reb,,,09iv.° ,1. Salix viminalis j b;0t) „ „ purpurea : kosov „ amyg(ialina ] 2 gld. (uvijač) 1 hektoliter.....12 gld. iffner'8 COIFEREN-SPari Najboljše sredstvo za čistin je zraka za bolniške in otroški-»obe 5 nenadomestljivo razknževalno sredstvo pri boleznih sopniks in živi'ne sisteme; odlično ubvurovalno sredstvo kot ustna voda proti boleznim vratu in žrela. (823—4) Cena sh-klenici conileniega sprita 80 kr., t> steklenic velja 4 gld. Patentovani razpisilni aparat 1 gld. 80 kr. 11itticer-|ev conitorni spr't se dobiva samo pri JUL. BITTNER-ji, lekarji v neiclieiuui, Sp. A. in \ spodtij iiivedenej zalogi. "^TfflsV* Pt*iefon casnn * varstveno znamko I Pa I ■ lOlCIl omilil tentovani razprsllni apa rnt um: ..Bittner, Reichcnau, N.-Oe ' Zaloga za Kranjsko pfl U. pl. Trnkoozy-jl, lekarji □ l Š Š "Najfii!' "Najtiiu.-11< Nas' sodih z> l povzet' Of| str^j', ne Kaj pqejši "Nlljfini'J V; Naj fin. pl Niijfiitej.šn Naj line j w Najfinejši znanje i/. /.. Hllvovka tlrožetika . B4iil»a-i'3iio ■ ro/.olije vse dnje pijačo r rApošiljaj • dc/.iiini ukročeni iiii/.i> tranlio na vs ■ poStnc da '»i prejemnik Šq kaj 18 h n a« '\ r n 38 „ , n :J8 • sv) v hrastovih litre h poitnim postaje Av stroškov eajNki 3{.-i ;r i/. .laMioijIi«' gld. liiika-i'ttm...... sinu SirmiJM^a Nlivovka štajerska vlftnjevka . nrinjevka ..... kimeljiia\ e«> Nnjiiiiejši kloSlers-iodei. 1 steklenica / navodom, kuko se rabi *^-%" r*d imel. l£L 1.80. gr 2.9(T. n 3.00. s ».» ^ .00. .80. -.40. Jtazpošilj;: v olrlo/.enej ktikovusti Benedikta Hertl-a, v Koe-iC'O, n \ Spodnje Štajerskem. fi|Pr DoVro clrczenUo volru kupim in sode za 4 litre v dobrem stanju za 70 kr. nazaj vzamem. -------- MHUSMJJBj l>a (iiiu>tfi u"'i in v sa -kemu omisliti si, kar je v vsake) sobi naj-praktičaeje in najlepše, nastanil sem •▼o jim diva no m sa malo časa nizko osno Moji divani pi <-oblečeni so l modernim, trpežnim 1»1 .-om. ki ne izgubi barvo. Za dobro delo se Jamči t ■ i vani imajo pod sedežem predalo, a na zahtev anje izde-,-m jih tudi brez istega. Besnim kup ein na deželi pn-H ••m. če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena velja le za malo Časa, torej prosim, se pravočasno ogla-Mil z naročili, za katerih najboliSo izpeljavo se jamči. Anton Obreza, tapeelrar v I,jul»l Jani. Kljuoarske ulice št. 3. Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske g rniture, žimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo se po coni, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi v /.t m.i in iu izvršujem v občno zadovoljnost. (M—9) V zalogi klobukov AKTOM KRE.TČI. na Kongresnem trgu, na voglu Gledaliških ulic, se dobč najfinejši in najnovejši za gospode in dedke, kakor tudi civilne in vojaške kape v bogati izberi in po nizkih cenah. 1199—r.,0) za- želodec, S • S t) katerim se ima na tisoče ljudij zahvaliti za zdravje, imajo tovrsten uspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: pomanjkanje slasti pri jedi, slab želodec, nrak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodci, bitje srca, zanašanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tu-OSt 2 gld., r> tucatov s.iuio 8 gld. BJVJjr Svarilo! fJJBjj Opozarjamo, da su te istinite M arij a celjske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnknczv zraven rotovža na Velikem trgu v Ljubljani. (G85—20) Prodaja „LEKARNA TRNKOCZY" zraven rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po posti. MARIAZEILER TROPFEft « NUR ECHT BEl APOTHEKER TRNK0CZY| LAIBACH 1 STilCK 20 Eto t st! Slednji dan na novo napolneno mareiio in liock-pivo iz pivovarne bratov Kosler-jev priporoča A. MAYER-jeva trgovina s pivom v steklenicah. v trgu šmariji pri .lelanli (St. Marein bei Erlachstein) na dolenjem Štajerskem je izpraznjeno. Letne plače dobi 500 gld. za lečenje siromašnih ljudij iz okraja Šmarijskega, zraven je pa še tudi dovoljno privatnega in sodnijsko-lečniškega posla ter zaslužka. Kdor želi to alužbo dobiti, mora slovenski in nemški ztiati, pa svojo lekarnico imeti. Prošnje naj se pošljejo «lo 15. marcu IHW na odbor okrajnega zastopa, ki je tudi pripravljen ostale pogoje itd naznaniti. Odbor okraj, zastopa v Smariji pri Jelšah, dne 12. februvarja 1887. (iio—i) Načelnik: Anderluh. I CD m ** S očetovsko zdravil, toda zaman. Nadejam se, da bodo to zdravilo tudi drugim tako pomagalo, zategadelj priporočam vsem, ki imajo podobno bolezen, da naj se nami preverijo. Z volespoštovaiijem Jan Jeiek v lloliefrli. Hitra In R-otov« pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. "Vzdržanja zdravja oliBtoji jedino v tem, da se vzdrii in pospešuje dobro prebavljenje, kajti tu je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše dnntaie »redsti «*, da se prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo spridetti in slabi deli krvi, je nžo već let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, n upravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje, Vsled tega svojega izvrstnega upliva jo zdaj gotovo in priznano tjuei*len etamače sfedstvet postal i u so splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja ie na frankirano dopisa na vsa kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni balsaoi iz lekarne B. Fragnsrja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. dr. Rosov zdravilni balzam ,k črnemu dobi se samo v glavnoj zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna orlu" v Pragi, Ecke der Sponiergas.se Nr. sJOfi—3. V L. j u bij a u i: Q. Pieooll, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras.Birsoh.it*, lekar; Jon. Svoboda lekar; TJ. pl. Trnkoozv, lekar. V PoHtojmi: Pr. Baooaroioa, lekar. V K ran ji: K. Savnik, lekar. V Novem M e st u: Dom. RlftZOll, lekar; Perd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici : O, Chri-stofoletti, lekar, A. de Gironooli, lekar; B. Ktirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idr i j i: Josip WartO, lekar. V Ogl eji: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenbnrg, lekar; O. Frendlnl, lekar; O. B. ForabOfJOal, lekar; Jak.Serravalto, lekar; Anton Snttina, lekar ; Karol Zanettl, lekar. Ttj0T Vse lekarne v Avstro-OgerskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. "B*S Da se izognejo vsakej l»revarl, opozarjamo vse častite naročnike, da ima vsaka »te-klenicii po izvirnem mojem receptu napravljenega oLr. Ecsovega zđ.rst-vllxxeg*e». To-lzama na jednej strani v steklo utlaneuo mojo llruao s zakouito zavarovano mojo varstveno zuumko (orel ■ Meiloui na prMih, na katerem »o firke „Dr. K."), na nasprotni strani pa tu zraven natis*-neno vigneto. Steklenica je zamasena s Icovlnsltim zumaškoiu, na katerem jo tudi utisneua urno j a varstvena znamka. Steklenice so zavite najprej v navod, kako rabiti, potem pa dejano v škatljice iz modre lepenke z naslednjim češkim, nemškim, ogerskim in francoskim napisu,n po podolžnih straneh: »Dr. Kosov #.