114. .številka. Ljubljana, petek 20. maja. XIV. leto. 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzcmši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati /a a\stro* 0 ge r s k v dežele /a celo leto t'l nI., za pol leta 8 tri., ta. četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., la četrt leta .'i gU\. :;u kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za poiiHanJe tU dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStrina i/.na'a. — Za gospode učitelje mi ljudskih Šolali in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lera 9 gld. f>0 kr., po posti prejemati za četrt leta gold. — Za oznanila m plačuje od četiristopne petit-vrste ii kr., če 8« oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in -I kr.. če se trikrat »11 vedkral tisk:i L>opisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ijubljai.i v Franc Kolmauo\ "j bisi ..gledališka itolba*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v rNarodnej tiskarni0 v Kolnanovej biSi. Narodna ravnopravnost na Primorskem in naučni minister. V Trstn IG. maja. Pri obravnavi budgeta naučnoga ministarstva sta se dr. Vošnjak in dr. Tonkli krepko potezala za obveljavo narodne ravnopravnosti v šolah po slovenskih pokrajinah. „Slovenski Narod" je uže prijavil dotična govora rečenih poslancev po zapisniku 140. seje. A dobro bi bilo, da bi prijavil tudi drugi krajši govor dr. Tonklija iz 148. seje*); ta govor je tem za-nimljivejši, ker naravnost šiha napačne namere in naredbe primorskega namestništva ter zahteva od ministerstva, da konec stori tej ravno na Primorskem tako škodljivej sistemi. Minister Conrad se skuša na vse strani izgovarjati ter zakrivati vladino politiko na Primorji. Uže drug dopisnik jo zadnjič omenil, kako šepava jo ministrova logika glede dveh prcčud-nih imenovanj učiteljev Nemcev na srednjih šolah v Primorji. A neka trditev gospoda ministra je celo napačna. Minister je po stenogra-fičnem zapisniku str. 5291 i rekel: * „da je bil učitelj po nasvetu deželnega šolskega sveta imenovan na gimnaziji v Trstu, ki je bil slučajno hišni učitelj namestnikovih otrok. A ta učitelj je bil od deželnega šolskega sveta za popolnoma sposobnega spoznan — —.u Kolikor besed, toliko pomot, da ne rabim primerne navadne besede. Prvič nij res, da bi bil imenovanega nasvetoval deželni šolski svet. To pa zato nij res, ker ne more nikakor biti res, ker Trst z okolico kot posebna avtonomna deželica še nema posebnega šolskega sveta, kot ga uže leta in leta imata Goriško in Istra. Gospod naučni minister bi moral pač te razmere toliko poznati, da vlada nij hotela potrditi po deželnem zboru tržaškem uže dvakrat sklenono postavo o deželnem šolskem svetu za Trst in okolico. Ker se je ministerstvo vendar balo Trstu in okolici jednako postavo o deželnem šolskem svetu oktroirati ali vsiliti, kot se je to zgodilo na Tirolskem, vladajo v našem šolstvu še zmirom stare razmere. Čudno, prečudno, če res g. naučui minister ne ve, da v Trstu nemarno deželnegu šolskega svetovalstva! Ali se je pa morebiti nalašč toliko motil, da je v državnem zboru laglje utešil razburjene poslance ? Ker tedaj nij deželnega šolskega svetovalstva, to nij moglo na svetovati imenovanega učitelja. Kdo ga je nasvetovel? Samovlastna namestnija, katerej načelnik je ravno g. namestnik Depretis. Prav nabavno je, da je ta nasvetoval svojega hišnega učitelja. Drugo vprašanje pa je, ali je to spodobno, ali je to pravično? Ali nij nezaslišana pristranost, da *) Bode zgodilo se. Urod. so se odbili definitivni zaslužni učitelji in iz vrstni kandidatje, ki po ."> do 8 let suplirajoV — (Jospod namestnik bi to vprašanje pač sam najlaglje s tem rešil, da bi svetu odkril, da je on sam (t. j. namestnik) skrbel za to, da jo prejšnji profesor dobil službo nekje na Dunaj i. Tako je namestnik naredil prostor za svojega hišnega učitelja — služba pa je bila le pro forma razpisana. Ubogi kandidatje so potrosili le mnogo kolekov in mnogo papirja! — Basta. Glede na namestnikov ukaz cesarjevima pozdravljati ali nemški ali francoski, nij pač treba tu odgovarjati. Gospod poslanec Na-bergOJ bi bil nemudoma lehko poučil ministra o resnici rečenoga ukaza; saj je sam bil pri poklanjanji! Politični razgled. V L j iil> ljani 19. maja. V seji drža* rr.".••;« zbora ponedeljek je v budgetnej debati pri točki „justično ministerstvo" parkrat bilo imenovano tudi ime Schmerlingovo, kot predsednika najvišjega sodišča. Pri tej priliki je „liberalni" manjšina zopet jedenkrat posegla po škandalu. Češki poslanec dr. Vaša ty je govoril o žalostnem poglavji jezikovne ravnopravnosti pri nas v Avstriji ter je S c h m e r 1 i n g a imenoval zarad njegovega postopanja v jezikovnem vprašanji vladi sovražnega fanatičnega sodnika. Zato je predsednik ta izraz grajal kot neparlamentarni naglašajoč neodvisnost sodnikov in Schmerlinga. Poslanec dr. Trojan odgovarja na to opazko predsednikovo, da ima državni zbor pravico gledati na to, če državni organi, tedaj tudi sodniki, izpolnjujejo svojo dolžnost. Samo cesarja se ne sme kritizirati. Dr. Trojan je očital, da najvišje sodišče no spoštuje niti svojega lastnega statuta. „Tuđi najvišje sodišče in njega predsednik so pod postavami in § 47 s. inštr. pravi: „Vse sodnijske osobe imajo si svoje življenje tako urediti v uradu in zunaj njega ter se tako vesti, da se ne omaje zaupanje v njib pravičnost. Ne spodobi se tedaj prav predsedniku najvišjega sodišča, da je tudi strankarski vodja ..." Na levici je pa tedaj nastal velik hrup, desnica je ploskala, Pacher na levici zakriči: ,,To je nesramno." Na opomin Trojana je predsednik dr. Smolka poklical prevročekrvnega nemškega liberalca Pacherja k redu. .lustični minister dr. Pražak je obetal, da bode justično ministerstvo vse storilo, da se izvrši narodnostna ravnopravnost. Cesarjevič Rutlolf je sč soprogo včeraj odpotoval v Pešto. V Prago pride sredo dne 25. t. m. popoludne. Kakor lačni volkovi padajo ustavoverski listi nad vladino predlogo glede čoAkejsa vseučilišča. Nemce poskušajo ščuvati z vznemirjevanjem, da namerava vlada nemško vseučilišče v Pragi zatreti in iz Češke ven potisniti. Bolj pametno piše „Prcsse**. Ta pravi: „Kakor se v življenji ne moreta obe narodnosti na Češkem popolnem ločiti, tako imajo tudi profesorji dvojne univerziteti dolžnost, da se razumejo. Morebiti bodo dali drugim državljanom vzgled, kako je to mogoče -toriti". Kako naši nomSko-liboraliii Abrahamovi potomci pišejo o ruskih razmerah, kaže naj sledeči elegantni slog „N'eue freie Presse", kateri navedemo za denes brez komentara. Rečeni list piše J Lofifl Melikova je VTgel ortodoksni Pobedonoszev in panslavistič-na drulial Ignatjevov, Katkovov, Aksakovov se kričo zbera okolo novega carja. Ti panslavisti nijso politiki po evropskih mislili, kajti njih cilj je slovanska sebičnost, podjarmljenja* s6 silo vsega Slovanstva pod gospodarstvo moskovskega starorusovstva. Ignatjev na mestu Loris Melikova I Oče vseh lažij, brezvestni raz-diralec Turčije, hlinljivi propovedovalec osvobojen ja balkanskih kristijanov. prouzroeitelj san-štefanske pogodbe, ta vlada zdaj v liusiji! Kaj se k temu poreče na Dunaji in v Berlinu? Ta prememba je nevarna Nemčiji in Avstriji. Nikolaj Pavlovič Ignatjev je one baze človek, katere imenujemo „h o m o m e n d a x" (lažnjivec). V ii it ii j«1) države. V l*rtc»rI»urR;u so ujeli zopet več nihi-listov. Mej temi je nekov S uhanov, pomorski lejtenant ter ndjutant policajskega ministra liaronova. On je bil navzočen tudi pri usmrtenji napastnikov. .lese Helfmanova ga je i/poznala. S u lian o v se je udeleževal tudi podkopa v sadovnej ulici. Njegova sestra je žena Kobozevomu, ki je imel sirarsko proda-jalnico v sadovnej ulici, od kodni* je Sel pod-kop. So Suhanovim sta bila še druga dva lej-tenanta, tovariša mu nihilistiška. V IliiHC'iiku izhajajoči časopis „111 ga-rin" čudno mirno piše o bolgarskega kneza postopanji. On pravi, da hoče knez najboljše za ljudstvo, katero mora kneza podpirati. — Videli bomo, kako bode narodno sobranje smatralo stvar. (Sraka vlada se je pritožila pri evropskih poslanikih v Carigradu, da Turčija še nadalje zbira vojake v Tesaliji. Posla "Tki so odgovorili, da jim je porta zagotovila, da odkar je sprejeta nova meja nij poslala nič več vojakov v TesMijo. Dne IG. t. m. pa se je grška vlada pritožila, d?. Turčija zavlačuje, predanje novega ozemlja Grškej, katera se bode smatrala neobvezano, če se jej novo ozemlje krmilu ne izroči. Poslaniki so odgovorili, da je porta za 17, dan t. m. obljubi'a predložiti jim pogodbeni zakon. Iz Carigrada se javlja 1H. t. m. da je Mi dna t paša pribežal k franeoskemu konzulu v Smirni a ta je dobil ukaz, da mu mora pribežališče odreči. Isti ukaz so dobili vsi zastopniki drugih vlastij. Midhat paši se je namreč dokazalo, da seje udeležil umora s u 11 a n a A b d u 1 A z i z a, ter je zdaj odstfl V-Ijen kot glavni guverner v Smirni. Na njega mesto je sultan poslal Ali pašo. Kolikor Be spo-minamo, je bil doslej zmirom dunajskej „N. fr. Presse" Midhat paša vzor liberalnosti. V lMverpoolu je nekdo Ki. t. m. o polunoči vrgel v osrednjo pisarno tamošnje policije z dinamitom nabito cev, ki se je rasporila in zdrobila veliko okenj. Človek nij bil nobeden ranjen. ■talija je so svojo skrivno in dvoru/no politiko doslej malo še dosegla. A tako je še mali »kl; uh.-' i !... k * ko r z iiij >e svojim pni- se : r •»* i i popolnoma preziraiieinu Slovencu in to logoti. naj 88 / Mirom na i u u i s k o - fr u n j„Mi popoCiteljst vom Taaflejevim. ceskn pogodbo skln-M evropski kiinirrvH.j ppiraie se na navedene ruzm re, opozo Ni ta nr-dlo" j-* knez Bi-anai k takn-N- odu«-' ... ■ ■ > i* ' , i ., m jem vse gg. tovariše in som učenike, osobito von!: Ja< snu KOper vsako vmešavanje •' 00 • \l..>:ij \ f-am-osko tunisko vprašanje. ka.fi to mlaj V. naj pri vsakej priliki, najbolje pa pri vprašali-* nič v» č ne postoji, ker sta ie oho okrajn-h učiteljskih konferencah doktzujejo, stranki u V sami uredili. J;\'. Mi v«m, kako k&ko teško jih K taft 6, stopi T ži v javnost, pri bo!., drage vlasti, ki solini |M>.lr»i^:tl^ bor j pouku ker no morejo svojih teško pridohlje- li n k»» nouoitbo. stvar smitr.il'. « VI (Duron ... ... , ' . ... 'V ' " ,,, ' u i n m» i 11 • i n!" sl V1M iaostij v epej milej nasčmi izraze- Keudell, iitMiHM zastopnik v nvmu) b-riko , , uže a j povesiti it.tUjniisk-j vladi, rta Nemčija j vati, niti najpotrebnejše slovenske terminologe 1,1 bil« zatopiiua na lakeitl kongresu. ; gije s<1 posluževal. Gledimo, da skoraj vsi sinki bi FnniCiji h"tel odbiti ono, kar si je pra ! v,Mtski okraji pošljemo peticije do državnega vi0|MSJ. Hcl nlovoii«*fc Št»JerJ<« 14 muJM. [Uv. dop.] Ministerstvo za nauk in bogočastj« je sedaj dovolilo, da se smejo nekateri, nižje vrste bi rekel, predmeti prednašati slovenski na slovenskih ljubljanskih učiteljiščih. Iz nenadilo nas je, da smo za vse prevelike muke in tfške. borbe dobili le najmanjšo drobtinico od bogato obložene mize družili narodov. Pa golobinja narava prepotrpežljivega Slovenca se zadovolji tudi z najmanjšim vspehom, toda kje so ostale diuge od Slovencev večinoma vzdr-žavane in obiskavane srednje šole in kje osobito vedno mačehovsko omišljeno mariborsko učiteljsko izobraževališče ? Ali mpr na Štajerskem nij Slovencev? Ali ti ne plačujejo vedno premnogo vsakojakih dač ? In če prebivajo na Štajerskem Slovenci, kar bode letošnje števi-Ijcnje ljudstva, če ravno nepravično, gotovo potrdilo, ali morebiti tem nij narodno, naravno in po pedagogičnih nazorih naobraženih učiteljev treba? A da v to izobraževališče pohajajo večinoma gojenci slovenske krvi, hočem dokazati se številkami in podatki, katere sem si pred kratkim od zanesljive strani pridobil in za kar tukaj dotičniku javno srčno hvalo izrekam. Na mariborskem učiteljišči so trije vad-niški razredi s tremi slovenščine zmožnimi uči -telji, potem jeden pripravniški tečaj, katerega obiskuje 17 slovenskih in 15 nemških gojencev. Nad 40 vrlih slovenskih mladeničev so izbacnili, ker nemščine zmožni nijso bili. — V prvem letu učiteljišča je 27 Slovencev, 14 Nemcev; v drugem letu 21 Slovencev, 9 Nemcev; v tretjem letu 23 Slovencev, 14 Nemcev; v četrtem letu 2G Slovencev, 8 Nemcev. Vsi predmeti se v pripravnem tečaji in v vseh štirih letih učiteljišča prednašajo jedino le v nemškem jeziku, izvzemši nekoliko uric na teden iz slovenščine. Slovenščina se poučuje v pripravnem tečaji po tri ure na teden; v prvem letu so 3 slovenske učne ure, 4 nemške; v drugem letu 3 slovenske, 4 nemške; v tretjem letu 3 slovenske, 4 nemške; v četrtem 2 slovenski, 4 nemške. Profesorjev je 7, slovenščine zmožna 2. Bodoči učitelji nu-obražujejo se, kakor bi bilo to izobraževališče namenjeno jedino za naša ponemčena mesta, le za same Nemce, čeravno imajo naši Nemci v Gradci dve učiteljišči, a na mariborskem se naščine nevešči vsiljujejo v slovenske ure, boječ se, da na nemškem Štajerskem zaradi preobilice vmeščenih učiteljev tako lehko službe ne dobodo. Pouk iz slovenščine na ta način mnogo trpi ter se slovenskim gojencem na škodo zanemarja in zamuja. Kako slabo se tam slovenščina prednaša, je itak uže dovolj znano. Navedeni podatki svedočijo dovolj, kaka krivica vi j.: ti ne more. Torej delajmo složno, združe nimi močmi In če si pomagamo sami, pomore nam Bog! 'M. Vip«. v*«t'—.»» 12. maja. [Izv. dop.j Pred nekaj leti imelo se je v Št. V du poroditi čitalnično društvo a umrlo je še pred porodom; lani bi se bilo zopet v življenje obudilo ali zmanjkalo je doličnim osnovateljeiu — dubre volje. — Ako se pa pomisli, da obstoje v Poddragi in na Slapu enaka društva uže dolgo, je pač žalostno, da je Št. Vidska veliko veča občina brez društva, tembolj, ker šteje toliko inteligenc^, katera se ve da zarad čitanja časnikov ne bi društva potrebovala, ker ima uže tako vsak svoje časnike — toda vse ljudstvo, ki ga je poznalo, italalo, se je poka/ lo pri njegovem slovesnem pogreba 11. t. ni., kukeršne^a v Podčetrtku ie nij bilo in dolgo ne bode. Lahka mu zemljica! F. S. rMj llloK 11. maja. [Izv. dop.] V ponedeljek 9. t. m. bile so v;tsi nese županije — Novavas. Fara i. t. d. lepo s cesarskimi in slovenskimi zastavami oklnčane. Pred županijskim uradom sta dva maja vsak čez 17 me-visok proti nebu kipela, na njih pa po pet metrov dolge cesarske zastave vihrale. Ob 1. uri popoludne |e 101 strel iz možnarjev celi okolici naznanil, da se slovesnost pričenja. Na večer bile so hiše vkljub neugodnemu vremenu z lanipijoni razsvetljene in zastavami okincane. Poleg županijske pisarne sta se posebno odlikovali hiši gg. Janeza Modica in L^vriča pa žandai merijska postaja. Ob pol 8. uri zvečer je razsvetlil na bližnjem vrhunci pri Novej vasi velikansk kres celo okolico, možnarji so neprenehoma pokali, mnogobarven bengalični ognji in raketi so se vžigali. Pozneje se je velika množica ljudstva v lepo okinčanih prostorih Modičevti gostilnice zbrala, kjer so se vrstile razne veselice. Posebno nam je ustregel g. L. M. se svojim lepim govorom, razla-gajočim pomen svečanosti na slavo visokima zaročencema, katerima je ljudstvo z gromečimi živio-klici nazdravljalo. Dalje se je napivalo sram mejo povedati: podpirajoče se zmirom ptfBalavnej našej cesarskej hiši, čestitomu go- prevefi nemški nam protivni in nas sramoteči Časniki, namesto domačih narodnih; a treba je društva, ka se da za majhen denar prilika kmetskim ljudem, da 51 taj o ter se izobražujejo. Torej, gospodje v Št. Vidu, ki uživate zaupanje občinarjev, lotite, se energičneje ustanovljenja bralnega društvu: „v tretje velja", pravi naš pregovor. V društvu bomo lehko tudi kakšno veselo zabavno uro vžili, posebno ker imamo tak izvrsten, sloveč pevski zbor, j katerega je ondan v „Slovenskemu Narodu" nekdq z Vipavskega omenil a jaz samo to i spodu deželnemu predsedniku, g. okrajnemu glavarju in našemu vrlemu županu. Vtorek 10. maja se je ves občinski odbor v županijskom uradu zbral in odtod skupno v farno cerkev k slovesnej službej božji podal, katero je poveličavalo lepo ubrano možko petje. Po maši sta se v županijskem uradu odkrili krasni podobi cosarjeviča Rudolfa in Štefanije, kateri bosta lepšali stene v vedni spomin. Po skupnem obedu se je množica radovala še do poznega večera. Novovaški. ■z K.o»<;»«ijovieo 12. maja. [Izv. onemu dopisu o naših pevcih pristavim: da! dopis.] Naša meščanska straža je bila cesar- vsak kdor jih je slišal velikonočne praznike slovesno 3V. mašo pod vodstvom g. Komelja iz Gorice peti, mora priznati, da takega petja še nij bilo v našej farnej cerkvi. Bilo je res izborno. Iz imarja na slovenskem Štajerskem 14. maju. [Izv. dop ] Spolniti imam denes žalostno dolžnost. Nemila smrt nam je 11. t. m. prav naglo pograbila dragega, zaslu ženega poštenjaka Juriju Boheimu, n olučitelja v Podčetrtku! Bolezen ga nij dolgo muMla. Rajnik je bil rojen 3. aprila 1807 pri sv. Mar tinu pri Slovenjemgradci, doživel je torej lepo število 74 let. Učiteljevati je začel 1. pro sinca 1825 in stopil je v zasluženi pokoj pred dvema letoma; torej celih 54 let se je trudil za našo mladino in baje nad 42 let v Pod četrtku. Za njegove velike zasluge na šolskem polji bil je leta 1875 od našega pres. cesarja odlikovan m'1 zlatim križem s krono. V šoli je vselej zadostoval, poleg tega pa je pospeševal tudi vselej občekoristno prizadevanje. Kakor človek sploh je bil blaga duša, odkritega značaja, pa visokih nazorov, kar se mu je večkrat oporekalo. Učiteljski stan bil mu je nad vse. V družini je bil zvest soprog in skrben oče! Mož, ki je 54 let slovensko mladino učil in ima mej svojimi učenci lepo število tacih, ki po daljših višjih študijah lepa mesta zavzemajo v človeškej družbi mej Slovenci in drugod, mož ki je bil marsikateremu povod, da je prišel v latinske in dalje šole, imel je gotovo veliko zaslug. Da je rajnika jeviču pismeno čestitala, za kar je včeraj prejela njega telegrafično zahvalo. Tukajšnjej svečanosti je deževno vreme nagajalo. Začelo je deževati ravno ob razsvetljavi; vendar je bilo razsvetljeno vse, tudi zastuve so vihrale raz hiš; najbolj sta se odlikovali hiši gospoda župana in g. Franceta Bučarja. C. k. gozdno oskrbništvo tukajšnje graščine je dalo v spomin cesarjevičeve poroke na. primernem holmci zasaditi tri lipe; tam bi se bila imela vršiti ve^ černa veselica s spuščanjem raketov, pa dež jo je preprečil. Le raketi so švigali v zrak in možnarji pokali. Vtorek se je zbralo k sv. maši nenavadno veliko ljudstva, vse uradništvo, občinski zastop, šolska mladina in uniformirana meščanska straža, katera jako pripomore v povzdigo vsake naše svečanosti. Po maši se je vse zbralo v šoli, kjer so otroci pred lepo ovenčanimi podobami presvitlega cesarja in zaročencev deklamovali primerne pesnice in pred podobi dva cvetlična Šopka položili. Po dobroti gg. uradnikov, duhovenstva, nekaterih meščanov in blage gospe Tomšičeve je bilo moč obdariti 160 otrok s knjižico „CesarjeviČ Rudolf in s kruhom. Gotovo ne bodo otroci pozabili dne 10. maja, pa tudi ne svojih dobrotnikov in prijateljev, ki pri vsakej priliki Bežejo v žep, če gre za to, storiti šolskej mladini veselje; ne glede na to, da se jim včasi od neke strani dobrotljivost s preziranjem in nehvaležnostjo vrača. Gotova reč je, da ko bi gospodje uradniki ne bili tako dobrotni kakor so, bi se tukaj nikdar ne moglo šolskej mla- dini n«>beno veselje napraviti. Torej slava jim katerega je blaga gospa baronovka Hakelberg j bilo mogoče podnHiti. D rt« IO, aviraml nas Vtorek zvečer so se napolnili vsi prostori go-stilnice pri g. J. Kuntaričl, kjer je imela skupno večerjo mestna straža, drugo meščanstvo in aradništvo. Vse je bilo prav dobre volje, kakor da bi bili res na svatbi. Da so se vrstile razae napitnice na presvitlo cesarsko rodbino, se razume. Pri tej imenitnej slavnosti se je pa tudi nekaj prigodilo, kar meni in mnogemu drugemu celo nič ne dopada. Gospod Ivan Kalin, predsednik tukajšnjega šolskega sveta, je želel, da bi se v vedni spomin poroke cesir-jeviča Rudolfa kupil šoli primeren vrt, kate rega re.s silno potrebujemo. Pričel se je zato dogovarjati z mestnim zastopom, da bi ta prodal Šoli neko prav prilično parcelo mestnega pašnika, ki mestu celo nič ne koristi, (če to nij mar korist, da živina dan na dan po tem pašniku strada, ter da se redi na njem žlahtno trnje, po katerem v jeseni mesarji kozle pasejo) in podoba je bila, da se bo vse dobro izvršilo, ker je bil za ta nakup ves krajni Šolski svet. Ali zmotili smo se! Patrijotizem nekaterih mož je tu splaval po Krki in naša Šola bo še za naprej brez vrta v očitno sramoto nekate rih, ki vsemu dobremu nasprotujejo. Zakaj se pri nas vedno nasprotuje toliko koristnej napravi, kakor je dobro urejeni šolski vrt, bom povedal drug pot, ko bo imel „Slovenski Narodu več prostora, jaz pa več časa. Iz IjozIc v vipavskej dolini 11. maja. [Izv. dop.] Včeraj na slavni dim poroke našega cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije napravili smo tudi mi primerno veselico. Vrh tega, da je bila zjutraj slovesna sv. maša 8 streljanjem napravili so naši radodarni rodo ljubi šolskim otrokom popoludne veselico, pri katerej so se vsi šolarčki dobro pogostili, rnej tem pa tudi kratkočasili z nedolžnimi igrami. Tudi odraslim ljudem bilo je veselje videti, kako so otroci po končanem slavnostnem govoru našega gospoda duhovnika in po petju v šoli, katerega se je vdelcžilo več gospode iz bližnjega Št. Vida, navdušeno korakali po dva in dva, fantiči s šopki za klobuki na sosedovo trato, kjer se je imela prava otročja veselica vršiti. Kres na Nanosu zažgal se bode zarad •slabega vremena še le v soboto. V imenu šolske mladine se vsem dobrot nikom, ki so k veselici kaj pripomogli najto plejše zahvalim, posebno onim štirim gospodom kateri so s svojo radodarnostjo pokazali, da jim nij za petak, če velja čast presvitlej cesarskej rodbini in veselje šolskej mladini. Iz Št. Pavla v savinjskej dolini 11. maja. [Izv. dop.] Slavnost poroke cesarje viča Rudolfa in Štefanije smo mi tako-le ob hajali: Dne 9. maja zvečer, kljubu deževnemu vremenu, so na bližnjih gričih vzplamteli kre sovi in Št. Pavel bil je razsvetljen. Dne 10. maja zjutraj ob polu petih svirala je domača godba budnico, obhojevaje ves kraj. Ob 8. uri bila je slavnostna sv. maša, ki jo je opravljal če stiti naš novi gospod župnik, učenci so peli pristojne pesni, godba je zaigrala cesarsko pesen. Po maši so se zbrali učenci vseh treh razredov skupaj v ovenčanej sobi prvega raz reda, kjer so zapeli vsi ono lepo od g. A. Ne dveda zloženo pesen v slavnost poroke cesar jeviča. Po petji govoril je g. nadučitelj Vidic dnevu primeren govor, za katerim se je končno pela cesarska pesen. Papoludne ob 2. uri po dala se je zbrana šolska mladež, gg. učitelj in drugi šolski prijatelji, spremljani od domače godbe in zastavami na krasno ozaljšani prostor po.d zelo prostorni kozolec prebolske graščine, \ drage volje za veselico prepustila in sama bo- zopet godba iz spanja. Slovesne sv. m i4h u I« g**to ovenčati ukazala, razen tega pa še šolskej mladeži podarila mnogo jedi; drugo, česar je še treba bilo, je preskrbel krajni šolski svet. Mej gostijo se je igralo, plesalo in prepevalo; ob pol 7. uri zvečer je bila veselica, katero so obiskali vsi odlični gospodje in gospe, tudi gg. duhovniki, končala se je v najlepšem redu. Za vse blagodušne darove, ki so omogočili to lepo šolsko veselico, vsem dobrotnikom bodi izrečena lepa zahvala. ■ z Ptuju 12 maja. [Izv. dop.] Slavnostna beseda v ptujskej čitalnici dne* 8. maja v proslavo poroke Nj. visokosti Rudolfa in Štefanije je bila velikanska in pravi izraz lojalnosti Slovencev proti našej dinastiji. Mnogobrojno število ljudstva iz okolice, najbolj distingvirano prebivalstvo mestno, kakor višji uradniki, profesorji odvetniki, beležniki, duhovniki, meščani itd., so napolnili zalo okineaue dvorane. Godba je svirala pod izvrstnim vodstvom g. Stokelna najprej cesarsko pesen, katero je občinstvo stoje poslušalo, potem slavjanske in druge pesni; pevci čitalnični so izvrstno popevali „Mili kraj1-*, „Strunam", „Jadrausko morje" itd. Posebno se je v pevskem programu zopet odlikoval g. dr. Ferjančič, ki je se svojim milim glasom uže davno ljubljenec občinstva. Najimenitnejši del celega večera pa je bil slavnostni govor g. dr. Ferjančiča. V izbranih besedah, stvari in govornika vrednej obliki je razvil, iako lojalno slovenski narod misli in čuti za našo dinastijo, in če kedaj, je bilo tu geslo na pravem mestu: rhrast se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane" Prostor lista ne pripušča, da bi priobčili ves izborni govor od besede do besede, naj torej navedemo samo sledeči odlomek : „Viribus unitis !" zapisal si je naš vladar na prapor, pod katerim vodi svoje narode, de-viso Justitia regnorum fundamentum" prevzel je od svojih slavnih prednikov, katera kaže, da v njegovej državi pred boginjo pravice nij azlike mej ubogim in bogatim, mej mogočnim in slabim. Z enako ljubeznijo, z enako pravičnostjo objema naš svitli cesar narode svoje obširne države, z enako milostjo, z enako naklonjenostjo udan je svojim podložnim. In če nesreča zadene deželo, kraj, mesto ali vas, nij ga vladarja, ki bi s tako blagim čutom tolažil unesrećene, s tako darežljivo roko pomoč mej nje razsipal. Naj bi ne bili narodi takemu vladarju z ljubeznijo vdani, naj bi se ne veselili ž njim, nuj bi ne napeli najboljših sil, da to veselje povišajo! Po pravici smejo nas tuji narodi zavidati za vladarja, ki si je znal po svojej pravičnosti, plemenitosti, darežljivosti in po svojem rahločutji nevenljivo ljubezen svojih podložnih pridobiti. — In njegov naslednik pokazal se je vrednega svojega presvetlega očeta, tr-njev pot učenja dokončal je se sijajnimi uspehi, učil se je spoznavati svoje narode, njihove potrebe in pridobival si znanje njihovih jezikov. Bistri njegov um zasijal je na stro-kovnjaškem polji in pridobil si priznanje učenjakov. Po pravici se zanašajo avstrijski narodi, da bode po poti pravičnosti, zmernosti, in modrosti hodil, po katerem si je njegov svitli oče srca svojih državljanov prikupil." ■ z Relcheiiburgfa, 11. maja. [Izv. dop.] Proslavljenje cesarjevičeve poroke se je tudi v našem tržiči (šteje 526 prebivalcev) dostojno obhajalo. Vkljub dežja na večer 9. t. m. razobesile so se zastave in mej stre ljanjem svirala je domača godba po trgu. A na Mohorskej gori pripravljenih grmad nij ležila so se občinska zastopništva iz cele do 7000 duš broječe župnije, krajni šolska »veto. val.stvi vseh treh šol v fari, šolarji domači, it Blanice in od sv. Antonu se svojim ucitelj-stvoni, graščak in nenavadno velika množica ljudi. Po božjej službi poda se šolska mladina iz cele fare (nad 400 otrok), spremljani od gode'v v šolo, kjer jej je g. nad uči te j v pričo mnogih gostov: županov, krajnili šolskih nadzornikov učiteljev itd. v daljšem govoru razložil pomen dneva. Končno se je zapela cesarska pesem in 150 knjižic „Cesurjevič Rudolf* razdelilo si je mej reichenburške šolarje. Šolarji obeh vnanjih enorazrednic imeli so skupni zajutrek v dveh trških gostilnicah. — Pioti večeru zbralo se je na že'jo občinskega odbora več odličnega občinstva v prostorih se zastavami okinčane Schmidtov^ gostil niče v nadaljevanje slavnosti. Zastopane so bile občine, častita duhovščina, učite!jstvo in tržanstvo. Primerne napitnice, spremljane od godbe in pokanje možnarjev so bile sprejete z največjo navdušenostjo. Naj bo tukaj še omenjeno, da preide 8 15. dnem t. m. naš krasno ležeč gornji grad v katerem so nekdaj gospodovali slavni grofje Rtichenburski, iz rok zdanjega lastnika bari na Esebeeka v last iz Francoskega došlih redovnikov, kateri so grad uže prekr tili v „baino-stan trapistov Marija odrešenje.41 H Kra»ia 12.maja. [Izv. dop.] Dne 12. t. m. je zborovalo komensko - sežansko učiteljsko društvo v Sežani v šolskej sobani v sledečem redu: I. Pozdrav in nagovor g. predsednika. 2. O izreki „1" v ljudskoj šoli, govoril A. Vrtovec, učitelj v Dolini. 3. So li premije v ljudskej šoli koristne ali ne, govoril c. kr. okrajni šolski nadzornik Vodopivec. 4. Kakšen naj bo tednik in kako naj se ga spisuje, govoril A. Leban, ntidučitelj v Komnu. 5. Določitev prihodnjega zborovanja in refer..tov. G. predsednik pozdravi veliko število nav-zočnih učiteljev in učiteljic, se spomni smrti Leopold Cvekove, poroke Nj. visokosti nastol-nika Rudolfa in princesinje Štefani>, kar se s trikratnnim živio odobri ter glavarju naznani. Največjo pozornost in živahnost je vzbudil govornik o izreki „1". Na podlagi staroslo-venščine, denašnje \judske izreke in na podlagi najznamenitejših jezikoslovcev in veljavnih naših možakov, kakor Kopitarja, Murka, Metelka, Dainka, Gutsmanna, Jarnika, Malavašiča, Vodnika, Ravnikarja, Kurelca itd., utemeljeval in dokazal je opravičeno zreko „\%i. Na to nam je pokazal, kako različno se „1" v ružnih krajih slovenskega sveta izgovarja ter da bi se morali zaradi jedinstva v šoli jedne izreke poprijeti. V III. oddelku nas je opozoril govornik na mnogo napak v pojemih vsled izreke „1" kot „uu in v IV. oddelku pokazal nam je g. A. V. jedino, najboljšo in najkrajšo pot vsled izreke „1" kot „1", ki dovede mladino do pravopisa v ljudskej šoli, ki je tako potrebeu za prihodnje praktično živenje ter sklene svoj referat z Vodnikom: BMi učeniki pa jim berimo v šoli in velevajmo brati tako, kakor ima glas vsaka črka sama na sebi, da jih bodo vedeli pisati in da se ob euem lepega jezika in pravopisa navadijo". Temu je ugovarjal jedino g. Vodopivec. Njegovi protidokazi pa so bili tako plitvi, da so jih govornik in drugi učitelji kar na mah pobili. „L" se je sprejel z ogromno večino. Celo 50 let in še bolj stari učitelji so bili za tako potrebno vpeljavo nl" v ljudsko šolo. Na to prebere g. Vodopivec svoj referat ter prepriča učitelje, da premije mjso primerne v ljudskej šoli, pač pa obdarjenje. G. Anton Leban, kakor tudi gosp. Vodopivec sta nam slikala na šolskej deski tednike. O tem se bode še govoilo v prihodnjem zborovanji, ki bode meseca avgusta t. 1. o priliki okrajne konference v Sežani. Dao nij še določen. Za prihodnje zborovanje so se oglasili kot govorniki: g. Vodopivec o zemljepisu v okraji, g. Kante o zgodovini v ljudskej soli in g. And. Vrtovec o polglasuem e, namenivniku in nedoločniku v ljudskej šoli. H koncu je gosp. predsednik ugovarjal, da bi bil on, kakor ga nekateri obdolžujejo, nemčur. Odločno je vskliknil: Jaz sem Slovan z dušo in teloin, tako tudi društvo narodno, društvo, ki se od dne do dne množi, ki vrlo napreduje. Zborovanje je trajalo 4 ure. Ob 2. uri popoludne smo imeli skupni obed. Tu smo se razgovarjali, peli ter napivali. Težko smo se ločili a upanje nas je navdajalo, da se zopet kmalu vidimo, v kar pomozi Bog! Dostavek uredništva. Došlo nam je o istem zborovanju še od druzega dopisnika soglasno poročilo, ko je bil ta dopis uže stavljen. Telegram »Slovenskemu Narodu". Na Dunaji 19. maja. Budget in finančna postava za 1881. leto sta bila v denašnjej seji sprejeta v drugem branji. Deželni predsednik Winkler je davi prišel na Dunaj. Domače stvari. — (Volitve v trgovinsko in obrtno zbornico.) Še le ob 8. uri je bil v sredo večer končan škrutinij glasovnic in proglašen podrobni resultat volitev, ki ga tu kolikor moči natanko podajemo svojim čest. čitateljem. V trgovinskem odseku se je od 850 volilcev volitve udeležilo 320, t. j. skoro 90 (89 85) %. Mej temi 320 glasovnicami je bila 1 prazna, 2 pa nepravilni, od ostalih 317 so dobili naši kandidatje: nasprotni: Košar. ... 179 Dreo .... 145 Petričič ... 178 Treun ... 144 Souvan Fr. . . 177 Maver . . . 142 Perdan . . . 175 Biirger . . . 141 Hren .... 174 Luckmann Josip 140 Sajavec . . . 168 Maurer II. . . 137 glnsov; od polovičarskih glasovnic, katerih so n --teli 21, jo prišlo na naše kandidate 61, na nasprotne 63 glasov. Za obrtnega odseka tretji razdelek, v katerem je po odbitih 16 5 giasovnicsih, ki so bile ali dvakrat napisane ali ki jih nij bilo moči izročiti, imelo volilno pravico 4446 obrtnikov, je bilo oddanih 2 8 8 1 glasovnic t. j. dobrih 64 (04.79) °/0; vmes so bili 4 prazni, 5 jih je prišlo prepozno in 119 nepravilnih, večinoma tacih, na katerih so bile podpisane same upravičene ženske brez poslovodje, je komisija zavrgla. Na ostalih 2753 glasovnicah so imeli glasovi, Anton Globočnik je dobil 3 glasove, Josip Globočnik pa 1 glas. — („Sokol") ima soboto zvečer v čital-ničnej restavraciji svoj „jour fx" z jako zanimivim programom, kakor se nam poroča. — (Dohodek slavnostnega koncerta v gledišči), katerega je priredilo fil-harmonično društvo 10. t. m., broji 397 gld. :»0 kr. Stroški so vzeli 20o gld. 50 kr., ostalo tedaj 191 gld. 80 kr., katere dobita učiteljsko izobraževališče in Elizabetina bolnica za otroke. — (Društvo „Triglav" v Gradci) ima v soboto 21. maja redno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Čita se zapisnik. 2. Poročilo deputacije pri c. kr. namestniku o priliki Nj. veličanstev cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanije. 3. Poročilo revizorjev. 4. Kri-tikujeta predavanje g. Vidoviča gg. Flis in Seidl. i. Posameznosti. Mej posameznimi točkami petje. Lokal: „Alte Bierquellea I. nadstropje št. 5. Začetek ob 8. uri. Gosti dobro došli. — (Duhovenske spremembe) v tržaško-koprskej škofiji, č. g. Ivan Bastian, katehet na dekliški šoli je imenovan kuratom v tržaškje siromašnici. — G. Jakop Cavalli, katehet pri Revoltelovi meščanski šoli, mu je namestnik. — G. Nik. Žic, mladomašnik gre za kaplan.: v Tinjan. — G. Mih. Dobrave, začasno v pokoju, gre za kaplana v Sežano. — (Nesreča.) Na Staradi pri Podgradu je ustrelil v četrtek dvanajstletni deček enoliko let imejočega vrstnika po neprevidnosti, ker sta se s puško igrala. Strelno orodje nij za otroke, naj se jim tedaj povsod skriva, da se ne bodo godile take nesreče. — (G.Andrej Vrtovec,) istersk narodni učitelj namerja v kratkem izdati malo delce o izgovarjanji črk „lu in „v" v ljudskej šoli in o njiju važnosti glede pravopisa. Pri tej priliki omenjamo, da smo o tej stvari prejeli tudi mi daljši dopis, katerega pa ne mislimo priobčiti, ker po našem mnenji spadajo take razprave v strogo šolske liste. strašni zločin: Ponedeljek zvečer, malo pred 8. uro oglasila se je pri tamošnjem radsod-niku žena nekega meščana, Ulmerja, ter mu rekla, da je svoje štiri otroke se sekiro pobila, iz usmiljenja, naj se zgodi žnjo, kar hoče. In res! Komisija, ki je šla preiskavat, našla je v krvi ležeče vse štiri otroke, dva dečka in dve deklici, vsem je bila glava preklana. Pravi se, da je mati otroke vprašala, če sme to storiti in otroci da so jej dovolili, pokleknili in molili, predno da je grozovita mati izvršila zločinstvo. * (Otrok otroka umoril.) V Dorpu pri Selingenu je dvanajstletni šolar zaklal petnajst let starega svojega tovariša. * (Prebivalstvo ogerskh mest.) Mesto Pešta ima 360.000 prebivalcev, Vasar-hcly 74.000, Debrečin o 1.359, Segedin 50.983, Požunj (Pressburg) 48.284, Therisiopel 61.655, Kečkemet 46.000, Arad 35.700, Kolosvar 28.870, Košice 26.420, Alba 25.500, Temešvar 33.900, Vršeč 23.000, Zombor 25.000, Veliki Varadin 31.400, Fiinfkirchen 28.700, Novisad 31.300. Prebivalstvo v mestih se je pomnožilo, na deželi pa zmanjšalo. Največ se je skrčilo prebivalstvo v rumunskih okrajih, najbrž so Be mnogi v rumunsko kraljevstvo preselili. Ttifct. 17. maja: Pri Slount Grubor iz Kočevja. — Muschal iz Celovca. — pl. Oseh iz Pariza. — Goldinann z Dunaja. — "VVollcrt iz Trsta. — IIrvay iz Brna. — Natancki z Dunaja. Pri Malici i Spitzes iz Ptuja — Vovk iz Borovnice. — Bergstein iz Prage. — Stohandl, Siegel iz Brna. naši kandidatje: nasprotni: Dr. Poklukar . 2407 Ahčin. . . . 260 Peterca. . . 2407 Bil i na. . . . 258 Klein . . . 2405 Korn . . . . 258 Sark . . . 2403 lludholzer . . 257 Ribič . . . 2403 llansel . . . 257 Žitnik . . . 2402 Detter . . . 252 Škrbinec . . 2401 Stadler . . . 252 glasov. V rudarskem ali drugem razdelku obrtnega odseka je od 31 opravičenih volilcev volilo 23. Izvoljen je grof Julij Bolza z 19 Javna zahvala. Kakor leta 1879. o mojem 70. rojstnem godu, tako mi je o priliki, ko mi je naš pre-svitli cesar in gospod podeliti blagovolil viteški red železne krone tretje vrste, došlo oni in ta teden ustmeno in pismeno, od blizu in daleč, od posameznih prijateljev in mnozih društev in občin toliko dokazov ljubezni in naklonjenosti, da mi nij mogoče kar hitro, kakor je dostojno in moje srce želi, vsacemu izreči dolžno zahvalo. Zato sem primoran obrniti se na pot javnosti in svojim prijateljem, vsem skupaj in vsacemu posebe, po tem potu objaviti syojo najtoplejšo zahvalo za toliko mila mi čestitanja z radostnim priznanjem, da milostljivo odlikovanje cesarjevo sega veliko dalje nego na samo mojo osobo, marveč da se po njem počeščen čuti ves narod slovenski, s katerim skupno po vzgledu Najvišjega cesarjevega gesla: „viribus unitis" s združeno močjo delujemo Slovenci kot neomahljivo zvesti Avstrijci in pošteni sinovi matere Slovenije. Zato, ponavljaje prisrčno zahvalo za tako ljubeznjive čestitke vsem svojim prijateljem, ž njimi vred navdušeno kličem: Slava Njegovemu veličanstvu presvitlemu cesarju Franc Josipu I.! Bog ga z vso Njegovo presvitlo rodovino mnogaja leta živi srečnega! • V Ljubljani 17. maja 1881. Dr. Jan. Bleivveis.' 25 60 25 Dunajska borza 19. maja. (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 77 Zlata ronta.........04 1860 drž. posojilo......131 Akcije narodne banke.....833 Kreditne akcije.......346 London..........117 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 31 C. kr. cekini........5 „ 55 Državno ma;ko ....... 57 - 25 Vino na prodaj. Belo vino od 1880. 1. gld. 11.50, 1879. I. gld. 14, 1875. 1. gld. 19, rudečo vino po gld. 14, pravi slivovec gld. 42, pravi tropinovec gld. 32 prodaja po hektolitrih od ptujskega kolodvora netto kasa J. ]ii*avat;na. (265—5) v P tuj i na Štajerskem. Kazne vesti. * (Kralj in kraljica belgijska) sta se svojo hčerko došla 13. moja na svoj grad Laeken. * (Grozov:t umor.) V Rottenburgu na Wiirtemberškcm se je 9. t. m. dogodil ta Umetno ♦♦♦♦♦♦♦♦ (640—42) X zobe in zobovja postavlja po najnovejšem amerikanskom sistemu v Blatu, * iilhttuitii ali celuloidu brez bolečin. Plumblrn z zluloiu itd. Zobno operacijo izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mam i lom zobni zdravnik A. Paichcl, poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji. ♦ Kdor je zdrav, naj se veseli življenja, kdor pa je bolan, naj išče pomoči pri Mori-sonovih ve g. zeljiških pilah; trpljenje se mu bode vsaj zmanjšalo, če ne bode postal zopet krepak in živ, kar se pa zgodi v največ slučajih. Morisonove pile se dobć v vseh dobrih prodajalnicah in tudi pri našem glavnem zastopniku za Avstro - Ogersko, velikem trgovci g. Jul. Grosse-ji v Krakovem, na katerega naj se vsi trgovci in prodajalci obrnejo. Angleški zdravstveni zbor itloriMfii* zaz. (159—4) Izdutelj in urednik Makso A r m i č Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".