Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali velja:
Za celo leto . . 15 gl. — kr. Za pol lota 7« „+..* i „...
Za četrt leta . Za en mesec ..
40
V	administraciji veljii:
Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 Za en mesec . . 1 „ 10
V	Ljubljani na dom pošilj velja 1 gl. več na leto.
Izhaja vsak dan, izvzemši _ delje in praznike, ob l/,6 popoldne.
Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. že se tiska enkrat, 12 kr. čo se tiska dvakrat, 15 če so tiska trikrat.
Pri večkratnem tiskanji Be cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo; nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, H. nadstropje.
"Vredništvo je na mestnem trgu h. št. 9, v H. nadstropji.
Vampir.
Vampir je krvoses ; ta pa je netopir, ki živo kri pije. Od teh pa ne bodi danes govora, temveč mislimo se spustiti v razpravo o vampirjih, ali krvosesih, ki bi jih rastliuoslovski učenjak Linnee uvrstil med pleme „homo sa-piens", Slovenec naj jih pa le priprosto rkrvosese" naziva, in to so tisti, kterim naš Gregorčič z vso resnobo zakliče:
„Vi, ki zaklade zbirate Iz bližnjikov krvi, In reveže odirate, Prah boste tudi vi!"
To naj nam bodo za danes v prvi vrsti židovi, drugikrat si ogledamo po drobnogledu krščene vampirje. Žid je žid, devetkrat ga posadi pod kap, in se ti bo aesetikrat pri Iju-knici ključa povrnil in za dobiček vsako še tako žaljivo razžaljenje voljno prenašal. „Vse za norce, nič brez njih", to mu je geslo, to mu je vodilo javnega kakor tudi privatnega življenja. Zlato tele, kterega so Mozesovi sovrstniki pred skoraj 5000 leti v puščavi ob-plesavali, ni še ob svojo veljavo, nikakor Še ni svojega magneta vlečne moči izgubilo. Za zlato tele ti proda žid poštenje, dobro ime, da, še več — neverjetno ali vendar le skozi in skozi resnično — lastnega očeta! Svet, ali si Čul, lastni oče se mu ne smili, roditelja svojega bi na vešala povzdignil za nekoliko prahu zlatega teleta, in do celega izdal bi pak brezpogojno zemljo hudiču v kremplje — ako bi mu bil Arhimed kraj pokazal, kjer naj svoj vod zasadi, da se mu sponese!
Živa priča ravno rečenega nam je žid ... . iz . . . . revež in siromak, da se vsakemu poštenjaku, kterega koli veroispoznanja v srce
Oče, sin in vnuk.
Nekaj priprostih misel o sedanjih časih.
(Konec.)
Četrta podlaga družinskega življenja je: posestvo, lastnina.
Sicer se že iz tega, kar smo rekli od veljave, lahko sklepa, kako si vsakteri razlaga posestvo. Vendar mislim, da ne bo odveč, ako tudi k tej točki dostavimo nekoliko besedi.
Kršanstvo se strogo drži pravila: „Suum cuique" (vsakemu svoje). Ivnanstvo tudi za las ne odjenja od zapovedi Božje: Ne kradi, in strogo zahteva: dajte vsakemu svojč! „Čast, komur čast, davek, komur davek. Saj pa tudi ne more drugače biti. Prašam le: ko bi človek o tem, kar si je pridobil, ne mogel reči z dobro vestjo, to je moje; ako bi moral vsak košček kruha le v strahu jesti, ter se dobro varovati, da ne bi prišel močneji od njega in mu ga ne iztrgal izpred ust: ali bi ne nastala
smiliti mora. Mnogokrat zašla bi bila tiha luna čez blede obraze in lačna telesa židovega naraščaja, da bi se ga dobrosrčna žena rokodelca I. I. ne bila usmilila, ter mu tu pa tam večerje, zopet in zopet tudi manjših zneskov ne poklanjala. Še celo pod kap bi bil gospodar nedolžno židovo družino posadil, ker ni bilo, pa ni bilo, da bi bil žid mogel na-jemščino plačati, ko bi zopet ne bila dobrotna roka krščanske rokodeljčeve žene dvakrat in trikrikrat v hranilni predalček lastnega kov-čega posegla in za Žida najemščine ne bila plačala.
Mar le ne bode takovo postopanje tudi najbolj divjega suroveža priklopnilo za večne čase hvaležnega dobrotnikovemu srcu ? Ali žid je žid; tudi žid hotel se je skazati vrlo hvaležnega, v to »vrbo ogleda si čez nekaj časa, ko mu je jel od puščave vleči vgodneji veter prav na strokovnjaški način vse pohištvo srečne, dasiravno nepremožne, rokodelčeve družine. Podedoval je nekje nekoliko stotin in hajdi odprl je takoj trgovino s srčno krvijo pod znano firmo: „Geld f ii r Alles" (denar za vsako reč). Ko vidi, da je v rokodelčevem pohištvu marsikak stotak, ponudi nič hudega sluteči ženi, ki mu je že toliko dobrega storila, par lepih komadov pohišne garniture na jako nizke obresti, po dva goldinarja na teden. Žena sprejme ponudbo, prikupi na obrftke še nekaj pohištva in pošteno tudi teden za tednom, kakor ji je mož redno svoj zaslužek donašal, svoja dva goldinarja Židu plačuje. Mož zboli, zaslužek izostane in žid je za nekaj tednov na suhem. Prvi teden ne reče nič, drugo soboto večer se mu že nos obesi, tretjo mu je že „vrlo žal", in četrto pove brez ovinkov nič hudega sluteči ženi,, da je po okoliščinah in
prej ali potlej vojska vseh zoper vse? Ali bi se ljudje ne klali in ne morili nečloveško med seboj? Človek bi se moral le s pametjo skregati, če bi ne spregledal, kam pripelje človeštvo nauk, ki vničuje razloček med: tvojim in mojim.
In vendar, kdo bi mislil, ravno pri onih, ki se ponašajo s prosveto, napredkom in prostostjo, ravno pri njih se poizgublja bistveni razloček med tvoj in moj. Liberalcu je država izvir vsega prava. — toraj tudi lastninskega. Po tem takem nobeden ne more reči: to jo moje, ker država lahko reče: To je moje, in tej izjavi bi se moral človek podvreči brez ugovora. Ta nauk pa, praktično vpeljan, kam mora pripeljati? Zgodovina katoliške Cerkve sploh^, posameznih samostanov, preganjanje jezuitov, vgrabljenje posestev „mrtve roke" — to vse nam jasno priča, kaj je poslodica takega načela. Država, ki vse požre in to pod pokroviteljstvom postave. — Pa tudi v tej stroki moramo liberalizmu očitati polovičarstvo. Zakaj ? Zato, ker on državi dovoljuje, ali prav za prav
sicer jako nevgodnih posiljen, rsvojega prava" poslužiti se. To pravo bilo pak je zabilježeno na kupčijski pogodbi — z non-pa-reille-črkami (t. j. nepaznemu očesu komaj vidljivimi) tako, da, ako bi kupec le jednega kterega koli obroka ne vplačal, na obroke kupljena reč takoj v last prodajalčevo preide in prvi ob enem vse že do takrat plačane obroke zgubi. Konec ostudne komedije je, da so ro-kodelčevi resnično prišli ob nakupljeno pohištvo in ob enem tudi ob vse že plačane obroke, ki so menda že okolu 18 gld. znašali. „To je jedna odškodnina, da sem vas moral čakati tako dolgo," odrezal se je „hvaležni" žid in — dalje druge odiral.
Da Židov tudi srčnega čuta, one močne . in sladke vezi ne pozna, ki veže deco na sta-riše, nam je živ dokaz 141etni židovič Moric Scharf iz škandalozne na Madjarskem spletene kriminalne tožbe, v kteri se otročji ljubezni s pestmi v obraz bije, hujšo nego hrumeči valovi ob morske pečine zaganja. Sin SS da podkupiti, kakor poročajo židovski listi, za 200$ goldinarjev, ki so mu pa še le samo obljubljeni, med obljubo in resničnim prejemom je pa, kakor vsi dobro vemo, velik razloček; a vendar maloletni židek je pripravljen, zoper očeta pričati, dasiravno ga postava ne sili in naj bi s tem tudi očeta na vislice pripravil. Naj bi se bil pa še celo nalagal in zarad tega očeta med zemljo in nebom viseti videl! No, kaj to, saj bilo mu je 2000 gld. obljubljenih! ,
Novega bi sicer to od tega naroda nič ne bilo, kajti pred skoraj 19 stoletji križal je zavoljo denarja večno Eesnico — Jezusa Kristusa, zakaj bi še danes navaden žid za — 2000 gold. plače ne izdal. Oče sem, oče tje,. denar — zlato tele, to je prva in edina moč,
zahteva, da ona vgrablja le cerkvena posestva; jadikuje pa in se jezi, ko bi hotela država svojo roko stegniti tudi po njegovih polnih žepih.
Strogo dosleden pa je v tem zopet socijalizem. On hoče vse nazore izvršiti strogo do zadnje posledice. Enakost in bratimstvo, to je glasilka naša in vaša, tako kličejo socija-listi liberalcem, toda mi tega še ne opazujemo v dejanskem življenji. Vi ste sicer pograbili cerkvena posestva — ter jih za-se ohranili, toda ta so premajhna. Mi hočemo imeti tudi vaše denarje, vaša posestva, vašo palače in zahtevamo enakost vseh, tako da ni več razločka med revežem in bogatinom. Mi ne poznamo lastnega posestva — ampak le skupno premoženje. V dokaz tega bodi le izjava socialističnega lista „EgaIite". Ta list je pisal že pred 14 leti: ^Kapitalisti se tresejo in strašno jadikujejo. Vzlic tej strašni moči, ki se snuje pred njihovim nosom in njihovo brado, in ki jih mora enkrat požreti, že ne vedo več, kteremu svetniku bi se priporočevali. Oni vi-
prva, edina vrednost, vse drugo je nič. Resnično! spridenost, kakoršne ni še videl beli dan in ni še čula, črna noč. Eno pa lahko zabilježimo celemu svetu v očigled in to je: „da se židovsko liberalstvo samo na „ sebi vže maščevati pričenja".
Sliori čeških učiteljev.
6. t. meseca se je zbralo nad 1200 učiteljev Češkega, Marskega in Šlezkega v Brnu, v poslopji slovanske »Besede". Pri shodu je bil c. k. namestnik grof Schonborn, škof Bauer in deželna nadzornika Prausek in Novak, potem več deželnih poslancev in korarjev, profesorjev in druzega odličnega občinstva. Prvo-mestnik krajnega odseka, ravnatelj učiteljišča g. Schulz, je pričel sejo z besedami: »Hvaljen bodi Jezus Kristus." Predsedoval je potem pr-vomestuik osrednjega društva učiteljev na Marskem g. Slamenik, ki je pozdravil najprej c. k. namestnika. Gospod namestnik se je zahvalil za povabilo, ter voščil, da bi bili sklepi koristni domovini in narodu. Potem predstavi predsednik preč. škofa dr. Bauerja, ki se je tudi zahvalil za povabilo, in rekel, da pride z veseljem med učitelje. Učiteljskega in duhov-skega stanu ne gre ločiti. On ni prijatelj ljudstvu in deželi tam, kjer sta ta dva stanova, ki sta toliko važna za izobraženje ljudstva, med sabo ločena. Prvomestnik kluba poslancev dr. Šrom je poslal dopis, kjer se je izgovarjal, zakaj da ne pride k zborovanju, ter zahvaljeval v svojem in v imenu poslancev za povabilo. Ta dopis je bil sprejet 2 živV,n odobravanjem. Potem .p&idravlja predsednik zbrane učitelje in "učiteljice, vzlasti drage goste iz češkega, kterih je prišlo obilo število.
Ko je potem povdarjal važnost obravno-valnih predmetov: »kako se ima ljudstvo vzgojevati, da ne pade zopet, ker je kakor po čudežu od »smrti vstalo", zaklical je trikrat »slava" presvitlemu cesarju, ki je dal narodu čeških šol in šolstvo preosnoval, zbor zapoje stoje cesarsko pesem. — Pride pa najprej v posvetovanje in sklepanje naslednja resolucija:
1. Kar se tiče ljudske vzgoje, naj se podučuje češka mladina v čeških šolah le v maternem jeziku in postavno naj se ukaže,
da se ne sprejme v šolo kak otrok, ako ne ume podučnega jezika; češka mladež naj se tako podučuje, da bode poznala svoj narod, ga ljubila in spolnovala dolžnost do njega, v češki mladini naj se izbude tiste kreposti, po kterih se je Češki narod odlikoval ob času svoje slave, namreč v ljubezni do Boga, do resnice, svobode, vednosti in umetnosti, do koristne delavnosti, poštenosti, požrtovalnosti, hrabrosti in vztrajnosti. 2. Kulturni nalog čeških učiteljev je, da skrbe za ljudsko odgojo in zbude v ljudstvu ponos, sposobnost iu narodno zavednost. 3. Učitelji naj se vzgojajo na narodni in etični podlagi po potrebi časa. 4. Ženska mladina naj se vzgoja na verski in narodni podlagi v nravnosti in v ljubezni do domače hiše. 5. Resolucija želi, da bi so ljudska in srednja šola med seboj vjemali in vzajemno postopali. 6. Kar se tiče znanja nemškega jezika, povdarja se, da se Češko ljudstvo nauči nemškega jezika vsaki čas in povsod, kjer je tega treba, v ljudski šoli naj se nikar čas ne trati s priučenjem nemškega jezika, a na srednjih šolah naj imajo učenci dovolj priložnosti naučiti se nemškega jezika. 7. Potreba je, da je časopisje sploh, a posebej strokovno časopisje v prijaznih odnošajih z učiteljstvom, da se podpira in pospešuje narodna zavest. Resolucija zahteva poslednjič, da se naravnajo učiteljske plače, da se učiteljske službe umeščajo po pravici kakor je dostojno učiteljskemu stanu, naj se gleda pri tem na delovanje v šoli,' na' šolska leta, na sposobnost in na zasluge v kraji.
O prvem odstavku resolucije je govoril g. Jožef Lakal iz Prage. Posebno je razglaševal, da je prvi in neizogibljivi pogoj narodni vzgoji, delati na to, da se v mladeži budi ljubezen do naroda in do domovine, in da vse prebivalstvo prevzame misel, da so vsi skupaj še le narodna celota. Učiteljstvo naj dela na mladež, da jo vzgoji v vprave rodoljube in v trdne značaje. Prvi odstavek resolucije je bil sprejet. — Potem je pretresoval ravnatelj g. Mašek iz Šmihove dolžnost učitelja, da s časom napreduje, in da ima v srci ljubezen do otrok in do domovine. Ako nima te ljubezni, tudi otrokom ne more dati prave omike in resnične ljubezni do domovine. Potem govori ravnatelj Em. Schulz o vzgoji učiteljev, ki imajo izobraževati mladino. Vzgoja, pravi,
mora biti v narodnem smislu. Ni slabejega, ako je učitelj renegat.
Dalje je govoril ravnatelj ženskega učiteljišča v Brnu, g. Karol Schmidek o izgoji ženske mladine. — Profesor Bily je primerjal ljudsko in srednjo šolo. Potem je v daljšem govoru dokazoval župnik Kosmdk, da v ljudski šoli ne gre nemški podučevati. Prav živahna debata se je vnela o drugem odstavku točke 6. — Konečno so se v tem zedinili, da naj se odstavek, ki govori o podučevanji nemškega jezika na srednjih šolah, izpusti. (Po-vdarjali so namreč nekteri, da ni treba prositi za to, kar že imamo, namreč nemško pod-učevanje v srednjih šolah.) K sklepu je še govoril g. Klika o vplivu javnih listov na narodno vzgojo in sprejeli so resolucijo z do-tično spremembo. Debata je trajala po kratkem prenehanji celih 8 ur.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. avgusta. Avstrijske dežele.
Grof Potočki, cesarski namestnik Ga-liški, vendar le pojde. Mislili so, da se hode ozdravil, a bolezen ne odjenja. Njegov naslednik je g. Zaleaki, ki ga je dosihmal nadomestoval. V znamenje posebne cesarske milosti in naklonjenosti je prejel grof Potočki veliki križ Štefanovega reda. Zopet se umakne iz bojišča eden najboljših bojevalcev, ki je stal zmirom v prednji vrsti. Obžalovati je, da ne more služiti več domovini, a to zavest jemlje s sabo, da ideja, ktero je zastopal, sedaj zmaguje.
Iz Prage, 9. avgusta. Kurija velicega posestva je izvolila za ravnatelja češki hipo-tekni banki namesto barona Hilpranta, ki se je odpovedal, grofa Janeza Ledebour. Deželni predštev za 1. 1884 se sprejme, potrebuje se 7,850.177 gold.; primanjkuje 7,058.020 gold.; da se to poravna, je treba doklada 29°/o- Deželni glavar naznanja, da bode v soboto de-ženi zbor, ko dovrši svoj dnevni red, zatvorjen.
Iz Prage, 10. avg. Budget je sprejet tudi v tretjem branji. Komisija za prošnje je predložila peticijo odbora česko-marskega mli-narskega društva, da se prenarede pravila re-darstva po rekah in nasvetuje, peticija naj se odstopi vladi s to prošnjo, da predloži v prihodnji sesiji deželnega zbora načrt redar-svtva (Strompolizei-Ordnung) po vseh rekah na Češkem.
K zlati novi maši nadškofa v Pragi pojdejo p. č. papežev poročnik msg. Vanutelli,
nečnemu propadu in poginu tako izvrstno, da nikoli tega. Kaj pa da: »Če ne bote sadu obrodili, bo vam vera (in omika) vzeta in dana ljudstvu, ki bode boljši sad rodilo," naj ugovarja in pravi Peter ali Pavel, Francija in Nemčija, kar in kolikor koli hoče — so to ravno besede večne Resnice, ki ostanejo na veke ter jih ne premakne in ne vniči niti ugovor niti zasmeh.
Torej ne držimo križem rok, oznanujmo resnico bodi priležno ali nepriležno. To pa se bo zgodilo, ako v svojem »najnovejšem" dnevniku razodevamo in razdevamo zmote liberalcev in socijalistov, ter ljudstvu kažemo propad, v kterega hočeta ga konečno pahniti ta dva zakleta njegovega sovražnika. Iz tega tudi vsak lahko spozna potrebo našega dnevnika, in če tudi mogoče zdaj še pripada v število onih, ki trdijo, da nam ni potreba dveh dnevnikov. Prav bi bilo, da bi ju ne bilo treba, ali o stanji, kakoršno je sedaj, je »najnovejši" dnevnik potreben in mora biti.	F. G.
dijo, da ginejo pravice kapitala; 11 a j 1 e u m r j o. Amen". Ako tem besedam pristavim še izjavo bruseljskih socijalistov 1. 1870: »Pravice delavcev so naše načelo, organizacija delavcev je naše sredstvo, socijalni prevrat naš namen": potem, mislim, ni treba nobenega pojasnila več, kaj namerava socijalizem.
Toliko toraj le ob kratkem o boju med kršanstvom, liberalizmom in soeijalizmom. Iz tega pa se že lahko razvidi, kako imeniten je ta boj, da je od njega odvisna bodočnost vsega človeštva; in s tem mislim, da sem vsaj površno rešil svojo nalogo. Vendar, dragi čitatelj, preden se ločiva, še eno vprašanaje: kdo bo zmagal? Prihodnost je znana le Bogu in njegovim prerokom. Pa tukaj nam ni treba imeti preroškega duha, da prav odgovorimo na to vprašanje, kajti ono je že odgovorjeno. Zgodovina je učiteljica narodov in ona nam odgovarja tudi na to vprašanje. Kako? Ona nam kaže, kako se ljudstvo umikuje ljudstvu, kraljestvo kraljestvu, in kako se menjujejo mo-droslovni zistemi: le eno kraljestvo ostane, le en nauk se ne spreminja: kraljestvo Kristusovo
na zemlji in njegov božji nauk, sv. vera. Če se nam pa ta resnica vresničuje do današnjega dne — kako, ali nimamo tudi zdaj pravice upati, da bo tudi v sedanjem boji zmagala zmagovalka 18 stoletij? Da, mi ne upamo le, marveč smo popolnoma prepričani, da je zmaga na naši strani, saj Cerkev ima božje zagotovilo. »Peklenska vrata je ne bodo premagala." Ali vendar iz tega nikakor ne sledi, da bi mi malomarno zrli v boj zanašajoči se na gotovo zmago, marveč naša dolžnost je, zmago pospeševati ; kajti, Kristus je le obljubil, da Cerkev ne bo premagana; tega pa on ni obljubil, da bi ne bili premagani posamezni deli sveta, posamezne dežele ali cel6 posamezna ljudstva. Mar li vsak izobražen ne ve, kako cveteča je bila nekdaj v starodavnih časih in v prvih stoletjih kršanstva Mala Azija, znani deli Afrike, Grško, Carigrad z bližnjimi deželami itd.? In kaj je zdaj tam, kjer bile so najbolj sloveče cerkve, n. pr. sv. Sofija v Carigradu? Turški minariti z mračnim polomesecem. Kar se je pa že mnogokrat zgodilo, se zna še zgoditi in prokleti brezverni liberalizem gladi pota h ko-
nadškofa iz Dunaja in Solnograda, potem škofje iz Brna, Litomerie in Kraljevega gradca.
Kakor se čuje, imenoval se bo za bude-joviški Škofov sedei vodja duhovnega semenišča v Pragi grof Schonborn.
Is Unca, 10. avgusta. Danes dopoldne so se posvetovali civilni in vojaški oblastniki pod predsedstvom vladinega Heys-a o napravi prostora za razkladanje poleg Dunava. V posvetovanje je bilo dvoje nasvetov nadinženirja Taussig-a, a tudi oni inženirja Oelweina, v zapisnik so so jemale želje obojih vdeležencev.
Is Zagreba, 8. avgusta. Za včerajšnjega dno so na skupnih ogersko-hrvaških denarnih vradih ogerski grbi s hrvaškim in ogerskim napisom. „ Pozor" pravi, da je to zoper § 62 pogodbine postave, ki se glasi, da ima pri vseh vkupnih zadevah ogerskih kro-novin biti združeni grb kraljevin Ogerske, Hrvaške, Slavonske in Dalmatinske.
Schimerer, zagrizeni sovražnik judov in vsega, kar je judovskega, meni ob bodočem času zasedanja državnega zbora glede goro-stasne lažnjivosti, ktera se osobito po židovskih časnikih šopiri, staviti predlog, naj se sklene: 1. vsakdo ima pravico pri dotični sodniji zahtevati, da se vsakojaka laž, ki pride ali po časnikih ali pa po brošurah med svet, sodnij-sko konštatira, se ve, da jo je tudi dokazati treba. Sodnija naj bi vsakemu takošnjemu za-htevanju odločila javno obravnavo, pri kteri se določi, ali so je resnica žalila ali ne. 2. Ako se žalenje resnice tako po javnem potu dokaže, kaznuje naj se dotični vrednik, ki je toraj svoj list lažem posodil, z denarno globo nikdar ne spod 100 gld. ali pa s primernim zaporom in ako bi laži še dalje med svet trosil, naj se mu ustavi list. Če vrednik dokaže, da mu ni bila znana neresnica, se kazen lahko nekaj olajša, nikdar pa popolnoma ne izbriše, in vrednik ima pravico odškodovanje pri izvirniku, t. j. pri pisatelju neresničnega poročila zahtevati. Bi pač ne bilo slabo!
Vnanje države.
Is Jlima, 9. avgusta. V konsistoriji 8. t. m. sv. Oče niso imeli nagovora, razglasili (prekonizovali) so več novih nadškofov in .škofov, namreč za: Lisbono, Turin, Braga, Otranto, Bordeaux, Gorico, Limoges, Viseu, Portalegre, Guarda, Braganca, Barcelona, Beja, Fortaleca, Bukreš, Utrecht i. dr.
Na Špatijskem je stvar precej kritična. Častnikov jo mnogo republikancev, vstaja je na vseh krajih dežele pripravljena, na severji se pa karlisti pripraljajo za vstajo. Stvar mora biti že zadosti resnobna, ko je kralj ukazal iz-vanredno stanje. Kar se tiče vstaje v Bajadozi, ki je ravno sedaj končana, pozvedajo se drob-nosti. Nihče ni videl, kaj se snuje na skrivnem, kar vstajniki nenadoma tamošnjo oblast in više častnike, ki niso bili v zaroto zapleteni, napadajo in zapro. Vstajniki so vstano-vili republikansko vlado in telegrafovali v Madrid, da je posadka v porazumljenji z meščanstvom oklicala ljudovlado 1. 1869 in za predsednika Zorillo. Vodji vstaje sta bila dva polkovnika in dva majorja. — Ko so bežali, vzeli so sabo blagajno polka in druge javne denarje. V Madridu se boje, da je zarota na .široko in dolgo razširjena, a v Bajadozu je prevred bruhnila in zato spodletela. Kar se drugod po deželi n. pr. Nageri in v Barceloni godi, nekako potrjuje to sumnjo. Telegrafuje se pa, da je vstaja v Nagori zadušena, vstajniki so pobegnili ali so jih zaprli.
Iz Barcelone, 9. avgustu. V Seu de Urgel je počila vstaja. Deset batalijonov so poslali zoper vstajnike. Posadko v Barceloni na vso moč obdelujejo; situacija je resnobna. — Med kaznjenci v Santani je tudi začelo vreti, a vstajo so hitro zadušili. — V San-tander (Biscaja) je vlada poslala 250 žendar-mov, ako posadka odreče pokorščino. General Quesada jo obsedel glavne prehode v okraji Logrono. Karlisti so boje prikazujejo.
Is Cetlnja se poroča, da so prišli vsi tuji zastopniki vlad, ki so tam nameščeni, na knezov dvor, da so vdeleže slavnosti poroke, ktero bode obhajala knezova hči s potomcem Karadjordjeviča, bivšega kneza Srbskega, tudi
sicer prihaja mnogo gostov na Cetinje. Prišel je tudi knez Orlov-Demidov v imenu ruskega cara, njegov prihod je naznanovalo streljanje topov in knez ga je osebno pozdravil. — Za srbskega kralja in njegovo vlado menda nič kaj veselo novice. — Na Balskanskem polu-otoku bode še dolgo, dolgo vrelo, preden se ljudstva upokoje.
Is Londona, 9. avgusta. Nihilist Hart-man in francoski komunist Dubois sta semkaj prišla iz Pariza in delata priprave za mednarodni kongres nihilistov, ki bode v sredi meseca septembra v Londonu.
Irci, ki so pričali zoper morilce v gaji „Feniks", so se podali v Avstralijo, ker si v Evropi niso bili varni življenja, a tam jim oblasti niso dovolile izkrcanja, šli so potem iz parnika „Pathan" na parnik „Nelson".
Cetevajo baje še živi, tako se telegrafuje iz Durban-a, baje da je prišel na Angleško zemljo (v reservirane kraje).
Izvirni dopisi.
Dobrova pri Ljubljani. — Iz Dobrove pač malokdaj kak dopis prejmete, tedaj nate malenkost, da nas iz števila živih ne izbrišete. Ees so lo domače reči, a tudi te so potrebne. — Letina je pri nas dobra. Naželi smo veliko, in žito je bogato, vendar ne tako ko lansko leto. V naši fari imajo nekteri veliko posestva, toraj potrebujejo tudi mnogo družine, da obdelajo svoje polje. Dobre posle pa je dandanes silno težko dobiti, posebno blizo Ljubljane. Večinoma, vsaj moški, so taki, ki bi radi mnogo žganja pili, pa malo delali, in če so za delo pridni, so v drugem obziru nerodni. Naj pa gospodar posvari hlapca ali deklo, se mu pa hitro odreže: E grem pa v Ljubljano. — Kdor mora dandanes s ptujo družino zemljo obdelavati, je pač križ, toži marsikteri mož. — Ker imajo toraj pri nas nekteri veliko mlatičev, pridnih delavcev je pa malo, bi pač dobro bilo, da bi se jeli posluževati mlatilnih strojev. In kakor mi je znano, sta letos to že poskusila dva gospodarja v Kozarjah. Lansko leto se je eden obotavljal in samo gledal, kako je sosed h krati toliko pšenice omlatil. In tudi letos ga nič kaj ni bila volja z mlatilnico poskusiti. Pa domači mu prigovarjajo, on se vda ter omlati v dveh dneh, kar bi sicer morali kacih 10 dni z največjo močjo potepavati. In kako vesel, kako zadovoljen je bil potem! Naj bi se toraj tudi drugi gospodarji, ki imajo velike kmetije, poprijeli te prekoristne naprave; prihranili bi si mnogo časa, mnogo sitnosti in tudi denarja. Vsa hvala in čast pa velečasti-temu g. dr. Poklukarju, našemu občanu, ki je tako vnet za povzdigo kmetijstva in se prizadeva kmete seznaniti in sprijazniti z novimi znajdbami na polji kmetijstva. On ima namreč mlatilnico in jo je posodil omenjenima posestnikoma, in je pripravljen jo posoditi tudi drugim, in sploh se jako vljudno in prijazno obnaša do naših faranov, zato ga tudi vsi, ki so v resnici možje, zelo čislajo in cenijo. Lahko ga pa tudi vsak spoštuje, ker je odločen katoličan, odločen narodnjak ne v frazah in besedah, marveč v djanji in resnici! Hvala mu!	Dobrovčan.
Št. Jurij pri Kranji, 8. avgusta. Potniku, ki je 10. julija Št. Jurij na Gorenjskem obiskal ter izrekel v „Slov. Nar." št. 170 grajo čez našo pošto, kakor bi no bila razsvitljena in tudi sicer pomanjkljiva, odgovarjamo, da se nam čudno zdi, kako je bilo mogoče, da potnik ni videl razsvitljave pri poštni hiši. Saj je bila celo s transparenti in lampijoni okinčava, kar
po deželi ni navada, tedaj tudi ni bilo lahko prezreti. — Da bi bila sicer pošta pomanjkljiva, nam ni znano; mogoče pa je, da je potniku premalo petakov odrajtala, ker jih za potnika prejela ni.
Domače novice.
(Škof Strosmajer) je bil včeraj nekoliko časa v Ljubljani z gosp. dr. Rački-jem in Rih-teričem, ogledal si mesto, posebno vse cerkve in tudi čitalnico. Zvečer se je peljal na Bled, kjer se bo mudil tri dni.
(Zavoljo škandala pri ljudski veselici) je bila včeraj pred ljubljansko okrajno sodnijo obravnava. Zatožen je bil neki Spetzler, prak-tikant pri finančnem vodstvu, ki je mestnega živinozdravnika dvakrat po glavi vdaril zato, ker je z drugimi vred „živio" klical. Obsojen je bil na 84 ur zapora ali 10 gld. kazni. Taki so toraj nemčurji! Kak krik bi bili zagnali, če bi kak narodnjak se kakega nemškutarja le dotaknil, ko so demonstrativno „hoch" upili 1 (O znani dogodbi pred „Svicarijou) bila je včeraj obravnava pred okrajnim glavarstvom ljubljanskim zoper nekega Oskarja Kiinla, vradnika Rudolfove želežnice (ki je pa zdaj premeščen za kazen), zato, ker je zložil tisto zabavljico „Sokolovcem" in Slovencem, ktero je bral „turnarjem" v švicariji. Sam ni prišel, ampak poslal le svoj „poem", ki, akoravno zelo ostrižen, je tako grd, da ga ne moremo natisniti; za poskušnjo bodi podana le ena kitica: Auftaueht ein Priestcr vor dem Hervn Und seine Augen flammen: „Im Namen der Dreieinigkeit Haut alle hicr zusammen." Za pričo je bil zaslišan mestni komisar gosp. Tome, sodba se pa še ni sklenila. — Zopet lep cvet nemške kulture!
(Nemiri) nastali so, kakor slišimo, med delavci v rudniku pri Hrastniku, moralo je podati so tje veče število vojakov mir delat. Na-tančnejega poročila o tem še nimamo.
(vBrcnceljna" 15. št.) je prišla včeraj na svitlo z mnogovrstno, prav mikavno tvarino. Posebno dobro je uganil „Brencelj" s pona-tiskom povesti „Cmokavzar in Ušperna" iz ..Ljubljanskega Zvona", ki je po zadržaji in besedi tako robata, da se kaj tako podlega dozdaj menda še ni v slovenskem jeziku nikjer tiskalo, najmanj pa v lepoznanskem listu, kar hoče biti „Zvon". Toraj „Br." tu šiba oni list z njegovim lastnim bičem.
Razne reči.
— Slovenci in srednje šole v Ce-lovci inBelaku. Celovška gimnazija šteje v vseh osmih razredih 328 učencev; med njimi jih je 273 Nemcev, 49 Slovencev, 5 Italijanov in 1 Magjar. — Belaška gimnazija šteje 161 učencev; med njimi jih je 140 Nemcev, 19 Slovenec, 1 Poljak in 1 Ceh. — C olovška realka šteje 122 učencev; med njimi jih je 108 Nemcev, 8 Slovencev, 3 so Italijani in 3 Magjari. Na vseh treh šolah je toraj 611 učencev; med temi jih je 511 Nemcev in 76 Slovencev. Te številke oznanujejo žalostno resnico: Dobra tretjina vseh prebivalcev na Koroškem je Slovencev in toraj bi imelo med 611 učenci biti 204 Slovencev, pa jih je le 76, manjka jih torej 128, kam so prišli? Ali imajo Slovenci daleč v te šole? Naka! Okoli Celovca in Belaka živio Slovenci. Ali so morebiti Slovenci tako obožali, da svojih sinov ne morejo v više šolo pošiljati? Naka! Res časi so trdi, pa vendar bi tudi Slovenci še za-mogli svoje sinovo vzdrževati. Ali so morebiti Slovenci tako nemarni in zabiti, da nič no
marajo ali niso zmožni za višo omiko? Tudi naka! Od nekdaj se Slovenci radi učijo in so nekdaj stali in še tedaj stojijo na prvih mestih. Odkod torej ta žalostna resnica, da zdanje čase tako malo Slovencev obiskuje srednje šole? Ta žalostna resnica je vredna, da se ogleduje in osoja na vse strani.	„Mir".
—	V T r s t u še ni kolere, a boje se je in pripravljeni so za njo, t. j. izdali so modrih naredeb, kaj se ima zgoditi, ako bi se kolera v Trstu začela, namreč da se mora vsak slučaj naznaniti magistratu, da se tak bolnik od drugih zdravih loči (isolira), da se morajo odpadki tacega bolnika razsinraditi, isto tako vsa stranišča i. dr., da se morajo za kolero umrli prepeljati po noči v mrtvašnico. Konečno pa se za vsak prestopek napoveduje kazen 100 gld. — Sicer pa prosimo: kuge, t. j. kolere, varuj nas milostljivi Bog!
—	V nedelj o 10. t. m. pripelje se mati naše cesaričine Štefanije, belgiška kraljica Henrijeta, v carski grad Laksenburg pod Dunajem, kjer bode ostala, dokler se ne izvrši veseli dogodjaj, na kterega gleda celo cesarstvo.
—	Poštne hranilnice nabrale so v prvih 6 mescih 4,237.027-80 gold., meseca julija pa 607.955-02 goldinarjev. Skupna vloga znaša toraj 4,844.982-82 gld. ter se opira na 1,248.254 vložnikov.
—	V predoru Arlberg so prvikrat slišali streljanje od vzhodnje strani. — Vsaksebi so si še 1 kilometer, in ker posebno na zahodnji strani v poslednjem času hitro napredujejo, bodo menda rov kmalo prebili.
—	Katoliki na Nemškem naprav-ljajo velikanske shode prav tako, kakor smo pri nas svoje dni napravljali tabore, kakor je bil meseca junija tabor v Brezovici in bode to jesen še jeden v sredi Istre v Pazinu. Katoliška cerkev na Nemškem je do danes še v vednem boji s taraošnjo moderno državo in so ji taki shodi več kot potrebni, in ogromne važnosti za-njo, da javno pokaže mišljenje svojih udov nasproti nenasitenemu želodcu nemške države. O tej priliki ne moremo si kaj, da ne bi sprožili misli o takem katoliškem taboru na naših tleh, kjer naj bi se osobito povdarjalo in za trdno sklenilo javni morali zopet do njenega stališča, iz kojega je po spridenosti prognana, pomagati. Na tem taboru naj bi se toraj sklenilo si na vso moč prizadevati, da se odpravijo žganjarije. Ker bi pa tak predlog od mnogo strani, osobito pa od branjevcev, malih krčmarčkov, od vseh žganjarjev na hudo upornost zadel, trebalo bi toraj druzega pripomočka, da se žganjarjem frakelj nekoliko višje postavi in ta bi bil, naj se žganje vsake baže tako visoko zadaca, da bi ga frakelj mesto 6 kr. 60 kr. veljalo. Država bi ne bila na zgubi vsled višje dohodnine, prebivalcem pa bilo v neizrekljiv dobiček, dušni, telesni, gospodarstveni in še kteri. So pa še drugi tehtni vzroki, ki za popolno odpravo žganja govore in to so: propad naroda, t. j. človečanstva. Oglejmo si ljudi od danes in primerjajmo jih v duhu onim pred sto leti, oj, kak razloček! In kakšen še le bo, ako se bo žganje še 50 let naprej tako pilo, kot sedaj. Občna degeneracija in osiromačenje na duhu in telesu sta neizogibna nasledka. Pri-jatli pomislite, prevdarite, pa naj se še — kdo sprožene misli poprime in kaj reče.
—	Nesreča na železnici na Angleškem. Vlak, ki je šel 7. t. m. iz South Shields, je trčil zunaj postaje Mexborough na železnem mostu s tvornim vlakom. Lokomotiva je prišla iz tira, in toliko da se ni v reko prekucnila. 16 potnikov je bilo več ali manj poškodovanih.
—	Iz Aleksandri je, 9. avgusta. V zadnjih 24 urah je umrlo v Aleksandriji za kolero 12 oseb.
—	Blodneskale (erratische Felsblocke) se imenujejo posamezne raztresene skale v sredi ravnin, daleč od hribov, in čisto drugačne formacije (sestave) kakor so skale bližnjih gora. Učenjaki pravijo, da so te skale prišle ob ledeni dobi z morskimi tokovi med ploščami ledu v kraje, kjer jih sedaj nahajamo
in kamor je tačas segalo še morje, led se je poleti stajal in skale so so na dnu morja vso-dle, pozneje pa se je morje nazaj umaknilo. Take skalo nahajamo po vsi severni Evropi, v Veliki Britaniji, na severnem Nemškem in na nekterih krajih Euskega. Sestave so take, kakor gore, ki so veliko više ob severji Evropo. Kolosalna podoba Petra Volicega je na taki granitni blodni skali, težki 30.000 centov, granitna skleda pred muzejem umetnosti v Bero-linu ima v premeru 22 čevljev in je narejena iz jednega kamna (Markgrafenstein), ki je ležal na višavi Nauenskih gora pri Fflrstenvvaldo in je 25 čevljev na debelo gledal iz tal. „Schwe-denstein" na bojišči pri Ltltzen in spomin Leopolda pl. Buli pri Lincu sta narejena tudi iz tacih blodnih skal. V srednjem veku so delali trdnjave iz takih blodnih kamnov, sedaj pa iz njih delajo tlak po mestih i. dr. V obližji Bensheima jih je nagromadenih po pustinah. V Porenji so najdaljo proti jugu take skalo pri Ketvig na reki Ruhr, potem gre črta na jugu od Soest pri Lendringen dalje proti Hel-mern Husen, najbolj na jugu pa pri Lipskem. Največa taka blodna skala je v severo-nemški nižavi na grajščini grofa Erbdroste v Holtviku pri Coesfeldu.
Telegrami »Slovencu".
Dunaj, 11. avg. Vojni parnik „Pola" na poti domov od severnega tečaja, dospel je iz Jan-Majen včeraj v Trondhjera in ga na 19. avgusta vže v Hamburgu pričakujejo. Ekspedicija je zdrava in vesela.
Praga, 11. avg. Emin. gsp. kardinal Schwarzenberg, češki metropolit, obhajal bode svojo „zlato mašo". Iz tega namena čestitali so mu: kurija veliko-posestva, peteročleni komite deželnega zbora, češki klub; nemški klub čestital bode jutri.
Umrli so:
6.	avgusta. Frančiška Šupevoc, svečarica, 81 let, slonove ulice št. 3, vnetje pljuč. — Angela Kliš, kotlar-jeva hči, 2 meseca, stari trg štev. 26, črev. katar.
7.	avgusta. Adolf Orenik, barvar, 26 let, božjast.
8.	avgusta. Adolf Armbruster, učit. pripravnik, 21 let, Petrova eesta, tuberkuloza. — Jurij Rozman, zem-ljaka sin, 28 let, na Gradu št. 21, vodenica. — Ljudmila Petaver, 8 dni, Kožne ulice št. 27.
9.	avgusta. Alojzija Rozman, gostija, 74 let, stolni trg št. 21, vročnica. — Katarina Jenko, krojačeva žena, 38 let, Petrova cesta št. 38, jetika. — Lavoslava Vizjak, lončarjeva hči, 13 meseca, Krakovske ulice, božjast.
V bolnišnici:
2. avgusta. Frančiška Zajec, gostija, 54 let, rak v želodci.
6. avgusta. Franee Marolt, posestnik, 42 let, deli-rium tremens.
Eksekutivne dražbe.
17. avg. 1. e. džb. pos. Nikolaj Bahorič iz Dolenc h. št. 10, 449 gl. Črnomelj. — 1. e. džb. Janez Tomec iz Jerneje vasi, 90 gl. Črnomelj. — 1. e. džb. pos. Jcra Kralj iz Vertač. Črnomelj. — Relicitacija pos. Bara Slobodnik iz Bojane, 2251 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Janez Peče iz Rudolfovega, 635 gl. Rudolfovo. — 1. e. džb. Anton Kašič iz Gaberske gore, 300 gl. Race. — 3. e. džb. pos. Gašper Sainsa iz Stare Hrnšice, 3709 gl. Postojna. — 1. e. džb. pos. Peter Vehovce iz Mengša, 1970 gl. Kamnik. — 2. e. džb. pos. France Kopatin iz Šcnt-Vida. Vipava.
20.	avgusta. 3. e. džb. Zapuščina Jožefa Japel v Trnovem v Ljubljani. Ljubljana. — 1. e. džb. pos. Matija Jeraj iz Dvornice, 3239 gl. Kranj.
21.	avgusta. 2. e. džb. Anton Slak iz Repče. Tre-ben. — 1. e. džb. pos. Matej Lukančič iz Loke. Loka. — 1. e. džb. pos. Anton Erjavce iz Boštajna. Rateče. — 1. e. džb. zemljišča pod Pleterje, urb. št. 97, 4220 gld. Kostanjevica.
22.	avgusta. 1. e. džb. Martin Duler iz Karlče, 3470 gl. Kostanjevica. — Relicitacija pos. Marka Juržna
iz Dobravice, 940 gl. Metlika. — 1. e. džb. pos. Jože Skoporc iz Rateč. Rateče. — 2. c. džb. pos. France Vra-nič iz Knigate, 1791 gl. Brdo. — 1. e. džb. zapuščine Karola Dolinarja, 1650 gl. Mokronog.
23.	avgusta. 1. e. džb. pos. Janez Klemene iz Ja-kobovie 4455 gl. Logatec. — 1. e. džb pos. Luka Na-gode iz Ravnika, 5280 gl. Logatec. — 1. e. džb. pos. Miha Godeža iz Jakobovic, 4815 gl. Logatec. — 1. e. džb. pos. Jurij Vidmar iz Rovt, 1890 gl. Logatec.
24.	avgusta. 3. e. džb. pos. Janez Orel mlajši ia Vipavo vlož. št. 422, cenjeno 350 gl. Vipava — 1. e. džb. pos. Jakob Ostank iz Grobeš 1505 gl. 50 kr. Postojna. — 1. e. džb. pos. Martin Simončič iz Boštanja, 1827 gl. Rateče.
Dunajska borza.
10. avgusta.
Papirna renta po 100 gld.	79 gl.		_	kr.
Sreberna „ „ „ .	79		70	
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	99	n	70	
Papirna renta, davka prosta	93	n	50	n>
Ogcrska zlata renta 6%	119	n	85	n
n n 4% •	88		85	ir
„ papirna renta 5%	87	n	30	rt-
Kreditne akcije . . 160 gld.	297	n	10	
Akcije anglo-avstr. banke 120 gld.	110	,n	75	it
„ avstr.-ogerske banke	838	.»	—.	ir
„ Liinderbanke	113		—	
„ avst.-ogor. Lloyda v Trstu	049	n	—	it
„ državne železnice .	318		25	
„ Tramway-društva velj. 170 gl. .	224	n	—	n
Prior. oblig. Ehzabetino zap. železnice	107		60	
„ „ Ferdinandove sov. „	105	n	50	
državno srečke iz 1. 1854 250 gl.	120		50	
4% n n „ „ 1860 500 „	134	t*	90	w ■
Državne srečke iz 1. 1864 100 „	170		50	
» „ „ 1864 50 „	170	n	—	n
Kreditne srečke . . 100 „	173		40	n
Ljubljanske srečke . . 20 „	23	»	—	A
Rudolfovo srečke . . 10 „	21	n	25	
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.	103	n	—	1»
London ......	119		70	
	—		—	It
Ce«. cekini.....	5	n	65	M
Francoski napoleond.	9	n	49	
Nemške marke.....	58		30	„
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 9 gl. 24 kr., — domača 7 gl. 90 kr. — Rž 4 gl. — kr. — Ječmen 4 gl. — kr. — Ajda 5 gl. 20 kr. — Proso 5 gl. 40 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 60 kr.
& sit
Hiša z vrtom, št. 16 na Krakovskem nasipu v Ljubljani, na kteri utegne ostati vknjiženih 3000 gld., je na prodaj. Kupnina znaša 6500 gld., hišna najemščina nese 426 gld. Natančneje — brez posredovalcev (mešetarjev) se pozve na narodnem trgu (v „zvezdi") št. 12 v II. nadstropji vsak dan od 10. do 12. ure.
Najboljši <5>
papir za cigarette
(Francoski izdelek.)
Pred ponarejenjem sc svari.
i Jedino prav jo ta papir, ako je i na vsakem papirji vtisnjeno ime IrŠ LE H0UBL0N in ima vsak karton ^ spodaj stoječo varstveno marko. \J
Prof/- Ju JI rs ve t'
cawl£Y & HENRYfilltinige fsjrikantc!*, PARIŠ