40. Številka. U LJubljani, v ponedeljek, 18. febraana 1901 XL IStO. iznaja vsak dnu zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poitl prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošilianjcm na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za taje d štele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat.;— Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo In apravnlstvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik Uredništva telefon it. 34. Posamezne številke po 10 b. Dpravni&tva telefon it 85. Nagodba. Zopet je stopilo vprašanje o gospodarskem razmerju med Cislitvansko in med Ogrsko na dnevni red, dasi tega v sedanjem trenotku ni nihče pričakoval. Obe državi polovici sta dogovorno sklenili celo vrsto trgovinskih pogodb z različnimi državami, a podlaga teh pogodb je, da tvorita Cislitvanska in Ogrska eno samo carinsko ozemlje. Te trgovinske pogodbe bodo veljale do leta 1917., in do tedaj se carinska skupnost naših državnih polovic napram tujim državam ne more spremeniti. Ministrski predsednik Beck je v svoji programatičm izjavi v avstrijskem parlamentu dne T. junija 190H povedal, da se je ogrska vlada zavezala, da ne bo ogrski parlament nadaljeval svojih posvetovanj o samostojnem ogrsken tarifu, dokler niso končana pogajanja za-stran obnovitve nagodbe. Ogrska vlada ni tej Beckovi izjavi z nobeno besedo ugovarjala. A /daj je naenkrat ogrski državni zbor začel nadaljevati posvetovanja zaradi samostojnega ogrskega carinskega tarifa. Mogoči sta pač samo dve eventualnosti: ali je ogrska vlada lansko leto ministrskega predsednika Becka z namenoma dvoumno formulirano obljubo pripravila v zmoto, ali pa je bila ta obljuba Čisto jasno in določno formulirana, ogrska vlada pa jo je kratkomalo prelomila. V vsakem slučaju je ogrska vlada postopala nepošteno. Dunajska vlada je takoj poslala ostro noto v Pešto in zahtevala pojasnil glede tega postopanja, a odgovora še ni dobila. Stvar je pa vendar dalekosežnega pomena, zakaj kaže se, da smo pred začetkom dejanske ločitve med obema državnima polovicama. Kakor rečeno, je skupna monarhija napram inozemstvu vezana do L 1917., med seboj pa si lahko obe državni polovici uredita gospodarsko razmerje kakor hočeta, Oim obvelja ogrski carinski tarif, mora pač tudi Cislitvanska dosedanji skupni carinski tarif premeniti v samostojen carinski tarif. Mogoče je, da se nalože carine tudi na promet med Cislitvansko in med Ogrsko, kar bi provzročilo, da bi se carinski dohodki od inozemskega blaga morali razdeliti in da bi prišlo tudi do razdelitve avstro-ogrske banke,* V tem tiči važnost koraka, ki ga je storil ogrski parlament s tem, da se je začel posvetovati o samostojnem ogrskem carinskem tarifu. Zgodi se sicer lahko, da bo tudi po samostojnem ogrskem carinskem tarifu ostalo vse pri starem, da bodeta na mesto enega skupnega tarifa stopila dva samostojna, a enaka tarifa, ali istina je, da je kompleks nagodbenih vprašanj vsled postopanja ogrskega parlamenta in ogrske vlade natrgan. Madjari so iz cele materije, glede katere se morajo porazumeti s Cislitvansko, samovoljno in enostransko iztrgali najvažnejšo točko in jo hočejo samovoljno in ensotranf,ko urediti. To je postopanje, kateremu se mora dunajska vlada brezobzirno upreti, Če hoče varovati koristi in pravice Cislitvanske. Ako se na Ogrskem samostojni carinski tarif samovoljno reši, mora avstrijska vlada iz tega izvajati konsekvence in izvesti popolno revizijo državnopravnega razmerja med Cislitvansko in med Ogrsko. Volilno gibanje Gradec, 17. februarja. Okrajni glavar v Judenburgu dr. grof Meran se poteguje za ondotni mandat, a ne kot klerikalni kandidat, kakor se je prvotno poročalo, temuč kot neodvisni bojevnik za kmečke koristi. Za kmečke občine Feldbach - Furstenfeld nastopi za kandidat a graščak < z e i k e. Beljak, 17. februarja Mesto Beljak je še vedno brez kandidata, ker se grizejo nemške strančice med seboj. Dr. Steinwender, ki je okraj zastopal 21 let, ni našel več milosti. Največ upanja ima socijalni demokrat. Inom ust. 17. februarja. Za mestni mandat se poteguje pet kandidatov : poštni ravnatelj M a y e r (nemška ljudska stranka), odvetniški kon-cipijent dr. Frank (Schonererjanec), Holzhammer (socijalni demokrat), kaplan Deutsohmann (krščanski socijalist j in Fischler (konzer-vativ). Krakov, 17. februarja. Finančni minister vitez Korytowski je bil v mestni skupini Bochnia soglasno proglašen za kandidata. Praga, 17 februarja. Koncentracija čeških narodnih meščanskih strank se je zopet razbila. Mladočeški strankarski shod se vrši 2. in 3. marca. In o most, 17. februarja. Kot šesti kandidat nastopi dosedanji poslanec dr. Erler. Češko-nemško sporazum-Ijenje. Praga, 17. februarja. Glasilo min. dr. P a c a k a pravi, da je nujno potrebno, da se narodni prepir čimprej e poravna. Zaradi tega bi bilo za oba dela nujno potrebno, da se začno zopet spravna pogajanja, Najpriprav-nejše mesto za to je deželni zbor. Minister Pacak napoveduje, da bo v bodočem deželnozborskem zasedanju imel velik govor o sporazumljenju. Samostojna carina na Ogrskem. Budimpešta, 17. februarja. Vsled najnovejšega izzivanja ministra Pradeja je ogrska vlada sklenila, da vzame avtonomni carinski tarif še v tem zasedanju v parlamentarno razpravo. Ko seje zvedelo včeraj za ta namen, je avstrijska vlada takoj brzojavila v Bu-dapešto ter zahtevala pojasnila zaradi avtonomnega carinskega tarifa. Vsled tega se je v Budapešti takoj sklical ministrski svet. Med obema vladama je nastala znatna napetost. Dunaj, 17. februarja. nWiener Allgemeine Zeitungu poroča iz Buda-pešte, da je politični položaj vsled parlamentarne razprave o ogrskem avtonomnem carinskem tarifu zelo resen, in sicer zato, ker se pri teh pogajanjih ne gre samo za gospodarsko skupnost med obema državama, temuč se tiče tudi takozvanih pragmatičnih zadev. V razpravo se namreč pritegne tudi vprašanje o armadi, o ogrskih grbih in konzularnem zastopstvu v inozemstvu. In sicer je stavljen nekak jun k tim med temi in gospodarskimi točkami. Ogrska politika. Budimpešta, 17. februarja. Poslanska zbornica je sprejela včeraj zakon o delavskih zavarovalnicah za slučaj bolezni in nezgod. Imunitetni odsek se je bavii danes s pritožbo poslanca Lengjela, ki trdi, da se je kršila njegova imuniteta. Odsek je izrekel, da se imuniteta ni kršila. Jutri se bo zbornica bavila z zadevo. Po današnji seji je imel ministrski predsednik dr. "W e k e r 1 e z gospodarskimi ministri konferenco zaradi nagodbe. Bivši državni poslanec dr. Nessi, ki je svoječasno vodil obstrukcijo, je bil obsojen zaradi poneverjenja v trimesečno ječo. Dogodki na Ruskem. Petrogra d, 17. februarja. „Rusu je prinesla senzaČno razkritje o velikanskih poneverbah državnega denarja za Časa vojne z Japonsko. Najhujše sta kompromitovana general Dessino in neki državni svetnik, ki je bil poprej poslanik. Ta dva sta zalagala iz Šanghaja Fort Artur za časa obleganja s strelivom in živili. General Dessino je izdal pri tem 30 milijonov rublje v državnega denarja, a račune in pobotnice ima komaj za tretjino. Vojno sodišče je naroČilo nekemu višjemu komisarju, da pregleda račune. Dosedaj je že dokazano, da je ostalo nad 10 milijonov v generalovih žepih. Napetost med Zedinjenimi državami in Japonsko. London, 17. februarja. Med zvezno vlado in kalifornijskimi odposlanci se je doseglo sporazumljenje, da se v Kaliforniji zapro posebne šole zii kreole ter takoj pripuste Japonci v skupne šole z belokožci. — Spremenjeni zakon o naseljevanju je predsednik Roosevelt odobril ter se skliče izr*. dno zasedanja kongresa, da zakon sprejme. S temi določbami je načeloma tudi japonska vlada zadovoljna. Dopisi Iz Škofje Loke. Vrban Debe-luhar iz loškega farovža straži zopet po rSlovencu.u Posebno mu je še v spominu shod v Stari Loki, kjer je mož čutil in slišal precej dobrih. Post je tu, gospod Šinkovec, preskrbite se za „šilkrote", če jih še nimate. Uver-jeni smo, da je na vasem kurjem britofu ša precej prostora za „šilkrote". Prevelika skrb naj vam ne obeli vseh las, ker loška Čitalnice ne bodete mogli pokopati v vaš kurji britof, če prav je obširen, kakor rimskih žena. Le škoda, da je nekaj loških meščanov še tako nezavednih, da se vas boje kakor živega vraga. Zavedni ljudje pa nimajo prav nobenega rešpekta pred vašo obširno postavo. Taki ptiči znajo samo zabavljati. Kake koristi pa ste prinesli mestu? Ali ste morda koga zastonj pokopali? Ali ste cerkev iz svojega žepa zidali? Ali ste kaj druzega dobrega storili? Duhovniki samo ljudstvo ože-mate in polnite bisago, izjem se ne dobi mnogo. Za danes naj bodo tele vrste za spomin, drugače pridemo na dan z drugimi stvarmi, ki ne bodo prijetne. Ločan. Nabirajte narodne pesmi! Obeta se nam nekaj zelo imenitnega na polju narodne pesmi. Naučno ministrstvo namerava zbrati in objaviti vse narodne pesmi vseh avstrij- LISTEK. Strahovalci dueh hran. Zgodovinska povest. (Dalje.) XXVIII. Oj vstajaj, vstajaj Jelvica, Ti hči bogat'ga Ceharja! To morju plava pisan čoln Je samih žlahtnih rožic poln. Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Že kmalu bode beli dan In mladi pride kavalir po te Oj vstajaj, vstajaj, Jelvica, Da iz teh lepih žlahtnih rož, Svoj krancelj spletala si boš. Narodna. Mehka južna noč je objemala morje in zemljo, ko je hitra jadrenica priplula do otoka Antvkitira. Nobena luč ni gorela na ladji in brez šuma so mornarji opravljali svoje posle, tako da ni jadrenice zapazila nobena ladja, ki jo je srečala. Zdaj je ležala jadrenica pred otokom. Vzlic dosti veliki razdalji se je z ladje dobro razločevalo posamezne hiše na obrežju in jasno je bilo videti beli grad, ki je stal na griču vrh pristana. Na ta grad je upiral svoje po- glede mladi mož, ki je stal na sprednjem koncu ladje. Gledal je na belo zidovje obširnega poslopja srepo in nepremično, kakor bi hotel skoz noč in zidove videti grajske prebivalce. — Ooln odrine zdaj na kopno, je poluglasno rekel postaren mož, ki je prišel z drugega konca ladje. Ce imaš kaj posebnega naročiti, je še čas. Za jutranji pozdrav tvoji nevesti namenjeno darilo, sem oddal že jaz. — Oče, lepo te prosim, pusti ta darila, je dejal mladi mož. Vojvodinjo bodo le užalila. Mar je Asunti za darila kralja Gjačiča in njegovega sina. — Tako mi ne govori, je vzkliknil kralj Gjačič. Vojvoda in njegova hči naj vidita, da sva jima vsaj glede bogastva ravna. Že vem, kaj boš zopet ugovarjal. Da je moje bogastvo pridobljeno z razbojništvom. A s čim so vojvode Dali Ferro pridobili svoje bogastvo ? Tudi z razbojništvom. Ves razloček je ta, da sem jaz sam pridobil svoje bogastvo, vojvoda pa je je podedoval od svojih prednikov; razloček je v starosti, ne v načinu pri do bij enj a. Ladislav Gjačič je vedel, da svojemu očetu v tej stvari ne sme ugovarjati, zlasti ne sedaj, ko mu je bilo na tem, da oče ne odpošlje vojvodinji Asunti namenjenih daril. Prepričeval je očeta na najrazličnejše načine, da Asunta teh daril ne bo hotela sprejeti, da jih bo odklonila z zaničevanjem, a Čimbolj se je Ladislav trudil, toliko trdovratneje je ostajal kralj Gjačič pri svojem sklepu. — Moja darila so tafco dragocena, da bi se jih razveselila vsaka kraljica, se je hudo val kralj Gjačič. Vojvoda naj vidi, da njegova hči ne pojde v siromaštvo, če postane tvoja žena in vidi naj, da hočem ž njim živeti v prijaznosti kot sorodnik s sorodnikom, ne v sovraštvu. Ladislav se je moral očetovim nazorom na glas zasmejati. — Ah, oče, kako si kratkoviden, Če misliš, da te bo vojvoda kdaj pri-poznal za svojega sorodnika. Nikdar, oče! V njegovih očeh ostaneva vedno razbojnika, ki sva ga na razbojniški način prisilila, da je dal svojo hčer meni za ženo. A to mi je vseeno. Jaz ljubim Asunto in moja mora biti za vsako ceno, mora in mora. Kralj Gjačič je z zadovoljstvom zapazil izbruh nebrzdane volje svojega sina. Dasi sta si bila v mišljenju in v nazorih skoro tuja in vedno na- sprotna, v enem oziru sta si bila enaka: oba sta imela silno eneržijo in nezlomljivo voljo. — Asunta bo tvoja, moj sin, je vzkliknil kralj GjaČiČ in pripeljem ti jo, Če bi jo moral izkopati iz dna zemlje. A zdaj se odloČi, ker vsak trenotek je dragocen. — Dovoli mi oče, da izročim jaz vojvodinji Asunti svoja darila šele po poroki. Vsaj to prošnjo mi izpolni. V mojem imenu naj ponese Groga vojvodinji samo cvetlice, ki sem jih zanjo pripeljal seboj. Temu kralj GjaČiČ ni ugovarjal in Groga je prevzel cvetlice, ki jih je bil Ladislav kupil ta dan v Retimu na Kreti. Kmalu je Čoln odrinil od jadrenice in na ladji je zopet zavladala tihota. PrišedŠi na kopno, je Groga, ki je bil nekak pobočnik kralja Gjačiča, najprej preskrbel za varnost svojega gospodarja. Ukazal je, da ostane en mož s Čolnom v bližini brega, drugi, da pregleda pristan in obvesti zaveznike piratov o prihodu kralja Gjačiča, sam pa je odšel v hišo, ki je stala tik pod gradom vojvode Dali Ferro. Ta hiša je bila imenoma last v njej prebivajočega vinskega trgovca, v re- snici pa je bil lastnik te hiše kralj Gjačič, vinski trgovec pa vohun in zaveznik piratov. Tu je shranil Groga darila in cvetke za vojvodinjo Asunto in tu je tudi ostal čez noč, ko je bil od svojih dveh mož dobil obvestilo, da je za drugi dan vse pripravljeno za slučaj, da bi hotel vojvoda napasti kralja Gjačiča in njegovega sina, čim bi stopila v njegov grad. Vojvoda Dali Ferro pa na to niti mislil ni. Smatral je poroko svoje hčere s sinom kralja Gjačiča za neizogibno stvar. Vse te dni, kar je že čakal na prihod piratskega kralia in njegovega sina, je delal le naklepe, kako potem, ko mu vrne kralj Gjačič njegova sinka, začne delati, da osvobodi svojo hčer. Asunta sama pa niti na to ni več računala. Zdelo se ji je, da nista niti njen oče, niti kapetan Desantič vstanu, da bi sama izvedla tak načrt. — Da, ko bi bil Kržan pri meni ... si je večkrat rekla, Če je sloneč na oknu gledala na sinje morje in razmišljala o svoji usodi. Tako pa se moram vdati ali pa si po poroki končati življenje. {Dalje prih.) skih nar- d o v, da se pozabljivosti otmo drageceni ti biseri. Izdaja bo obsegala besede in melodije na notah. V svrho nabiranja narodnih pesmi je ministrstvo postavilo za vsako narodnost posebne nabirateljske in delovne odbore, ki naj vodijo nabiranje. Za slovenske narodne pesmi je slovenski delovni odbor, kateremu na-čeluje vseučiliški profesor dr. Karel Strekelj, izvršil vsa pripravljalna dela in razpošilja pravkar po vseh slovenskih k r aj i h „popra-talne pole" in „osnovna načela", hoteč predvsem zaslediti viret kje je dobiti Se narodnih pesmi in pridobiti Čim največ posameznih nabiralcev in zapisovalcev. „PopraŠalne poleu in „osnovna načela" so se v 15 000 izvodih deloma že razposlala, deloma se še razpošiljajo. Ali pravega uspeha je pričakovati samo, ako se v p r a -Šalne pole res tudi izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Zato se slovenski delovni odbor obrača javnim potom do vseh, katerim se se vprašalne pole poslale ali se jim še pošljejo, znujno prošnjo, naj jih ▼ interesu dobre stvari Čimprej izpolnijo in izpolnjene odboru vrnejo. Kdor sam ne more ali ne utegne pole izpolniti, naj jo odda komu drugemu, ki bi bil za to pri volji. Kdor ne more na kako vprašanje odgovoriti, naj pusti prazeu prostor. Posebno važna so ona vprašanja, ki hočejo izvedeti imeua in naslove oseb, ki znajo peti mnogo narodnih pesmi, in pa onih oseb, ki so sposobne zapisati pete melodije prav v notah. Kadar izvemo imena vseh teh oseb, tedaj se bomo Še posebej obrnili do njih. Zapisovalce narodnih pesmi v notah opozarjamo že sedaj, da se melodije ne smejo po svoje har-monizo vati, ampak da jih je zapisati natanko tako, kakor se poj o, in to ali euoglasuo ali dvo^ glasno ali večglasno. Ce zapisovalec o kaki pesmi ve, da se poje večglasno, a mu je znan samo napev, naj zapiše samo napev z dotično pripombo. Sploh pa priporočamo vsem. da marljivo čitajo „osnovna načela", kjer je vse razloženo, kar treba vedeti. Zapisovalcem narodnih pesmi v notah bomo poslali posebnega notnega papirja, da bode oblika povsem enaka. Za njih trud se bodo primerno nagradili. Samo po sebi je umljivo, da se nam gre predvsem za take pesmi, ki še niso objavljene. Že objavljene pesmi je zapisovati le tedaj, če je melodija bistveno drugačna ali ce ima kake še nepoznane posebnosti. Besedilo se ne sme nič spreminjati ali olepšavati. Napise naj se v tistem narečju, v katerem se pesem poje. Komu je vrniti izpolnjene popra-ševalne pole, odnosno v tekstu in melodiji zapisane pesmi V Koncem vsake popraševalne pole je opomnja, ki to natanko razloži. P o š i 1 j a j o n a j se onemu gospodu odborniku, ki je posta vlj en za dotično ozemlje, ah* pa na naslov: Odbor zana-biranje slovenskih narodnih pesmi v Ljublj ani („Grlasbena Matica"). Vsi prijatelji prelepe narodne pesmi se končno prosijo, naj blagohotno pospešujejo to velevažno delo. Ko bomo zbrali vse pesmi iz vseh krajev, tedaj bo to neprecenljiv zaklad, s kakršnim se ne bo mogla ponašati vsaka narodnost. Storil se bo s tem velevažen korak v napredku narodne prosvete. V to svrho pa kličemo zopet in zopet: Nabirajte na-jodne pesmi! Odbor za nabiranje slovenskih narodnih pesmi. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. februarja. — Osebna vest Ministerijalni tajnik v ministrskem predsedstvu g. dr. Ivan Zolger je dobil nashov in enačaj sekcijskega svetnika. — Občinski svet ima v torek, 19. t. m., ob 5. pop. izredno sejo. Na dnevnem redu so naznanila predsedstva in poročila o imenovanju delegata mestne občine v odbor „Društva za zgradbo delavskih stanovanj" v Ljubljani; o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; o prošnji Lovrenca Breznika kot skrbnika Jernej Kranjčevih otrok za vzgojevalnino Danici Kranjčevi; o prošnji Ane in Marije Erjavčeve za posmrtno četrt po njunem očetu, pokojnem umirovljenom mag. slugu Antonu Erjavou ; o oddaji steklarskih, pleskarskih in slikarskih del pri zgradbi višje dekliške Sole v Ljubljani; o zadevi določbe regulacijskih črt na prostoru stare vojaške bolnice in oskrbovališča v Ljubljani; o prošnji dr. Roberta Er-iena glede spremembe načina parcelacije stavbnih prostorov III. oddelka it. 13 in 14 ob Ilirskih ulicah; opri-zivu dedičev Alojzije Zittererjeve, po- i sestnikov hiše št 10 na Krakovskem nasipu, proti odloku mestnega magistrata z dne 28. decembra 1906; o pozivu odbora za razstavo „DasKind", da naj se mestna občina udeleži te razstave na Dunaju in pa istodobno nameravenega kongresa; o računih ravnateljstva c. kr. višje realke v Ljubljani glede porabe dotaoij za šolsko leto 1906/06 — Proces dr. Robida eontra dr. Divjak sicer Še ni končan, vendar je že zdaj spravil take reči na dan, da se človeku kar lasje ježe. Kar je počenjal dr. Robida v blaz-nici, to presega že vse meje. In ta mož je imel neverjetni pogum, dol-žiti druge korupoije in izkoriščanja in nastopati po listih kot bojevnik za javno moralo. Naj bo izid tega procesa kakršenkoli, izpo-vedbe prič so pokazale, da je dež. odbor storil le svojo dolžnost, ko je tem razmeram naredil konec. Ta proces je najlepše zadoščenje za dež. odbor in najhujša zaušnica tistim, ki so na javnem shodu v „Unionu" v listih, v zdravniškem društvu in drugod vpili na dež. odbor in ga dolžili, da je storil dr. Robidu krivico. Naše poročilo o tem procesu je strogo objektivno in nepristransko, tako da si lahko vsakdo napravi jasno sodbo o stvari. Drugače je s „Slovencem". Njegovo poročilo ni samo konfuzno in zmedeno, nego tudi enostransko. Pri obravnavi sami se je videlo tesno razmerje med „Slovencem" in tožite 1 jem, tako da je zagovornik dr. Vodušek celo opozoril dr. Ravniharja, naj ne govori samo za „Slovenca". Sploh mora dr. Robidu in dr. Ravni-harju preklicano presti, če se poslužujeta celo direktnih neresnic, kakor se je to zgodilo s predlogom, naj se zaslišita gg. dr. Tavčar in Malovrh v dokaz, da ni dr. Robida pisal v „Slov. Narodu" proti dr. Divjaku. Prav škoda, da je sodnik ta predlog odklonil, kajti gg. dr. Tavčar in Malovrh bi bila lahko interesantnih reči povedala. Sicer pa tiči dr. Robida tudi brez tega tako v tinti, da bolj ni mogoče. — „Nova doba". Gospodje dr. Ravnihar, dr. Robida in dr. Stoje so se konstituirali kot „gospodarska stranka" in ustanovili svoj list, čigar prva številka je srečno zagledala beli dan in obudila občno — veselost. Kaj tako dolgočasnega in plitvega kakor je prva Številka „Naše dobe" pač nismo pričakovali. Značilno je tudi, da gospodarska stranka nima v prvi številki svojega lista, v kateri se občinstvu predstavlja, ne enega gospodarstvu posvečenega odstavka. Škoda, da ne stoji na čelu lista nadpis, ki smo ga Čitali pod črto. ZnačilnejŠega imenovanja za to revščino, ki hoče pomeniti novo dobo v slovenstvu, pač ni, kot tisti, ki stoji pod črto: Mon pauvre ami! — Shod ljubljanskih socijalnih demokratovi Včeraj ob 10. uri dopoldne je sklicala soc. demokratična stranka ljudski shod v Mestnem domu. Udeležba je bila mnogobrojna, prišlo je do 800 sodrugov. O prvi točki „Politični položaj in državno-zborske volitve" je govoril E. Kristan. Rekel je, da je bil dosedanji parlament zmes nekih klik, ki je tudi zastopal le koristi teh klik. Izvrševal ni odbor in okrajni odbori so sklenili, da soc. demokratična stranka ne sme ostati pri bodočih volitvah v kotu, ker je pri dosegi volilne reforme igrala odločilno vlogo. Boj za splošno volilno pravico ni bil namen, temuč le sredstvo, in sicer najimenitnejše sredstvo, da se rešijo delavski sloji iz rok posedujočih kategorij. Boj med delom in kapitalom narašča ter se je tudi na Slovenskem zanesel v vse kroge, oprijela se ga je tudi delavska inteligenca. V teh inteligentnih krogih se pripravlja rezervna armada. Dandanes ne daje matura, niti doktorat zanesljive eksistence vsled nad-produkoije inteligence, zato pa se tudi umikajo predsodniki proti socijalni demokraciji. Na Slovenskem je soc. demokracija s svojo spretno taktiko dosegla toliko uspehov, da je ni mogoče prezirati, zato je pa tudi njena dolžnost, da se udeleži volitev ter zastavi vse sile, da tudi zmaga. Njena nalog* ni samo Šteti glasove, temuč zbuditi za volitve tudi vse indiferentne. Naša doba se pripravlja na dva boja: proti kapitalizmu, in reakciji. Dosedanja sredstva, kakor deputacije, prošnje in spomenice ne vodijo do cilja. Pasivna resistenoa in štrajki so se svojeČasno preklinjali, a sedaj se teh sredstev oprijemljejo celo državni uslužbenci. Potem je govornik napadal liberalno stranko ter delal poklone klerikalni stranki — menda je to tudi hvalisana taktika soc. demokracije v zahvalo napredni misli, ki je pripravila v hudih bojih z reakcijo soc. demokraciji teren, kolikor ga sploh ima na Slovenskem. Nadalje je rekel, da je delo za ves narod čisto navadna fraza. Skušal je tudi dokazati, da soc. demokratje niso mednarodni. V Avstriji je mogoče kaj doseči le z mednarodnimi kompromisi. Tudi volilna reforma je plod takega kompromisa med narodi (kravja kupčija!) In tako se bodo dale doseči tudi ostale potrebne reforme Ako se hoče rešiti narodno vprašanje, se mora doseči v mednarodnem sporazumljenju. Komu je na tem, da rešuje prihodnji parlament tudi slovensko narodnostno vprašanje, mora delati na to, da bodo tudi Slovenci zastopani v spe, demokratični frakciji, ki bo parlament (V) v parlamentu. Zedinjena Slovenija, federalizem, narodna avtonomija, vse to so prazne megle. (Potemtakem bo soc. demokratična stranka streljala proti — megli) Šele soc. demokratje so na svojem shodu v Brnu izdelali program, ki rešuje narodnostna vprašanja. Zato je treba dati stranki moč, da svoj program tudi praktično izvede. Glavna naloga bodočega parlamenta bodo pa socijalne reforme. Dosedanje soc. reforme so bile otroško malenkostne in nezadostne. Prehitele so nas celo divje dežele, kakor je Avstralija. Soc. demokracija hoče, da preneha Avstrija biti reakcijonarna ter postane moderna država. Potrebna je pred vsem politična svoboda. — Sodrug K oomur je naznanil, da je bilo na okrajni konferenci sklenjeno, da se postavi za kandidata v Ljubljani E. Kristan, za okolico pa Petrič. Obe kandidaturi sta bili soglasno in z navdušenjem sprejeti, nakar je imel Kristan zaključni govor, v katerem je povedal, kako bo deloval kot poslanec — ako bo izvoljen. — Na adreso naših deželnih poslsncev. S Spod. Štajerja se nam piše dne 16. februarja t. 1. : Kakor se sliši in kakor poročajo razni listi, se snide 25. t. m. štajerski deželni zbor v (iradcu v posvetovanje. Resno poživljamo naše slovenske dež. poslance, da takrat glasno povprašajo, kako to pride, da tolikanj kompromitirani in tudi sicer nesposobni, že par let vsled „vzglednega" svojega vedenja upokojeni ljudski učitelj Kresnih še vedno opravlja pouk slovenščine na deželni meščanski šoli v Celju. — „Slov. Narod" je to dejstvo že parkrat ožigosal ter ta škandal primerno ocenil. A vse zaman. Nihče se ne gane v odpravo te Čisto neopravičene abnormalnosti. — Mi hočemo, da se na deželni meščanski šoli, ki je vendar v prvi vrsti namenjena — vsaj moralo bi biti tako! Slovencem, nastavi moderno izobražen učitelj slovenščine ter da se to učiteljsko mesto redno razpiše, ne pa pod roko odda kakemu šuŠmarju. Mi zahtevamo le nekaj, kar nam kot davkoplačevalcem po pravici gre ter ne pripustimo več, da bi se naša narodnost in jezik naš dalje tako zapostavljala, kakor se to že godi leta na meščanski šoli Celju, kjer de fakto danes razen verouČitelja ni enega rednega učitelja slovenske narodnosti. Torej, poslanci, ganite se! Vigilantibu8 jura! — Okrajni sodnik dr. Glas je torej odstopil od kandidature za volilni okraj P tuj-Lipni ca. Seveda, grozdje je bilo prekislo! Dr. Glas je že pri svojem prvem nastopu v Lip-nioi ža ostno pogorel, ker ga Lipni-čani niti poslušati niso hoteli. Še slabše se je godilo dr. G-lasu pri zaupnem shodu v Gradcu, kjer je rasen svojih is Ptuja prignanih podrepni-kov dobil samo dva glasa. Volilni H oklio ptujskih Nemcev na nemške votiloe, oziroma glas dr. Glasa, je bil torej glas vpijočega v puščavi. Vse dr. Gl asovo zatrjevanje, da se prišteva k strogo nemško-radikalni stroji, do hoče vse svoje moči žrtvovati v boju proti „Hetssloven en", da hoče v vsem posnemati Vsenemoa Wastiana, ni možu prav nič pomagalo. Program pa, ki ga je razvijal dr. Glas pri volilnem shodu v Lipnici, si bomo Slovenci dobro zapomnili in ga svoj čas tudi porabili. Sodnik, ki se javno prišteva k strogo nemško radikalni stranki, ne spada v popolnoma slovenske okraje, kakor je Ptujsko, do takega sodnika Slovenci ne moremo imeti zaupanja. — Škof Jeglič in — njegova teorija. Poroča se nam: Pred kratkim je ljubljanski Škof podelil nekaterim teologom subdijakonat. Predno je to storil, je pa imel nanje ogovor in med drugim dejal: „Ce bi vedel, da se bo kateri izmed vas tako obnaša! kot župnik Brce, ga gotovo ne posvetim!" — Ker se je župnik Brce vedno pošteno in spodobno obnašal, je ta izjava kaj žalostna ilustracija Škofove morale. — Učiteljske vesti na Štajerskem. Stalna uČiteljioa v Prihovi je postala Marija GoriČan iz Pristove, v Št. Lovrencu v Slovenskih goricah pa Silva Binter iz Marije Snežne. V stalni pokoj je šel Fran Podobnik, nadučitelj v Hajdinju pri Ptuju. O možitev se je dovolila učiteljici v Žalcu Viktoriji Gotzl z učiteljem Pristovškom. — Profesorske vesti. Učitelji na gimnaziji v Pazinu Luka Bro-lih, Martin Zbrabalič in Štefan Figuric so bili definitivno potrjeni in dobili uaslov profesorja. — Poštne vesti. Poštni nadzornik pri poštni direkciji v Trstu Anton Vil en i k je dobil mesto poštnega svetnika, poštni tajnik dr. Franc Temmel istotam pa imenovan za poštnega nadzornika. — SolSka VOSt Učiteljica gdč. Evlalija Tavčar v Krškem je imenovana za provizorično učiteljico v Št. Jerneju. — Is pisarno slovenskega gledališča. Jutri, v torek, (par) se vprizori prvič na slovenskem odru moderna, francoska drama „V stiski" (La rafele, v nemškem prevodu „Bacca-rat"). Sodelujejo dame: Taborska, Danilova, Noskova, Bergan-tova ter gospodje: Barjaktaro-vić, Dr agutino vic, Danil o, Bore šk a, Betetto in Bukšek. — Slovensko gledališče. Včeraj popoldne se je ob znižanih cenah v tretje vprizorila komedija „Maček Spaček", in sicer pred prav dobro zasedeno hišo. Vprizoritev je bila dokaj nepovoljna — kar gre na rovaš posameznikov. Ni bilo prave živahnosti, gospoda z malimi izjemami svojih vlog zopet ni ustvarila, kakor bi morala, g. Bar j akt ar o vic je čisto po nepotrebi zgrešil svojo iztočnico, Danilova domnevata, da imata za švapanje posebne privilegije — ki jih jima pa absolutno ne pri-poznavamo, vrhutega se je g. Danilo prav brezokusno poskušal kot dramaturg in popravljal in krpal avtorja — česar nikakor ni trpeti — itd. itd., skratka, na pustni torek se je igralo dosti boljše. Mislim, da ni posebno Častno, Če se igra v tretje slabše igra kot v drugo. V ostalih ozirih velja, kar sem pripomnil ob reprizi. Fr. K. — Slovensko gledališče. Suoči se je pela četrtič Donizettijeva opera „Lucia di Lammermoor" z dobrim uspehom. Predstavi je prisostvoval gospod deželni predsednik. — Družba sv. Cirila in Metoda vam poroča o idealni ljubezni do naroda. Visokošolec g. Janko č r n e je te dni preminul v Kranju v cvetju svojih let. — 1000 kron, t. j. vse svoje ostalo imetje je zapustil nam. Ko beležimo ta dosedaj edini' Čin domoljubne vneme, izrekamo svoje istinito obžalovanje ob gomili, ki je zagrnila to mladostno, a v domovinski ljubavi že toliko vtrjeno, toliko še obetajoče srce. Potrebni pomoči radi sprejemamo veliki dar, a izrecno dostavljamo, da nam je več, mnogo več še na tem sijajnem izgledu, ki naj tolažilno in ob enem bodrilno vpliva na staro in mlado — na nas vse. — Ti pa, zlati mladenič, v prezgodnji grob dejan, počivaj na tem slovenski zemlji tako dragem kranjskem pokopališču v miru! — Brnika sv. Cirila In Metoda V LJubljani opozarja naše si. slovensko trgovstvo — da tudi sa Velikonoč izda primernih narodnih razglednic. — Ne zakladajte torej, gospoda, naše slovensko ljudstvo s tujimi priskutninami. Potrkajte glede razglednic na naše duri. Naše razglednice bodo zopet umetnostne in domorodne ob enem. Zato tudi v tem sveto služimo domači umetniji in narodni misli. 6 — Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev je imelo v soboto zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor Zborovanje je otvoril predsednik g. dr. Z baš ni k, ki je pozdravil zbo-rovalce, predstavil oblastvenega zastopnika g. Jančigaja ter poudarjal, da sme biti društvo zadovoljno s svojih uspehom v zadnjem letu. Nato je poročal tajnik g Pu^toslem-š e k o delovanju društva v preteklem letu Društvo obstoja dve leti, deluje mirno, a toliko bolj intenzivno. Njegov glavni namen je slovenske književnike in Časnikarje krepko stanovsko organizirati in jim biti močna opora v gmotnem oziru v slučaju potrebe in sile. Društvena blagajna v preteklem letu ni im**la nobenih izrednih dohodkov, vendar se je premoženje zvišalo približno za 2000 K. Odbor je zagotovil društveni blagajni znatne redne dohodke in je vsled tega upati, da si društvo že v do-glednem Času gmotno toliko opomore, da bo lahko v vsakem osiru nudilo slovenskim književnikom in časnikarjem zaželjeno moralno in materijalno oporo in pomoč. Noben stan ni med Slovenci vreden tako uvaževanja in upoštevanja kot Časnikarski in knji-ževniški kot skoraj edini ustvaritelj slovenske kulture. Da se to uvaže-vanje in upoštevanje kolikor mogoče okrepi, je treba skupnega nastopa, a žalibog je nekaj slovenskih književnikov in časnikarjev, ki se ne brigajo za društvo. Ker je odboru končno vseeno, koliko Članov ima društvo, ki ne obstoja od članarin rednih članov, zato tudi ne bo silil nikogar pristopati v društvo: blagajna vsaj ne bo tako obremenjena, kadar se bodo delile podpore! Seveda odbor ne bo sprejemal gotovih oseb za svoje člane v momentu, kadar bodo potrebovali podpore. Kdor zdaj noče poznati društva, naj mu bo še potem tuje! Preteklo leto je imel odbor 14 sej in se je rešilo in razposlalo okoli 200 pisem in raznih dopisov ter več jisateljem preskrbelo zaslužka. Na kongresu jugoslovanskih kDJiževnikov in časnikarjev v Sofiji sta zastopala društvo odbornika gg. Pustoslemšek in Trstenjak. Ko se je takrat osnovala zveza jugoslovanskih književnikov in časnikarjev, so bili v slovenski sekciji izvoljeni za predsednika g. dr. Fr. Zbašnik, za odbornike pa A. Beg, A. Dermota, Fr. Jo št, R. Pustoslemšek in A. Trstenjak. Ko je meseca oktobra izstopil iz odbora radi osebnih nesoglasij s posameznimi odborniki g Fr. G o ve kar, je vzelo društvo z obžalovanjem na znanje ta odstop Pri pogrebu Simona Gregorčiča sta zastopala društvo A. GabršČek in Kavčič Društvo je štelo v preteklem letu 11 ustanovnikov, 22 pravih članov I. vrste, 25 pravih Članov II vrste in 50 podpornikov, torej 108 članov vsega skupaj proti 106 prejšnje leto. Poročilo se je odobrilo brez ugovora. O denarnem stanju je poročal blagajnik g. A. Beg. Vseh dohodkov je bilo 6*354 K 63 h (4193 K 99 h preostanek lanskega leta), stroško7 pa 256 K, torej ima društvo zdaj 5841 kron 81 h premoženja, ki je naloženo večinoma v hranilnicah. Vedno dre-zanje Članov se opusti. Kdor noče plačevati, se ga izbriše kot člana. Tudi to poročilo se je odobrilo, ker je g. dr. Mam v imenu preglednikov računov izjavil, da|so vse knjige in računi v popolnem redu. Za vestnost se je izrekla blagajniku zahvala. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika znova g. dr. Zbašnik, v odbor pa iz članov I. vrste gg.: Dermota, Jošt, Malovrh, dr. Murnik in Pustoslemšek, za namestnika gg. Beg in E k a r; iz članov II. vrste gg. dr. Mam, inženir T ur k in Trstenjak, za namestnika pa dr. Šorli. Nadzorniki so gg. Holz, dr. Koran in Regali, v razsodišču pa gg. Miičin-ski, dr. Tavčar in dr. Windi-scher. Kot delegat v osrednji odbor zveze slovenskih žurnalistov se odpošlje g. Pustoslemšek. Pri eventualnostih je priporočal gosp. dr. Mam, naj bi časnikarji in književniki upoštevali naš tujski promet, ker je v narodnem gospodarstvu velikega pomena, nakar se je g. predsednik zahvalil zlasti tajniku in blagajniku za njuno delovanje in zaključil zborovanje. — ni. letošnjo vseučiliščno prodavanje v LJubljani. Včeraj popoldne ob 5. je predaval v „Mestnem dornu^ vseučiliški profesor gosp. dr. GorjanoviČ-Krambergeriz Zagreba. Občinstvo ga je pri njegovem nastopu pozdravilo z burnim ploskanjem in z vso paznostjo sledilo pre-zanimivemu njegovemu predavanju: „Diluvialni človek — Homo primigenius — in njegovo raz- me rja nasproti modernemu človeku," G predavatelj, ki je Član raznih učenih društev v Zagrebu, Be-rolinu, Frankfurtu, Dunaju in Iiip-akem in zavzema kot odličen geolog in paleontolog mesto med največjimi svetovnimi učenjaki, je našel tako-zvanega „Krapinskega človeka" iz diluvialne t. j. kamenite dobe, ki je bila zadnja izmed dob pred sedanjo. V svojem temeljitem predavanju se je pečal pred vsem in naj-obiirnejše z lobanjo diluvialnega Človeka ter jo primerjal z ono modernega, potem pa se je bavil z njegovimi ekstremi tetami Svoje po-vedbe je pojasnjeval z raznimi slikami pa tudi z modeli in originali kosov lobanje diluvialnega človeka. Govoril je nato. kakšne zunanjosti je bil ta »tvor, zlasti kakšen je bil njegov obraz, kako je živel po jamah in votli >ah, da je bil večinoma lovec na medvede, hijene, mačke, nosorožce, da je pa jedel tudi Človeško meso in bil hud sovražnik svojih soselov. Bil je na najnižji stopnji kulture in ni poznal nobene pijetete do mrtvecev. Konci tega veleinteresautuega predavanja je zagrmelo po dvorani, ki je bila skoraj polna, burno ploskanje občinstva, ki si je nato natanko ogledovalo ostanke diluvialnega človeka, posebno pa njegovo zobovje. Gospodu profesorju moramo biti prav iz srca hvaležni za njegovo poučno predavanje, pri katerem je bilo zlasti veliko našega narodnega vedeželjnega ženstva, — Slovensko osrednje čebelarsko društvo v Ljubljani je imelo včeraj dopoldne v mali dvorani Mestnega doma svoj deveti občni zbor. Obisk je bil prav dober. Predsednik društva g. Gustav Pire je v iskrenih besedah pozdravil vse čebelarje, posebno zastopnika štajerskih podružnic, avskultanta g. Z d o 1 š k a. Del ovanje diustva je bilo v preteklem letu uspešno in gmotno stanje je bilo tako, da se brez vseh skrbi gleda v bodočnost. Iz poročila tajnika g. A. Bukovica je posneti: Največ dela je društvo posvetilo organizaciji če belarjev. Podružnice, ki jih je osrednje društvo ustanovilo v letu 1905, so se izkazale kot potrebne in nadvse važne za izboljšanje naših čebelarskih razmer. Nji potreba se bo še jasneje pokazala tekom prihodnjih let. Lani so se ustanovile sledeče nove podružnice: v Bohinjski Beli. na Vrhniki, v Rožeku na Koroškem, v Raki pri Krškem, v Toplicah. v Št. Jerneju in v Medvodah. Koncem leta 190G je imelo društvo 17 podružnic (10 se jih je ustanovilo leta 1905 ). Shodi s predavanji so se priredili pri podružnicah: v Kamniku, v Gor- 1 ah, v Borovnici, v Bohinjski Beli (ustanovni shodi, v L o-gatcu, v R i b n i c i, v S k o fj i Loki, na Vrhniki ^ustanovni shod), v Šmarinem pri Litiji, v Kranju, v Rožeku na Koroškem nstanovni shod;, na R a k i (ustanovni shod), vToplicah (ustanovni shod), v Medvodah (ustanovni shod), v Št. Jerneju (ustanovni shod) Dne 29. junija se je vršil enodnevni čebelarski shod v Ilir. Bistrici. Da je bil ta shod izmed najlepših, je zasluga g. podpredsednika, kije mnogo žrtvoval, da se je shod mogel vršiti. Vseh predavanj je bilo 22, torej 8 več nego 1. 1905. Obisk je bil vedno zelo povoljen. Kot predavatelj e je navesti gospode: M. H u m e k a, nadučitelja v Boh. Bistrici (predaval na 2 shodih), Mihajla VrbiČa, nadučitelja v Sodražici (predaval *na 2 shodih), nrednika Roj i n o in podpredsednika Žnideršiča (predavala vsak na enem shodu) in tajnika Bukovca (predaval na 18 shodih). Število čl anov se je pomnožilo za 52. Koncem 1. 190<>. je društvo imelo 758 ndov. Da število članov ni naraslo v takej meri kakor prejšnja leta, temu je vzrok, ker je koncem marca 1906. črtalo vse one člane, ki dotlej niso plačali udnine. Vsled tega je odpadlo nad 200 članov. Dejansko smo torej napredovali za 250 Članov. „Slovenski Čebelar" se je razpošiljal v 1200 izvodih, in sicer 758 Članom kranjskega in 432 Članom štajerskega društva. Nekaj izvodov se je pošiljalo v zameno raznim slovanskim čebelarskim listom. Osrednji odbor j e i m e 1 4 s e j e. Poročila o njih so se objavila v „Slovenskom Čebelarju." Podpore so se dovolile : podružnicam v Gorjah, v Rožeku, na Raki in na Vrhniki. Nadalje društvo je svojim članom preskrbovalo med-pitaneo, vzorne p a n j e i n o r o d j e. Nekaterim članom so se brezplačno napravili večji načrti za vzorna čebelarstva. Društveni stiskalnici sta se uporabah pd 37 članov. V več kot 200 slučajih je društvo podalo posameznim članom razne nasvete in pomagalo pri nakupu in prodaji raznih čebelarskih predmetov. Končno bodi Še omenjeno, da je društvo izdalo čebelarski knjigi Antona Janše. Temu je postavila kranjska dežela skromen spomenik s tem, da se je za deželni muzej v Ljubljani napravila oljnata slika njegovega doma, ki ga je'sedanji lastnik preteklo jesen, podrl. To poročilo je bilo brez ugovora odobreno. Blagajnikovo poroči 1 o je podal g. J. N. Babnik. Preteklo leto je bilo skupnega prometa čez 9000 K. Dohodkov je bilo 5000, stroškov okoli 4000 K. Za tekoče leto je ostalo v blagajni 1191 K. Razen tega je hranilnici naloženih 800 K, od katerih je naraslo blizu 100 K obresti. Skupnega imetja je v gotovini skoro 2100 K. To je jako povoljno, če se pomisli, da se je v letu 1905 dobila tudi podpora za leto 1904, skupno za obe leti 2900 K, za leto 190H pa le 1400 K. To je vzrok navideznega nazadovanja, kljub uspešnejšemu delovanju v letu 1906. Ker doslej ni bilo nobenih preglednikov računov, sta bila izvoljena gg. P e-t r i č in V e r b i č, ki bosta na prihodnjem rednem občnem zboru 1. 1908 poroČula o pregledu knjig in računov za leto 1906 in 1907. Pri volitvah predsednika in odbora je bil z vsklikom izvoljen za predsednika zopet g. Gustav Pire, za podpredsednika g. Žnidaršič, v odbor pa gg. Babnik, Črn ago j, Jarc, L i k o z a r in Zirkelbaeh. Od-stopivšemu tajniku g. Bukovicu se izreče zahvala za njegovo uspešno delovanje in se vzame z obžalovanjem na znanje njegov odstop. Pri slučajnostih je predlagal g. Josip Mravlje od Sv. Križa v goriški vipavski dolini, da bi se v njegovem kraju vršil letos čebelarski shod in se ustanovila podružnica društva. Predlog je bil ^prejet in se je odboru naročilo, da ga izvede v letu 1907. Gk Ivan Babnik iz Gor. Šiške je poudarjal, da peša čebelarska kupčija od dne do dne, česar da so čebelarji sami krivi, pred vsem pa bohinjska podružnica, ki nastavlja nizke cene kupoem. Naj bi se vsi čebelarji združili in postavili visoke cene. G. B u k o v i c se je zavzel za bohinjsko podružnico, g. Pire je pa želel, naj se ustanovi zadruga za eksport živih Čebel. Bab-nikov predlog se je vzel na znanje in bo odbor gleiial, da bodo imele podružnice kolikor mogoče visoke cene. Govorilo se je nato o pridobivanju novih stalnih dohodkov in je g predsednik obljubil, da se odbor obrne s posebno prošnjo na dež. odbor, ki naj bi dal podporo iz dež. kulturnega fonda. G. B u k o v i c je stavil sledeče nasvete: par mladim vnetim in marljivim čebelarjem naj se da iz društvenega premoženja podpora, da sa pojdejo učit k g. Ž n i-darŠiču v Ilirsko Bistrico; poljedelsko ministrstvo naj se naprosi, da da denar, da se v Ljubljani ustanovi vzoren čebeljnak v Marijanišču; člani naj se brigajo za delo in organizacijo in naj ne nalagajo vsega dela samo na odborove rame; ustanove naj se na Kranjskem vsaj tri čebelarske opazovalnice, ki naj bi jih vodil g. Žnidaršič; naj se naredi prošnja na dež. zbor, da prepove uvoz tuje laške čebele. Glede zadnjega nasveta je pojasnil g P i r c, da dežela v tem oziru nima ničesar odločevati, ampak samo država, kadar sklepa trgovinske pogodbe. Zato mora društvo pri ministrstvu zahtevati, da se na Kranjskem iz strokovnih ozirov prepove uvoz tuje čebele, da se kranjska priznano izvrstna čebela ne bastardira. To zahtevo bo mogoče staviti pred sklepanjem nove trgovinske pogodbe z Italijo čez 5 let. G. Žnidaršič je želel, naj bi se ustanovil učni tečaj za tiste čebelarje, ki bi se prišli k njemu učit in naj odbor v eni prihodnjih sej določi cene kranjskemu medu in razplasi to v društvenem glasilu. G. S trg ar iz Britenj je predlagal, naj društvo nastavi mero za originalni panj. Ko je g. P i r c obljubil, da bo odbor uvaževal in upošteval vse izražene nasvete in želje, je zaključil zborovanje želeč, da bi kranjski čebelarji tekoče leto imeli veliko uspeha pri čebe'ereji. — Bančna tvrdba L. C. Lucb-mann. Notico pod tem ! asi ovom, ki smo jo priobčili v soboto popravljamo v toliko, da znaša reservni fond banke 60 milijonov kron in ne samo 40 milijonov, kakor je bilo to v tej notici pomotoma navedeno. — Bivši oporni pevec Pavšek je hudo obolel in je brez eksistenčnih sredstev. Opozarjamo njegove znance in prijatelje nanj s prošnjo, da ga po svojih močeh podpirajo v težki bolezni. — Za častna meščana sta imenovana v Radovljici komercialni svetnik g. Franc P o v š e in okr. glavar Oton pl. Detel a zaradi njih zaslug za uresničitev vodovodnega projekta. — Sejem V Kandiji. Piše se nam iz Novega mesta Dne 7. t. m. sta na sejem le zaradi lepšega prinesli dve grlici in te je neki gospod iz usmiljenja kupil, ker je prodaja perutnine v Kandiji prepovedana, poklicani organi javne straže pa tega gotovo ne vedo. — Dne 14. februarja pa ni bilo na sejmu niti prodajalcev, še manj pa kupcev. Is same radovednosti sem šel v gostilno „Pri Štamburju" in našel zbrano družbo pri peči; pogovor se je vrtil baš o tem, kako ljudje nočejo zahajati na sejem. Eden izmed njih, bolj visok in suhe postave, je trdil, da bi bilo najbolje, da se sejmi opuste. . G. Štembur pa se je nato silno razjaril in zaoel vpiti: „Zdaj, ko sva jas in g. dvorni svetnik »uklje z rokami, s nogami in m jezikom dosegla sejmo ve, zdaj da bi jih opustili, ne, tega nikar! Le premislite, kakšne velikanske koristi bo to za naše otroke, četudi danes sejmovi nič ne nesejo, vendar bo prišel čas, ko bo Žabja vas postala mesto, ker od leta do leta napreduje in potem bodemo naše sejmske pravioe še za drag denar, prodali, le premislite, kaj se to pravi vsak teden živinski in praSičji s e j e m, to niso mačkine solze, take pravioe nima niti kako veliko mesto. Kolikrat smo se peljali v Ljubljano k deželni vladi, dokler nismo referentu natančno s številkami dokazali velikansko korist naših sejmov. In zdaj naj bi to opustili, s tem bi le sebe in druge blamirali. Boste videli, da bo prihodnji četrtek velik dirindaj. Vsem župnikom sem že pisal uradno, ker je poštnine prosto, da naj prav vroče v nedeljo s prižnioe ljudi pouče, kake koristi bodo imeli kmetje. Če v četrtek pridejo na sejem in gotovo bodo, če župnik store svojo dolžnost, ljudje to tudi verjeli. Saj veste, oerkev je za vse uporabljiva in prošnja klerikalnega župana in prihodnjega deželnega poslanca bo gotovo pomagala; torej na svidenje, moram iti ceste revidirat." Le počakaj, se je oglasil mali možiček. „Kdaj pa bodo volitve v cestni odbor?" „Prav v kratkem," je odgovoril župan, „uparn, da bodem zopet načelnik, ker bi rad izpeljal še nekoliko cest okoli svoje hiše, potem pa naj drugega izvolijo, da so le ceste enkrat gotove in morajo vsi vozovi mimo hiše. Jaz sem sem žrtvoval za občni blagor in lahko mirne duše stopim na polje velike politike. Potem pa zbogom oštarija!" — Pri seji glavnega odbora ».Narodne stranke za Štajersko'1 due 10. februarja t. I. v Zajcu bila sta tudi zastopana okraja St. Jurij ob južni železnici ter okolica ter P oličan e — Bralno društvo v Gabrjih pri Celju. Iz Celjske okolice se nam piše: Nedavno ustanovljeno bralno društvo v Gabrjih vkljub vsem ma-hinacijam naših klerikalnih „izobra-ževalcev" prav dobro uspeva in se razvija. Postalo bode s časom pravi blagor temu tulikanj v narodnem in tudi v drugem oziru zanemarjenem kraju v celjski okolici! — Bralno društvo Gabrjih šteje danes že nad 60 članov. Ustanovil se je tudi že moški in mešani pevski zbor. Vaje se prav pridno goje. Ne bode dolgo, da bode lahko društvo javno pokazalo, v koliko goji tudi ljudsko petje. Le marno in vztrajno tako naprej! — Nemški volilni odbor v Ptuju« ki mu je načeloval dr plem. Fiohtenau, se je razšel, ker ni prodrl s svojim kandidatom dr. Glasom. Pri shodu zaupnih mož za mestno skupino Ptuj - Lipnica se je namreč pojavila velika nesloga Srednještajerski Nemci so se izrekli za kandidaturo inženirja Radia, ki je dobil 20 glasov, dočim je dobil dr. Glas le 17 glasov spodnještajerskih zaupnikov. Dr. Glas je uvidel. da nima upanja na zmago ter je odstopil. Vse nemški volilni odbor v Ptuju skliče na dan 20. t. m. volilni shod, h kateremu se povabijo vsi trije kandidati Malik, Krebs in Hi-ck el. — Nevesto in ženina so pretepli štirje fantje iz Skok v slivniški iari pod Mariborom na potu v cerkev. Po poroki pa so Šli vsi štirje na gostijo, kjer so jim morali dati jesti in piti. Proti polnoči so začeli pretepati goste in jih več ranili z noži. Pobili so mnogo posode in kozarcev in pokradli nekaj mesa. Ko so gostje vrgli suroveže na cesto, so dve uri oblegali hišo in pri tem pobili vse Šipe. Razgrajače so odvedli v zapor, kjer bodo presedeli po par mesecev. — Pallos vendar umri. Celjski vinotržeo Josip Pallos, o katerem so časniki pretekli teden poročali, da je umrl, katera vest pa se je preklicala je v soboto res umrl na Malem Lošinju, kjer se je zdravil. — Obesil se je v Mariboru raz-naŠaleo prest Avgust Lah. — Huda ženska. V Ritoznoju je 541etna vini čarka Vtič s sekiro napadla svojega moža zaradi malenkostnega prepira ter ga tako obdelala, da bo najbrže umrl. — Planinski botelL V železniškem ministrstvu je bila dne 15. t. m. enketa glede zgradbe hotelov ob novih planinskih železnicah. Ustanovili so se lokalni konzorciji, ki grade med drugimi tudi moderna hotela v Opčini pri Trstu in v Malnioah na Koroškem. — Za društvo „Drava" s so-dolom v Beljaku« katerega namen je koroško slovensko mladino podpirati v stanovski isobrazbi, so bila do-poslana po zadnjem iskasu sledeča darila: G. Ivan Hochmuller, uradnik, Trst 1 K; g. Fr. Ks. Meško, šupnik, Žila 6 K; uredništvo „Slovenski Na- rod« do 9. januarja 1907., 10 K; g. Franc Zupančič,- evid. uradnik, Ljubljana, 7 K 40 v iz nabiralnika v gostilni Ivana Zupančiča, Martinova cesta, Ljubljana; g. Podbregar, želez, uradnik. Trst, nabral na „ Narodnem plesu" 6 K 66 v, nadalje v družbi g. Zidariča, njegove soproge in drug h 3 K 60 v; g. Ivan Frole, železniški uradnik, Trst v družbi v St. Petru na Krasu, nabral 8 K. Potrjujoč sprejem teh daril, prosimo še nadaljne podpore. — Prijeta ponarojaloa kova« nega denarja. Pred kratkim je orož-niševo v Medvodah aretovalo v Šiški stanujoČega oženjenega ključavničarja Franceta Žlebnika, ker je hotel izpe-čati ponarejen tolar po 5 K. Ko je mož zopet prišel na svitlo, se mu niti sanjalo ni, da se tudi druga varnostna oblastva zanimajo za ta denar in tudi naš list je občinstvo že opozoril na take falzinkate. V petek se je izkazalo, da Žlebnik ni bil mogoče žrtev kaka ga goljufa, ampak da je denar sam koval v družbi svojega prijatelja, ključavničarskega pomočnika Franceta Ocepka v svojem stanovanju v Šiški. Ljubljanski orožniški stražmešter g. Fink in šišenski postaj evodj a g. Koppitz si nista dala preje miru, da sta prišla temu novemu podjetju na sled in po zaslugi teh je bil Žlebnik v petek že aretovan. Ocepek pa je ta čas hodil okoli še po „kšeftu". Ko je pa čul, da je njegov kompanjon že na varnem, se je šel včeraj o zadevi v Šiško informirat, a zadela je tudi njega bridka usoda in moral je z orožnikom k sodišču. Da pa niso bili falzifikati taki, kakor bi morali biti, je vzrok njun slab finančni položaj. Dognalo se je namreč, da sta duh i val a vse potrebno orodje, kakor tudi material „na kredo". Falzifikate sta vedno izboljšavala in je bil posebno Ocepek v tem pravi strokovnjak. Pri njem so namreč dobili razne strokovne kovinske liste in je imel, ko so ga aretovali, pri sebi pet ponarejenih tolarjev po B K in nekaj komadov po 20 vin. Sama sta priznala, da falzifikati zaradi tega niso bili popolni, ker nista imela za material potrebnega denarja in bi jih šele potem izpopolnila, kadar bi raz-pečala te in potem za ta denar kupila pravih snovi. Ocepek je najprvo sam falzificiral novce po 20 vin. še na Selu, ko je delal pri novi kemični tovarni, a ker se mu je pa zdelo delo premalo plodonosno, si je poiskal kompanjona, s katerim sta začela s petkronskimi tolarji. Ko bi jima bila sedaj sreča mila, ko sta bila že v boljšem denarnem položaju, bi s svojo tovarno napravila marsikoga nesrečnega in se mora priznati za to zasluga v polni meri le preje navedenima orožnikoma. Žlebnik ima ženo in pet nepreskrbljenih otrok, ki bodo morali zaradi očetove krivde trpeti nepotrebno pomanjkanje. — Posredovalec za službe. Še lansko leto je neki dimnikar obljubil služkinji Heleni M., da jo spravi v delo v tobačno tovarno, za kar mu je dala 20 K. Ko je pa te dni M. v tovarni vprašala, kdaj bode sprejeta, tam o tem niso ničesar vedeli. Dimnikar se bode moral zagovarjati zaradi prestopka goljufije. Službe posredujejo tudi razni zakotni pisači, ki pa ne računajo za svoje delo nikakega plačila, ampak sprejemajo denar vedno le pod pretvezo za „kolke", koja kol-kovina pa je često višja, kakor pri odvetnikih. Take posredovalce naj se brez pardona ovadi. — Nesreča. V soboto je prišla 181etna posestnikova hči Frančiška Medvedova v Cerknici na Šerkovi žagi z levo roko med turbine, kateri so ji roko, glavo in ostali život močno poškodovale in so jo včeraj zjutraj pripeljali v silnih mukah do južnega kolodvora z vlakom, od tukaj pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — Pogreša se lSletni Anton Božič, sin Ivana, rodom iz Raspora, občina Buzet kateri je še meseca maja leta 1905. odšel od svojih roditeljev na delo k zgradbi turske železnice in še ni od takrat o njem nobenega glasu. - Delavska gibanje. Včeraj se je pripelialo na južni kolodvora iz Amerike 20 Hrvatov, 8 Črnogorcev se je pa odpeljalo v Heb. — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 40 Hrvatov, na Koroško 60, v Heb 25 in v Meran 15. — Izgubljene In najdene reči. Trgovski sotrudnik g. Vinko Cajnko je izgubil denarnico, v kateri je imel nekaj čez 5 K denarja. — Posestnik Fran Cajhen je izgubil dva bankovca po 20 K. — Neka gospa je izgubila denarnico s 3 K. — Neki gospod je našel srebrno brožo in jo oddal na magistratu. — Na južnem kolodvoru je bila izgubljena, oziroma najdena črna potna čepica, rožni venec in rjava boa. — Kramar Ivan Jereb je našel srebrno uro. — Poštni pamik „Finlsnd" črte „Red Star Linie" je glasom brzojavke dne 11. februarja srečno dospel v Newyork. — Corrigendnml V petkovem podlistka »Dimitrij I v snov'6 Mendelejev" se nam je pripetilo nekoliko smisel članka motečih tiskovnih pomot. Čitaj torej: osteo-1 o g i j a mesto ostrologija; z neštetimi mesto neštevilnimi; skozi stoletja mesto skoraj stoletja, iz kuščarjev mesto iz kuščarja; „Sistem prvin" mest „Sistem pravice" ; deseta je zopet slična mesto deveta je zopet slična; do broma (Br) mesto do brona (Br); G a 11 i u m — trije najmočnejši akordi mesto Gallicum — trije najnovejši akordi! * Najnovejšo novice. — Re- komandirana pisma je odpiral v Pragi poštni pomožni sluga V e g e r. Ukradene bankovce mu je menjaval neki postreŠček. Oba so zaprli. * — Izjemni železniški tarifi za uvoz goveje živine v nekatera avstrijska mesta prenehajo zopet z dnem 4. marca t. 1. Za uvoz zaklane živine in mesa so izjemni tarifi še veljavni do 31. marca. — S pasjim bičem tepeni poslanec. Srbski poslanec Marinko v i ć, ki je v svojem listu „Pravda" nedavno prinesel notico, da so na dvor dobili zibelko ter namigaval pri tem na princezinjo Jeleno, sta •napadi a dva častnika pred skupščino s pasjimi biči. Ker so poslancu prihiteli na pomoč tovariši, sta častnika potegnila sablje Ter začela tudi streljati iz revolverjev. Pri tem je bil poslanec Georgjevič nevarno ranjen. — Atentat na ministra. V Haagu je nekdo streljal na justičnega ministra Van Raalteja, a ga ni zadel. Telefonska m brzojavna poročila. Gradec 18 februarja. Včeraj ja bil tu shod, na katerem sta r>ila ncirjin rana kot kandidata Derschatta in Hofmann-VVeilenhof. V svojem govora se je železniški min ste r Derschatta zavzemal za združenje vseh liberalnih Nemcev v eno stranko m govoreč o nagodbi naznanil, da bo dunajska vlada izvajala vse kensekvence, Če bi ogrski parla ment ne nehal razDravijati o sani stoj nem ogrskem carinskem tar fu. Dunaj 18. februarja Ogrski ministrski predse Jmk VVekerle se je davi pripeljal sem in je dopoldne konfenral z ministrskim preds dnikom Bečkom zastr^n ogrskega samostojnega carinskega tarifi. Dunaj 18. februarja. Ogrski ministrski predsednik dr. VVekerle je danes konferiral z ministrskim predsednikom baronom B e c k o m. Iz Pešte se poroča, da se sklice kronski svet pod predsedstvom cesarjevim. Dunaj 18. februarja. Čuje se, da se sklene med avstrijsko in ogrsko vlado glede na carinski spor kompromis, ki bi baziral na tem, da se v ogrskem parlamentu opusti nadaljno posvetovanje o samostojnem carinskem tarifu. □un8j 18 februarja. C sar je sankcijoniral vse zakone, ki so bili sklenjeni v zadnjih sejah drž zbora. Dunaj 18 februarja. Tekom prihodnjih dni dobe različni člani gosposke zbornice viska odlikovanja Praga 18 februarja Dr Kra mar kandidira zopet v N^meckem Brodu 2 a državni zbor Včeraj je imel tam shed, na kater m je ob-šrno govoril o raznih aktuvalnih vprašanjih Rim 18. februarja. Včeraj je vsa Italija praznovala 407 obletnico, kar je papeška maščevalnost dala sežgati na grmadi Gi-ordana Bruna. V vseh večjih mestih so bile včeraj impozantne proti klerikalne manifestacije. Slovesnega obhoda v Rimu se je udeležilo na tisoče ljudi z 200 zastavami Pred spomenikom Gior-dana Bruna je bila burna demonstracija proti papežu. Pariz 18. februarja. Zatrjuje se, da je gotovo, da pade v pri hodnji seji parlamenta C lem en ceaujevo ministrstvo. Novi York 18. februarja. Voz električna železnica je skočil s t ra. 20 oseb je bilo ubitih, 50 pa ranjenih. Umrli so v Ljubljani. Da« 18. foaraarja: Edvard pl. Farkaca, poiestnik, 61 L Rolne ulice 17. Tamor hepatis. Dne 14. februarja: Polona Kogovaek, knb. 61 let Pred ikoftjo 9. Oatarelost — Helena KarpuSek, nadaornikoTa žena, 43 let Zaloška testa ti. Vtled raka Dne 1&. februarja: AntonUa Murgel, bivša nrinlinnka prednica. 76 let. Kongresni trg H Ostarelost. ftorzna poročila L|ubl|anska „Kreditna banka v Ljubljani Uradni kurzi cun. borze 18 februarja IW7 Den.r H i.iu M 4 i» 4'V- %T t majska renta 42*/0 »rebrna renta I«., avstr. kronska renta 4«/t „ zlata » • • t*i egrska kronika renta 4»,t . zlata , posojilo dež. Kranjske 4> ,«-t posojilo mesta Spljet ••/••/• • • Z*!*111 4*/t8/# bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . -ćeska dež. banka k. e. 4*L m m m % 0 4»V • zast pisma gal. det hipotečne banke . . 4' V • pe*t. kom. k. o. a 10* pr...... zast. pisma Innerst hranilnice..... /.ast. pisma ogr. centr. uež. hranilnice . . -z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr. . -4i . obl. češke ind. banke 4* p nor. lok. želez. Trst- Foreč .... 4» prior, dolenjskih žel. . i» * prior. juž. žel. kup. »/»Vi V , avsJT. pos. za žel. ». Srečk« Orsčkc od L 1S60V'. . . . u od i. 1864 .... . tizske...... zen:. kred. L o misij« - - * • „• odrske hip. oanke . . srbske i frs. 100" turške • - aUslHka sračke . . - Kreditne • • * • kiomcške » ... Krakovske • • • • Ljubljanske , . . -Avstr. rdeč. kriia . . -Ogr. , • m . • • Rudolf ove „ « • Salcburske » . . - Dunajske kom. m . • Jadne železnice .... Državne železnice. . . Av^tr.-ogrske bančne del« Avstr. kreditne banke . . ?grške . s • • ivnostenske • • ■ Premogokop v Mostu (Br»*> Alpinste montan . . . . friške žel. ind. sir. , . - S>lma-Mur4nyi..... trboveljske ore*. aVnsHM Avstr orožne tevr oraioe C*si«« sladkorne d*«*tvB 9905 10«' 20 99 Ob 117 *0 95 4 o! 113 90i 99 lOl 104 hO 99 85 l! 99-7?» 99 75 |j 99 40 100 30 106- 100 — 100 — 100- too*- 100- 99 90 98 7f> 314 5 10t)65- j 213 —i 866—I 151 50 273 2t> I 283 b0\ 2£0 100 -| -74 15 S2 50 445 - 77 93 P 6 1650 28-!>6 82 497 166 688 1766 686 835 8 245 i 768 624 264 J 674 1 287 665 149 99 2 6 100 40 99 2h 117 40 96 60 114*10 100 10 101 w 100 86 100 75 100 75 99 «0 101*86 107 — Kit-— (00 60 I0C 20 100 20 101- 99 76 316-50 101 65 216 — 2.-8 — 163 60 283 25 293 F>0 2f0 50 10H-176 15 24 50 4^5 — 90 ,9 - •> n 48 5C 30 6*) 93 5^7 — 50 50 166 689 60 1777 50 687 — 836 60 2.6 --771 -fO 62.V50 •2562 -50 676-60 £67 *50 50 l i 36 1909 2350 24-•>7-60 ^5-40 253 4*4 11 40 >a-12 sJći-58 K -08 80 ; r;0 3 1 • žitne cen« v Butiinmpe&n Dne 18 februarja 19G7. I"raa mlin . as BO oj K . . BO „ „ Plenica a« april m „ oktober . . , Rž . spril . , Xoruza a maj . . . . • n jnl9 - • • i Ovei , apru 5 k ceneje. 60 60 7 45 7-82 6 78 6-lb 633 7 41 Meteorologlčno poročilo. VWna n»d moljem 06-8 Srodnji zracui tlak 7S6 0 mm. a j ^M ' -f opaao g vanja Stanje | baro- j metra T rum a. > j e g i i Vetrovi Nebo ! 16 9. \ 736 0 -34 brezvetrno pol. oblać. 17 7. zj. 2. pop. 736 6 7360 i —98 00 b1. jug del. jasno sl. jjvzh. j jasno 9. ar. : 733 9 -4-8 al. szah j jasno 18. j7. zi. ;2. pop 1 733 8 | 735-4 i -98 2 1 | 1 sl. sever del. megla hI. jug jasno Bredoja predvčerajduja in včerajšnja temperatura: 1 5° in - 4 9°; norm.: —0 1° in 00° Padavina} v 24 arah 0 0 mm in 0 0 mm. Zahvata. Za med boleznijo in tudi ob smrti iskrenoljubljenega, nepozabnega soproga oz. brata, svaka in strica, gospoda Edvarda pl. Farkasa zasebnika nam od mnoge strani v tako pre-srčni obliki izražene dokaze sočutja, dalje za mnogobrojno spremstvo na poslednje počivališče in za lepe darovane vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najodkritejšo zahvalo. 593 V Ljubljani, 16. februarja 1907. Marjeta Farkds pl. NiiUtodi. Zahvala. Povodom smrti mojega ljubljenega, nepozabnega soproga Gabriela Osel] tapetniškega mojstra se tem potom vsem najtopleje zahvaljujem za izkazano mi sočutje. Presrčno se zahvaljujem preč duhovščini, ki je spremila rajnega k zadnjemu počitku, č. g Iv. Vrhovniku, trnovskemu župniku, vsem sorodnikom in sploh vsem, ki so se udeležili pogreba 592 Najtopleje se tudi zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnih vencev. Blagega pokojnika priporočam v spomin in molitev. V Ljubljani, 17. februarja 1907. Marija Ozel|. vrtnar liče Službe v kaki grajSčini ali tudi kot hiftuifc kje v mesta, kjer se nahaja vrtnarija. 628—3 Naslov pove upravn. „Slov. Nar.** Vzamem v najem ali odkupim takoj branjarijo. Ponudbe pod „Trgovina 10" poste rentante Ljnhljaua. n79—2 Tiskarskega strojevodjo Ki sprejme: B .Učit. tiskarnn',« LJubljani v stalno kondicijo. ^ 3 Plača po Okovom. 1^95 se knpa|eje. Metelkovi* Ve« ¥ gostilni v it 4 ¥ LlnkljanL fctt 8 9 vznamka Čaj ovit Konvice Prav-j? požitek v zavitkih s xgora|in|o var-I stveno znamko so dobiva povsod Kavarna ,Leon' V Ljubljani na Starem t gu št. 30 usak torek, sredo, četrtek »7 7 soboto In nedeljo i C C N k t* t* m •s M M H M m m H i« h f$ »* H N uso noč odprta. Z odličnim gpuAtovaojem Leo in Faii Pogačnl*. L J Samo 6 dni Havre-New York Francoske p-ekomorske dru:be. Edina najkrajia črta čez gazel, Pariz, JCavre v Ameriko. Veljavrs vozna liste in brezplačna pojasnila daje za vse sloverske pokrajine ■aV MttOIO li] 4626 10 "V oblastveno potrjena potovalna pisarna tjubljana Dunajska cesta 18 Cjnbtjana ▼ novi nisi „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri »Flgovcn*. Oeo. kr. avotrUo* o Sriavn* leleznlo*. Izvod iz voznega roda. Veljaven oi dna 1. Odkod Is Llubllase fuL leLi f k> »jutra) Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 ijutraj. Osebni vlak v smeri: Noto mesto, Straža-Toplice, Kočevje. m 30 pre »poldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. Sel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc. oc popoidn« Osebni vlak v smeri: Nove mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO pop^d^e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Be'jak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. f'OS xve6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 36 zveOer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. to*23 pono6i. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dokod v L|ubl|ano |nt- soLi 7-00 zjutraj. Osebni vlak is Trbiža. s-44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II-iS pred poldne. Osebni vlak is OMOfl c. kr. dri. žel., Trbiža, Celovca, Unca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 1- 32 popoldne Osebni vlak is Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. o-so popoldne. Osebni vlak is Seletala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trata e. kr. dri. 1 O-SS zveoer. Osebni vlak is Strale-Teptta Novega mesta, Kočevja. ••46 zveoer. Osebni vlak is Prage, Unca Dunaja jui. žel., Celovca, Beljaki, TrMls Trsta c. kr. dri. Žel., Gorice c. kr. dri. sel H-34 ponooi. Osebni vlak is Pontablja Trbiža, Tratil c. kr. d. i., Gorice c kr. d. I Odkod Is Mnbl|sno dri. kolodvori 728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2- 05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zveoer. Mešani vlak v Kamnik. M» OS ponodl Mešani vlak v Kamnik. v oktobru in le ob nedeljah Is Bokod v Mubllane dri, kolodiosi 0-40 zjutraj. Mešani vlak is Kamnika. IO-BO pedpoldne. Mešani vlak is • i o zveoer. Mešani vlak is Kamnika. O-OS ponodl. Mešani vlak iz Kamnika. (1 v oktobru in le ob nedeljah ia pi (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih želesnic v Trsta, i maDtifaktnnie stroke se Sprejme pri tvrdki teialk * Milavee. Llubljana, Mesečna soba lepo meblirsoa, 8 posebnim vbndam, s hrano ali bres oje, SO tako| Odda. Vpraša naj se Školjih ulicah 7, parter, levo. 56&- 2 v mestu 8 hlevom in skladišči in ako trop«.če s večjim dvoriščem se) takoj kopi. bat- a Ponudbe pod V* P« na upravništvo „S!'»v. Naroda**. Posredovanje izključeno. Št. 6991. 594- 1 Pri mestnem msgiRtraiu podeliti ie za tekoče leto Josipa S fibul a satanovo za vojaške sirote v znesku 75 K 60 h. fW? Do te ustanove imajo pravico uboge sirote vojaškega roda in se bodo s potrebnimi dokazili opremljene pročnje za nje podelitev sprejemale do dne 6. marca letOS pri magistralnem vIožlclu zapisa ku. Mes'ni magistrat ljubljanski, dne 14 svečana 1907. Svarilo vsakemu, kdor bi denar ali druge denarne vrednosti brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja na kakršenkoli način izročil komurkoli na moje ime, nisem v tem slučaju nikdar plačnik; tudi za druge dolgove, kakorkoli si bodi napravljene na moje ime, ne prevzemam v prej omenjenem slučaju prav nobene odgovornosti. 559_3 V Ljubljani, 15. febr. 1907. Avgust Tomažič imetnik tvrdke = lv. A. Hartmann-^= Mesečno sobo elegantno meblovana, v pritličja, s posebnim vbodom, se takoj odda. Vpraša se: BOSpOSke «1100 15 parter na levo. sso—i Lep stanovanje s dvema sobami in pritiklinanat ae za maj poceni odda« Ravnotsm xe tudi odda lepa, svetla delavnica In lepo prostorno skla-diiie. hiM—A Več v npravnihivu „rfb»v. Naroda^ Na najboljSem glasu Bti*jooa trgovina s storjenim« oblekami za otroke s sono-g mi in finimi odjemalci se zaradi od potovarja takoj ceno proda. Ponndbe pod „trgovina11 na upravništve „Slov. Naroda- 57©—; liče se v najem večje staiivsii aH skladiščni prostori za zzz prebivan e deiavce*. — Ponudbe pod A- D. Da apravniitvo „Slov. Narodau. 533-ć IS Slovenščine in nemščine zmožno sprejme v slatbo .Učiteljska tiskarna1. V pro*njah, ki naj se naalove na iraeoovaoo tiskarno, Daj *e navedo po g