29. Stevlita. V LluMJsnl, v neđello 6 februarja 19Z1. m. (ero Iskala raak ćem popoldne UvzemeJ nedelje la prmzalfce. fnaa: stJ : Prostor 1 mfm ^ *y\ m'm za ina!e oglase di 77 m/m višine 1 K, od 30 m/m vi5!ne dalje kupčljskl in uradni oglasi l m!m K 2"—, notice, poslano, j»rekilcl, lijave in reklame 1 mm K 3*—. Poroke, zaroke HO K. Zenitne ponudba, vsaka beseda K 2*—» Pri vefjlh naročilih popust Vprašanem glcds loseiaiov nal se priloži /namka aa odgovor. 9pr*?aiStvo ^S^ov. Naroda*' in ...Narodna Tlakama" S nai lova uliea si. B, pritlično. — Telefon a'.. 334. i«MBB^-.-irr^7^iTrriT--^iinrri aaaaaa'----nwrTHiTrrii ~ ''i ' ^ '"^ " „siuJB.ij'i! Narod' valta v Jngoelavijli celoletno naprej plaćan . K 3f>0* — polletno 150 — 3 mesečno 75*— I .i ......- 25- v L :4ii!:.-r.j In po poitl t V laosamatvo i celoletno...... K 42d*— pollemo .,...«. „210*— 3 mesečno ••*«•• M 10V— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnin« dopUcatl Novi naročniki rtai po*l|e|o * prvič naročnino vedno *',HbT* po nakaznici. Na aamo nl§men< naroMU nrer nos i ztra preverjoni da Ima samo vino tako čudodelno mc»r*? Lansko poletje so viseli do naših otrallh široki leonki. Napovedovan li so, da bo Ivan Ivanković drobfl za Narodnim domom z eolirnl rokan^i železo h kamenje, da se bo dal brez škode povoziti s težkim avtomobi- V IV. Dvanajsteira decembra smo imeli prvo sejo ustavotvorne skupščine. Beograd Je razobesil zastave. In pred poslopjem skupščine je bila precejšnja gneča: številna množica je hotela na galerijo. Vsi smo Čutili, množica in poslanci, da bo dvanajsti december zgodovinski dan za našo mlado državo I Dvorana, ki bo nekaj let naša parlamentarna posvetovalnica, je čedna m precej dolga: samo galerija Je majhna: par lukenj na obeh straneh vhoda visoko pod stropom, kier ae občinstvo ne more dobro počutiti, nai sedi že na navadni galcrlli aH na v diplomatski loži. ki se razlikuie od navadne galerije le no preprogah, visečih od nje po steni navzdol. Za poslance so pripravllene nove klooi. ki diše še po svežem lesu in barvah, v katerih se pa vzlic termi* da te bilo vse z nalvcčio naglico zmizarjeno. Se dosti pripravno sedi. Predsedniški oder — nad nifm v zlatem okvlni podoba našega kralla — obdajajo ministrski sedeži katerih je toliko, da ti zastala saoa- kadar lih pričneš Šteti. Pravi hiksus, ki nI ob dačon v Jugoslaviji! Sredi ministrskih sedežev je tHbtma. s katere se covorl. Ta govomlSkl prostor ie Iako nizek, tako da opaziš v emieč! mnogoštevilnih tnfnistmv le s težavo glavo govornika, kar je gotovo nepristno. Posebno če le govornik kak plešast fanatik, se vidi samo njegova glava, kl se šiblje t'*a in sem, in ču-lejo se njejrove rrmeče besede, take da človek tu m tam m**!!- da teži gori na mizi odrezana glava In da med ktmanjem in mf^anlem kiičf, kakor bi bfla nora. — Vtlsk smešnosti le ne-fzo^fben. Var ?ta takoj pri drugI seil rložlvela ?ime Markovič hi z^an' bo-sensk! M^f1?^. ki ie nekdnf tri rlave »srbskim kačam« po zelent Bosni, pa Je v Imenu slovenskih klerikalcev zastonal legalnost in no-stavnost ored zbrano ekm>R3no. Vtlska nI nanravil. In nas Slovence le ncmHo dlrnilo. da dr. Korošec tistega dne nI rrtofr»o*o^rr» stranke In nferrr>vih katoliških redakcil 5e no-sobel. Kadar le dvorana zasedena. lom In še več drugih »čudovitosti«. Nikoli nobena božja pot ni bila tai o r.biskana« kaknr je bilo rblskano tiste dn! dvorišče Narodnega doma. V procesijah je romalo naše občinstvo na Blelvvelsovo cesto, zakal do ;.mrti bi m^.i bilo hudo. kdor bi bil zamudil »izredni dogodek*. Za Ivan-kovičem bi romala Ljubljana kamor-koli in kadarkoli. Na en sam krotek migljaj bi se zganile in strnile vrste in brez pomisleka bi Šle opolnočf ali t »poldne na Barje aH na šmarno goro, kakorkoli bi razodelo povabHo. Se danes nI treba drugega, nego da hudomušen kolt>orter odpre žnablje In og'asi. da bo to in to uro na tei In tej ulici vo?i! tramvaj preko Ivatiko-vićevlh prsi Po bliskovo bi se raz-šfri!v> znamenito oznanjenje In zopet bi se valile procesije ter navdušeno klietle: h^snna r/ankovfčti! Romali bi s cekarjl in culami, pa tudi x lepf-mi črnimi suknjami in z filace-roka-vicanil: naše občinstvo. Tako je In nič drugače. Na*e občinstvo ne mam ne za koncerte, ne za drame, ne za umetniške razstave. Ono hoče samo cirkusa. Palac, ki tolčo s čevliem po oknu Krisperjeve Izložbe mu ie IhibŠi nego vsa umetnost sveta. In če mora biti tako, čem*' no-tem pišem te vrste? Ne pišem, iih za tfrte. ki jih ne bodo čitali. P'šem pa jih, ker vem. da Im^rno še lepo * r;to treznih ljudi. Tud' za tiste optimfste iih pišem ki bi rad' čez noč Izpreobrr.ili naše občinstvo. Povedal bi jim rad. naj se nikar ne trudijo po nepotrebnem, zakaj hudiča ne bodo Izgnali t bcl-cebubom. Naj odgniie v božjem imenu, kar le gnilega na narodnem telesni Rediti r>a je treba okuženja kar ie še zdravega, in to je — naša mladina* naša nova generacija? Snla je. ki rro^a zanesti v narod noveca. svežega duha. Našo narodno učltelistvo je. ki mora pokazati novemu rodu novo sn>er. Napravimo enkrat za vselej križ Čez staro generacijo !n aačntmo pri mladinil Bolj nego kdaj ooprei. le treba zdal ccnHi vrednost in pomen šole. Zato pa Je dolžnost h treznih da podpirajo -'trrmljenle našega učiteljeva vselej in povsod. Tudi dom In društva morajo Iti učite!istvu na roko. In kdor ne i>wre dntgače. nai vsai ne zavida učitelistvu tiste trdo zasluženo skorje kruhn. ki si vrn ie prfborilo hudem in pravičnem bojni Najmanj, kar se more zahtevati od našega raz-uminištv'a. je. da nc kaže grde javl-sti. Učitelj ne sms biti lačen m raz-■ — wwwaaaawaaaa»aaa»»»*r»M*»<» ,«*-v^****,*s.^a —. - ^. > trgan, kakor je bil doslej, zakaj veliko in odgovorno delo leži na učiteljskih ramah. To delo pa bo učltelj-stvo rado opravljalo. Č<2 ne bodo letela nani polena od tam. od koder jih najmanj pričakuje. Reven bi bil narod, če bi vršilo učiteljstvo samo tisto delo, ki !c zanj plačano. AH ono vrš! mnogo več, nego rnn predpisuje zakon. In , še več bo vrillo v rrlhodnjosti nego je vrš;lo doi!?J Ia-5no In raztrgano. Vršilo pa bo< ker se zaveda, da lo baS učiteljstvo tisti faktor, ki a^I no-n^iiga narodu do lepše in srečnejše b /Jočnostl. Tako pr'de Čas, ko sq nam tudi ne bo treba več pritoževati nad praznimi koncertnimi dvoranami, gledali "ii in umetniškimi razstavami Ne orido sicer čez noč, ampak prtdc gotovo: ko doraste no* : ger.eracija. V X«gTebn izh*»*in t^nik z naalo-»'ota >CuJl^o!< Bije ia V leto. Hrvatje morhjo i neii okovana iolodeo, dft prenašajo tako hrano, kakršno ,im ponn • to korito najfmnsnejS'h rK»m!nj. Knr J« rm>goče pohrftti najbolj boCujrr>o!< *\ domišlja, da je najrluhovitejsl svetovni I lati V 5. br. pi&e o jnaeelovenakih himnah na&rod novo Jo. viceve knjiire, ki oh^e^alo le crVisko himno in dvoiff peptavkov v latinici. ?Zfl eedaj o SHovenHh nočemo niti govoriti,« piše v uvodnika *I>* nficl»su-jrpo. da eo to nekake nennjm-ljl ve lssjeme v dr Javi SHS. To (= Slovenci) sonokftki.ttspa ne e r e j u* !n ,per mnj du5\ nemnjo mno-ffo krivo«. Dre slovenski fra«i je hotel hrvatski jrosnod sanirati pa ie 4o-kaaal. da nima niti pojma, o naaem jo-zilra, revček. Ne Izplača se t načelnimi nni*k-scl polemizirati. Naglasimo naj le dvoje: %'ovenskim otrokom se slovkra]jcv5k^< pr1--pke himne b veseljem in navdušenjem Zn* jo ftc dve leti va« nr-a mln/l^ž ter je poetala ta srbska himna Je tako popularna, da io ivlžtra r»o cest.ih vpok vajmee. In HrlH^o «e nfa nnRI otror-t prav v svoio aabaivo, No u*M!l so se ze pred roino v frimnazljah in po dekliških lire 1 ivi, t jko da nam, SU-ven-eeoii cirilica nI nikakSna vailianu novo* toro«. a.» \n grlai hid! oaraalt, zlasti uradniki, pnj le \n r »*e Rtaro-slo-ver^ko pl»mo. dedsdlna sv. Cirila in Meton^ ki (matt -r >'!orenr*i!i najffor^ kej^e c"e!=.tilro. ^irin^n pa j-? tudi slo-TAr.sko pisno. Eler ena med Slovenci za Lora%Tie=t ocrrornno število oseb citati ruski, jk.i jo srbska ririlica Klak docela znana. Pri nas toroi ni treba prav* nobene > barbareke« ail o za vvajanje srbska b'mne !n ciriliro. To je eno. Druro na je: Fe^ ie, rla ftio cir:veTK»i nenojm!iive izjeme v iržavi SIIS. Mi pe namreč no kregamo niti s Hrvati, niti s Srbi, nego rotimo te in one kt s i o g i in jim aovemo ni skupno d o -1 o. Ker ljubimo red in točnost, zabavljamo prekurnhom, lenuhom in gobeav dacem ter — kot >n»rH">iTnIlira icnlmka< — prčno, mimo In pošteno plačujemo d a v k e I Psiemo torej Bogu. kar je božjega, In kralju, kar jo kraljevega ter 8i d^m^ljamo, da zn?lužujemo m tem pohvalo i pri bratu Hrvatu i prt bratu Srbijancu. Hrvatski list! so »ačeli v pesteSnjI oV)b'. nekako solidarno zafrkavati In napadati Sloren-e. Ne vai, a mnogi. Ali eo razočarani, ke^ no jim .cl ».cnpki 11-eti nočejo pridružiti v naoranin in hujskanji: proti srbskemu narodu? Ali sd ljntijo. ker Jim ne nom^camo pritisniti na Srbijan-e v đnhu RUdlča Mačka, Saobaa, Franka i. dr.? Bedak je bil, kdor se je nadejal, da p»e bo v tako avrho. Oujte. a^spoda okoli >Čuj-mo'<. »Obrora*1 Dude 11 so o^nko (dalje) nastavilo Izazvat ro ae u Sloveniji reakcija I Spor medj«i Slovenaca, Srba, i FT-vati bi mogao imati nodo-g!er^r:h posljedica po zdravi rssvo] srmljr'nosti prilika a mladoj nam d-iay ri. Jot* je vrijeme, da 39 kIo spriječi-Zato. >Cu1moc. >Obzorc o tuttl quanti, pampt! In vsaj malo veS okui>a in laktal Pismo Iz Prage. imal r>re-d seboi nekaj Imporantne-ca. Zastopniki naroda — o Slovencih ruka? ne govorim — so povečini 'ako čvrste postave In zdravega lica. Skoraj povsod, kamor se ozreS, ti bodeio v poorled beli turški turbani. Nalmanf tak Hi turbančkov sem ona-zll med mtisllmansko atranko Mislil sem. da so to takorvani »hodže«. na se ml la počele oolasnflo da so to »rmierml«, nekaVl tt»H5kI duhovniki, in prav veselilo me je. da sem lih videl zastopane v vsak? stranki, fz-vzevnli komuniste Tn socialne demokrate 'n seve rudi na§e katolike. To ml slu£l v dokaz, da mora vendarle bit? nekal tolerance v za^tormlklh mnsTtr-mriskera verofsnoazedarrfa- ker se Jtb ^dl sedeti s f*sf an turbančkl tako pri gejmnorartnftrfri kakor pri demona Hh fn radUrafni, One 12. decembra smo fn-reH torej nnfn selo ustavotvorne sfruoš*čf-ne. Va^nrej so prf!H! v do!«r! nroees'll v zbo^fr-n d+rrr&rrirl tn tako? za njimi radikali. £a**vfl so pmstore v sredfs*Cn N nan^^nttf tako sVornl no-lovtoo oh?fr^* rh'oron* Ved^ so osteHa no^fkfrf nfl f,, \*% srečala pamet in sta te sopet idru- Praca. 31. ian. 1921. i od ravnatelja nem^ketra rlcJrli^č^ V sponi za Stanovsko jrleda!!- Kramerja. ki ie tožil zaradi motenji 5Če se Je prlče4 zadnji akt Izzvan I posesti. Tožba je bila popolnoma vTlav, kakor smo trdo^lavl vsi Oo* renjcl; In ta trmorriavost je prejkonal največia nle*rova hiba. Sodbe o njem so različne. Da je visoko olikan, o tem ne dvomim: da se pa zai£ v kako idejo, od katere potem ne od* "•oba- te on^?i* tudi pri RTorenjsketH irnintarju. Sedat se i" zajede' v mf-*e!. da morabiti 7adn*.i karta, ki io boče IzI.Errr*!. Rad'ć v Zagrebu. Da s5 Stojan Protič ho^e z vcrlxro ra-vczatl na gospoda 5'ipka. 3e mi vidi nekaj nenaravneea. ker sem prepričan, da bo morala Rnd'ćeva republika v vodo skočit!: 5koda pa bo Sto«aua Protlća, če ga bo potegnila s sabo! Ko svn se po, me Je nekdo ogovorfi ter prav ljubeznivo pozdravil. Ker je imel klobuk na glavi, gospoda Protića nisem v prvem hipu spoznal dasi sem le prele enkrat v Ljubljani ž nflm govoril. Kadar sem Imel ored sabo ta obraz z mellrano brado In dobrovollnlm Izrazom, vselej sem se čudil, kako da se splošno zahteva, da moramo v Stoianu Protlću videti hudohneira največjega Intrlganta, O hudobnosti nlegov obraz ne govori. In upam da ml gospod Proti«* ne bo zameril Če sem si nehote mislil, da bt stal pred mano. če bi ga preobleke! v no$o naSlh Oorenlcev. pristen corentekl eruntar. Strokih pleč. nrt-den obdelovalec svoje zemlie In skrben oče svollm otrokom. Seve, če bi bU Gorenjec, bfl bi tudi trmo- v dvorano komunisti Skoraj leteli rxfbita in tožnik obsojen na povračilo sodnih stroškov v znesku 4610 šehoslovaških kron. Ravnatelj Kra-mer bo glasom nemških novinarskih vesti sicer rekurtral gotovo pa te. da reku rs na stvari ne bo ničesar izpremenil. Ugodni uspeh v vseh sporih, ki so iih izzvali Nemci glede tega gledališča, daje samo zadoščenje in utemeljitev za vprašanje vsa*a češkega naroda, da naj se uprava gledališča vrne v češke roke v po-vzdigo m raze vit če$ke dramske umetnosti ter da bi bila na ta način umetnost bolj pristopna širšim masam občinstva. Narodni divadlo je ijrralo 25. januarja prvič dramo dr. K. Č a p k e. mladega pisatelja, ki ie že s svojim »Rokovniačem« pokazal svoj dramatični talenL Igrala se je njegova utopistiška terra R. U. R. ORos-sums Universal Robots). Igra je imela izreden usoeh in nima samo na zunaj svoje vrlina marveč lm? tudi svoio notranjo vrednost. Dramatik, filozof in pripovedovalec dokazuje ra, da ne smemo človeka preustrojiti v rrrehanični stroj« da človečnost in čista Hubczcn vedno znajrata. Najstarelsu sređfSče čeSkeea življenja v Prad »Meščanska beseda« je slavi! o 30. t. m. svojo 7? letnico. Predsednik dr. K. Kramar |e v svotem govoru, prožetem llubezn! do Sfovanstva, ooorarJa! na n*euo posebno češko poslanstvo v preteklosti fn na njene naloge v sedanjosti in prihodnosti z ozirom na slo-vanstvo. Izrazil ie že!io, da naj M bi- la »Mčštanska Besedac ob meni stoletnici slovansko središče. Praška Meščanska beseda zlasti zadnja leta neguje slovanske stike, posebno i Jugoslovani, kar je dobilo tudi pri tel slavnostni priliki izraz v tem. da te bil poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov In Slovencev Ivan Hribar !z-voljen za častnega člana Besede. Ravno brvSI predsednik fn sedanji podpredsednik dr. F u h ri c h , ki i* bil Izvoljen za Častnega člana, deluit posebno v tej smeri. Poseben dogodek v družabnem življenju praske jugoslovanske kolonije Je bila »Svetosavska beseda« ki jo je priredilo 26. t. m. akadermčno društvo »Jugoslavija« v novi. sedaj na*večil praški dvorani v *l ucernU. Udeležili so <*e te slavnoeti zactnp-niki antan^mh držav, poslanik Hribar, častni konzul Bradanovlč. r %ri^ralni konzul V n čk o vi Ć, iz čeških krogov rrrhnster dr R e n e 5 . rektor dr. Mare 5 in številni vseuči-M5ki profe*or?r čjanj ju gos! oven s V r» kolonile Itd. Snored večera ie otv^ril mr. ph. med Budim l lč x navdušenim nagovorom na Prago, nakar so sledile koncertne točke pevskega drvStva »Jadran«, koncertne pevke ge. L. S a l a" o v e - M I c h o v e s spremnevanfern klavirskega virtu-">ra dr. Stčoana. In točke g. Jar. Kocfe na s spremstvom prof. V e -selškega Ntfh BrrietnfsTta Izva Janja Je nosb'?alsf\"r> snrelelo z veliko pohvalo. no koncertnem prorramn so 1a vrši! ptes ki le Ime' enako lep uspeh. P. K. S, = Narodih socilatci v nstavofmr-frt skupščini. Iz Beograd* nam poročajo: Poslanca Iva*. Deržie" in Anton Brandtner, ki pripadata narodno-soci-jalni stranki, se nista nndružila nobe-nerrra izmed obstoječih klubov, snlo^no pa se *e pričakovalo, da bosta podel-rala vlado, ki stoli na st?lt?čti narodnega In državnetra edlnstva, krtero načelo je svoječasno sprejela v svol proigram tudi narodno-socifama stranka. Zato je nifhovo glasovanje uri volitvah v ustivotvorni odbor Izzvalo med par-lamentarc5 snioSno začudenje fn prese-nečerie! Poslanec Ivan Peržlč Je namreč oddal rrazno glasovnico, poslanec Anton Brandmer na je glasoval s socijalnim! demolcrarl. x= lr, d*mokr*t*k*«ra kluba, IVmo-kfrat»ki klub je imel dne S. t. m. dopol-dno salo. na kateri jo razpravljal o ustavi. Skl eni eno je. da 30 predlagane irpremembe. ki jih smatrajo posamezni poslanci aa potrebne, da ae izvedbo v vladnem ta vnem ne^rtu. izreče klubovemu odbora za ureditev na tavo Si bo o njih razpravljal ter jlb puteni izročil ustavn*mw odboru akrrnlčino. Za tem se Je vrSita načelna razprava o 2. oddelku nstavneea načrta pod naslovom >Osnovne državljanske pravice*. Glede člena, v k.iterem se govori o volitvah, jo bilo sklenjeno, da ae vstavi Odstavek, ki bi mogM biti podlaga za izdelavo volilnega zakona t>ko, da bi so temu vprašanni ustvarila podlaga potom ustave. Demokratski klnh stoji na stališču, naj po zavarujejo manjšine, vendar pa ne tako. ća hi se favorizira-le. pao pa, da se jim r-ndi možnost, priti do izraza. Do definitivne ureditve tega vprassrna ni prišlo radi različnih mnenj v modalitetab, vendar pa ne v principih. Debata so nadaljuje jutri ob 16. uri. t= Te Jemokraiskega kluba. Beograd, i. febr. Kljub dejstvu, da fe odpotovalo iz Beograda mnogo poslancev, posamni parlamentarni klubi z vso vnemo nadaljujejo svoje seje, posebno kar se tiče dela okroa; načrta ustave. Tudi d-rookratski klub pridno nadaljuje s svojimi sejami in ae Je ns današnji seji razpravljalo o nekaterih spremembR.h u^ta^nega načrta. Na tej seji se je razpravljalo tudi o vprašanju spremembe volilnega reda za bodo M r-arlarmmt rn aieer o tem. ali naj se če nadalje obdrfl v praksi proporcionalni sistem, ali naj se voli po okrajih. Prevladovalo Je mn^nie, da naj ostane mdi še nadalje v veljavi prin«rip rabite nvinj&in. a nai se teh ne favorizira, da ne bo v Ho^nčem parl«msn^in\toliko strank in take raaceolienosti, kalJ^r se» daj v konatiruanti. 3= Stoian Protig poražen? »J\igo--«.loven«ki Piocaont< pise pod naslovom >Nlkada vi5e<: >Stojan ProtiČ je porar žen. On Je po^žen v družbi Avstrijcev: Laginje, Korošca Padl^A in Korknta, s katerimi se je dvignil proti svobodi In dreavi, ki smo jo izvojevali naftemu narodu. On in vsa njegova kompanija niao poraženi pri Itetju glasov v skupščini, marveč so poraženi po zavednosti na/1*ca naroda, katera se vsak dan bolj siri in ki tem ljudem nikdar veo ne bo dovolila, da bi se povrnil na državno krmilo, zakaj na£a naHj^ noće umreti, marveč hoče m mora živeti l< e Proti < ne pri »e že. Dne 8. i ra. je poslanec Stojan Proti* zopet poeetil radikalni klub in prijateljem izjaviL da ne bo prisegel. sac Okr >žniea sTcofom. >Novosti < javljajo iz Beograda: Minister is pro-hveto Je vsem katoliškim ekofom Jugoslavije poslal okrožnico, naj se izjavijo, na kaki podlaai bi se dalo pogajati z Vatikanom glede organizacije katoliške eerkve v Jugoalavijl. Ta okrožnica je izzvala okolnost, da se na Hrvatskem in v Dalmaciji med duhovniki opaža gibanje za nacionalizacijo cerkve, -a Spepohiftev kabineta, Deojrrad, 4. februarja. V sedanji vladi je zasedenih do 6*x3aj 18 ministrskih meat in ai-cer 6 po demokratih. 6 po radikaloib in 1 izven strank (vojni minister), 7 ministrstev je ostalo nezasedenih in rezerviranih za one stranke, ki bi eventualno Še vstopile v vlado. Vsled t«ga dejstva morajo sedanji ministri opravljati več resortev, kar je deloma tebnio-no popolnoma nemogoče. Tako je te dni minister pravde in konsHtuante izjavil, da mu je nemogoee vsled prevelikegn dela pri sestavljanra ustave vršiti oba posla in si je prldriaJ samo ministrstvo Konstltuante, predlagal pa, da se na m ©eto ministra pravde imenuje novega ministra. Demokrati so nato Izjavili, da nimajo proti epopolnitvi ministrstva prarde prav ai6eaar, da pa bi bilo bolje, da ae definitivno imenovanje norega ministra otreba, da «« finančne kontrole uvedejo rudi na teni teritoriju, se bo ta razširila tudi na omenjeni pokrajini. = Zcntljoirulniki. Zemljoradnik! so rbrali v*e gradivo ta svoj uMav-ni načit. Podrobnosti, izdelane od j 0 sameznih članov klubovej^a ustnvn^jrA odl)ora Je ta Odbor te obravnaval ter so bile izročene dr. Gavrilovi^u da jih predloži v celoti. Jntri popoldne mora klubov ustavni oo-ru skupščine v raspravo. Zemljoradnički klub se ne bo podajal o nobenem vprašanju prej z vlado, dokler ne uredi svojega ustavnega načrta. s= Nas vojni ataše pri poljski vladi. Za vojnega ata&eja pri poljski vladi je Imenovan general Nenadovlč. ar Za narodno in državno edlnstvo, BeojBpradska >Enoha< piše med drugim: Resolucije, ki jih Je sprejela Radičeva stranko, kateio, kaj hoče ta stranka. Nič već ni nič manj kakor uničenje v**eh vojnih rerultatov in da se Srbija umakne v svoje stare meje Dalmaciji, Hrvatski. Slavoniji. Bosni in Vojvodini pa naj se pu?ti pravica samoodločbe, da se e^enruelno odloČijo za zvezo ali ujedinjenjo z Madžarsko ali Avstrijo. — Zmage na Ceru, Ruonlku, na Kajmak-čalanu in Dobrem Polju — kakor tudi na Kumanorem in Bresalnid — eo brezpomembne. Glavno je, kaj misli >narod< v vseh teh pokrajinah. Sicer pa, kakor je to g. PerMd lepo izjavil, ta zmage >narodu< niso znane. Ta >na-rod« ve samo to da nas je premagal in da Je aedel tri leta v Srbiji. — Vprašanje Je na ta način popolnoma ja*no in mislimo, da Je narodno in državno vprašanje rešeno z vojno in zmago oroija onih. ki eo bili za narodno ujedinjenja Radič in njepovi volilci — ali, ako vam jo ljubše, njegovo narod — mislijo, da ta rešitev ne obstoji in da jo je treba revidirati s kakim liudskim glasovanjem &I1 s parlamentarnimi ma-hinocijajni. — Pri takem položaju vprašamo, kako se more govoriti o sporazumu s Radićem in z onimi, ki mislijo kakor on. Ako je tu na mestu kak bdo-razum, potem ima narod ki je trpel in umiral, ki Je svojo lepo malo državo, v kateri mu je bilo prijetno in kjer Jo bit v svoji hifti. uničil za to, da vstvari veliko skunno državo, pravico vprašati Pasiča. Proti ča in I>J. Davidoviča ter vse naše predvojne politike, ministre in državnike zakaj »e niso »kusali sporazumeti svoječasno s Franom Jožefom in Berchtoldom, s Tiszo in Franom Ferdinandom in pozneje s Poriorekom Sn Mackensonom o jug<>elovenakem vprašanju. Zakaj niso leta 1918. ponudili Ferdinandu fn Danevu plebiscit za Macedooljo m ne bi morali iti na Brepslnioo. In da so se sporazumeli z Noradun erijanora. ne M bilo treba iti niti na Kiimanoro. Da se je ta gospoda, ki se zdi tako razpoloženo za sporazume, takrat sporazumela, H nas bilo sedaj en milijon več. ne bili bi danea take i^ropani in irksfeni, ne Ml bi nai narod tako gol ne bilo bi ne nrajfinje, ne javne nesigurnosti, ne nereda in ne vsega zla, ki nas sedaj tišči za vrat Po Kuroanovem, Bregalnici. Ceru, Rudniku. Albaniji, Dobrem Polju in Kaj-mnkčalanu je naravnost norost vsako poeajsnje o stvari, sa katero smo se vojevali. Nasa drsava je dejstvo. Ona je brerdvomno rezultat narodove volje in sicer ne l flasovanjem in Izvolitvijo nekaterih takozvanih predstavnikov narodova volje, ampak rezultat narodove volje, izraiene v najmanj stotridesflletai borbi, volje n© Stase dane«* al u raj no živega naroda, ampax tudi onih. ki so up ril in ki se bodo rodili. Ako to ni znano Radiću in njegovemu >narodu<, pot'nn jih je treba tejra ua-ttčiti.< =: D*. B*ftnoeetii 2. t. m. ministrskega predsednika Nlkoio Pasić* s katerim ae je posvetoval o tel oči h poslih na flrvaUk o»eti tir. B"snjnk finančnega ministra dr. Kumnniidlja, V Za grob ae je vrnil 4. t. m sveeer z orijeotr ekspres- = Soc»j«lii«ti in n^ara. V f^.rialno-dem*>kr«takenx klubu ir) Vlada Je storila vee korake za prehrar no prebivalcev. a=r Angleži o vojvodi SflBiČTi. Angleški Msti so priobčili ob smrti vojvode Mlsiča nekrolore tsT ee strinjajo v trditvi, ds je vojvoda Mižič igral veliko uloge v balkanskih vojnah in da je njegova vojaška elava nevenlUva. Angleški kralj ga jo odlikoval a križem av. Mihaela in Jurja. = Romunska poMrTka napram Ra-sfji, mali entenci in BaTkanu. V Rimu se mudi romunski politik Nioela Jor-ga. »L/ Epoca< prinaša razgovor i njim. Na vprašanje o boljSevilkl nevarnosti je rekel Jorga, da ni treba verjeti poročilom o Romuniji, ki prihajajo iz nemškega ali madžarskega vira, Romuni se ne utfkajo v notranje zadeve Rusije. Cbstoji skupina delavcev, ki simpatizira s tretjo Intemacijonalo, in to največ vsled propagando, ki so jo delali za boljševizem Nemci tekom okupacije, nekateri ljudje silijo a tem gibanjem v ospredje, večina delavstva pa ne sanja o proletarski diktaturi. Kmetje, ki tvorijo devet desetin prebivalstva, tudi ne slede Ljenlnovim teori- jam, Ml nimamo svojeg a bol »*, pravi Jor^a in no bomo se borili s drugim. Gleda por »oil o »boroisvsaju piavi, da gre ie za ojačenje vojske bres vsakega ofenzivri»«{/a namena. Ako ai o poakrbeli za potreboci varnost, ri arovora o obstoju prave nevarnosti. F^oljfto pa glede na sisteme n- k »1 l vlade, da smo na ptmii. Države v Biali ententi zahtevajo, da so no vrne ve< ru> tiranija av^triJNkega ne tiranija niake-ga orla Baza oi morr.i v -iti soliden sporazum za finan. in -^jaAko ojn nja Ideja maie anten te nese za in Ima či^to defenziven značaj proti babi bur&ki Avstriji. Romunija službeno ni vstopila v malo er.tento. Take J n«'S-rujeva generarija je bila redne ra ve like stvari vneta, naAa gcnoriu-iji je z.: trdne »aze. Glede Balkana izvaja, ds j«-bil vedno zr\ zvezo, če ne ie za leo: I derarijo meaikanekimi narodi. Zaključil je z izjavo o mali enter.ti, da. kakor je nacrtana zedaji Je neven da o?t*ne diplomatičen dokuBnent v pi-aarr>:.^kih arhivih Ronmnakl r.CZMn^s ijivi mačaj govori iz Jorgovih i/.va-jnr\j. I!omunorn ni nič verjeti, Bn ► dvomuo boo že. da «>0 v Parizu razkrili boljševičko SSrotO, ki je irne./i za cilj, da itrmoginvi fran-to^ko bnriujsko vlado tor proglasi r Franciji republiko eov^otov Med ure-riranci je tudi Aest boljfteviških Jugo-slovenov, ki so vsi vi-»oki &olri. Njih imona 6o: Ve:i7xr Eosanovie, Ra/U»mlr Vojovič, Milan GeradovU Ilija Bran* kovic, Mihajlo Lineie. Pr: njih so BSSl] veliko sumljivih pi«em in dokumer.t-med drusrlmi tudi poziv na revolucijo pisan v nomžkem, ru^k^m ir. ptik fikem je/*.iku Tečko obremenjeni so trije in eieer Geradovič, Kosanovič ia Vojo\*it. Vsi trije eo prišli r Pe.riz lota 191^. kot srbski begunci. Vsi trije ho medinci. Kofi&novič Is Vojovll Iti bi* la nameščena v bolnici I,wiboi^iere kot asistenta dr. G^rniera. ki j«> kps> cija'ist za želodčne bolezni, Oeradovi5 pa je posečal kurz dr. EtlnTerja v bolnici Coehin. Konanovič Je javno zagovarjal boljževi'ki režim in ie govoril, da je treba Francijo — >dvilirirat^ t j. odpraviti Su^žuazno vlado in jo nadomestiti z vlcdo sovjetov. Vsi areti-ranei so prizna'*, da so dobivali znatne subfridlje v zlatu iz Rusijo. rr Carifrad preplavlja Venis*losa. Te dni Je bilo v evropskem delu Carigrada alo^esno praznovanje Venlzelo-sovega rojstnesra dne. GledallAča so priredila slavnostne predstave, pri katerih Je pri&lo do burnih ovacij pregnanemu grfkerou državniku. ar Hardlng ne priznava versaillecke mirovne pogodbe. Tx>rtdonako časopisja poroča, da je ameriški predsednik izr javil, da ne priznava versaillertke mirovne pogodbe. Po njegovem mnenju ne more niti govora da bi EedinjeiM države nristile na to mirovno po^dhn. Ljeninovi načrti. Voditelji italijanskih komunistov so Izjavili poročevalcem rim. listov; Načrt Moskve je, da se po vsej F.vropl organizirajo odločni revolucijonarji, ki bodo pripravljeni, da skočijo na vsak mig Moskve in razširijo moskovski požar. Radi te-je bil Ljenln preveč strog z italijanskimi komunisti, ki g«* niso slepo ubogali. Ljenln organizira veliko vojsko, da napade baltiške države, Poljsko, Romunijo, Madžarsko, Avstrijo Českoslo-rasko in da s pomočjo Nemčije zasede rensko črto. Tudi hoče uresničiti sanje vseh Rusov z osvojitvijo Carigrada Telef Dtish^f iw brzolauna poročila PRVA SEJA USTAVOTVORNOGA ODBORA. — đ Beotrrad, 4. febr. Danes ob desetih je Imel ustavni odsek konstf-tuante svojo prvo sejo. Prisostvovali m vsi ministri in ntnoro poslancev, ki nteo člani odseka. Glede prošnje pariamentarnlh m novinskih itvesti-teljev. naj se prtpostijo na seje odseka, ostane pri prednjem sklepu. — Mlnfster za konotltuanto Marko Trtfkovlč pravi med dnazlm: Ker le rzvrievto uledlrtievrle v eno nstrodno država moramo Imeti osnovni zakon, in to ie ustava. aH ne zato. da ustvarimo močno državo, ampnV d; radovoifrrfio narod. Ustavna načrta dr. Vesnfča In Paglča »ta stremili! ra tem Idealom, zato sta vzela zr pocflaeo srbsko ustavo, ki je pIolRWnDi borb. Nato mrnls:e: Iznova razlsga načela vladnesra načrta ustave: ustaNTio In parlamentar no motiarhljo, zaiamčono osebno so, kakor laSkl bersaljeri pri paradi. Veliko število iih je. Povečini so komaj dorastll- slabo n zviti mladiči, tako da je samo njihovo Število visoko in čvrsto; vse drusro pa se zdi slabotno in Šibko, m skoro bi reko!, odločno dobrovoljno. Videti je, da se Je vse rodilo po tistem kopitu- kot mali in drobni na5 dr. Le-mež, ki pripada sicer h krvoločni komunistični str?nkl, ki pa ne. bo prelil, naj se zemJla zasuče tako ali tako. — če slučajno sam sebe pri razirantu ne vreze — nikdar niti kapljice človečke krvi. In tak vtlsk napravllalo skoraj vsi komunisti* Ki so tistecra dne zasedli skrajno levico v zbornici. Imeli so nekaj ovir, al! rn*erna-£ali so lih sijajno. Skrafno levico so si bili namreč z velikimi letaki na katerih se je čitalo: »Zasedeno!«, pridržali dr. KoroSčevi prijatelji. To na ljubo dr. Oosarju. ki le hotel da naj ves svet izv6, da pristofe prostori na skrafnl levici katoltSVim komunistom. Dr. Oosar je Imel smolo tudf to oot: pravi komunist! so pometal? Ifstke Jugoslovanskega kluba m pridržane prostore zasedli. Bo* je pravičen! Ko so na5i SLSarjl prfSli t dvorano, je bUo vm lasedeno. ta- ko da jim je bila odprta le skrtina desnica, kjer so se zbiral! kakor čreda drobnice, katero Je bil razprSH blisk, ki je udaril med njo. Na desni ob dernokratfh fmajo SVoje prostore zemlk?radnlkl; med njimi naSi slovenski samostomi kmetic ki prav čedno nastopajo. Z voditelji 25eml|oradniake stranke nisem hrtel prilike, te seznaniti. Edina oseba, katere trne se mi Je povedalo. bH je gospod Popadld. v lepi nofl srbskeg-a seflaka z opanka m! fn tistim znanim telovnikom. Obleka ga je bita nalfto polna- kar priča, da se *rt>skernvj seljaku morda ue jrodl preslabo. Bil te skoraj edlnt ki je kakor nrllka Svlprai d** zbor-nlcf. Prijel je tuoM med demokrate ter se l^til treh si! Štirih zemltorad-nlkov, ki so v ti stranki: začel Hm je *nekaj piid!rova*jt, nakar so mu na51 z enfm dasom odsrovarjall: »Pital Prottčafc O *o«rnc*fu Pov*WSrt mf ntso pt£ kaf prfkunlflvetra odpovedovali moti prijate!^ m jsrovorflo se le še celo. da le Radlčeve ocfooslance v svolem kfntro sprelemal z doltrlm pollnbo-vanjern. Ni irtl bil posebno sfmparl-too> 9M ya# dm odpuščam atsiai ko vem, kako vrlo dobro je covoril v poslovniškem odseku. — Dvorana je polna. Samo tam, kjer naj bi sedeli Radičevi republikanci- Je lisa, ki pa nI tako velika, da bi kalila celotni vtlsk: dvorana Je zasedena. Kamor pogledaS. Je vse mirno in hladno. Nikjer nI opažati, da bi se politiki eneira In Isteira kluba med sabo pozdravljali. Vse je mirno, vse priČAkule prihodnjih trenutkov. Ko Ima tako človek pred sabo polno zbornico, tavajo oči nad dolgimi vrstami m tičejo tistem ki je bfl danes slavna oseba v N zbornici, oseba, k! je globoko vtisnila svole Ime že v zgodovino srbskega naroda in tako tuđi v zcrodovlno jugoslovanske države. V isfni. da ni imel slovanski knr v nahisodepolnej-Ilh trenutkih Nikole PasVa, kje b1 bil! tisti pritlikavci, bodisi časnikarski pisači, bodisi praznoglavi klepetati k! sx> mazali to historično ličnost s svoflm peresom in s svojim stHipenfm iezlkom! Mogoče, da Ima tud! Nikola Paftf pesre na sebi: toda kaj me brHrftje te pece, maksrl da so resnične* Vsi velrVI mož'le so Imeli tvoje hibe: od Kolumba do Lutra, od CrooiwaBa do Napoleona. Kaj se briga danes zgodovina za pejre in pegice velikih mož. ona jrovoti le o njihovih velikih zaslugah, katere so v njenih knjigah zapisane s zlatimi črkami! In tako bo pač tuđi i Nlkoio Pažl-čem: ko bo rsts. Ki danes sedimo v ti zbornici, fe stoletja tn stoletja pokrivala zemtifl. ko bomo prah m pepel — Botz daj. da bi počivali vsaj v Jugoslovanski semlfl l — ko zgodovina o nas trdovratno molčala, Pa-llčevega imena pa ne bo mogla prezreti m njearova dela bodo ostala za njim, zapisana na belih listkih jujro-»lovanske zgodovine! Moje oko ara Je Iskalo; ko sem premeril vrste radikalne stranke, le obtičalo to oko na njegovi podobi. Niti v srednjih prvih Vlopeh ni sedel; bil Je SeH v neti aR Sesti vrsti, ali Izmed vseh svoflh potftlčnfh prflate-C-v Je sflfl kvišVu kakor s snegom obdan! najvilf! vrh nad droge vrhove. Na vsei postavi se nI ničesar ganilo, tudi ni z nikomer govoril: ali njegova karakteristična glava fe vieMs nase vsak potrled, dasi je bilo prvi hip mMItf. da nI svileni* v tem telesu, nod^bnem mogočni sk*H, okrog katere vrve valovi razdraže-nesja vodovja. Nikola Palić Ima tak obraz, da ga v svojem življenlu nikdar ^e pozablS. Vse je harmonično na nJem: od lepe bele brnde, ki mu pada globoko na prsi. do botrih oči ki z nekako objektivno mh-noat;n silijo v svet. prav kakor da bi ga v-naokrog čisto nič ne brigalo. — Začuje se oster glas v zbotm'ci. glas gospoda dr. Rojca, Ki predlag; da bodi Nikola PaSIć starostni predsednik ustavotvorne skupSčtne. NIČ posebnega ploskanja nI bilo. Pailč se je nekako zaspano dvle iS, zapustil avoj sedež ter koraka1 Dfoti predsednlSkenru mestu. Takra-sem videl, da so leta tega leklenep mo^a vendarle precej skliučila i: upognfla. Bil Je pač Atlas, kl Je d>lu i vrsto let nosil vsa bremena srl ske-ra naroda na svoiem tlmlku, in sed gs |e usoda zopet poklicala, da bodi Atlas Se za hulSa bromma. kot ;i! je upognjeno te'o nekdal prenašalo, da bodi Atlas naSe Jugoslavije, ujedinjene fn enotne! Zapustila so me vsa n^PtfČna RaV srvotstva In ena sama ž^lla le ki n*la v mo|em Ircu: da hl nnn: t:» Aflas ne onemorrel In da b! ntriri n in Izmučeno telo ne oneSalo rrei. dokler nai jugoslovanski rod ne dobi svobodo In nasledstvo prestola. O sistemu dveh zbornic pravi minister: Kolikor se izubija časa z delovanjem senata, toliko se pridobiva na kakovosti delovanja. Ta načrt se ni teffo t ovijen in odgovarja razmeram, v katerih živimo. Minister 2ahteva ponovno objektivnost v razpravah. — Nato govori radikalni poslanec dr. Radonič. ki stavi kratko opazko, naj se najprej razpravljajo In reSijo samo glavna načela. — Socijalni demokrat Nedeljko DIvac odgovarja ministru Tnfkoviču in pobija načrt vlade ter pravi, da ta načrt vsebuje polno nejasTiib določb. H***: W* politične svobode in tiska. Pravi, da ta načrt ustave rešuje samo politična In ne tudi gospodarskih in socijalnih vprašanj, ki so za nas naiboli aktualna — Komunist 2ivko Jova-novič veli. da se čudi. da vlada v »svoji motivaciji ni naznanila, zakai nI stavila v načrt ustave nfkaklh določb glede gO€t>odarsk!h in socijalnih bnrb. Govornik zahteva večjo decentralizacijo. — Ker se nrbče več ne orlasl k besedi, zaključi predsednik seto ob 11. — Drrea seia v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 10. GENERAL F^-iVrnET NA KO-BOVEM. —d PriStinav, 3. febr. (Preabira.) pno?) ob S. so priredili mehčani mesta Prištine bar.lret na čast generalu rrancheta d* Es-.erav. Davi je odftel • general Franchet d' Esperay na Kosovo v spremstvu armij^kega poveljnika general* Mi loeav ljevica in njegovega štaba. Na vsem potu je prebivalstvo generala prisreoo pozdravljalo ter mu prirejalo ovacije. Vse ldse so bile okrašene z zastavami, v vaseh pa ao sprejemale generala in spremstvo dekleta s šopki cvetja. Na Kosovom je posetil general Franchet d' Esperav Kidl grobnico slavnega turSkeffa barjaktarja Gazi Mebtana. nato p& Muratovo grobnico, kjer jo pokopan turški sultan Murat —d Beograd, 3. febr. fPreehtro.] Na poziv tajnika ustavotvorne ekupsč.ine dr. Janjića se je vršilo popoldne v tajništvu skupščine posvetovanje vseh boffoaiovoev ustavotvorne akupScine, na kateri se je razpravljalo o izpremem-bah člena 13. uatavnefca nacrta Nikole Pašića. Na posvetovanju *n je ekuAalo doseči soglasje med raznimi reroimpo-vedanji glede rprn&ania odnosajev eer> kve napram državi Posedaj jo dofieion načelni sporazum med pravoslovnim!, muslimani In katoliški Slovenci S katoliškimi Ervtttl se ni molilo priti do sporazuma vendar je upanje, da bo sporazum s Hrvati dosežen se prej kot pa se bo izvedla nova redakcija člena 13., ki bo predložena ustavnomu odboru, MARŠAL FOCH V BEOGRADU. —d Beoarrftd. 4. febr. Sredi meseca marca pride v Beocp-adu francoski marini Foeh. Ta prihod ima vojaški in po-Mfcičen značaj. Za sprejem *e dolajo velike priprave. Hauiftsk! pregled. — »Neue Freie Presse« vzklika: Postaviti se ima nezaslišani zelecl da bo en narod pol stoletja drugemu narodu odlemal življenjski pridelek In mu uničeval svobodo! Ali se res uresniči ta načr*? Nal ga le Izsilijo In nai vzamelo nem§kemu narodu, ki je Izročen nasprotniku brez hrambe, vse. kar Še ima. Ali svet ne prenese takih prenapetost! in vstanejo maščevalci 7a zlo po^topar!e s človeško častjo. Ohoie. ođSkođnmska blaznost in kreditna blokada- ima Isti Izvor: nadoirevanle volne politike z drugimi sredstvi in nemo^post. knebiti se atmosfere dTVtpfne politike. Dokler br>do svet vladali parlamentarci h ne Ikrdje, nI mogoča nobena rešitev. Dok1er bodo virtuozi dfplomaciie na vodilnem mesht, ne bo nič boH5e. Czemln fma prav. da na! ho veirka nevarnost na vzhodu sredice skrbi. Alf državniki k Ver-saWesa pripravljalo revoluclfo in gladijo se tla za nove katastrofe. — »FzceHor« prinaša razgovor z generalom Oonraudom. ki le rleile Orllenta Izvalal: Pomlrjenle Sirije ie končano In kmetijsko gospodarstvo se more pričeti ravnati prebivalstvo se bo mnelo če-z čas samo im-avflarl pod francoskim pokroviteljstvom. Cfllcijo Ima Pranega zasedeno samo začasno. Ako KernaHsrl prenehajo s sovražnostmi, vzame Francila v pretres rzpraznjenje CHI-cfle. To bo pa moroče samo pod ™>o $fofem, da bo vzdrževala red in mir lenđarmerija. slična op?, kl le poslovala z !ispebom v Makedotrill. Francija Ima v Orilentu 70.000 mož. ki so z vsem rmremJJeni in pripravljeni za vsak sl?TČaj. — »New Vork WorId« nadalm-?e boj za razoroženie. Sedaj objavlja rrmenie Italijanskega votneera ministra RonomJia: Italija bi rada videla motnost za sporazum med glavnimi silami glede oboror>rda. ItaUSa Ima sedal take etnične m r.trntec:'č??e meje da lel dajejo r*ofno varnost, in ker nima Imperialističnih teženj, le med važnejšimi narodi, ki čutilo notno potrebo ?a znižanje vofasTcIh stroškov. Itnilla le prva zn!?oia volaŠkc s'ufbo na IS mesecev. V kratkem bo n*ena oborožena sila reducirana na 155.000 mož. V smislu razorave Zveze narodov v ženevi so se Izjavili Italijanski delevatle za predlog, da se ne Izvrši nastopna tri leta nikako zvišanje oboroževanja. Olede brodovnlb gradb ItalMa nima velikega programa ter snre ari-blcflo notranl! rekonstrukciji Pvslie, boteč dokazati moč <*voleva ek^nomsko-socfjal-reotr»»rin«t| Vf b? nro- ffla »trmoclavltl bollUtvISko vlsdo Dvr*-mfm, da bi vrtala ob s^da*,:rv' rT/meroh kaka taka »Ha Trajni mir n^ed PoUskn !n sovletom te ne tT^e lame l?'»*|)e Ir Polfske, mart-'e^ vse Pvrope. P"cerfčr>n AU ka|. boli, euia? — Sretna vas. O bofiču je bila tu v aostllni pri »TiSlarJu« majhna slovenska družba iz BoroveU. Neki nemčur je takoj iavil orožnlštvu, da imajo Slovenci v Šsntjanfu tajno zborovanja in od tistega časa sem neprestano preiskujejo, kaj so namišljeni govorniki govorili. Nekejja dijaka, kl Je Isti dan v St JanŽ prlScI obiskat svoje sorodnike, so takoj prijeli in odpeljali v Celovec v zapor. Te dni pa so aretirali ženo slovenskega kmeta šlemca in jo odpeljati v Borovlje. Pravijo, da lih bodo — seveda po nedolžnem — ia več aretirali In iaznafi. — Celovec. (Mučen prizor.) Ta se je odigral na južnem kolodvoru sila mučen, pa tudi žalosten In za razmere na Korošlcem značilen prizor. Vlak. ki vozi v Pliberk. bi se moral ravuo od-neifati. Ob vlaku stoli orožnik, ki sku-5a z lepimi besedami boljše oblečenega gospoda spraviti do tega. da vstopi. Toda gospod se brani in se vedno bolj In boU razbtiri. L»:idie se začno okoli nli'u zbirali Orožnik sili vedno bolj in bolj v gospoda, naj vs*opi, a ta začne v največjem razburjenja kričati: »Ich lasa mich nicht gcwa!tsam aus meiner liaimat entfernen. ich bln kcin Ver-brechar, ich habe in mcinem un'? Leben nlemandem ain Leid zugel Orožnik ga Ša vedno hoče spravni v vlak, tedaj začne gospod upiti: »Ncin, ich gahe nicht. liel>er werfe Ich mich unter di« Lokomotive nnd sterbe 1 de.i nahendon MSrtyrertool« Ljudstvo okoli je ogorčeuo gledalo ta prizor, bi čuli so se glas!: »SchreckJlch. dus sehreeklich.« Medtem je že b'I vstopil v vlak orožnik vlak se Je začel ponil-k?U in je odrinil — brez onega gospoda. — Ta gospod Je hi! S'overi«*c r^i-tar iz Resnika nrl Borovljah. O t>->7*1 n Je bil prišel iz Kranjskega, kamor ie bil po plebiscitu pobegrr! s popolnoma pravilno !zstr>vlen!m potnim dovoljenjem domu. da obišče svoj« star*** In svojeea na smrt bolnega br^»a Tedaj ga Je dal celovški glavar, k' ie rr? i božja Šiba za koro*V^ Sl( -----rce, z (' ma orožnikoma šiloma nrltlrati v Celo vee. od koder bi fa bil oni i z feleznlco snra\dl do Pllberku ;' i tem čez mejo v Jugoslavijo. Glavar mu le vfcc! potno dovoiJc»!:u i « %\ Jc k. ' val za K. Glasool Iz RoraSke. —- MeAfborovrilca. N?i?n nemčurli, I ki so WH že pred plebiscitom daleč naokoli zuanl kot pret^ppči In razgrajači, | po nleblsclht nara\mosf besnijo In dl- I vjalo. Domačini - Slovenci se sploh ne upalo vec" na ceslo, če pa gre Vr>k slovenski Vrr.ct Iz 01'nian ali iz Smarfete skoz vas, ga srnmotlio In paulefn Vot psa Zadnifč ie ^la domnrHrka Slovenka no dnevi Iz bf*e po oprnvklb. Krma! }o ie zarlednl Pabekov nemčur. t*kof lo le za?et psovaH: ProMe*? Čtižlnia. t!1 ?e nisi tla čez UnbelJ? Ko le ob«*nlR. lo le neusmiljeno surovo zn^el z no^o br- temr!Ja, na katerem bo stal dolgo, dolgo! — Tako Izgleda nala »visoka« zbornica. V nfl Je cela košara strank. Najmočnejši sta demokratska In radikalna stranka, ki pa tudi še nimata večine. In sedaj, ko lMttfctriemo parlamentarno življenje v Beogradu, vidimo dostikrat, da mora to h to drugače postati. čes\ da }e volla naroda, volja Ihjdstva taka! V ustnvotvorn* skuoSčlnl sedi devet ali deset strank in stra^člč. m vsaka trdi. da jo te poslala volla naroda v Beograd. Ce sedpj se*M<»mo vseh teh devet aH deset voli naroda, potem dobimo sknono voljo naroda, ki poterrrtnkem hoče, da v ustnvotvoml skiroSCInl ne bodi večfne. kakor Je v resnici nI Pod takrml rnzmernmi vladati Je pt-ekllcano težka stvar, ker bre? večine tud! ustavotvorna Sktmlčlna ne pride do ustave. Ker le pa te ža-lo«:He razmere v skupščin! ustvarila takozvana lludska volia. potem bi človek skoraj prRel do prepričanta. da ni boli r^*- *mo«dnVe stvari, nego le IktrlsVa vofH Da se fa vol in v Ju- jzoslavlil za državo nI doct? brie*nln vidimo, ker H držače bila poclnla v Beograd kompaktno In zaneslllvo vejčino, Id bi bila brez posebnega prerekanja in hre* velikega govoričenja "stvarHa ustavo. Tako pa le z^oet vsp oolno ^o-voričenla. In pogalanla med vlado ip z'^rnjioradnlčko stranko po^talalo že dolgočasna. Kakor bi se Luter in Tecelj prepirr^a o svo!^ tećak. prav tako se vlada ni zemiloradni^k^ stranka prT»rrata za mfllton tr>čk. kt bi vse lahko pordele prišle v razpravo! T^Vn pa se že danes nepotrebnost! vmes*nvelo v toliko nnino In važno razoravo o nsfnvl. pH Čemer so nalmnn^e stranke, skoraj bi rekel. nalnesramnel$e. Po'ožai !e nela^en- fn danes vemo samo to. da hodilo zastopnik! teb •trnnčlc s prižganimi baVtlaml okrog. dF.dino«ti<, ki Izvr.ja med dru-t?im: >Pratje in aestre! Pre«! vsem: Se-M oatanito zvesti 1 Z^<»p(i svojemu nv rodu a pokorni državnim zakonom !*o-ste. brfitje in eeetre, zahtevali od Italijo spoštovanja, zabito, gojir-sv zvoje narodnosti, vztrajali boste pri tem. da ao X nm d A »v oboda narodnoga, politlč-noga kulturnega In ^oapodarak ega razvoia V tem boju Vnn vodi goelo: V edin/viti je moč! Združit^ vse pila v wl<->ČT»i In dlsHnMnarnl orcrnolrariji. 7- r»Pti poKi. rrrpfi narodnim idealom, vdani o*»i domovini, nastopit* težko poti Ne klonile! No vdajte ae! Kvižku srca 1 Na de!o!-c To je isnt eilne eam^-/avo^ti in litina življem*!;© volje na^e-gll vrloga n?roda v Primorju ob an^k-sifi. ki ga uo ho potrla, marveč združi In v boj xa bodoeĐoat, v keterom ne — Osoble za predele sole. V Plrnu se je se^la komisija, ki se ima baviti s sestavo osobja na srednjih šolah in učiteljiščih v novih provincah. Tej se-st:-vi bo sledila druga /a osoble na industrijskih, trgovskih in navtičnih Šolah. Skrbelo se bo v glavnem povsod! seveda za Italijansko osobie. jugoslo-venskim »vsM'i^ccm« se postavijo primerne zapreke. — Na Reki ie bil izvoPen za župana dr. Sfiivator Bellasieh. torej Italijan »puro sangue«. — Podjetje Wit-bead odpušča po ukazu Iz Londona še zadnje delavce. Pred vojno je bilo v *em ijetiu zapode^lh na tisoče delavcev. Italijanska vlada je dala v »kvarnerski ladjedelnici* v delo dve m sli !a Ijl. Delo bo iz^^tovljero v 6 mesecih. Nacilooalistl kriče radi tega, kakor da bi bila že odprav'jena s tem brezposelnost, ki je v resnici huda in se delavci bo;e bodočnosti, ker se ne obeta Izdatno delo. — Granata za nakovalo. V Selu pri Opatiem ?e!u se je zgodila grozna nesreča. Pri Pahorjerifa so imeli granato za nakova'o Prccef Č !sa ie držala brez nerrečo. s'ednHč pa to eksplodirala In ubila Josipa Pahor a Ser Matijo Perde-ca, Kristina Perdec in njena 6!erna hčerka pa sta bili reži;o ranjeni.. Skrajno neprevidno je, imjti granato za nakovalo, čas hi pa tud' že bil. da bi oo-k"c.'nfl oblast opravila že enkrat v kraj granate In driKe take reči. katerih ie Se polno vsepovsodl. Za varnost svojih novih državljanov bi Italija I.ihko že malo boile skrbela. — TržaSk! alarm radi fuzlle lugo-slovenskih parohro^lnih društev. Ko je priSJa vest. da ^e zdnižl'o nekatera jugoslavenska parobrod na društva v jedno društvo z naslovom Jugoslovenski Lloyd, so uprizoiMi italilanskl nncliona-listi tokoj alarm. ob Istrski In dal-matinski ob«li. pa nnl pripada tej ali oni državi, sme vrSItl glavno službo <»a-mo Italijansko brodovje. Vpraitfleio), aH bo mogoče Italilanskl zastavi, da od-b'id konkurenco le nanpA'eduleJo v tej stvari lugoeloveuskemu brodovju boj do skrajnosti. Ti !Judle trdMo. da se tim posreči vse. kar Žele. nr: gospodarskih konferencah z Jugoslavijo. če5. da fn sledi »z mnnllske pogodbe. AH bi bilo to res mogoče? — O Dftfftefo predavajo Italilanskl nrofesorji in drugI gospodle italilanske-mu In furlajiskemu ljudstvu. Predava- nja se vrte do konca ma'a. Tuđi v G rici bo tako predavanje. Tam so no [11 ItallJanaSi pred vojno iele z Dante glavo pa marsikak ItalljanaS In ftalila nnsTtn nista niti vedela, kdo je bil r>'1 te. Nekoč sta se pri neki sJevnoati v mestnem vrto za munic'piisko palačo ob Dantejevem kipu skregali dve * r-torclli: ena Je troila.da ie bU r,n-4? bir-lanski conte, druga na, da je bil • sta« (žunan) v Gorici. Mordn Jih seJaJ poučt. kdo > bil Dante, — Dan anckslteko proslave v Primorju se določi, iro se vrne iz Rima v Trst generalni civilni komisar Mosconl. — D* Anmmzilevl mllHonl. Afera z mUfloni. ki jih j? nHnesel odkup ladje »Cocme«, 8e vedno ni reSen i Mestna občina prav!, h.t ie spreleln samo 2 m;!ijona. p* Anmmzlo oa j* trdH. da le dal obč*^1 6 milijonov. Kdo govor! resnico? Vemo nat^^ to. da Je od^el D' Anrrunzlo z Re^e bog-nto obložen z denarjem \t razr!:-r blagom. — Socializacija rwinfl^ov? Poročali smo o stremljenja po socializaciji idrijskega rudnika. Sedai se poroča, da se pod vodstvom soc. poslanca Umberta Blanchija dela tudi za socializacijo rudnika v Rablhi (cink In svinec). Vodstvo ie v Fi-rertzi. — 1.^.000 retmlkofov le sodni samo v Trstu. Po Istri. GoriSk' In Notranjski Jih Je gotovo rudi Kc 000, pa rajši ve6 tako da se lehko reče. da se ie zadnji dve leti zaiedlo v zasedeno ozemlje okoli 40.000 resrniko-lov. Vsi ti imajo tu rud! volilno pravico fn nacionalistični Usti so poudarja!!, da Je to povsem prav L z redu (tudi če bodo dvakrat volili, tu in doma), če5. tako se holle izkaže, kako Italijansko Je primorsko ozemlje- ki je pripadlo Jtalili. Po volitvah ne bodo hoteli nič vedeti o volil lh-regnlkolih. samo kričal' bodo kako se le MJalno afirmiralo »talHaustvo Primorja, zlasti 5e. ker skuSajo li-goslovenom preeci prikrajšati volilno pravico. — Prvi Ju goni o venski razaiaa v Za4ru je izdal tamkajšnji Jugo^^o^t^n skl odbor po dveh letih italijanske okupacije. V tem razglasu roH^lla, Jugo-slovem«ki oi'bor vse Jugo#!ovene v Zadru in na otoku t*a*tovu. cIa ae morpjo Bvobodno izreči v amisla »t crArrn*dn-ake mirovne pogoobe za Jugoslorenako ali italljnnaho drfavlt«n»»t^o Neki Italija naS. ki Je raztrgal Javni ra.zg!as, je bil aretiran. — Vearl la T>i!mae1Je. Zadnje dni vlada v Splitu popoln mir. Ker *ta pred dnevi dofilj Italijunaki torpedovki aopet odpluti. Je oatala r pri«tar.i'8cu edino £e Italijanska volna ladt?« >Pu gllac. — Komisar P<-mfin*I v Zadru je Irdat na obMne v okupiranem osemlja nareo. naj IzvTfte popis vaoga prebi-valptvn. — r>ne 7. i m. *e prične na r»v alnl gimnaziji v Šibeniku zopet pouk. Zavod za aoda.j otpori kot zaaeSna aola. — Poveljnik lti»lii»nake mornarice prodaja na draZbi vojaike barako, zgrnjene na obali. Sodba Ia«iwii^fi. l^aaek »Sodb« Javno« ti t imo pre- iell odgovor, Id ara lolalno prlobčolemo, pridržujoč s! pravico, da nanj pri priliki reaf?lra na* i*ves?Ue!i Odgovor slove: Pod tem naslevom Je »Slovenski Narod« v Stev. Zo z dne 2. iebrnarja t l prinesel činaek, ki glede moje osebe vseh«'}« v tavnem očitek, da sem Jas kriv vljoklh cen trboveljskega rremoga. ter da sem Jaz bit tWI kt Je Inscenlral pompo»mo komisij« ta Ral'ienburic In ohlskovafeem predočfl P^temklnnve vasi Na prvi očitek odsovar-lam t d'.'lstvom. da sem se ob casn. ko so se določeval« ladn'e cene trboveliskermi premogu, nabafp? na ?e«ttedenskem dopust«, t J od 2 NmU« do 13 InIHa 19?0 Na tb't*evn Vf>nritmfntov Je potem dne ZS. falila f>?o bila po ^adi *e enkrat nkMcana komična rft končnnveiluvao pre«o|o In odobritev cen trbovelUkeza premoga, kateri le načolnva' nove^iertv za Jaxma drla Inž Sernec. Pri tel priliki se Jt Izbral komite petih gospodov, kateri it ImeJ aaloco, , da točno dožene upravičenost dolocenRi cen. člani tetja komiteja so bili k*. \nz. I Bonča, ra%matelj Cluha. dr. Mez-oric, vladni nadzornik Pltamlc In In*. J^uklje. Po enotedenskem delu »o ti Rrspodje predlo-«111 ob£l rno porodilo, v katerem so dokazali opravičenost povlHanlh cen. Vse lo Je piscu Članka »SodSa Javnosti« gotovo do_ bro znano, vendar pa mu to nt brani, da v vtem rvrača odgovornost na mene. O ralhenburlkrh Potemklnovrh vaseb pa sledeče: Po odredbi crospoda ndnUfra aaohračala Milorada Dra'Vnvića Je deželna vlada rt ?1ovcnlio t odlekom ftev. 1075 t dne 24. famiarla |98Q odredila, da ac ko-mlsljoneino ua;e*o^ stanle zzradb pr! pre-mogovrilVn v R a Jb er buriti. V to koml*Uo so MU vabljrnl: poveri eni? t vo za lavna dela, rudarsko r!avar«tvo. prozovzdrfavafna seVciia lufne *e!ernli»e. evera lndi«strilcev, mazl'trat ttolreza mesta IJubllane. predsedstvo dolenjskih lelernlc trnovska hi obrtna zbornica, otradnjl urad državnih f montanlsti^nlh obratov ;n v'adn! zastopnik trb->veliske pr«iTi<-lavaost t r0a iienhurgu in *!obf;k ulis, katerega Je ifanj nrtpravJJ" rte t'-». Var Jc imel pri iko videti aa licu mef ta. Koliko pa se je od te^a ^asa Se tam zidalo lr. odpelj'a'o zemlje na dnevnem kopu, se lahko preprl*a vsak, ki se zat \ zanlrra. Prepričari sem, da bo v>dba vtakef i očividca precej d^JnaJ-na, kakor ona v »Solbl jivnostl«, kajti pisec članka nam z zanf"'jivo resto govori, da se r'!:'i> v«e ™<-7 s'.'vb«. restavracija, vile Itd* Premog pa počiva mimo v rerMl. 0 itnod *Iankaj ra.^ nI ia pojma, kolikih n-edpr^rav zahtev- otvoritev veli* '«eza novega pramotrovalka. Kateri nursod_ ni čovek Jvomt o tem, da Je treba preskrbeti atanovanla za ne!iTn' delavcev, ki bi v samrti! dnlcl dolini nrrM ReUanJ" ne do-« bili nikier stanovtnf? l^t'»tako je treba zi-vl.iti $o!o in skrbeti ra stanovanje uradi!' oV Itd. Rr«z senaraclje. f'"ne feiezntee in go*. nffna sMo. torei električne centrnte 'e od-vnfanle premosti nemogoče I — Med grad* rjo »-aznlh obrarnlh raprav in stavb pa se na faffula od grebava u f e zemlje na dnevnem kotni. A'l 'e piscu Danka tempo za t.i deti preroča«en° AM ve, da Jc v P.Hbenburgu *e leto dni *raoo$l**r!fi *?7 7oo delavcev? fn rfttda 'itu' ^'"^ood. nr^«-!m Vas, n<» norčujte »a s tem !'":,r,->m! To Je re.. 11)11**-) b"«'-1 Kima kalt! r>^n,i Je bealcovfli r«nr.,>,. }n p,-»^ "i.r ob-'-tr-' aesrečOi kate*o nam fl r,,'~' lahko povzročilo, tV>bro ta *a Iz otroikih let *^o-"f"«a»^ one^s dne. ko «o ^avrjo iz te tarr,e pvfneafl mo|ega očeta pH-mrr\*eza domov. Ufga.W «o se plini In oče In več delavcev to b;1 Ertva ne^.at'ne ka* tastrofa Po preti nVu večlh d**sptle'tj se v tel s^-a'no nevarni larrl sec^a! pod novim ootettnlkom de'a neumorno. DosrlaSna le« 1^7—frfl »»-j fv-*"*^!^ f i?Vo f* dor»r»'*r»^ f*. gniovljen 'e ir>0 m globoki ^abt Iz betona* novo postavljeni veliki v*»~H!ator de'uje eztralno v vara rte lamsMh delavcev In do-» vrnitev gr^d"le v^eh rmsn'lh atavb le v petnem rlru. Jama se na vxe strani rarpro*1 stlra v na;,*n'ent nremog<« £*> pred let^ dni mrH-a nkotlea Nada 1 ima lo danes oflv-!'ena po hrurmem rcd:{rsVrm debi. Sr*O-Vovnlaku te od gadovoilatva »meje srce, ko vfdl kaj N le v teku ener« leta --gradl'o v Hud' faml :r v Pai^enbur^!. Pa Vam pride rrof in govor4 o Puiemktnovlli va^eh" tn o tam-tamo podpisanega. O Arel, kako f^der Je bfl tvoj vzkHV. Jro si al-ISa! čev* liarjevo krinko! — Podphanl «a prvlk^al v tvefeei skoro pet'nt-!dese!fetnem alufbo* vanju za'eč^m k odTovoni v CtsopIsJu In vem. da bo gospod člankar ra eno molih ne*t-d ntJel »to drugtb za odgovor. Jaz |a\*no ne bom več odgovarlal. če bo pa treba odzovo-a, ga Som podal svojim pred-r^-favllenl'n Vzrok p^edVzečoga odgovora pa ti^l v nemoirl mlsi!. da se na tak narfu omn'ova^ulelo d^!a. kat-"-a so se do«jeilaJ bevrSJta pri zgora' omen<^nrh dveb premo* govnivih. Oospo* darske nv>či drf.ave ter nreftvflevalHi ae-| brojnih etalstenc. Inf. M Plruat. Llubliana. dne .1 fobmarja IQ21. Stavko Plemelj. tržni nadzornrkt Prehranjevalna vnr?5anja. Za Sovenljo pre i vtem pa za na$a 'mesta se porajajo na obzorju novi aprcl-i zarljskl problomL OospcdaT«ka politika Jugoslavije kot agrarne drfave stremi za tem. da izvaJ'a kolikor moroče dobJčVa-n-»*no svole polledelske In živinorejske produkte. Današnji kaos prt nailh sosedih v zvez! z ilbklm stanjem na?e valutu Ja povzročil, na astvarll svobodni l-^voz za na* domači trg silno draglnjf». Za Slovenl« lo. kj je v agrarnem o/lni zelo llrka, ki mora ovazoti. Je razvoi Jugoslovanskega gospodarstva te^ka p^eltku'nja ha ni dvoma o tem, da bomo lz*J! It* te dobe z defl-j cltom na nsrodnem premoženju 7a prebrano slovonskib mest stooajs na plan novt problemi, ki se ne morelo In no smejo re-fitl enostransko. Konsjmont, k! mu je odmerjena zeJo pičla eksistenca, ne moro prerafcati vedno na»aa.?čuJočlb bremen. Na drugi stran! pa moramo nva7evatl upravičene interese kmeti'skeea preMvalstva, Pnosfanast M natl tel 'ala brez* dvomno, zato moramo najti kompromisno pot fn spraviti v *.klad interes« mei£an-stva. kot na*i*ga kmeta. Za prebrano slovenskih meat aiofl meni trg v ospredju Po«edarJe mesne cene so bila ča«u primerne, sedaj pa nastopa po'oJa'. ki grozi v tem ezlru vstva-rlti prevrat In n.afo aprovtracljo najobčut* nele prizadeti 1 -??n5n Je izpostavljen vedno slučajem in muh a rt* ki morejo biti usodni za njegovo gospodarsko eksistenco. Proteeti, pritožbe so pcčaal ublažile to malosrečno prepoved. Časovno ni bila pogojem a, ker je prišla v času, ko so Italijani še spravili k nam vee agTume, dateljne in druge sladkosti. Koristila tudi valuti nI, ker je bila malo izdatna. Navzlic prepovedi je prihajala prepovedana roba v državo in ae nemoteno prodajala. Cariniki in verižni k i bo pogruntali komorom 1 a. ugodan aa obe stranke, pa maločasten za veljavnost zakonov. Država je izgubila se carino, ker je prišlo prepovedano blago pač noaacarinje-no v deželo. Polagoma ae Je izločilo gOfcrve predmete i* liste prepovedanega sadi. Na jesen pa smo dobili nov davek na kupčijski (poslovni) promet in Š nJim novo določilo da se sme sicer raksuri-jozna roba uvažati, toda plačati mora poleg normalne ln sa 100% povišane carine če poeeboj 10% vrednoeti uvožene robe. Te dni je Uradni list St, 11 jaaja.vil nov srarilAlk s* davek na na- slovni promet. Ta pravilnik ima v členu 12 in 18 zelo neprijetne določbe glede bla^a, ki Je Importi rano ie pred uveljavljati jem iBpromeujone:ga flnano-noga sakoua iz Inozemstva* Trsrove*"ra nalaga pox>ie blaga ter za luksurlozno M&go platio 10%, za ostalo blago 2% davek celokupne vsote popisanega blaga po prodajni ceni. Davek bi zadel osobito detajl late. Človek obrača ln se Jezi. pa pride nov pameten finančni mi-nlater dr. Kirmanndi in ukine predmetno določilo. Trgovci fola. da sa vedno, ker oomenja res vsks»» turo. Kot priloga novega pravilnika je izSla nova lista prMmetev. ki veljajo ga Inksnrtjosno blago. TJsta obseara manjae Število predmetov no«yo dosedanja. K npeij« ki Interesentje ravnajo providno, da si natančno presHu^Irajo predmetni semam. Vovos4 tega se »mama obstoji dalje v tem da prinaša *te-viMeno določene zneske, kaiere Je plačati kot lnksuriiozno đ a viči no od 100 kg uvoženega, pod lnksus zapadajoeega blaga. Največja zanimivost tega seznama, je pa ta, da je med predmeti, ki so izločeni is starega seznama cela vrata predmetov, ki Jih dobivamo navadno Is Italije. Tako grozdje, sveže sadje tn euleoo. pomarančo pinjole. rožiM, orehi, raki, svete rože, makaroni, rezanci. Cele tedne pilento in se posvetujemo o pogajanjih t TtaJljo. AH se bo pač miška rodila, Precej lepe ln važne pridobitve ao dejansko dobili njifil južni mejaši sedaj brez muzike hu petja na tihem v Izpremonjeni listi lukaurijos-nih predmetov. Kupčijska interesente vnovič opozarjamo da si omislijo Uradni Ust ftt 11 in pretreeejo nova določila o u vosu kakor tudi nov pravilnik o davku na poelevni promet Z nevednostjo se ne more nikdo izgovarjati. Kdor krive ravna, zapade kasni in neposnanje zakonov ni opravičilo. Uradne ras glase zakone ln naredbe je treba trgovca in obrtniku pridno in vedno čitati. Prlstopafte h „Jngo-slooenskl matici!4* V L/ubi/am, 5 —- SIov©nd In IrudU v Zagrebu tn Beograou, Pred vojno bi bil marsikateri Slovence rajal študiraj na univerza v Zagrebu nego v Gradcu ali na Dunaju. To pa Je bilo zabranjeno posebno tistim, ki lo hoteli doseči državno službo. Sedaj ta ovira ne obstoja voč. Sedaj ae slovenski dijak lahko odloči sa univerzo v Zagrebu. Moral pa bi na univerzo v Zagreb saj nekaj semestrov vsak tisti slovenski dijak, ki hoče stopiti v državno službo hi postati državni uradnik. Za državne službe si mora slovenski dijak pridobiti popolno ln temelilto znanie , srbohrvat-skeva iezika. Tako znsnle si pridnhl nafhltreje v Zagrebu, ker more tu posečatl tečaj za srbohrvatskl jezik, slušati predava"ja v tem jeziku; razen tevra na občevati s kolegi Srbi In Hrvati ter se praktično vefhatt v tom lezlku. Nič se m? poroča, kollkn Slovencev Je vpisanih v tekočem šolskem letu na univerzi v Zagrebu. Ootovo Jfh n« bo dosti, ker so se naši (fflaki od prverra začetka orltože-Vtfl <1a Hm ni bfio rrsvroče dobiti v Zaprebu stanovmis bi besno za Tri-meme ceno. rl^ nf bflo človeka, kateri bi Hm bJl "ei na roke. Zagrebški HM! so poročali, da se Je aitanovfla v ^airebu Akarforrrska menza ln Pl-ist^V* dom. Ali »n koliko so deležni teb fnsrfrMrf* sjo^rsmskl dHnki. o tem rrr^o rv>r<>čRli niti samif. nit! krio drifei. Obžalovati te- da taklk oorvV^M vV. st^ar se b^ rrr^r^lz zanimati dsž*loa vl"da v T^»bManf. r»a bTd' vsa slovenska Javnost Mladina rrrora pritf m<*d sehof v dotfVo. orr'n se rrK*m rlnT^fH H sp»gttavat1 za Saša svotos Hftt^f. Vse to r»a s^ a mora omoeorft« fC^kor se V» rw;Vrhelo od cnervfčnrb m r>nfrt»"rrvsfrfni mož v T^nvi v^e> potrebno, da ^e 'mvvn. čl lngv>sloaees»oiil blvemV In lb?d'ra-rrle v n?-^fH reko se rr»ora skrbeH za TtL\tVf& V ^a^rerm ft^-t r^'^vo sreč--f% ?*<-»,~n\^ 5»los^*»r*cov. V1 b^do z ra-??m dT,aftvrorm vr*"^ nr'nrave v r«^k? In stvrpr mrli trveđfl NT^^a vlarfa i?m rnr»ra biti na prvmoč- n«^e obCfrtstvn na trtdl! Tmamo novo državo, val moramo cVrbeti za nlo»>e oo*r*be. I M^tl le. da se bo turn stvimV-^r^tvo abtažflo, ako bo m'?»rtma več občevala mod s-boi Pri javimo JJ na prvo pot vsa! s- Z^rr^b. sČasoena r>a tudi v ^eocrad. Vsak trudil na nnl verhna voč ae*rn^«ttrov: nsl se Hh n~k*} nrebUft v 1 fcfhjtaol. r^okaj v Zagrobo. t»*1r*i v n^trrsdltl — Kal ooročalo rr t krMiene? »Renramr« norokčajo Iz Lhiblfane: »V Ora^co le osnovan poseben odbor za novratek na orestol IČarla Hab^bnr-sTreo-a. V tem oribom s« narahlo mafor Stloetić OscrHard!, Oton Sfn-vik. čafml^ar Iz ZagTeba. In Kn^flič, bfvli ^ef Nr>vrnskeca ure-da v Sa»-a, Jevn. UgotovUeno le. da so oviranl-z'raTJ svrrjg oover1enl?tva v Slove-nlfl ln Hrvatski m da vrdržulelo nal-žfvabnef^e zveze z Zavrebom ln TlubUano. Na temelbi tako nvotov-He^nfb podatkov r»ls^ rTmotrt rvMavl pri mw tako nortot^rnl, kakor se zde n* prvf povi od: osil so v zv^zl z ak-d*o, M ao k> talno mrviti člani odbora z?» po^Tatek Habsborfsnov.« Trrrorrntrat? srno se na mer^^Hem me^tu o te< stvari t<^r IzvedeM- da v T.lnbffanl nnč ruvrnafo pav^d^ne os^-bo M se zn«*r?iTi*tr> v Orpdni. na fn To% Fbmabt. rtg» nnrtfo stroo-o nan*e. s> o*a se d^ srt^st ^e nf moelo trvotovIH. da bi M rarotnlVl lmv*n rve-ne\ knnrrvft svota poverlenJ^tva v Slovertm — Po^or^nfk rlple^acrle »sMstr-stv3 fmanc Je dr>sr>d na svolem ?n-^rv>Vriiskem potovanhi v Četrtek v Maribor. Pri pregledovanju raznih finančnih to rarfn^kfb uradov se Je pokazalo, da Je pomočnik Jako dobro poučen o naifh finančnih zakonih, da le strog, obenem pa tudi dovzeten za vse pametne predloge. Izvirajoče Iz uradnlštva. Pomočnik delegacije ministrstva 'Inanc se Je po veh uradih razgovarjal z raznimi uradniki ter fih vprašal za mnenja, kako bl se dalo delo poenostaviti In kontrola poostriti. Njegov nastop Je žel v uradniških krogih splošno odobravanje. Uspehi teea inspek disket a potovanja se bodo v natkrallem Času pokazali In rodili, kakor Je upati, zlasti pri Mariborski carinarnici znžellene uspehe. — »Kolo Ingoslovetisklh sestara« v LJubljani. Odlična narodna dama nam piše: »Kakor sem Izvedela, se namerava po srbskem vzoru v kratkem ustanovit! v LJubljani »Kolo Jugoslovanskih sestara«, ki Ima združiti slovensko ženstvo v krepko narodno ln narodno obrambno onra-nlzaclkx Vsaka narodno misleča Slovenka mora to misel pozdravljati, ker je Je zadnji čas. da se onranizl-ra za usoešno narodno delo vse slovensko ženstvo. Organizacija se mola izvršiti na docela demokratski februarja 192!. podlagi ter se naj razteza na vse Slovenke brez razlike stanu in ookli-ca. Najvažnejše je. da se pritegne k tej organizaciji tudi kmetsko ženstvo. Zato se morajo osnovati po dmžnlce »Kola« v zadnji gorski vasi. V tem ozlru bodo dobile naše narodne učiteljice široko polje za ušesno delovanje.« — Naredbo o dopustnem povišanju najemnine pri občuje »Uradni list« Štev. 12. Naredba Je stnpil.t v veljavo dne 4. februarla- niena dn}o-čila pa veljajo za vse območje deželne vlade za Slovenijo. Po tel naredbi je poJeg redne novišbe nai' nine. dopustne v toliko, kolikor ie dovolievala narodba biv«e;'a *' skega ministrstva za pravosodje In ministra za socijalno skrbstvo z dne V. oktobra 1913. drž. rak. št. 881, počonši z dne I. lebniarla 1°2I dopustna še nadaljnia biredna povttba, ki ne praaeca pri stanovanjih (H) od* StOtkov, pri trgovskih, obrtnih ln dnp.,r?li poslovnih prostorih • r»0 od-stotk«w one p^ierrm'ne katera se le plsčala al' bl se b*'a moral? plačati d^e 1. falila l014. Ko se preračrmta v'*lna letno nnjermv'ine 7 ^n« |, bilfja ]0]4 more ?n podstavo s,nzitl sirova (jvrotto) nn1erp-o'"a « r^r,*r^rt^^rr^ pH<"tofbrn»mi. odStevfrl Je avtonomti«* dalatva. S^n^m/enis pM na stanovske dete, VI i'h urrorablbi i^r»-»-r>n,- \j. kltOdlO la Za nosln--no n-^*nr* « rem. dn lzvr*»nV v irJTh trtrovska aH obrtntvkc n^lo aTi ne avubooVil no-kVc odvetnlsTrl. r»ot->*»*vi zd^avnl^1*!, 9r^«-»o's't^b",KT^'l ln nor'o^rio l" «iTnn-i treM z oz^rn^ »»a Irr^dno d'Nn»t^tno pr^'O^fv* lf»wr*^rto ZO fV^'^VTP pro- st*>ee. PovUtstrls oo^fialerneriie z* s^^^^v^ske dele (o<«*«**xnrv *n^o^ 'Tsled v*v^->tia. S fr\ m»re« c^'r\Vim«*-e r*~f yjt ^ 4r> j S4|. S€l"ts>l^t>fSJ t^lO *f J4J TV-»rt. nT rl^t y Ifofflror *n rirr*o^>|-| fr>r\ p«^. ro^s v nasnrotki z d*^očlH te na- redVa — KIV no o*rvo*>rv*Hv1 od Trbo* veli Na a**n costv^iar^ketra sveta v B^nrradn Je delegat Saveza hrvatskih trvovaoa TvireTi DeifietrovM mod d-^»rrm povd^Hal tr?d? tole* »Na-io *<»fcrnlco «*e moralo o«tvoH/vfW r.rl j TrirOvelt, Vfer rnrSoforirnf eto»ne«*l I vsaV tret-/>e/»W o«rrof r>lo promet. To se de Izvrši z !rvo«»om vl«oko ka« loHcnecra pre^rvv^a nr*Vo Peke ter 2 errwx-r>čen lem drvvoza nr^rrtotra h Bo*w> Vi Ima nad->rodukrllo v dobrem prejrr»oe-n.# Sedaj viadaloče razmere v Trbovdlab so tralno ne-vzdržn«. to »tvideva *ed*i že vsa iav-nost. Zda! bodo to trvtdell člnitdll, ki so krivi teb razmer? — Koflko ie atata Trbovelteka stavka? Na sejf gospodarskega sveta dne X t. m. v Beogradu je pomočnik železniškega ministra Jellč Izjavil, da Je povzročila nidarska stavka v Trbovljah državi Škode 13 milijonov dinarjev t. J. 60 rnjilllonov kron. Kdo te Imel torei korist od te stavke? Država ne! DeiavcI? Tudi ne. Korist Je torej imela edino Trboveljska pre-mo^okonna dmžba. — Švicarski konzulat Za Hrvatska Slav on 5o bi Slovenllo, S I. februarjem je začel v Zagrebu poslovati švicarski konzulat. Konzul g. Julio Srhmlđiln Je te dni pHŠd v LJubljano In posetfl deželno predsedstvo ln trgovsko fn obrtnllfko zbornico. Ooapod SchrrtldJln IIvi že reka! ča-y\ v Jugoslav.,1 ter *o mu ra«o 20 spodarske razmere d^bro znane. Z veseljem pozdravljamo ustanovitev švicarskega konzulata, ki brez dvoma pripomore k ŽIvahneJSfrn irgo-% !iisk1m stikom med nami ln ftvico. Interesentje se morelo v vseh zadevah, tičočih se prometa s Svlco. obračati nanj. Konzulat ima svo! urad v Preradovlčevl ulici br. 24 (dvorišče na desno) v Zagrebu ter je strankam ob delavnikih od 9« do 11. dop. na razpolago. — 79 rojstni dan dr. Pavla Tur-neria. Iz Maribora poročajo: 24. januarja t L je slavil v literarnih in žuniallstlčnfh krogih dobro znani dr. PaveJ Tumer svoj 79. rojstni dan. V letih 1870 do 1872 je bfl stalni do pisntk-fcljtonist pri »Slovenskem Narodu«, kjer Je pisal pod šifro Ahas-ver L Narodil se Je na Pohorju, pričel S 16. letom posečatl šoto v Mariboru, se preselil kasneje na Reko. kier se le seznanil s profesorjem Janezom Trdino, katerega je kasneje pripravil v zveai s Schwentnerjem do tega, da Je izdal svoja dela. Nato Je pričel študirati na Dunaja a odšel kmalu na Angleško, kjer Je bil spočetka trgovski pomočnik, pozneje pa odgojitelj. Vrnil se !e kasneje zopet na Ptinaj, šel v Zagreb, prepotoval Švico ter posetl! Pariz, London hi druga mesta. VršTl Je no veČini sbižbo do- 1 mačeta vatoJUeUa, pocabil pa pri tem nI nikdar na svoj narod Pred približno 20 leti se je vrni! v Maribof ter si bU ob Poliorju kupii post sivo, kjer sedaj Živi. Dr. Tnrner je seda! precej bolehen. Ješče rnrtogaja Ijetal — Imonovanja pri finančni straži. Za rešpiciente so Imenovani višji pazniki Ivan P o 1 l n s e k . Roman D o b n I k . Anton Stropnik. Ir> sip O Š i 11 a , Ivan S t o r , Fi anc Conč ln Karel Sluga, za \ išie paznike pa pazniki Anton Z e m I 1 i č. Mihael Kocijančič;. Friderik B e 1 e h a r it Blaž K o v a č 1C — Iz zdravniško službe, Scknn-darij splošne bolnice mariborske Or. Stanko R u p r e c h t Je Imenovan za kimrikeva asistenta is to tam, — Osebna vest. Vinarski Instruktor Jakob Maius v Mariboru Je začasno nookoiou. — Odlikovanje. Predsednik v lega šolskega sv »»»a ravnate!! ;Tr. Stanko Bevk le od skovan z redom Sv. Save IV. m zreč* — Vodnik kuMinlce na Jeseni* ca'i e. A. S'?ma Je oblikovan z redom Sv. 5av- V. razreda. — ZclaSevmlc lernlTcov loof !n 100?. Rojstnemu letniku 1901 se h do 2^. februara t. i.- roistnemn letnika 1903 pa do 10. fcb. t. 1. zcrlasltl • mestnem ,ro^a^kem urada v Mesti - • d^rin. Več nove rezclas mestnega mneictrrifn. k| Jc nabit na magistrata tn no mestu — TzteH^^V- ^r>^"v«^?^r» t« nlnČ*a>« rtoo, »<-l se r*>*-|ra r odMfV r»m p'ačevnni'! pl^č. Na prošnjo trv« v-s^e tn nbrmf'Ve zh^r^lre v LfubUa-ta fr* rt^i^esc^s mHi^^r^tva f'vrv \ Lfabllani odre^n-i. do dc nsdnllne-va nkrena hztermje dohodnino h nla-č^n'nr.. ki ^ nobl^pio r^rom ^lb!*v«j z^s^Knl slrrl!bodaJaYrX ob zSnVonl Ik rr»Hb ne on v emfsli razglasa ? IS, dorembra 1920, po katerem tisJ se davki za č^^ od I. feimiarja !0Jf do ^1. mala 1°?1 irt^rialo takol. t»e glede no r »Vrnite roke. — Pra^Prn/ f> r>r*t-fcsh fn dof-«*»rv*t*b nom^Vfvrtv rfp'o^toru ml-r?f<-fr«frs za Inanco pri fHnnčr^ 4 . learaclfak v Zagrebu, 1 fnbljanf. Sara* levu \r. Splrru le n?»t^snleaa v 12. številki »Uradneea listat. — Uredbo o kondorvVorHti v pArv^cfu prinaia »IVadni lisu številka 1?. — 7P*ta norčka. .Tntri pmmnle n^S trftH5l«*w>lk g. Fr. TVbot»ik. ro«or.*Ttlk v Vodmatn, s rrolo ženo Marjjo ilato Btlfoko, Na mnoga letni Na bl alavila &e biserno poroko! — Za ».luFOffrrrarrsko Matlcos ItS K nr.hrane na domačem plesu v ffoatPnl pri B r e z o v 5 k u. — Ii veterin »v* k" »lnžHe-. Vetserš* nareki aai ent .Toalp K n n c v Kovin mestu je Imooovan za p rovi z ornega dr-iavneira *1 vin^^r.lravnlka. — Posestniki In najemniki zem-fftšč se fvnozariajo na razelas mestnega macistr^ta Ifnbllanskevra o rw konča van bi škodljivega mrčesa. Razglas je nabit po mestu. — Lfubllarrska Kreditnu banka v LJubljani Je naklonila mesto venca na krsto svojemu dolgoletnemu ln velezaslužnemu upravnemu svetn'ku g. Franu Mallv-fu, Dijaškemu pod-pornerrm društvu »Domovina« v LJubljani 2OO0 K. — Jsvna dražba. Mestna arro-vtzadla bo prodala na lavni dražbi večje število praznih sodov !n zabojev, nekaj miz. potrebščin za mesnice, ter drucfh predmetov. Dražba sa l/o vršUa v sredo, dne 9. februarji 1021 v cerkvi sv. Jožefa ob Znni-skega cesti ob devetih dopoldne. V Materinskom domu v Ljubila-nI se nahaja več deklet z nad noj leta starim otrokom. So same služkinja !n vajen« vseh hišnih del. Prisilo, da bl dobile kako nrime"rio službo, kk?r bi Imele lahko otn ka nrl sebL Zadovolino so z m?lo p\ Pismene ponudbe na Materinski dom. Strellška ulica 14, Ljuldlana. — Pools blaga, ki bl se bil moral za plačilo davka na poslovni promet Izvršiti. Je začasno nstavUen, Način ooplsa In rok za vir žltcv teh ropi-sov se oblavl naknadno. — Oovor o sv. piamn a© vrRi v evangelzki oerkvi na Oo«poevetski ceatl r nevoljo ob 9. pnrvoMns. — Drfji-rna posrre^nrslndea sa AV-lo. Dala I p e J B\ pl«arnlBke moM, kroju«, iiviije. ml«i«rjl. peki, mllnur-Jt natakartoo. kleparji brivci, trgovski aotrndnikl, trgovske sotrndnioe, klJučavnJearjt. koMJaii, plnžkinj^, kn-hnrlco. postrrfofre. hotelske sobartoo, vaj<»nrl. vaj«nke Itd. — V d^lo po • prejmejo: mizarji, hlapci, deklo, modelni ključavničarji, toaarjl žng^rli-gaterifti. teierollvarjl v^nl^Arzkp rlm-llne, vzgoilteljlce. bolniške atfeinloa, konzlorla-lnje, elnfkinje, kuharice, jezici, vp?«nke Itd. — Obdaja re«t*vmHJe v T^rsvili-Skem ^omn v TVobrni ja raspisana v >Uradneva I/I«tn< it. 12. — Vzkllcna raspri ra radi znanih dogodkov dne 13. fobra v Maribora se vr$l 1. marc> Krdai se vrši dru^a razprava proti obtožencem radi proti nemških d^monstracil. doslej še nI znano. Kakor se Je sedaj ugotovilo, nI ovadil pri poiicUl Slo- 29. 5tev. .SLOVENSKIH AROD', dne 6. februarja 1921. 5. stran. vencev urednik 2c5ot> kakor se Je prvotno poročalo, marveč okrajni revirui nadzornik MaJUičj, — Prometne težit oče v Slov. Goricah. Iz Maribora poročajo: Odkar smo zgubili spilje in železniško progo Spitio-Raditona-Ljutomer. nI odrezano samo Prekmurje, marveč rudi velik del Slovenskih Ooric. Sprva se je sicer vzdrževala nekaka avtomobilska zvei:a, ki pa je morala prenehati vsled sitnosti in neprllik. ki jih Je delala na eni strani poštna uprava, na drugi pa okrajni zastoo v Št. Lenartu. Sedal se vzdržuje samo poštna zveza, ki pa posluje samo trikrat na teden, pa za potnike ne pride v poštev. ker razpolaga samo z dvema sedežema In ker odhaja tako nerodno, da je poŠto težko uporabiti Sedat se ie sestavil nekak konzorcij na čelu Jadranska banka, ki hoče uvesti zopet avtomobiino zvezo, a ie okrajni zastop v St. Lenartu zahteval, da prispeva s 50% k popravi cest in napravi na vsake 2 km Izogiba! išče. Ker s/> ceste Še Iz vojnih časov hndo razrite In bi bila izoglba-ljšča silno draga, za enkrat ta konzorcij ne more uresničiti svojih idej. — Dobro bi bilo, da se vlada malo pobriga, da bodo Slovenske Gorice zopet dostopne ne samo tujcem* marveč tudi domajlnorn. — V p m vos! a rje prestopijo! V 5t Petni v Savinjski dolini župnlkuje dr. JanjčlC ki živi v stalnem sporu z večino svojih župljanov. Dne 1. t. m. je odsia posebna deputacija k škofu dr. Naborniku v Maribor, da Izposluje premestitev neliubega župnfka. Depu-tncHa le vročila škofu spomenico, ki io je podnisalo 71 rodbin z vsemi družinskimi člani. V tej spomenici Izjavljalo dotične rodbine, da bodo takoj prestopke v pravoslavje, ako škof ne ugodi njihovi želi! ter ne premesti dr, Janjčl-ča. r>vomimo, da bi škof ustregel tej zahtevi. Ako se dr. Jan'Člč prostovoll-i?"t im tkne Iz svoje Župnlle. mu tudi £Vof ne more blizu, razen ako naperi proti rijemn kanonski proces, kar pa ni veri etno. £enfocterčau1 se torei omraženoga Župnoca natbrže ne iznebe. Za-fo tim ne bo nreostalalo drugega, kakor da Izvedo svolo gTožn'o, Potem dob'mo že v doglednem Času na Slovenskem prvo pravoslavno versko občino v SavInsJd dolini. — Glas Iz občlrratvft. Plš^to nam: Dunajska cesta od mitnice tn costa *a Režleradom sta tako zane-marieni. da stoli na njih blato fn voda do gfežnjev, Stanovalci v tem defu merta si bodo moral! naročiti nrvsehn* SVrrrnfo alf pa Cefo čo'ne* pVo hMn hoteli prftl v mesto. Pristojni čfnftelif naj vendar praKrbe. da se te kr'*eče razmere oćr*rnv*}<\ — Pev*>*ver*H n*nM na cartn-ske^a nro^nnra. Iz Marmora ooro-čnio: V četrtek okrrar 19, le bil napaden nrl vin A Ms uradnik tukatlnfe cpri^amtce tVezaimek!. Neznani na-nsdalec fe oddal nanj 7 srretrrV, od katerlrl na niti et*eti m* zadel. Domneva se. da je bf! nao*dat>c kak tIbotaoex\ V| *,e fe kotel m^'Cevarj nad carlnsVfrr« uradnfkom Nemarte-ea nanadnlca zasledoje rjefldla in Sandarm^la. — Smrtna frnsa. Tvsn P n S a f k, uradnik pri finančnem okratnens rsv-natel'«tvn v M^Hboru, v krovih brvSIh dnnai^Hb vi^otolofoev oobro znan. Je dne 29. decembra 1920 umrl na Dunaju. Blag mu spomini — Smrtna kosa. V Soštanm; }e !e h*mrla nčftemi g. Orfn b te rrmr! fn bil že pokopan Jelovodla tobačne tvornice v n. g. TenacU Hablcht. Blag Uma soomlnf — Umrl le bivalni Frane T anabie dne 2. svečana t. 1. v Invalidskem dorn« v Dolenfs^lh Toplicah. Pokojnik Je prvi htvaffcl Vf le rrrevnfmd v tem zavodu. Tnvarisl-rnvnffd! so rtm oskrbeli prav lep pogreb. Naj v miru počiva! j^*«l*»««**»ssss*spssnsssn — Rr*lr>1 p** v TiaMlanl. Prm^ae pe In no^nato, da Je Ml pes, ki fe na Sveenleo otrr\*+\ v T\bibf1ani vel' oseb In iHiov, s*rke1. Valsd »Pne nevarnosti fe hoVH «e onezaria v%e oaefce, katere *n Mle od naft nanesene 11* se no-mndoinn lnvifo na me«fnem flviketn. da se za-nora fc-nn P tn tirati, ali jim preti n*»varnost ali ne. Knlfnra. Kopertoir narodnega gledališka v Izubijani. Drama: 5. fobmnrfn, sobota: zaprte. 6. februarja, nedelja zaprto. 7. februarja, ponedeljek: zaprto. Opera: 5. februarja, sobo ta t CreKnjeV vrt. Os** štovanje hudožeatvooega teatra- — Tzv. abnn. 6. februarja, nedelja: Bratje Karamazo- vil. Gostovanje hudožestvenega teatra. — Tzv. ehnm. 7. februarja, ponedeljek: Bratje Kara- maaovj II. Gostovanje hudo los tve-nega tentra. — Tzv. abnm. — Jubilej. Q. Milan Skrbtnšefc član mariborskega narodot&a gloda* Itšča. slavi dno 12. 1 m. desetletnico svoje« umetnlšketra dalovnnia, tn sicer z uprizoritvijo L. Andrejevo v o drame »Misel«, v kateri Igra glavno ▼logo In vodi tudi režijo. G. Skrbln-šek je nastopil svojo igralsko pot s sezono 1909/10 v Ljubljani. — Dunaj ako tte4aiiiee. V državni operi se vpriiori Jo tri, v nedeljo, ruska opera >Seheherassđ*c, ki jo je agtasbU Klmskij - Koreakov. — V dvornem (državnem dram«tekem) gledališča so na korist pokojn i nak *mn sa-kladu vprleoril! bnrko »Robert in Bertrimf ali »Vesela vagabundi«, ▼ kateri so igrali najodltenejli tn tudi najstarejli umetniki in umetnlee. — Karlovo gledallife vprisori novo Sv>-janovitsevo opereto > V o J v o d s reichstsdski«, v kateri neatepa tndi eesar Frano I. la polletjpkl mini-atar Sedlnltskv. — Takoevnnt Kammer-apiele vprtearjajo dea«»t dialogov Ari. Sohnitslerja pe njegovi knjigi »R e i -g e n« (Kolo). Kdor pozna to delo ras-ume, da imajo predelave nezaslišan uepeh. Deaw€Trjra4 ae ssuktfnetlo dinloaji s temo. v kateri I s sineta moSkl tn sen-aka. >Nene freie Pree«w»«, ki gotovo ni fillatrska* pile v podlistku, da spada tako delo v knjigo; na odra nMnanje mnrno in nemoralno. Ozraftje Je preno-sireno ■ vročo erotiko, ki odbija. Go--modarako propali Dunaj se utaplja v moralni propalosoV ki js eolo zidom že predebela. — Svetofcrec. List za ekapedldju »a severni pol čovekovog duha. Izdale Vlrgil Poljanski. Br. 1. Ljubljana. Vsebina: Cvo m el Posvečeno svim psi-hlatrtma svih kontinenata planeta zemlje. (V članku čitamo: »Jaz sem neumen! A to Jo moja moč . . . Jaz sem bik In mene do besnosti draži rdeč plaSč laži . . .« In zaklhičuje »A . ..«) »Manifest pravi: »Nal živi svobodni človeški duh I Slsva novemu človeku! Pa nal bo veličastna revoluclla duha v listopadu, ko bodo padale vse stare forme kot suho b'edo Ustje! Umetnost ne more biti logična! £lve! kralj! Zlvel Lenjln In Trockl!« Nato sled pesem »Na tračnicama« — skorai vsaka beseda tvori po eno vrsto fn končno sledi globoka, nova misel: »Človek Je črv«. V pesmi »Čežnja«, zopet po dve. tri besede v vsaki vrsti, čitamo, da »vele Črne gole tolnea llubesnl mole. mole. mole . ..« Zares, to fe novo. Izvirno nečuveno duhovito! »Ž bičem v brani u« prinaša kritiko novem, nmet pokreta v LJubVani: »Jakac Je »nalđ'le-tantskijl dfetant« a »Ima deta. za katera ra lahko zavida slovenski portre-Mst-mlTMonar«. Brata Kralja sta »dva kralla slovenskih kmarlev«. Anton Pod-bevšek Je »brez talenta In kulture« ter ga proglaša za »snalfabets« Kogojeva n/mzika Je »novodobna*. Lajovle na n?5e reči. »ki so rn^goče le ?e na Turlkcm kot modema muHVa!« Ttd PnaVa tej revill J« »ZenH«, ki lo Izdaja Ltabomlr M l č f Ć na ruiavem panlrln v Zar^eHn s mskim, >raner>aVbw. sens^bn. Itafl-fan«klm m hrvatskim tekstom. O n>J več prfhodnnč. Kakor f« videt! bnajo Hrvatje več — Podbevfkov! — 3TbMta stoven *Mk novel Iv br-vatskfh ere? odth 7ofke K vabove-Do-metroriSeve In J. Vrbanica) je izšla v Zagrebn v S. isdsnjn. — »eTllVa ta krvsJtsIre - srMre kanV ^evn,\stl«. Pod tem naele^om izide pri Tlakovnl ssdrngi v LfnbMa.nl knjlra> ki Je je sestavil nrof 11 e S 16, ToMko v vednost onim, ki povnraanjejo po taki knjigi. — Pav »si safk, orsTan TbnAltva hrvatskih knjlSevnlkov, ki n*kaj časa ni Uhajal, je *ae>1 sopet izhajati. t— »Mladika«, dražmski lenosloarni Bst izhsla v Gorici, Oosnoska ulica Št. 2, je Izšla v svoji prvi številki popolnoma na novo urejena, v precej veliki obUkt. t ilustracijami In s prispevki naših iiajholjšfh pisateljev, kakor dr. Detel©, dr. Sorllja, dr. Gradnika, dr. Preglja, Igo Grudna Itd. »Mladika«, ki prinaša poleg leposlovnega tudi drnro zabavno bertvo, je danes naš edini družinski Itst, M izhaja vsakih M dni, tedal dvakrat na mesec Hi stane za Turo si avl Jo 25 dlnarlev TlOO K) letno. Opozarjamo naše Primorce, kavarne In druge Javne lokale, posebno pa čita mlee In Izobraževalna društva po deželi, ki Jim že dolgo manjka prime mera družinskega Usta, da ga naroča. Vsakđo, ki boče list naročiti, na] posije narknsnele do 10. febrnsHa devvtr In svol naslov prodajalni »Nove valovne«, na Kongresnem trgu it. 19 v Ljubi J oni, Istotam se bo tudi prodajala »Mladika« po 5K Izvod. — »Novi Rod«, Pravkar je izšla pod tem naslovom 1. itevftkt mladinskega mesečnik« za zasedeno ozemlje. Oprema Usta je elegantna, vsebina pa taka, da se lahko meri z vsemi pri nas Izhaja'oČlml mladinskimi Usti, če Jih celo ne prekaša. 1. štev. vsebnlt sledeče prlvnevke: V svet. — C. Golar: Burja, — f>. Bevk: Snefec, — T. Orudcn: Uspavanka. — C. Ooiar: Kako so trlle bratje skuhali kaHo, — Slika. — Tr. Bevk: Opica bi sake. — S. Rutar-M. Simonov: Longobardl In Slovenci v naši deželi. — Karel Strok: Na semnju — Slika. - VI. Levstik: Miškina kamrica, — C. Golar: Lepa Vida. — Tr. Ločnl-škar: Po vod en j, — J. Ribiči«: Mati. — Pouk hi tabava. — Kotiček malih. »Novi Pod« Izhaja 1, vsa k era meseca v Trstu. Stane za vse let 12 flr, is pol bi Četrt leta sorazmerno. Posamezne številke veljajo 1 liro. Uredništvo in upravg se itahstata v Trstu, Pnzzero Manna. JOT. »Novi Red« zaslnžl vsestranskega priporočila In podpore. nafnouelSa poročila. PREDSEDNIK MASARYK ODIDE V ITALUO. — Praga. 4. febr. Predsednik dr. Masarvk boleha fe deli časa na hript. Zdravniki so mu priporočali, naj odide na oddih na jug. Prvotno ie predsednik Masarvk nameraval oditi v Dubrovnik, sedaj pa se Je odločil da odpotuje v Italijo m da se ra nekaj tednov nastani pa otoku Canrl. kler je svoječasno hiral Maksbn Oorkij. USTVIA V PODOOR1CI? — Rim. .i. febr. •!.' Epoca« po roča o ustali v Podgorlcl v Crni go ri, naperjeni proti jueosinvensklm četam. Te čete so bile bale napadene In unela se |e [juta borba. V Rar je princšenfh okoli 4f>0 ranjencev. ITALIJANSKI PAR! 4 ME NT. ZAUPNICA Vi.ADI. — Rim. 4. febr O r a z i a d c i (kom.) Je predložil resolucijo: »Zbornica naj vznme na znanje vladno politiko In preide na dnevni red.« Izvajal Je med druelm. da izhod iz sedanje krize ie edino v pridobitvi politične oblasti s strani proletarijata. MIlani (lh»d. str.) ie zatrjeval, da kmetijski delavec se ne zateka h komunizmu. Išče si pa mirne oblike male posesti. Tre ves (soc. unlt.) ie ostro napadal fašizem, izvalnJoČ. da je fašizem bol buržoazije proti mirnemu rnzrednermi delovanja, ki se vrši že 1? let s strani delavstva buržoazija hoče s fašizmom vzeti delavcem vse pridobitve. Vlada le brez moči nanram protioroletars*:emu giban hi. ki se čuti varno ood okrfl'em oblasti In državnega zakona. Peder z o n i Cnac.) r^e zavzema za vzpostavitev reda in miru. Predsednik Je dal končno na glasovanle nastopno resolucijo: Zbornica ugotavlja, da vodi'o zadnli dogodki na-sflsrvav orsranlzlrani na raznih krallh Itallle. brezpoeojno v meščansko vofno. m da vlada In lokalne oblasti prisostvtiielo pasivno pri nasllstvth In požarih s strani javno organiziranih band v to svrho ter lih podpiralo mdl s preprečenjem zakonite obrambe. Glasovanje: zda rlasule 93, z n e 252. To Je prvi del resolucne Matteottl-Vaclrea, Dntv! del se glasi: Zbornica obsoja vladno politiko: Glasovanje: z d a 7°. z n e 226. S tem le Izrečena vlaol zanonlca. ITALIJANSKI SENAT. PRISTANIŠKI PROBLEM. — Rim. 4. febr. Senat le včeraj razpravljal o problemu italijanskih pristanišč. A1 e s s 1 o pravi, da ie vojna čisto predrusračila značaj transporta. V Barceloni bo v marcu konferenca o transportnih vprašanjih, za katera se mora Italija pobrigati pravočasno. Fer rarls Izvaia da se vzoostavlla promet srednte Evrope, zato mora Italija hiteti da vzpostavi svoj promet Genova je Izgubila švicarski promet ztvx» nezadostnega pristaniškega nosiovania Pr^^krba z orodjem v Genovi le nc-zadostna, treba da se vlada prične resno bav'ltl s to za d 7amnn bi bilo na povećavanje pristanišč, ako se Jim ne da delovn-. • režima, k? ffh bo vzdrževal (Iz razora ve v priv{*rt-ni^^fb «a vidi, koliko dela Nna FtalMi S SVOflml Tasf^iTtii nr'^'-fii^i fnt'n tf■* na >odreŠcnl* Trsi še misliti ne mor**.) ZMAGOVAT TČ WAf) Tf\ AnglMn 1 mniion iVotranfl dofar: K~vtiF\\'* ?*7 mflllard Fran^flg ?12 r--P!fon^v ?ta-nia 77 m^Hrird rinrffla 7 rnttffnaiov, Ztman^i dol^: NV^^ria ?^oo mmio- i nov, Francna 272, ftaHla 110.450, | Angina L155 rrnilonov. (Svote v valuti posameznih držav.) rnT^rrVKT K A PO^ V —d Variava, S. fobmarja. rOri-enf>. VSeraj je drtavni prMvtoinfk Pllpudaki orlnotoval v Pariz. Vns\ njegovim oThorlom so ea na koloiivorn poreVavirl rKranl m1nl«tri bn rl1nlom.nt1. — PovtSarJo stanarin. Prvu drtt-Itvo hišnih posestnikov v i j ibljani objavlja, da se srnejo Stanarine vrhu sedaj po dežcini vladi d voljenih nuvi-ikov po obstoječih tiai -'ati ie za vse viJic davke in doklade ter d. tie za vse upravne in n ilne stroške, kaker vsa hišna ! V kakem merilu je take večje stroške io-razdcliti med najemnike, d klie blsuJ rK^sestniki potrebna pojasnila v C:.i-itvttn] pisarni od 7. do S. zvečer, k — Fantovski ples šentjakobskih fanterv y Mestnem domu v pri.! Šentjakobski rarrcdni knjlŽnld .e ^; a t;iko lepa družabna prireditev, V \riv'\\\ je pač malo v n?»?em mestu. Udeležili so se za večinoma člani šentjakobskega naprcdncu.i društvi s svojimi rodbinami in bili zopet deležni ene onih pošte* nih prire litev, ki |lh prireji ientjak sko napredno društvo, »Slovenec« ra je svoje črne nrt. lakobska, bi bl'o kl^r;kilno javkanie še M krnt bol žalostno. Če se le otesj ide ?Jflto tndl nar klerikalcev :n n3 nihče Votel kmtitl veselja, posebno ko se le e. VV, t?Vo vneto vtci' A'i niste na r-:^r-i;tv1 »Ljubljane« tnd' plesali? Ob t.-i priliki bi ^poz^riM »^'ov^nca* pa t ■ s*T^e deklet, ki hodilo na Rakovnll na :>l l^nHVi ce^ti nedrl'o za nedeljo k r*rer?~ stavam. Trm naj se zastav odi !na brseda. t?.m imate široko pobe ^krb^rl za mor-do — Če Vdra jc v resnici kaj zanjo! _ Gospoiiarsla? ^tL . — ljubljanski Sokol naznaniš, da ie umrl n1e*a dotaoletni Član br. Fran Mallv. Povreb se vrli v nedello 6. t m. s Sv. Petra ceste na pokopališče k Sv. Krištofu. Clanl v kroju se vblralo ob *k na 3. url popoldne pred Narodnim domom. Bratie udeležite se čim čim StevilnHe. Odbor. — Društvo za zsradbo donsa So-kobi n. Očbnl zbor se vrši Jutri v nedello, dne 6. t. m. ob 9. dopoldne na realki z oblčalnlm sporedom. Opozarjamo posebno starelše brste, da se si-JT'ruo odrovelo. ker Jih bodem o letos zelo rabili Odbor. k — Prosvetno odr1arJanr*e Rokela Vi* prirodi v nerleljo dne 6. feV»marJa 1921 ob S. url zve^m* v Soknlakem doma na Vlrai vrllk zabava« v*r>r * ronopobroj-nlm aporedom: mod dnifrlnv prednn-srna borka: >Tx devete deSaW<. ples itd. ZaAntek ob K nrl zvP»Aor. Vatopni-na ra ciene 10 K, «a ni^luna 15 K. — Odbor oHu^nn v«Vi1 k oMlnl ndelHuM. — »Ob hfnmeni svita« Je naslov aiaskaradl IJubltanskeza Sokola. Po predprinravsh sod^č bo ena nallenšlh letošnjih pil red Me v, Oostop Imalo le dostatne ms^ke. Prednrodala vstonnlc se vrši v soboto. 5. t. m. od 4. do 7. zvečer, v nedeljo, dne 6. t. m, od lf>. do 12. donoldne In v ponedeljek, dne 7. t m. od 4. do 7. zveč<*r. Število vstopnic Je ome'eTvv Obenem se zamore poravnati tudi članarina za leto 1921., kdor Je še nI nJaral. k — Po sadu J?k boste snoTmall! Pod tem naslovom le prinesel včeraJlHH Slovenec« Unt nsnsd na Sokola L očitajoč mo. da so »ed štirih nsprei« raž-eriinji p#v«t*r1 po«etnlV1 plesa 1 t. m. v Unlonski dvorsnl nred hotelom Umon fn no uHeah. — »Slovencu« bodi povedano, da se na vsi prireditvi nI doro-d?1a niti nsjman^a neprav^b>ost, da nI bTlo a*ti enera razzrslača 8Sj nt^nea. da se le marveč v«a prireditev Izvršba v paljenjem redn Še nred tre*!o nre, kar z mlma vest'o lahko potrdi navzoči tr, koni^ar. — P^dovednl »mo le. če as po d»nsšnJ1 »zabavni ve?Vr« (n1es se ofiePelno mi r*^ovormVrb kr*F«nske morale ne sme nttl Imenvati. a n'^'s «e Ifh^o^. »Turfsnov« fn »Z<^re« vrfU nod pokrovitr'*sfvom b'vteva rt«*z\ predsednika dr. f^reles tako Mostnino. kr»t se le vršila plesna zabava S^Vota fv t>e, po sadu lih boste spozna IT t TnrtiMM Ifi liiiorfe Snortne tekmo. TVasma teknse na Bledu, ki le b^a določena na 6. t m., se ooložl na 13. t. m,, eventuel-no na dnnr mrodnejšl termin. — Sankaška te*-ma za prvenstvo Tn-frostavile fn Siovenoe se bo vršila v Bohincu dne 13. t. m, kot le bT1o ob-favTfeno v Snnrtn. m srnnč-'r^ka tek-ana na ob ugodnih razmerah dne 20. a- Qk Znižane vožnje! Vse športnike. Člane Sr^ortne zveze, ki se nameravalo udeležiti eorf oroenJonih fekrno* valnm prireditev Soortne zveze v Pohinht aktfvno aft samo kot eledal-ci vabrmo, da se čim prej oglase" v oKamf Srvvrtne zveze, LHfbflana (^?.ro te prinest! s sobot. — Na podisvl teb Izkaznic kn-ntio ndelefeori cefo vr>rovnlco do Bobmla. kst<*re na ne srrrefo oddati v Rob miški Ostrici. t*^nveč lo sb raniti. Ver velja ta karta obenem za prnrratek.__ DraVta*!!*'1* w«itl In s« 0«re4mja sTvesa jjavntfi nasše-S?sna*v In vnokojeneev ima nnjno sejo Šlr^eira odHora v soboto 5. t m ob 20. uri v obi*afn. f^brn«rja v veliki dvorani In vsf*h restavrarllakih prostorih hotela Union. V oknsno dekorlrsnl dvorani se vrti ed g. do pol 9. ure zbirali Me mask in sknnin. na kar se rssrvijo veliki knrao. Veliko zanimanje vlada slasti od strani maak. k — Pelalns sveza kraw|«kth ofrrnfe ss4ma v Iijsbljanl, sklicuje 7. eveeana t. 1. oh S nrl svečer. obrtnlikl sestanek pri »©»otiuc (r reatavraelJIV Pnnajska eefita. K obilni udeležbi vabi sklieatelj Kari Eordello. —— rhrs*tvn slov. sobetelinTkov skTtmle sa dne S. t m. ob 7. nrl sveAer aefftanek pri Novem svetn Preiemova soba. Ker je sestanek velike važnosti se prosi vse nekonoesi J on i rane sobotah n tke, da se vsi zanesljivo udeleže. Odbor. k — Poztv vpo*r»k*ncem fnvnIV dom In vdovam kftne feiernice. Pozivate »e vsi. da se udeležite v četrtek, dne 10. t. m., ob 10. dopoldne proteatnetra shoda v Mestnem doma. Ore za naš obstoj. Vabhrto tudi zastopnike dežetne vlade tn ravnateljstvo Južne železnice, V nedeijo. dne 20. t. tn., ob 2. poroldrrs; se pa vrši splošni občni zbor v vrtnem salonu pri Novem svetu. Kdor še nI vpisan, bo lahko r>Hstr>pfl. fn plačevala se bo rudi čTauartna. Izkaznice fe prinesti seboj. Odbor. — PrtkoenJ! sestanek nmffirsntosr se vrli d mri ponedeljek 14. t. sa. eh 1, uri aveeor pri Zlati ribi. Jeločnik. — Prodnktivna ssJraura eevljarjsv za 91 oven i jo, neznanja evo jim čJanom prodajo nanj a veakl dan ob 8. zjntraj do 6, zvecor, na novo ee lahko vyise pri pcodajalea^ Hrenova mUem s» k — E Ljubljanski tn:. Tržni promet je bil pretepeni teden orneicn r>a dema-če odjemalce. Na mesnem Xtz\\ s.e kaže pomanjkanj" bhca. Goveji in telečji mesarji pripravljajo delni '>traik ter iz-Javljajo. da z closed.inrnii ccn;jm\ ne m »rejo izhajati, in ur jc vsak nakup dobre kiavne živine nemofoč, kei iim n^kupovaici za izven diktirajo ce-.e žive tele. Interesente se opozarja, da ne smejo računati na pod m ženi e mesa po njihovih zahtevah, ker bi to Izzvalo v najkrajšem čaru zopetno podra;:en.iled ! irestalnosti valute In kvalitete blaga, — I Moka stoji na stari ceni. — Mleka je v j LJubljani dovoli, kvaliteta jc deloma ! fcelo sbba vsled nepravilne or^HzacI-j Je prodale mleka, ki zelo otežkoča i uspe&no kontrolo. BORZE. — d Zagreb, 4. februarja. Borza: Devize: Berlin 2.*i—219, I tal ja vezano 0—523. ček 0—Ml. London 565—570. Newyork kabel 146--I47. ček 145—146, Pariz 0—1025. Praga lSo-187, fivfca 0—2.150, Dunaj 2135—21.45, Valute: Ameriški dobril 141—141.75, avstralske krone 24—25, earsk? rubljl 60 r>*, čeJOcoslovaške krone 170—17S. francoski franki 970—975, nnnolconi 470—471, nemške merke 23^—2^2. romunski i vil j02—202. smrverelgnl 555—0, ^ncar«ki Iranki 0—2275. italijanske lire 0—515. Upravi nagega Usta so odd,-.fl za: »Pevski zbor Glasbene Mnttoec, O. rač. ravnatelj Anton Pctrovčič poklanja ob priliki svoie srebrne poroke dne 6. februari a K 200. »Ciril - Metodovo družba O. nč. ravnatelj Anton Petrovč'č ob priliki svoie srebrne poroke dne 6. avečana za 1 kamen K 200. »Jngoslovensko Matico«. N?rodna čitalnica v Kamniku K 200. v počrkA zadrnara 7% Slovenijo v LjnMianl. Gosposvetaka eesta wL t — nudi pvojlm flnnom fino banaftko moko 00 po K 17, nomadih m1W fvov St. 0 po K ln.50, moko za knho 5t 1 po K 15.50 ajdovo popolnoma bolo po X 17, komsni sdrob po K 7.50. koruz-p*. moka svežo mleta Iz donvfV koruze po K 8, ril po K M, 28 In nn, leda K 10.50; nadalje teetonln*, oljo, mast, rawne rti savn, mila Itd. Ta teden v .rasprodajo tndi snho meso, gnjat in rl-sSo. Novi flani se sprejemajo vsak dan *d 8. do 12. ha od 5. do 5. nre. Delež snaaa K 50. vpisnina K 4. J.^rn/i se z dvojnim deležem; član moro postati* vsakdo, kj plača predpisan delei, Cian-sko zborovanje so bodo vratio mwpravičeno rabil počasnejši tempo tam, kjer je v partituri hazsnačen s hitrejšim.« — Križajte ga I — Jako učeno En kot dokaz prvovrstnega umetnika in sesrrtotljivetra kritika je, imeti partituro v rokah. Ali — gosp. —Č. je bne! partituro v rokah, jaz pa jo imam v jrlavil Res je, da sem vzel pri prvem gavku In v drusrem delu »scherra« v eeth ovnovi simfoniji počasnejši tempo kakor je tiskan v partituri. Pbžaiovanja vreden šušrnar bi bil )az, ko bi Izvajal skladbe po metro-normJL Ne do tel uri so Izvajalo skladbe, ampak no njihovi vsebmL do njihovem melosu, no njihovi konstrukciji, in ne v zadnfl vrsti po umetniški tndhddtialnosti dirigentovi t A Da pogledamo Beethovnovo pastoralno! Ker mi po zaffotovUanju jtospo-—-C manjka potrebnega znanja Izvajanje Beethovna, se moram pač sklicevati na priče. Ko je bila pastoralna fte našru-Slrana, mi je prišla slučatoo v roke knjlflca »Ratschla^e f. Autfunrunfiren der Svmphonien Beethovens« od F. Wetngartnera, Knjigarna Kletnmaver sni je priča, da sem to krrjijro tam kupil one 11. Januarja t. L, m ves moj orkester mi je prfča. da si m f on Me po Sem datumu nisem znova študiral. In kaj piSe F. Wetnaartner, ki šteje med prve živeče dirigente vse- Si sveta? Beri: »Sechste Slmfonte. le MetroTK>n^ezelch^urnz b» = 66 iat zu schnell und erweckt auch die irrtee Vorstefltmp;. ais ob dfeaer Satz $n jranzen Takten zn dlrltrieran seL Ich nehme etwa = 108 an.« Kaj poreče g. —C. k temu? Wemsrartner sfc mora Iti pač k njemu učit — Peri dalje: »Auch dleses Scher-5» darf, was das Tempo betrifTt. nicht mit dea anderen Beomoven1- schen Scherzi versvechselt werden. Es tragt elnen gemutiichen Charakter, muss daher bedeutend lanssamer ireoommea werdeau als z. B. das Scherzo der Eroiea, oder der sieben-ten Svmphonie. — Den Zwelviertei-takt sehr derb und kraftig. nicht zu schneiL etwa K »115 ansUtt H = 132.« V svoso aadovo4Bčino konstati-ranu da sem pastoralno ie pred 11. ian, tako naitudlrai, kakor svetuje Wehri:artnerl V uverturi »Leonora« sem pa dirigiral začetek »strette« počasneje kakor stoji v partituri. Tudi da je to partituro Imel g. č. v rokah, ga označuje za vellkeca umetnika. Da pa Je rudi s kritiko tega tempa doživel — fiasco, naj mi bo priča Billonr. ki o tej stretti daje tale svet: »Und dann a ia VVajrner nicht Klele h mit der Presto-Thflre m das Haus der Klima* fallen!« Ali veste, g. — Č.. kteri VVatrner je tu mišljen? So namreč različne firme z imenom VVagner. In. ali se Vam je sploh kdaj sanjalo, da tempo pri klasikih m tempo pri modernih ni eno in isto? Kar se tiče še drugih c£tf&rov gospoda —C. mu odrovariam, da fcti študiram vsako dinamično nijanso, vsako potezo z lokom, vsak staceato, vsako frazo, vse do nahnanjega detajla, kef zame ni v glasb! nobene bagatelnosti. In tudi za TT. simfonični k on cer je bilo v melodičnem, har-rnonlčnem. rirmfčrtem in dinamičnem oziru pripravljeno vse v toliko dostojni dovršenosti, kolikor sem le dollan skladbam, lrf som Jfh izvajal Dof Ivel sem pa, ko sem s ponosom In častno delo-val kot kapelnik med Nemci. Ogri in Čehi da mi v domovini krnorant rrotibaclva premalo mtfzfkalnera zrtanja. To Je pač prizrtartfe za to. da a^m postavi! £irv venlfl brer vsakor§ns tuje nomočl dvofen orkester in ga v 18 mesecih toliko Izve^bal da f* zmore! izvesti v posledneim treh irasecfc pri strrrio-nične koncerte. Tudi jaz nisem nriratefi ivaHsanja. In komur le naša glasba mar, termi kličem: Začnite 2e enkrat pometati tam. kjer so na glasbenem polju res smet!! Prepričan sem. da jih boste našli v mojem det« nafmamj. Dr. J os. Čerln, Sokulslta literatura, ^eaithi al nobena drage organizacij«, te bi bila od prevrata dem, ielOco žrtvovala za svoj tir.k kakef ravno sokol* tvo Tato at bo odveč, zao tetnaoano Iblo Javnost a literarnim delom, ki ga I« tarvr-Sflo Jugoslovansko sokolstvo. NI lahko delo danes pri visokih tiska rikfli strolklk tsv dajati list« In knjige. Toda sokolstvo, v svesti ti. da je tisk najvasnejle sredatvo za propagando hi ker Je bila bas" teltsno-vzgoina literatura Jugoslovanskega naroda doslej Jako pomanjkljiva, »3 al strsJtflo truda in stroškov ter )e potvetflo svote isajbollle moči sokolski literaturi. Da znal rvejatrm članstvu prlaiemega Seva, ie Slov. Sok. Zveza takoj po prevrata pričela Izdajati svofe glasilo »So-fcol«. ki so aa urtlevail Oangi. Đaliel] ia Vidmar. List Je bil za ml 11} en kot naslednik prejšnjega »Slovenskega Sokola«, ki ga le od leta 1004. pa do JulU 1914. izdajal dr. y. Mernik. »Sokol« se Je alanstva hrtro prillubfl. prmaJil je temeljite članke idejne, teknilke la orjtanlzadiskt vmebin«. List bna zgodovinski pomen, ker se lz ?ijega zrcali ml911eo)e slovenslteza sokol-stva ob Caau usUnoviive Jtfgo«l«vi)e. Tudi SeTc! list »Sokol« ga pohvalno omenja ra prlnala Izvlečke neka term člankov kar &ait. da al bil slab. Istočasno Je v Zagre* tre začel Isbajatl pod arsdalltvom dr Lase Popovlća »Sokolski Olasnfk«, ki !« v prvi vrsti propagiral ujedinjenje vsega iugoelovesskeza ^Sokolstva v Jugoslov. Sok. Savoau, kar se Je arvrStta aa Vidov dan L 1919. v Novem Sada. T« Je proglasilo ujedinjeno Sokolstvo »Sokolski Glasnik« kot oflallelao glasile Saveza. Zaradi taga m da pokile. da a« poana separatl-stičaaca stremljenja. J« opustilo slov. Sokolstvo tvoj list »Sofcot«, Id ga le spočetka teiko poflreaalo. »Olaantk« )e le vedno s'ajllo Savaa« pod trtim ora^ađsaua, t\i. pa Ima saed Sl^eael premalo sotrudni-kov. S L mareom tekočega lesa doM »Olaanfk« senaiSko prOogo, M Jo bo ure-irvaJ savaaad aa^aamlk dr. MvrmaV. P resni-iant smo, da bo s tem pridnanl »Olaantk« mnogo na vrednotit, zakaj Ime urednika prllofe nam jamel. Ca bo prUoza izborno urejevaaa te da bo bnela hrvrstno vsabiao. Poteg »Sonda« |e Majtfo »Jovetisko Sokolstvo v letu 1919 tudi Ust aa aokolsld narafea) »Sokoll£ac pod nradnlltvom dr L Laha. Preteklo leto )• prevzel nredniirvo »Sokolića« I. Đalfell List Je doba bolj sokolsko smer fca si prldokfl mnozo od1l(L nlh sotrodnrkov ter ga lak ko prtite vama med narbollle mludlnslje flvte. Tudi v Beozradu je erettkio lase kMalal dr. Mllol Poeovlć »S o k o 11 C a«. IM |a v prvi vrvH propagiral skavttsem, aato al al pfldnbfl med sokolsrvom poetbeo uvnAgo prijisa-Hev. Starallnstvo Jugosl. Sokoltkaga Saveza Je sklenno, da bodi llubllanskl »Sokolio« skupno glasilo za ven Jugoiloventil sokolski narašča), zato bo lekatt! odslej v vseh treh narečjih in se bo raaRrfi po vsej Jugoslaviji. S tem bo skrbet »Sokotlč« za ujedinjenja vseh treh plemen tu seznani*! Jugoslovenako mladino s vsemi tremi na-racjL Tudi nekatere »otot»ke župe so ca. 61e potrebo izđtUtt sa svoje elanstvo lastna iupna glasila, ki Irhajajo pod imenom »Sokolski V e s t n I k«. Take vastntke izdajajo iupe L j d b 1J a n a I., Maribor, l a x I a rn Veliki Bečkark. Zlasti vestnfk mariborska tupe pod ured-nfStve«« dr. i . Pivkota kaže, da bo hrvr-stan. pa it.-Oi vesmik supe LJubljana I at zaostaja t* njim. V Zagrebu ie lansko leto izdala!o soknhko društvo «va) vest. nlk. ki ga »e urejal dr Pr Bučar če bo izhajal rudi letoinle leto nam nI znano. Poleg teh oerijodtfnfh edicij Je Izdalo Sokolstvo tudi več knjig m knjiite sokolske vsebine V zalogi Stov. Sokolske Zvaee |e Ir.Sta knjižica Pena-BaJftetJ. Vata aa bradlji, k! prav dobro slufl nažfm vaditeljem v telovadnlel: želeti M bilo da 11 slede se va;e na drtigni orodllh. Ker se Je medtem zvina raiS'a ie skrbel za Izdajo tiska Savez. V posebni br>j*url so IzSle sfaabolKzM rttmlcn« proste »ate ta ?lane in CJanlce. sestavtl |th ie 5 t Vidmar tn so se v preteklem letu irvaial« kot obvezne prosto va|e Oodbo k tem valam ie zlo^T prof Ravnik ki Je pod imenom Juroclavtja iasia v tisku Ker je starešinstvo Jug S^» Saveza trvtdalo, da ie potreba t^dalani* novfh 4mJ?g vedno nti?nej^3. Je sklenilo, da »tačne leuajat? Sok^feo kr»nzuteo. Pod tem nsslf>rom so lx5H dos^^i Že 4 rvezki ln sicer A. Schaup. Prosti sMkJ ter -ir. tj. Pivko. PVjzanfe, Telovadne Igro ni. del rn Kratka uwtodikfl telovadbe. Vse Itiri knjižice so reirk« rednosti. Dr. Pivko )• zbral v rr#t!em dtln Telovadnlk l?er razne Igra z ma!r> *otm In * tem izpopolnil svojo prelRnJo »Mrko t»1ovf»dr»flj Ijrer, od kater« !« prvi ie razpfwian. kar prlea o veirkt potreni knMea. Prvi d?l bo v kratkem ponatisnjen In sicer nekolfVo predelan. Prosti «koki la plezani* sta knjigi. U JfN do?Iel slovpna, ki sa pravkar tiskalo. Knjižica bo Imela aoi«g razlag« proettfi vaj tudi nov aeatav Ia popis gibov a rokami. Izvned prtdvoin« sokolska Hhrrttnm a« pol«g dr. MurnnTovega Slov. Sokola, «d k a t« rev a so v zalo«! le l«miVi 1907 do 1914, nalvaifteffe sledeče knjiz«: dr. Mur-ufk: P«dovn« vaj«. Vantfiek - dr. Mumfk; Pr«davani« In nauk o sokolski v**oH Va-aJCek - dV. P«ttot»lk: Sokol s ki evangelik L in n. del, dr. 0. Sajovte: M. Tvrš, E. Sa-\rv\c: Učauct m ulanka, dr. Bn*ar: Po-vjest gimnastike m norttovan!« ter Drag. 9utc«: Sokolstvo 1. la 5. »vez«k Ker s« »ved? v fto!« Tvrlen' idovadnl s«etav, j« Izdala Slovenska ioiaka mattaa ImHgo: TeiavAdka. realaga totovadne UorHe rn aavndlto k vodstva seteanfk vaj po Tvrla-v«m sestavu, ki sta ga sestavila dr. Pivko m Stfcavp. Lttot Ja hrle! prvi rvetak, ki obsega razlago s«*tava, projs^e vajt m redovne vajo JVov. *a!ska mstl«« bo ? to tzda?o prtpofnoaia v prvi w*d nsslm SoVim. da se bo z^lfa telovadba v Šolah tako kakor to zahteva važnost predmeta, pa tudi so- kolskim družtvom bo knjiga Izvrstno služila. Ta kratek pregled sokolske literature kaže, da se Sokolstvo » polni meri zavedi svoj« k u turne naloge in da v polni meri vrsi tvojo dolžnost- Velik Je kapital, ki g« Je gajožfta gokoistvo v tisk. zato mu i« uspssno ia plodovito delo za neka* časa zaradi ooi Manjkanja glavnic« ustavljeno, zakaj za založbo nov i knjige Je trsba da- nes lepih tisočakov. Toda zavednost naleta Sokolstva ln ilr^eia občinstva naj omogoči lep ) započeto delo. Malenkosmi so Izdatki za posameznika, će si nahavl priporočene knll^e. sokolsk- stvari pa s te~! neizmerno koristi Zato segajte sokoli m pujateDi soknUtva ta teden, ki je name. n'en propagandi za sokolski tisk, po sokol* skih Listih in knjigah. S£|ani2 f^l?aka u SloueoilL Oglasi in prijavne pole za epjnnje toV^ka v lecu 1921 so se rasrpoelani na občinske nrade zadevnih oko!i-«v. Ker priliajnjo vprašanja je-li »o htuc napraviti naaade v drugih okrajih, ki niso navedeni v oglaau te pojasnjuje. »♦♦suiikov jt? priglasilo po 10 fvX) to je približno po en oral (plu*) zemljo aa to kulturo. Iz neke druge obćine Je dobila direkciju tobačne tovarne v Ljubljani dopia. Čet da J* zahteva, da ae potadi najmanj 2.000 eadlk (5 arov) previsoka. Tera bodi povedano, da je ca zahteva prav ekremna, kajti kdor hoče Imeti dohodke iz te kulture mora zasaditi aaj toliko zemljišča, kor drugače 30 to r.o izplača ae za njega ia do /a državni monopol. Povedati s> mora, da Jo L'prava držnvnejrn monopola te odločila z;*, to-bnčno kulturo v 81ovonlji zato da bo naA kmet imel lz te kulture redne ln d^re doho togra i»e ne more rioeolitl. ker državni monopol toga nikjer ▼ celi kraljeviai ne prlpufiča. Pritof.ba, da ni dobiti v pr->^aji zadosti tobaka za pipo je bila doklej vpra. viftena. Zdaj bo dana rnoin^su da so !frO tt»\vi*o takova tobaka mnoRO več v prodajo in bodo tako pritožbo utiLnile v zadovoljstvo kadivcev in tudi monopolne uprave. L1 n b 1J a n a dne S. febr. 1921. fm£jp?s2 moda. Na vseh poljih: paHtiČnem, gospodarskem tn kulturnem hoče nadvladiti Amcr'^ Evropo. In v zadnjem časn je za2ospod:> vala Amerika tudi ni p^'Ja mode tn tekmuje za prvenstvo z auglafko eleganoo in □emJko solldnostlo. Najznačilnejša poteza nove amerikanske mode je zgoraj IIroko, spodaj ozko. To pravilo ve'Ja za jopic m za hlače. Jopič J« če« pleea « e«z prsa nenavadno Urok, eez pas pfc »ritisnjen, kakor ženska jopa lz polprars - dobe. Pas je »vl.?lpnfen« precej visoko nad naravnim pasom, kar dela život kratek, pleča tn prsa pa Široka ki močna. To modo si bo smel »prlvolčlt!« le prav leno raJčen mož. Kak-Seu bo moSltl z tmosrnlenhT. životom, Itrle-čl mi pleča mi In ozkimi prsi, v tesno prikrojenem JopICu?! Tako prikn^en Jopi* bi na pake sele »podčrtal«. Hlače so zzoraj flrdtie, spodaj pa ozke. Mera spodat ob gležnju jt predpisana komaj 4S — 46 cm. ruiče segajo le do glef-nlev. H kratkim hlačam Je treba seveda ftnfh nofravlc m tetrth žvrvflev. rfltCe s p»i-vihiH«^»im rnhnm so ror*9i v modi. Nekatere hite« pa imale nam«tto običajna gvb« ~-§tv. A m- )t le mod al izrodak. ki se bo težko uveljavil. »DragonarTl« rra tukmian m toatčih so Pfitll čisto zs mode Nedavno se Je nekdo v časonisn dotaknil »dragonerlev«. Čel da so ze*o prmravnl, ea h> lovi policaj . . . V usodi ostanelo »dragontrjl« samo Se aa dedka — nsmrž as praktičnih raz^jajov . . . T«lovnlkl sa aiohoko larezani ln lepe srajee In predsrajčrrlki so sonet pTffTi v v«Havo, Zadnls moda predpi^nje telovnike iz težke, fantastično pisane svilo tn drugih tkanin. Dunajski grehi cl se trođflo uvvljavffl tvojo dnnalsko moda. Ta moda pa s« ra«-llkule od amarfknnske le v toliko, da predpisuje aa Jopič« obrobo Iz svfl«ntii trakov (Tr•«*•). Ti fopl2! fmsjo o«ke ovratnike, kratke m o tka reverje t«r zelo maio gumbov. Ponalvet s« zapenja Joplfi t enim samim gumbom. Jofdčl Izgledalo skoro kla-slčno.staromodno, a so vendar zelp tJe-gantal - salonski Valm del molka oMeKt tvori trt vata. NaJhoiJ prflluMlena kravata le samovesnik, ki J* ie precej Izpodrinil dmr« orrtlkc kravat 7a samov«f-tVe nnoreh'l>t?o navadno bnlfSe vrst« blago: tegka. t r^ln^ svila pride tu v po^tev Poleg samovoz rika It takozvana plastonaka kravata in o vratnica »Dutttrflr« V RKMfi. Pletena kravata Je manj priljubljena, Ker Jc nepraktična; kmalu se potegne ln Izgubi obliko; likanje pa ne koristi mnofto ln aparat za raztezanje Je predrag in nepraktičen. Pletena kravata se poda f«ikJu*no it k šporl-ikl obleH Posebnih barv zi fravate letolnja moda as predpisuje: vse jt moderno, kar jt lepo! Vendar prevladujejo nekatere barve i bakrena, zelena. Indigo, lila, kanrln ln ru-lava. Barve niso prekričeče. ker so preliva., jo v zmemlh niansah druga v drugo, tvorec k-asns cvetične, ornaaientične m črtast« vsorce, M. Kepa, Raznsferosii. « Smrt kardinala. Kardinal Ferrari ie umri • Smrtna kazen v CehoslovaEUt Kova aakomtka oenova eehoelovaakc vlade omejuje smrtno kasen^ na telo majhno število z ločin* tov. Na tnirt ae more obsoditi le krivec, ki bi no dcee-danjlh rakonfh moral biti obeoiea dm-ari6 na emrt ali dosmrtni Jetnik, ki bi izvvlil umor v Ječi. Razven teb alnča-jev amejo le preka eodiSoa izrekati fjzrtce oboodbe. Glavni urednik: Pa«to Pust05lern5elL Odifovoml urednik; Božidar Vodeb. Tefeeno odvajati je; Profesor Oenlmrci v Berlinu, predstojnik v«e-^ičlllščne kMnlke «a notranje bolezni, no*vedf>£iiJe, da iretiOctJ »Pranz - Josef« vedno NTKirablJaJo z zanesljivim ln zadostnim usr^chorrL - ■ ■■ — i . — OoHer dani ln nfkskih boloAia ne bodate imoll. re vnorabliate Fell*?r* Jev Elaa fluid ln Kita kroffljlce. 6 dvoj-natih ali 2 ftpaotjalnl ateklenlei Flaa frulda il*— K. o Skatljlc Elaa-krofflJic 18*— C Tdeal va^h aredstov za negovanje lepoto ao FelleTjeva obrazni Vromada raofneJRe vrate 15'— K. Feller-jevo pravo medlrinaloo tllljno mlačro milo z znamko >El«a< 19'-- K. Feller-jeva TaookJna pomada za rajit lasrt ro-llki lončok 15— K. — Tudi val drugi Elsa izdelki rrrrTke Engren V. Fcller v Dontl Stubiei, Fratra R 238. na Hrvatskem, ao vseakoa aanealjivi In pri-pororjijtvt, (884o) uglalule In epopravila solidno ta t Ovito Klaviri Felllis PovSe. Trftaiaia 45. Proda se motan Konj. VpraU »a vsak dan od 12—2. Naslov jpovt sprava Slov. Naroda. »ea Bite Ktujčs Ml! somslBlk sa sprejme ? trajna dale. Mfart Sevtr, zitter, Krskerskl tualf 10._B67 feH siopiM v trgovino z mete n Kot učenka štniza btagotn dektlea poi&nlh staršev in a odličnim lolskim spriževelor*. Naslov: Rtjtat, Trkati!e H 148. Mfi Jtaproda] hz konlsk! opremi rBnaischez Gtschk) skoraj novo, 2 soda #0 hI tn moško kolo, trpežno. Na-tlov pove trprsva Sl^v. Naroda. 86? Iščejo se neveste s pre* jnoženjem ali mi pre- mnVonia Ponudbe je poslati IuUZ*U!m. na Ooapedarsko pisarno v MariborUj Mlinaka Um 3S« 903 Dobro ohrantau harnenfVa se radi od potovanja eno proda. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 902 Sprejme se takoj TSFJS? koretpondsntinta, strojtntska Ia steno' graf ni a. Vpolteva se samo prva tzur" i rs moč. Ponudbe naproša Karta * Wi!đi, strallis te«arta t s ftliefl. 897 Trgovina meiasega blaga z vaasa Inventarjtra In blifnm pripravna za vsakega trfovta na deuele ia drobno v sredini mesta Maribora se radi bolezni takoj proda Ponudbe pod »Zasigurant bodočnost 909« aa aprtvo Slov. Naroda. m Mesto drugega naznanili, AlbiB m tehru tattttnt jul. 2eL Ma Ubt] ral Tasm poro&aaa. 1911. wift ii n prorfs itran kit tovarn? v^cntjsS Leti Pt>^*tntVfl dsfe . J*irt«" Kar'bor. 89^ novo spalno šote, sssslirnt, it alkdtr rablj«na, iz čtsnit-ves/a k«a, tt proda. Stari trg it 11 a. dežne sSo«m<«a. SOS Bančni zavod lite u t* *o)i*/' aertof reenaft sslssa za rodstno arhiva. rSnndb« pod .Arttfv 904* na uprava Sloveaskaga Matesat. 904 f dSa saM^nti! Bb k2tSi!i tri dmslai. Ponudb« ped .Mltdenit 900* aa aprtvo Slov. Narod«. 90/ Xcnt9ristltja, S^S" s lov enak« kor—poad«a la trd«sja ie««, nol'"-H, vi.,.-.«.. rana s 30 ptol/amt. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 876 .Mlptol" Jjnilait» nt BonodBT S. hrano ta z mer m eanl. Natiov pove Mpravnsltve Slov. Naroda 884 Pozor, zdravnikll fUzrktni ksrurgteal instrument«, popo -aomt novi. to aa prodaj. Ogltdan4 v Sp. Si'ki II 883 Nabiov pavt ufHtvnistvo 8k>v. Nar* da 881 FreRltcF Podpisani ptekltcajeai in obžalujem, kar sem govoril 1. fehruarja v goattlni Voihar • g. Lovr- Pićmanu, ker to nI resnica. Govoru sem pač v nijanosfc. aaaieler 885 Iran eortto ■9. ftMka «a. n i Dllw. travnikom !n ima ter s koinulEtTiTj Irllns snrava mtti Stanovanje takoj. Ogleda se Spodn Ih Oamaljnah it«v. 8. ' 8o7 kupijo s« mlrrittfsfvo v Btwadu. Za-stoontk prid« v srtdo 9. ftbruarja v LJubljano, da jih preveam« in p./»'» Ponudb« poslatt oa požln! predfl 135 i.JuM|ana 886 za Juuoelavtjo tn koretpondenttnlo iiie tvornica kravat Hribar, tlov. Gradec. 901 F. Pečenko g«lasterija in nanojaktara, udaj: Turistki trg 9t %. senilna ponudba! Gospod dobrega srca, tr«dnl« starosti, obrti iauren, z neV*| premolenjem se Želi poroč'tl s gvspodičn^ ali vdovo, katera ima taktno obrt, kakino premo-tenje aH kaj po^o^neea. Prednost imaio * a'anivar»ji»m. Dopis' prid ,Ob't in stanovanje 1^4r»a oprav S!ov. Naroda. Velika zaloga novih dvoštiles, ras^r^lc pnevmatika, tudi za otioike vosi^k*, %\ valnt atriji Iti vtakovrstni deli po c«»v p*i Batlela LJaMlssi. Stari trg 28 8pr*jenato aa v po*>rzvo dvokolesa otro«ki v >?ičxi, itvalni stroji Ltd. Mehanična detav-aiea fiarlovaka etata it 4. 8tJ kupim at Kranjskem. Glavne zahteve: v lepem zdravem kraja, ugoden do*n, dobra fosTM>daraka po-looja. Zemljiška vsaj nekoliko oralov, čim ver tem r> proda. Naslov pove uprava S'ovenskega Matoma. 8Š5 Sobo s pohištvom \llz uraB- Po- m\U ravnateljstva južne železnice nudbe pod .Ju2. železnica 894* na upravo Siov Naroda. t« 94 Dva dijaka iščeta hrano in eTStfrvtnnie Pri bo,l5i rodbini. Pla-5lflPUVdii|l; eata dobro. Ponudbe do 15. t. m. pod .Dva dijaka 892' na uprjvr išrvo S'ov. Naroda. 892 prt h se moški šivalni stroj d< hro ohranjen. Slov Naroda. Naslov pove uprava 891 trm se bolja djevojka solidna koja je več kod djece b la k djeci od 5 1 9 godina. Mora znati šivati Nastup 15. svečana l'J'il. Pismene ponudbe po mogućnosti fotografiju slati Olga Heksch, supruga »nžinira, Karlovac, Zriolski trg 10. lISSElS !Iii3!3tDi[2, tu^koro popolnoma tuja se želita v svrho razvedrila seznanit! * soapodifnama veselega značaja. Cen], dopisi, če mog. z navedbo skor. si na, se pr-siio pod .Ljubitelj narave" in ,Na*videnje !' na poS no leie-če Ljubljana I. Bfibra M® Irssvsll osjim, ć bro Izurjena prcdojatfca in trgovski uSenat prstenih staršev z dobro Šolsko izobrazbo se sprejme pri Karli Cin.pcriek. trgovina z meianins blagem Sevnica ob Sati. M>9 Pozor, kovinarji! Dobro suho bukovo oglte v vsa tri množini In vsak dan naprodaj od 1 kg do celega vagona. Lepi p»t It. 1. 835 Vrtnarji! dobrin Sprejmem učenca s primerno šolsko frobrsrbo v trgovino mešanega blaga. Pavel Kiaatts, Štirje pri Ajdovščini, Jal'jska Benečija 854 ISCe se iagouodja strokovnjak v lesni obrti, aa večje pod jetje, zglasttl se Je pri g. Frane Dole m en, »korfi L«kn. 803 \W\m se izurjen Konforlsfiala. fci je zmotna »tenograf Je n strojepisja ter kn fgovod^tva proti dobri plači in vsej oskrbi v hll«. Ponadhe na tvrdno MlBiel Onaben. Titan f*ra. 778 Prage (Soelarje) bukove, oorove. vsak11 množino kupi po najvlji ceni r*r. Škrbec, trgovec z lesom, Mikiasićeva c 8. 1. nadstr 757 Vam ki ste mero dajnl za presojo en, sporočamo, da ao naift pravkar iz monemstva dospela semeni Oddeiemo jfh a največ mogočo | n n-cljo. Cenik pailjemo na zahtevo, i rgo-vfcna a saraatti, fia & Ko«***., Matlfana, WoiIovs nL n. 787 Pozor, trgovci s kloM! Vsakovrstne klobuke od IftO K nar>n mam v veliki zalogi; tudi lepe vtlottrnc klorutke. r> ento C**sr, tovarnar l Btofca, pnita Ponaftul*. Tovarna :« • tdda4ena 7 mlnat nd pos;aJ« Domrslt Cene primarno nizke, postrežba točn* 5000 K dobi, kdor ml da stanovanje 2 do 4 sob s kuhiajo In prlMkhnaml takoj £li pozneje. Ponudbe pod .Ortnik bre* otrok 680* na upravo Slov. Naroda. 6^0 Stev. 78, 80 v Hradeckega vasi s 4 stanovanji, hlev za konj*, pod. sadni vrt in preko 3 ora'e noleg ležečega gozda, se prodasta. Povpraša sc Hradeckega vas itev. 54 LJubljana. 644 OnfrltL? v Sloveniji dobro ar DiniKf uveden, z najboljšimi referencami, se Išče za takojšnji nastop. — Ponudbe pod .Potnik 790" na upravnistvo .Slovenskega Naroda". 790 Nova hiša za trgovine na »ajprometneJSem kraiu glavne ceste sredine rudnika Vode-Trbovlje in hisa za mizarsko obrt se za takojšnjo na-salitev proda Več se Izve pri IG. TOPLAK, Trbovlje. 802 Prota se trgovina čevlji ln klobuki v najlepšem prostora mesta na Spodnem Štajerske n. ..-hr.n se priloži manufaktura ali dru-;o. Kapitala se potrebuje pol mlll: ron. Naslov pove upravnistvo Slov Naroda. 806 u£la4«valeo gi .t v r ar i& tr^o vee « artaaaifi Ljubljana Wo>^.,va ul. 12 'Stampji jr LNT.ČERNrTfe JLJUBLJAJVA a Di^selove in druge motori? se rroda v sodih franko togatee promptno no nizki ceni Ponudbe na Aa*»lf Korđln L'aSifaaa. Deeta»vaa*a nMc« 9 788 Romltfciizria in km* za naš oddelek na veliko z nastopom takoj iščemo. Reflektiramo samo na vešče, okretne in samostalne sile z daljšo prakso. Prepis svedočeb z rahtevo plafe poslati na .Metallum" d. d. Zagreb 792 TrSovsRI sofriidnlfi se srreime pod ug dnimi pogoji v maniiem mestu. P"go:l. popolnoma i/-vefban v mešani strok . specialno Se v manutaktuTii. Naslov pc/e uprav« Slov. Naroda. 791 Lepa Ja&nl&a oo K 6-5o in 7'50 za kg razpošilja od SO kg dalje po povzetju J. Razboriek 'aiartne pri Litiji 856 Hn£iiilinar]a sprejme valjčni mUn. Neotenjeni mlinarji imajo r red nosi. Naslov pove upravniitvo Slov. Naroda. 779 Mm cevi Iz UwlnQ (Metallschlauche) za paro, vsake napetosti in vročine, plin. lug, hidravlični in pnevmatični visokomerni pritisk, bencin, petrolej, obrana elekh*. žic, dobavitelji vseh železniškik uprav. Tovarna za kovinaste cevi d. d. Petržalfca Glavni zastopnik za Jugoslavijo • Karo! Salamon Marife&rp Aleksandrova o. 03. Brzoavi: .Merkur" Telef.Int.396. Na željo ponudbe z vzorci oziroma obisk zastopnika. S44 W i E izbrano, naravno, belo ali evlček, novo ali staro, po vrlo niski ceni ca malo n veliko pošilja v poslan h sod i k u-ovina vina ciglar Stubica, Hrvatsko ?orje. 461 Trstjs za stropi! Izdeluje io orodaja na debelo in drobno m1 po K 480 pri večjih naročilih znaten popusi. SteJser Antai, Liabljsia, Jeraanva vi. 13, Trnova 26 Proda te skoraj nova, moderno urejena enonadstropna sTanovanjska h ša po ugodni ceni v ljubljanskem predmestju. Naslov pove upravnistvo Slovenskega Naroda. 818 Sianooanje Hani zamenjam za podobno v Mariboru Ponudbe pod .Takoj 100/840" na upravo Slov. Karoda. 840 Leksikon (Mavers Koaver «atlonslexfkon' kompleten, sestoji iz 17 fino in ele- Sintno vezanih knjig, it ceno proda a s lov pove u-rivni tvo Slovenskega Naroda. $f tCk 10000 »roftorn'naklh |s3 metrov prvavrstnlh bukovih drv. Ponudbe t navedbo cene Iranko vagon Imenoma navedene oddajne po***)* dobavnega roka je vposlatl do 15. L m. na naslov .Vei-stve xa preskrbe dr? v Ljaarjaat", Tor Jaskl tnf II 1 8<»2 Zahvala. Za vse izraze sočutja, za udeležbo pri pogreba povodom smrti mojega dobrega soproga, oair. brata, svaka in strica, gospoda Ignacija Habitht delovodja tobaine tovarna v p. izrekam vsem najtskrene}lo zahvalo, posebno pt še čč. gg. duhovnikom za njih tolažilo in ga. zdravnikom za pomoč v bolezni. Zahvaljujem se tudi sa mnogobrojno spremstvo rajnika nt njeeovi zadnji poti, gg. uradriikom-tovarišem, gasilni skupini in vsem znancem ter sorodnikom. So. Olika, 4. februarja 1921. Ana Mat>l€*jt, soproga. Mm Mira in Ix0Nl\ Kar se radi t«iasnih roskodb, zadob ličnih v vojni, z godbo ne morem več ukvarjati, podam svojo precejšnjo zalogo izvrstnih koncertnih in pleanih komadov za polnoltevUno goe.b> na pl hala in iok po nizki cani. Mites Kes! ftrartairt r Trbevljas it. 35 81 o Pisalne sinie nopravlja strokovnjak apeci's'l^t v četrtek, petek In soboto. Prijave sprema glavna zaloga pisalnih strojev Re-mtn?ton tvrdka K* A* Krvcjatr, Sv. Patra c 21, ttjserffMt 444. 801 Izvrstna «aaL. '^^^^ v Mariboru, ca 450.000 dinarjev na prodaj Vprašanja na J. Deanini postno tožeče, tjlavna poatta, rib*v a- ' Prodam motorno Rolo znamke Pueh s prklopnim vozom, na • boljše tipe in v dohrem stanju, kakor novo, s tremi preetavaml in prostim 'eUom, TH konlske stle, k motorju se da Se bencinov felesen sod s prpe j*nj i mnoflno bencina, vse skupa) sa 2^.000 K Istotam se prodasta 2 mn -ki kolesi in 2 zlati mi Ogledati aa aa4|etli ia aa* taaake. iaitaa^o-i la vatae sarattaa. — Izraba L* MikuS Ljubljana, Sfestal tri ^ 13-prpor« Ča svojo salogo dežnikov !n solatnlkov ter fprehajitnih palit Papravtia t% IrviinHrte taeno In ta4Mao. aoles z znamko wključ- in br^z nje pri Tvornici čarapa, Saraievo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke »ključ" trn J3 kakor 4 pnre drugih. Baaaafai i aaaaaaaaszzagnaBBgagggs Samostojen mizarski mojster kgteri raz lolaga z iaatnlm or*vljrm in delavskimi asočai , rri \em ih induatnJrMh podjrtj-h kjerkotl v Jugos'aviji In sicer v delavnici pri n a-jelju. Cme zmerne. — Ponudbe ns nčno ekso d.d; • I. SosaiiL, Hatil *, ■*oveni«fa olica tV 97( t $m frcis presss* ;)rfU/ifB&ju svi ananćnl f»»«»di I generalno ?a«tD^sr?f> sa lagestavl a BOaokinero« ano'tfnl tavod, Za^r^b, Jur-utlon SI. T«)laff. SI 89. trjoulna z železnic „nri Slatl lagati*« 114 (prej tfavCT«ner*etirr>!d*) Uabliane Ualvazcrjev trg 7 nasarot' hrtiovrlSlie caravo Zalega eaaaerata. Velika zaloga klobukov In slamnikov se dobi pri ca 40 hI dobrega Itajerskrga ln dn^o.rs'n^« *iri, ci 2- 1 V t l p »rfa». Kompletna goatTnlHta oprava, attaegai t* ve' st lov, zrca' kn?U'v a erviranj-, s*ek>n ce. dve ledni omari, nekaj pohittVl ter ropcl loraa nova salo «ka n-r»vs I tofatfl -c proia be n rd nska palca -- Vfse se r-o la po j^ Sv. Petra cesti it 19., 1. aaist.. vsak d m od 10. — 1. r*-* «i od 3. S d cz Balsjfejflal oajiiiijij nođeO lami&D c' : Holmto!. Vzotd In žurnali na razpolago. Jlz^e rent I fo'.f'Jno f!eiol iairsrztar v italm ^oita Docntala Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i TrŠan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprs[agaaafa v aredo la aoboto« Vsled pravočasnega nakupa smo v stanu ponuditi najboljša bizelj* akaf B7omeIia^a In piaeoka »ina letnik 1920 in sicer rdeča po K H do K 16, bela po K 16 do K 18 iz skladišča Brežice „Globus*, trg. družba Brežice. 421 Carinsko ^= posredovanje zvrluje najtočneje po najnižjih cenah 419 F. & A* IJh@f špedidjsko podjetje Maribor. LJublfana. Prva specijalna trgovina z rokavicami in parfum! A! iiiii ioiif ali MM verziran, izkušen stavbeni volja, spreten v sestati na"r:^v, preračunov in obraćunev, jedrnat kalku^nt. popolnoma gmoŽen slov, ezika v govoru in pisavi, po možnosti slov. narodnosti, se spre1-me tekoj v staro, večje stavbeno podjetje. — Udeležba pri podjetju, Četudi n;ma sam kapitala, ni izključena. — Ponudbe z življenjepisom in navedbo zahtev se prosi-o pod .GRADITELJ* na anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. 893 35 v5ka 'S Sorodna Knjigarna v L;;u!iljsn! —= Prr iernova ulica 7. =— priporoča prav lične TEDENSKE KOLEDARJE za leio *S2i Cena K 23--. Cena K 23-- i* >knv'ee za dama fa ifOSTsOde, kakor tudi flae erae fraoeoake damama nogavice. R&sriiisili iTamiki mMi O Bračko, Ljubljana Dunajska cesta stev. 12 v 2461. r. XXIL ZGLAS. 679 Iz okolice je prišel v mesto srednjevelik stekel pes, s\e^lorja-ve barve z belimi lisami po vratu. Očrize! je več oseb in psov. Istočasno se je pojavil v mestu neki drug rjav pes s tetinimi lisami po hrbta in plečih, ki je tudi napadel ljudi. Da se zabrani razširjenje stekline, odreja me^ni magistrat na podlagi § 2, 41 in 42 zak. o živ. kužnih boleznih poostren pasii konfumac in sicer takole: 1. ) Psi v področju mestne občine noraio nositi nagobčnike, ki zabranjujejo grizenje in poleg tega jih je voditi na vrvici. 2. ) Strogo je prepovedano pse jemati v javne prostore (gostilne, kavarne itd.). 3. ) Psi varuhi morajo biti priklenjeni na takih krajih, kjer ne morejo loji psi do njih. 4. ) Vsakdo mora svojega psa, ki je prišel v doti*o s steklimi ali stekline sumljivi psi, ali če zapari na njem znake kakega sumljivega obolenja, oddati konjačn, ali pa ga tako zavarovati, *a ni nevaren za okolico. Tadi mora slučaj takoj naznaniti magistratu. 4.) Dokler traja pasji kotumac, je strogo prepovedano odpravljati pse brez posebnega dovoljenja magistratovega iz okoliša, v katerem je kontumac razglašen. 6.) Vsi psi, proti tem predpisom zaloteni, se bodo pobili, lastniki pa kazensko zasledovali. Razglas stopi v veljavo t dnem razglasitve. Mestni magistrat ljubljanski, dne 4. februarja 1921. Zaklepal felozetl % vodsJta&a omaricama ytAbbmz|a", „FortfOferftt", aifoaftlrt klosotl z vodnim« oraarloama „Ideal", „Vlila«. — Val proftaoti za pila, vo#o ln paro. Rosentlial & Kafka, lastnik Kari Kafka Wlea L, Bsaeiitrieaatr. 4. Tekasas 131*1 Za ćeiaslavaAe Zasjat. Seifitzenplstz. Zadružna banka v Mariboru -ME- Centrala: SPLIT. PodrtiSnlce: Marlbof* Zaarab N« v! SatL tel. i\nm S0.SaB.583 L Pllllaclie: ZaHratna b^maa, Baka Zadružna ita-aioatoa, Tral. se bavi t vsemi bančpimi in borznimi posli. Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut, kakor tudi za izdajo uverenja. Sprejema denar na hranilne knjižice, tekoči in žiro račun pod na j ugodnejšimi pogoji. in. siiTiia so.oac.orra i MaSinsko nije, Regal 0, najboljeg kvaliteta, prodaje na veliko u drvenim buradima, i mustre ialje na zahtev Jovan J ? van o vi ć i Somp.f Beograd, Sremska alioa br» 9. Telefon 15 — 23. 315 m JOSIP PETELI TjtJZ UuMJana, S». Petra nasip S. J. Edina tovarniška zaloga Siv. strojev za rodbinsko in obrtno rabo, v vseh opremah, mater jal igle, olje, posamezni deii za vse sisteme V Večletno jamstvo. — Ugodni plačilni po-na veliko in malo. 4^^f — goji. — Popravila se sprejemajo. — Na veliko in malo potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, sukanec, čevljarska preja, toaletne potrebščine, modno bla- go, pletenine i. t. d. j za lesno industrijo kompletne; rs tovarno zaljev, prodam i>o ugcdr.i grmi. Ponadbe pod .Stiojl 16/831* na upravo Slov. Naroda. 831 domaČega izdelka vseh modemih slogov, posebno »£ trdega in tudi ta mehkega lesa vedno v zalogi. Izvršuje)0 se tudi vsa stavbna mizarska dela. — Tvornica lesenih Sefldno dala I podplatov Itd. Cena 2IK6rno| Fran Škafar, strafsa Bizanta s samo slin. LjobDim. fcuika c. fi Znano trgovino 2 USI)jem je otvoril Fr. Seunig LJUBLJANA, Marljia trg 2. S Tovarn?; V2S CH ftarva vsakovrstno blago. Kcm^fiO ttstl obleke. pestnice in srajce. 4» IFl«fi-*irft ni nnlfNri PriStednja na prostoru, sigurnost vatri D!ay3jHB Z3 UZIDSTI. i provali. - Blagajne u svim velici-nama na skladištu. Asbestni ormari za knjige, blagajne sa puitom. Opis na zahtjev badava Hotter I drus - Zairea, Motor s3 san plis Jhlra alcfor B3 mahi ?!in fm Lso^en a Wq1 tote5HJl3 UliDilEW9ii!) (fer^nnd^iascalns) ■star oa vrni ilje {Mm i Co. M 24 H P kompL K 125.000 Stroji as v najboljšem staa a. ttr se mor?jo tatol ttavffl v pogtn Pesnln rrflefctantorn eriporecam, da se.rael tattfssadif -rt meni i^itte. UVan? WACHA Mrrilka. kompl. 30 H P o!f K 180 000 2S H P t dvema rjflaoroma Kompl......K I20 00O S. Ssndrin. LJubljana rca 25 Edtaa rasprodaja »tsase/ speeiain?g:i Telefon. 1-271 VeSttea zaloga Aalabaster za zobotehniTee. Aiabaatei sa modele . . Stukatara za elektrike . nI Sf©f, podplatov« *9«5nH-9 aaSh J«rin©r»©¥ in bok??? Drago Saseiiak s Ljnbl/tna, Ciaiarjevo a. i. 0g!esnl odiJtta* spre j m a tvgiac« rac h vrst t vseh m Stih v tu ht I zemstvu. Prorr'u-H, neifotl. praitrr* rirrten!. Nadi rseStransko obselae k ug?*j*«w-r Osttfbl kiileje, Doptseje v vseh jez v.j Tvornica keksav, prepetaca, cb'alov In vafeFnov . BI" "M 15 o»»g Rc>»aSk& Slatina prl^orola svojo fino IzdeUio. "9M Moderna vila Krasna possstiro na Gorenjskem blizu meat:* ob glavni eesti za gostilno ali trfovtao, kmetilstvo in livlnurr-o ,-*r=Ti potrebnim se ugodno proda, vat poklike, m črte fm* Ano«, ht zavod j dst'rv$o Eenoljak, Aooa. ta 2cf. savod LJubljana, eaakarjerc nebr. S kl ptev-ems iik?tn*co vsa narobila in plačila za knjigo »n oglase. A'maTish bo tiskan v 4 (etSkfzt ln vef ti*oČ Izvr.dih KnJ.^o in oglasovanjs v n'^j tor-lo priporočat Glavno nrcdoiilTo Airranan* Kraiieslaa 8. E. S. tfiZt K jvS «ad J Ljubljana, Sodna ulica i Izdeiovairtica parila Izdelale opreme sa neveste In ne*orefeačhe ter arajoe za fjoaaade po meri« — Priporoča se: ASbSna Sogatai - Sitar, Slcfovsfea ctllca it«v. 1M ti. natfeir. i Mi v sredi Maribora z veliko trgovina in stanovanjem se takoj proda Dopisi pod „Ređka prtH*a" aa anončno ekspedicijo AL. MA- | TELIC, Ljubljana. mu ■ aiiiaaMiiiHHIIzlili WBIMiat#M>l|iffI "lllli1 >w f m %wv»f lds *^•« «f !!SS3!'l3il8 se 9preime takoj r špecerijsko mro-rlno ? LjoUIJinl Ponadbe pot .Sla-ra'altarlta" na Anon. Inf zav. D:i7c 3e«e jbV, Ljubljana, Cankarjevo n S HcđlaE&o danas n Zagreb prtapSsl&u promptno nhvativife 3 vagona garantirano 130 V9 mhi se Ljubljani Židovska ultca Mov, 3. J ža?r.-Dvorst?! trg Itev. 1. | in prvovrstna vtlanjska rde**a • vina, stara in nova, nudkn po f najuižjih dnevnih cenah. Poso- j dira sode; sprejmem dobro : ja Llabljaae, Za^rrb. Beograd in vpeljane zastopnike. | Sarajevo za papirnato blarro. močr.t I zavo.nl parlr, vreč«- iz pspna, bnt-:^«2^A«M @A^a.aOlck i ve ■SoKn**r". eprevn In h'«ne opre-Wl§|S?TB 2>Si1USr8» . me iz 2e>e:a Uče RUDOLF KN03- I LOCK, Erport Import, v Celovcu. vSno^radrttik, VfS9any. j Avstrija. 3?at39 Csss.iak hlelm^i ; j J ! ^ fclornaća! zarod Lmoljasa. Cankarjevo naDr. 5. O^laslvaeo aonoasJI^tttrsm. Točne Informacije o rremozenju, /vezah, d bavi Wsga In pla*! — Kela-^tne cene. — Blok?'^*em. •> V rrezi z vsemi »r^tovTifm: frf^nu^entrn! tnvodl J dolaUke drai&e faran)«hfh gomili o^ekaren InrpSca po naodst oenla Ponndbe zra npravttEttvo Slov. Mar. 5S. a^vu^ac^Sf^ družba z omejeno zaveso 2 5 Projektiranje in izvršitev visokih, betonskih in žele-zobetonskih stavb, industrijskih in ooliedelsklh ter vodnik zgradb, naprav za vodne sile itd. — Presoje in nasvetovanja. — Dobav, vsega gradbenega, industrijskega in tehničnega blagi, železnlne, orodja, nosilcev, betonskega železa, tračni* in materijala za ozkotirne železn., elektoteh. materiji, cement, gips, lepenkai. t. d, r ■; » R1 1 ft&slov za Isrzofa^bo: = ^JIP*4 • MARIBOR- trgovec v Mozirju, je ©tvoril svojo podružnico v Bešk:, Srem. v bližini Beograda in Novega Sada ler bod? v položaju najceneje in najkuiantneje postreči vso Slovenijo s pšenico, koruzo, ječmenom, ovsen, vsakovrstno meko, slanino, mastjo, svinjami, vinom ksrlovSkim in banatskim, vse najceneje po dnevni ceni. Naročila naj se pošiljajo direktno na tvrdko RndolI Pevec v ReSki, Srem. Naslovi: Pevec, Beška, Srem. Naktipoval bodem direktno od kmetov ter bodem mogel konkurirati z vsako drugo tvrdko Obenem se bodo tamkaj prodajale desk?, les in dro?;i. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventuelne informacije. Za mnogobrojno naročilo se priporoča Razšli iPsirec, prna slouenska ■ Jn0osla?ei*ski Hojd d. d. Sanurad 646 Sranhova n« 12 Beograd Brc adresa JUflOtLOTO Sranhova n« 12 Talafon br. ta-sa Ml llfern|emo sa tačnim rokom liferovanja: alahtroteziBiekl materijal. p©lf#*rirr«5»« ******** s«^riertj« m anraaa vatraba. srva nasinenls aa lnat.laaijTt tndttatrljakth pradmieća. — Baiplatne tamsa kao S atraaa« aaampaial sloja ■ na sjatsjat. ■- Jngosia¥es&sM M®j?I d, d. Beograd Brs. adraa* JIIOOX>LOTD 847 Jankova a. 12 7# cfnn br. 16-32 lUemjemo u talni rastom i sporah: ■Hi aai nI lmWi amnekarsks mm\i kao I ■rm6nl aaalupaial atol o ara aslast. Jiigdalavenakl Mofl d. d. Saograd Brz. adress JOOOL^OTD 848 Brankova n. 12 Telefon br. 16-3: Odela aa ra«t?o p o Tire »rabe vrste ta rnd*?sks redenike, za rasna nsdieštva i tadtsstrijalBa sredaxećaf maSba svečana -— odela, deeija odele. ■ __» Samo as velllio I Besplatna tal|ema masira 1 avog asatepn/bs. Stav. poŠt- iaaiov. urada SMS 12.051 Bas ■ ĐbreSaUje ologs ca teks£i ra£on s banka v LJubljani Kongresni trs Itev. 4, izvrtaj trsa o bančno stroko spadajoča dela kar napiutantneje. od dne vloge do dne dvlgo. I -*wsjtj6r3&^$*s^ I anjnJna in tisk »Narodna ikkarna^ Za iogeratni del odgovoren Valentin K o o 11 a r. 1AUY