poštnina plačana' v gotovini IZHAJA vsak ponedeljek ob 4 zlairaj. NAROČNINA mesečno 4 Din čtirVetno tO Din. polletno 20 Din. — V Ljubljani. Maribora in Celju dostavljen nu dom mesečno t Din več. — Za inozemstvo mesečno 6 Din. UREDNIŠTVO v Ljubljani. Knufljevo al 5„ telefon št. 2034. 2072 2804 UPRAVA v Ljubljani. Prešernovo ul 54„ telefon št. 2036 INSERATNl ODDELEK v Llubljam Prešernovo al. 4. telefon št 24<>2 ILeto II. Lmhljana. 6 avgusta 1928 Ste* *2 Političen Zagrebu Zdravstveno stanje Stepana Neki železniški delavec je včeraj ustrelil urednika zloglasnega Jedinstva" Vlado Ristovica, ki je neprestano hu jskal k umore Svetozar ja Pribičeviča in Stepana Radiča Zagonetna misija Vlade Ristovica v Zagrebu. - Njegovi incidenti s hrvatskimi omladinci. - Atentator je bil aretiran in se opravičuje s tem, da je hotel s svojim dejanjem preprečiti nove Ristovičeve zločme.- Ristoviceve konference s posl. Jova-novičem katerega izročitev zahteva sodišče radi suma sokrivde na zločinu Purjše Racica. — Zagrebška publika je sama pomagala atentatorja aretirati. — - 1-------!1---- Zagreb, 5. avgusta. Ob 2. zjutraj je bil umorjen v Zagrebu novinar Vladimir Ristovič, urednik beograjskega lista »Jedinstvo«. Vlada Ristovič je prišel v Zagreb v soboto ob 5. popoldne. Svojo prtljago, kovčeg, je pustil na kolodvoru v garderobi, nakar je odšel v mesto. Ni znano, zakaj je dospel v Zagreb, vsekakor pa se zdi njegov prihod zelo sumljiv, ker se je neprestano gibal okoii »Grand-hotela«, kjer se je nastanil Svetozar Pribičevič. Tam so ga videli tudi nekateri novinarji, ki so ga v šali pretipa-vali, če nima pri sebi kakega orožja. Vlada Ristovič je snoči okoli 10. šel na kolodvor ter nekaj vzel iz svojega kov-čega. Ob 11. zvečer je prišel na vrt restavracije »Kolo« v družbi dveh dam in nekega moškega. V bližini njegovega omizja je sedela skupina hrvatskih omladincev, izmed katerih ga je nekdo spoznal. Ederi izmed omladincev je nato vstal, pristopil k njegovi mizi ter ga vprašal: »Ali ste vi Ristovič?« Odgovoril je: »Sem.« Ta omladinec je nato pozval Vlado Ristoviča, naj se takoj odstrani, ter rekel, da takih tipov Zagrebčani ne morejo trpeti v svoji sredi. Vlada Ristovič v početku ni hotel vstati, nakar so skočili omladinci' pokonci ter pričeli klicati: »Ven s provokatorjem, ven z morilcem, ven s hujskačem k političnim urno rom« itd. Med gosti na vrtu restavracije je nastalo veliko vznemirjenje. Omladinci so obkolili Vlado Ristoviča ter ga pričeli pretepati. Eden izmed natakarjev ie pozval na vrt nekega poji-caja, ki je pričel posredovati ter skušal braniti Ristoviča pred omladinci. Ristovič na begu Med tem časom je Vlada Ristovič odšel s svojo družbo z vrta restavracije. Na ulici so ga omladinci in nekateri drugi gosti ponovno obkolili ter ga pričeli zopet pretepati. Končno se je dvema policajema z energičnim nastopom posrečilo ločiti omladince od Ristoviča, ki je izkoristil to priliko ter pričel bežati. Omladinci so tekli za njim in kdorkoli ga je dohitel, ga je udaril. Eden izmed njih ga je udaril s palico po desnem ušesu tako močno, da je pričel krvaveti. Ristoviču je uspelo pobegniti preko trga Kralja Aleksandra poleg gledališča ter se umakniti v Frankopansko ulico, od tu v Samostansko ulico in končno v Gunduličevo ulico. Ko je prišel pred kavarno »Korzo« okoli pol 2. ponoči, je skočil v avtomobil in naročil šoferju, naj ga hitro odpelje v bolnico. V tem trenutku pa je prišel trgovski pomočnik Špano-vič, ki ni pustil, da bi se avtomobil odpeljal in je rekel šoferju, ko je Ristovič skočil iz avtomobila, naj gre na policijo. V tem trenutku so prihiteli tudi ostali omladinci, ki so pričeli Ristoviča nadalje pretepati. Ker se je ves ta prizor odigraval pred kavarno »Korzo« in se je ravnatelj kavarne bal, da bi se pretep ne prenesel v lokal, je zaprosil v kavarni s-lužbujočega detektiva Plantozarja za posredovanje. Detektiv Plantozar se je vmešal v prepir ter pričel zasliševati Ristoviča in omladince, ne da bi mogel napraviti red. Odvedel je nato Ristoviča na policijo In z njima je šel tudi omenjeni Špa-n°vič. V gotovi razdalji so šli za njimi tudi omladinci. Na policiji je odredil službujoči uradnik dr. Vladimir Vasilje-vič, ker je bil Ristovič krvav na desni strani glave, naj gre z detektivom Plan-tozarjem v zakladno bolnico, da ga bodo obvezali, nato pa naj se vrne na policijo, da bo zaslišan. Atentat Ko so Ristoviču v bolnici obvezali ra-10, je krenil z detektivom Plantozarjem iz bolnice preko Jelačičevega trga v 3etrinjsko ulico proti policiji. Na vogalu Petrinjske ulice in Jelačičevega trga pri trgovini Grlvičiča je skočil iz neke veže neki mladenič in oddal iz revolverja sedem strelov proti Ristoviču in Plantozarju. Ristovič je dobil tri strele in sicer dva postrani od zadaj enega pa pod levo pazduho. Od prvih strelov ga je eden zadel v hrbtenico, drugi pa v lopatico. Tretja krogla, ki je izstopila izpod leve pazduhe, se je ustavila na desni čeljusti pod kožo. Vlada Ristovič se ie takoj zgrudil mrtev na tla. Detektiv Plantozar je dobil štiri strele. Ena krogla ga je zadela v levo stran prsi, druga v desno nadlehtje, tretja krogla pa ga je oprasnila na trebuhu ter odletela par korakov dalje, kjer je zadela nekega pasanta, zasebnega uradnika Andrijo Matišiča v roko in sicer v levo nadlehtje. Ristovič je obležal na tleh, dočim sta Plantozar in Matišič odšla v zakiadno bolnico, kjer so obema nudili prvo pomoč in ju obdržali na zdravljenju. Kasneje so prenesli v bolnico tudi Ristoviča, toda zdravniki so mogli ugotoviti samo še njegovo smrt. Kaj pravi atentator Atentator je takoj potem, ko je prenehal streljati, pobegnil na vrt Mestne hranilnice, kjer je vrgel proč svoj revolver, nato pa se skril v tretjem nadstropju poslopja, v katerem je uprava tramvaja. Pasantje, ki so videli, kam je pobegnil, so opozorili nanj policijske stražnike, ki so ga aretirali. Pripeljan na policijo pred službujočega uradnika dr. Vasiljeviča je atentator izpovedal, da mu je ime Josip Šumič, sin Tome in Ane, rojen 1. 1905. v Vrpolju. po poklicu ključavničar državne železnice. Izjavil je, da je 3. t. m. prišel v Zagreb na zdravljenje ter se istega dne vrnil v Jasenovac, kjer dela trenutno na nekem železniškem mostu. Med potjo je na neki postaji opazil v vlaku Ristoviča, ki ga je spoznal že pred dvema letoma v Beogradu. Ko je zagledal Ristoviča. se je spomnil na njegovo pisanje v »Jedinstvu«, da je treba ubiti Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča, in se takoj vrnil nazaj v Zagreb ker se je bal, da je Ristovič prišel v Zagreb z namenom izvršiti to, kar je proglašal v svojem listu za potrebno. Atentator Šumič je nadalje tudi izpovedal, da se je mudil pred 14-imi dnevi v Beogradu, ko se je vršila nogometna tekma med Gradjanskim in BSK. vendar pa tedaj Ristoviču ni ničesar storil, dočim se je sedaj, ko je videl, da potuje v Zagreb, tako zrevoltiral, da se je odločil ubiti ga. Danes ob 11. dopoldne je bila izvršena sodna obdukcija trupla Vlade Ristoviča. Policija nadaljuje preiskavo ter je tekom dneva ponovno zaslišala Šumiča, da ugotovi ali ima sokrivce. V preiskavi, so ugotovili, da je Vladimir Ristovič odpotoval iz Beograda v soboto zjutraj proti Zagrebu. V petek zvečer je Ristovič imei daljši sestanek s posl. Jovanovičem-Luno in takoj nato v buffetu Narodne skupščine sestanek z uradnikom italijanskega poslaništva Flegerjem, s katerim so ga v zadnjem času pogosto videli skupaj. Splošno prepričanje je, da je imel Ristovič v Zagrebu izvršiti neko misijo. Pri njem so našli pismo, v katerem je točno navedeno stanovanje in gibanje Svetozarja Pribičeviča. Ristovič kot propagator političnih umorov V Zagrebu je seveda vest o umoru Ristoviča izzvala veliko razburjenje. Splošno se obsoja način takega krvavega obračunavanja, vendar pa se tudi ugotavlja, da je Ristovič največ sam kriv. Posebno se ljudem zdi sumljivo njegovo bivanje v Zagrebu zaradi tega, Službeni komunike vlade. ker je bil pripravljen odpotovati na Su-šak, kakor se je pozneje doznalo, torej v neposredno bližino italijanske meje. O Ristoviču se doznavajo tudi naslednje zanimive podrobnosti: Ko je šel ponoči iz policijskega urada v zakladno bolnico, je Ristovič na vprašanje spremljajočega detektiva, zakaj je prišel v Zagreb, ko vendar ve, da bo izzval revol-to, odgovoril: »Ah, kaj ta banda! Jaz jim bom že pokazal!« Nadalje ie Ristovič dejal, da ne obžaluje svojega pisanja, da je treba ubiti Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča in da je to tudi zares potrebno. Razen tega je detektivu pripovedoval, da namerava potovati na Sušak. Pri preiskavi so pri Ristoviču našli samo 650 Din. Kdo je lii! Ristovič Pokojni Vladimir Ristovič je bil star 36 let ter je bil rojen v Šabcu. Maturi-ral je 1. 1911. v Beogradu. Z novinarstvom se je priče! baviti 1. 1919. ozir. 1920. najprej pri »Slobodni Reči«, kasneje pa je s Savkovičem pričel izdajati list »Balkan«, za tem pa »Novi Balkan«. Ko je ta list propadel, je pričel izdajati z Gjorgjem Jeliničem »Novo Jedinstvo«, pred dvema mesecema pa famozno »Jedinstvo«, v katerem je vodil strahovito kampanjo proti KDK iti pozival k umoru Stepana Radiča in Svetozarja Pribičeviča. Ristovič je dosledno, zastopal velesrbsko idejo ter je bil dolgo časa tudi najožji zaupnik Rade Pašiča. Zaradi njegovega huj-skajočega pisanja v »Jedinstvu« so nekateri člani beograjske sekcije JNU zahtevali. nai se Ristovič izključi iz JNU. Beograjska sekcija JNU ga je izročila zato častnemu sodišču, ki se pa v njegov! zadevi doslej še ni sestalo. Odmev v Beogradu Sklepi beograjskih novinarjev. — Komunike vlade. Beograd, 5. avgusta. Za umor Vlade Ristoviča je beograjska javnost davi izvedela iz lepakov, ki so jih plakatirala uredništva listov. »Jedinstvo« je popoldne izšlo v posebni izdaji z velikim naslovom: »Svetozar Pribičevič ubil v Zagrebu Vlado Ristoviča, našega urednika in osnovatelja < Policija je posebno izdajo tega lista zaplenila. Beograd. 5. avgusta. Umor novinarja Vladimirja Ristoviča v Zagrebu je izzval v Beogradu veliko razburjenje. Beograjski novinarji so imeli popoldne sejo, na kateri so sklenili, da se izvrši pogreb pokojnega novinarja na stroške beograjske sekcije JNU. Posebna deputaci-ja beograjske sekcije JNU bo odpotovala v Zagreb, da pripelje njegovo truplo v Beograd. Nocoj ob 9. se ie v k'ubu beograjskih novinarjev vršila seja. na kateri so bili sprejeti sklepi o pogrebu. Predsedstvo vlade je izdalo naslednji komunike: Danes ob 2. zjutraj je bil ubit v Zagrebu urednik in lastnik beograjskega lista »Jedinstvo« g. Vladimir Ristovič od ključavničarskega železničar vkega delavca iz Jasenovca Josipa Sumiča. ki je umor izvršil zaradi pisanja »Jedinstva«. Centralna uprava JNU je izdala naslednjo objavo: Danes ob 2. je zadet od zločinske roke padel v Zagrebu na Jelačičevem trgu v izvrševanju novinarskega poklica g. Vladimir Ristovič. novinar in član JNU. Obsojajoč najostrejše vsak zločin z orožjem globoko obžalujemo tudi to žrtev političnega maščevanja. Vodstvo KDK poziva k disciplini Včeraj se je sestalo v Zagrebu vodstvo KDK, ki je izdalo na narod proglas, v katerem ga svari pred provokaterji Zagreb. 5. avgusta. Po maši na Mirkovem trgu za ozdravljenje St. Radiča je imelo vodstvo KDK sejo. ki so se ie stnrn:,< ministra trgovine otvoril osje ški velesejem. di tega, ker jih ni opazil niti eden izmed mnogih parnikov, ki so vozili približno po isti progi. Po vesteh s parnikov sklepajo, da je verjetno, da so se ooljski letalci na polovici poto zopet vrnili. Kakor so izračunali, bi morali tekom 0 ur dospeti do evropske obale. Ce so se res obrnili, pa prevladuje mnenje, da bi iih moral videti eden izmed 12 parnikov. ki plovejo v nasprotni cmeri. V primeru, da so letalci zabredli, bi bili lahko vrgli listke, po katerib bi se dalo sklepati, v kateri smeri so leteli. Zverinski umor Zagreb, 5. avgusta. Davi '«r) pol 3. ie rešilno društvo pripeljalo v zakladno bolnico v Zagrebu ?91etnega seliaka Ivana Goršiča. ki ie ob 5 zjutrai umri Goršiča sta v vinienem staniu napadla dva človeka, izmed katerih mu ie eden priznde' na hrbtu lv? je imel polkovnik Dimitriievič kratek govor, v k^te-em je povdarjal važnost novesra tnneia zn gospodarski razvoj Bosne in Hercegovine Mednarodni dijaški kontfres Beograd. 5 avsrusta Nocoi ie odpotovala v Pariz naša delegaciia na mednarodni diiaški konsrres kf se bo vrši' od 6 do 12 t. m. Delegaciio vodi profesoT K-?n Giaia. V delegacij! ie 14 diiakov in di"-»-kinf. ki se jim bodo pridružil? med notiO tudi delegati iz Zagreba in Ljubliane. Ljubezen in smrt cSnoti se je znana mlada igralka N. ustrelila. Vzrok samomora je prepir t zaročencem.* . Sijajno opremljena No« bilova kabina. Na strani Mussolinijeva sli« ka, pod njo oltar s sliko loretske Matere božje. Na oltarju papežev križ z železno konico. Povsod visijo italijanske zastave in fašistična bandera. Nobile, njegov sluga in psica. Nobile: Ali si vse pripravil, kakor sem ti ukazal? Veliko in malo gala«uniformo, kožuhe, črno srajco? ..., kje so parfumi? .. Dobro ... Kje so odlikovanja? Pokaži! ... Samo štirinajst jih je, eno manjka!... Kje je red sv. Mavricija in Lazarja, ti idiot? ... Ali naj tekam napol nag po severnem teča* ju? (Ga brcne z nogo.) Teci in prinesi takoj red! Zaradi tebe moram odgodrti polet za celo uro! Med^Dunajem in Brnom Nobilova kabina na bila skrajno potratna. Ce kateri izmed njenih simpatizerjev ni imel novca, ga je prisilila, da je podpisai menico, na katero ie pri svojih bankirjih takoj dobila izplačano zaž'?lie-no vsoto. Njena ljubezen je v tem času postala luksus. Njen napor ie veljal njeni grabežljivosti, ki ni poznala meja. Možje slabiči so podpisovali menice, ne da bi vedeli, kaj počenjajo. Mnogi so na ta način oriši i ob ves imetek. A to še ni bilo vse. LTiIova je usta« novila tudi nekaj tajnih igralnic, kamor so se zatekale upropaščene eksistence in izvabljala tja še svoje tovariše, ki so seveda zapadli isti usodi. Sleparijam ni bilo konca ne kraja in ko so prišle nečednosti na dan, je sodišče nroelasilo Uhlovo za slaboumno žensko ter jo postavilo pod skrbstvo. Tako je kokota propadala od stopnje do stopnje. Slednjič se je seznanila z nekim pustolovcem, ki se je izdajal za barona Arnima. Mož je bil čisto navaden zločinec in bolj prebrisan kakor njegova priležnica. Izmozgaval jo je tako dolgo, da je prišlo med njima do konflikta Dobil je nad njo popolno oblast, ne glede na to, da je z njo postopal zelo brutalno. Uhlova ga je še nedavno branila. Udri je namreč ponoči v njeno stanovanje, razbil viata spalnice in jo pretepel. Hrup je bil ob ♦ej priliki tolik, da je morala posredovati policija. Uhlova jo je odslovila s kratkimi besedami, da je vse v redu in da ne potrobuje tuje pomoči v svoji hiši. Ta pustolovec je postal končno usoda 57-letne namiguše Ker jo je pretepal, se je kokota zatekla k nekemu 251etnemu fantu, ki ga je prosila, naj pride v njeno stanovanje, da jo bo branil pred brutalnimi pestmi ljubimca. Ko je ta prišel in začel razbijati po hiši ter groziti priležnici, da jo bo zadavil, je 251etnik, ki ga je skrivala v sosedni sobi, planil v spalnico in Jo je hotel braniti. Bil je tako neroden, da ga je nasprotnik prestregel in ie prvi potegnil revolver ter ustrelil vanj. Zgrudil Se je na tla. Potem je lažni baron večkrat ustrelil še v Uhlovo ter jo je smrtnonevarno ranil. Po svojem dejanju je pobegnil. V Berlinu je dogodek povzročil mnogo komentarjev. Vse govori o njem, ker se i njim zaključuje burno življenje demimondke, ki je ckozi 40 let vstrahovala vso Nemčijo, zlasti pa ajeno aristokracijo. Proslava 450-letnice Višnje gore vlteia gora, 5. avgusta. Ob najlepšem vremenu )• dane* proslavilo naše mesto 450-letnico obstoja. Dopoldne se ie vršila na glavnem trgu ofici-jelna spominska svečanost, pri kateri je oblastni poslanec Erjavec v daljlem govoru opisal zgodovino Viinle gore. Pri današnji slavnosti so si gosti« lahko ogIeda'i slabo ohranjeno zastavo grofov Turjaških izza turških bojev, razne stare cesarske listine in Da znamenito sodniško palico, s katero ie sodnik, ko ie izrekel smrtno obsodbo, udaril obsojenca. Veliko bi se dalo govoriti o bogati zgodovin' Višnje gore in njenega starega gradu, od katerega so danes vidne samo še Dosamezne razvaline. K vsem vlakom Je prišlo sprejemat goste višnjegorsko meščanstvo s svojo gasilsko godbo. Na prijaznem obronku poleg Starega gradu je bil urejen obširen veselični prostor, katerega so gostje iz Lljubljane in bližnje okolice do zadniega kotička napolnili. Popoidansko veselico je aranžiralo gasilno društvo, ki ie bilo S prireditvijo nad vse zadovoljno in bo m-oglo s Čistim dobičkom pokrili zadnji dolg na motorni brizgalni. ki si jo je Dred nedavnim nabavilo. Vsa proslava ie izpadla v najlepšem redu. _____ Velike sokolske slavnosti na Sušaku Nad 10.000 gostov Sušak, 5. avgusta. Sušak in okolica sta živela včeraj in dar.es pod vtisom velikih sokolskih svečanosti: razvitja župnih praporov članskega in naraščajskega. Prvemu ie kumoval primator Prage dr. B a x a, ki ga je nado-mestoval dr. Peter Z e n k e 1, član pra^ škega mestnega sveta, naraščajskemu praporu pa Engelbert G a n g 1. Na prireditvi so bili zastopani: krali po komandantu I. obalne komande V u č e r j u, vlada. Jadranska Straža ter razne organizacije in korpora-cije. Včeraj in danes zjutraj so prihajali posebni vlaki in posebni parniki iz vseh krajev, ki so pripeljali na Sušak nad 10.000 gostov, od teh samo iz Slovenije nad 4000. Skoro ni bilo večjega kraja Slovenije, ki bi ne bil zastopan na tej slavnosti. Popoldne včeraj je bila akademija na Regentovem trgu, danes dopoldne se je vršil krasen sprevod Po mestu, pri katerem je bilo videti 16 članskih in 9 naraščajskih praporov, popoldne pa je bil javni nastop, kateremu je prisostvovalo okoli 6000 ljudi. Najlepša točka je bila slovenska pesem »Morje«-. Mornarica je izvajala simbolične vaje pod vodstvom Slovenca kapetana Kovača. Kaj se godi v naših krajih Petnajstletna deklica umorila očima i« polsestro. — Stekla mačka ogražala vso vas. _ Smrtna nesreča turista. — Dvodneven požar. Nedavno se je zgodil v Kilfinon selu pri Nevesinju zločin, katerega žrtvi Sta bila Alija Moro in njegova mladoletna hčerka Fatima. Po odkritju umora so oblastva napravila vse korake, da izslede zločinca. O umoru je bila Obveščena tudi mostarska policija, ki ie takoj poslala na mesto zločina svoje organe, katerim se je posrečilo v bližini vasi najti in prijeti zločinca v osebi loletne Murte, pastorke ubitega Ali-je Mora. Murta je priznala, da je izvršila umor nad svojim očimom in njegovo hčerko Fatimo in sicer iz maščevanja, ker se je kljub bogastvu svojega očima morala potikati po tujih hišah in si služiti kruh. Mur- to so izročili sodišču v Nevesinju. ★ V vasi Donje Hrastno v Hercegovini je ugriznila stekla mačka vdovo Simo Kara-čičevo, nakar ie pobegnila in začela napadati druge vaščane. Zašla je tudi med živino in jo začela gristi. Po vsej vasi je nastala velika panika in ljudje so na vse strani bežali pred nevarno živalijo. Mačka bi morda okužila vso vaško živino, da ni slučajno naleteila na neko kozo, ki se je besno zagnala z rogovi v steklo žival ter jo umorila. Kmetje so ugrizeno živino takoj ločili od zdrave, omenjeno vdovo pa dali prepeljati v Pasterjev zavod v Sarajevo. * Iz Zagreba poročajo, da se je v soboto proti večeru zgodila huda nesreča poleg Kraljičinega Zdenca pod Sljemenom. Okrog 19. ure se Je vračal z izleta domov v Zagreb Filip Pajič, uradnik Narodne Prosvje-te. Ko je šel po stezi vrhu Kraljičinega Zdenca, se ie v polmraku spodtaknil ter padel v prepad, globok več metrov. Nesrečnik je tam obležal in ga je le slučajno našel tamošnji logar, ki je pozval na pomoč bližnje okoliške prebivalce, ki so ponesrečenega turista odpravili v bolnico. Ponesrečeni Pajid je dobil tako težke poškodbe, da je Okoli potaoči umrl. V vasi Brušetine pri Virovkici je nastal v petek požaT, ki so ga pogasili še le v soboto. Ogenj je popolnoma uničil pet kmetij s hišami, hlevi in drugimi gospodarskimi poslopji, z vsem orodjem in pridelki. Zgorel je tudi paromlin Josipa Dombaja z velikimi zalogami pšenice in ovsa. Požar so poleg gasilcev iz okoliških krajev pomagali gasiti tudi vojaki iz Virovitice. Kot krivca so zaprli orožniki nekega Ivana Br-laza, ki Je prišel pijan domov in baje povzročil požar, ki je uničil tndl poslopja njegovega očeta._ _ Za veselice, plese in slične prireditve izdeluje vabila, letake, lepake, plesne rede itd. okusno in po najnižji ceni Narodna tiskarna v Ljubljani Zaključek lahkoatletske olimpijade Amerika v lahki atletiki na prvem mestu - Efcsoti prevladujejo v maratonskem teku - V vseh damskih disciplinah postavljeni svetovni rekordi - Gradjanski letošnji državni prvak - Lep začetek juniorskega nogometnega turnirja - Plavalna tekma v Mariboru Amsterdam, 5. avgusta. Včeraj, in danes so lahkoatletska tekmovanja in s tem olimpiia-da dosegla svoj višek. Vedno bolj se vidi, da lahkoatletika vzbuja največje zanimanje. Včerajšnja in današnja tekmovanja so potekla kljub nekoliko slabemu vremenu brezhibno. Padlo je več rekordov. Tudi iznena-denja niso izostala. Največje iznenadenje je bil brezdvomno maratonski tek, pri katerem je zmagal atlet, na katerega niti njegovi rojaki niso računali, namreč Marokanec E1 Ouafy, ki je startal za Fran-cijo. Končno stanje v lahki atletiki. Končno stanje v lahki atletiki je naslednje: Gospodje: 1. Amerika 173 točk, 2. Finska 102, 3. Anglija 45, 4. in 5. Nemčija in Švedska po 44, 6. Kanada 37, 7 Francija 27, 8. Japonska 19, 9. Južna Afrika 14, 10. Irska 10, 11. Norveška 7, 12., 13. in 14. Haiti, Čile in Madžarska po 5, 15. Italija 4, 16. Švica 3, 17. Filipine 3, 18. Holandska 1. Od 40 narodov je torej samo 18 doseglo točke. Američanka Robinson, kS je na olimpijadi postavila v teku tia 100 metrov z 12.2 nov svetovni rekord. Zmage so razdeljene nastopno: Amerika , 8 zmag, Finska 5, Anglija in Kanada po 2, Irska, Južna Afrika, Japonska, Švedska in Francija po eno zmago. Dame: 1. Kanada 34 točk, 2. Amerika 28, 3. Nemčija 25, 4. Poljska 10, 5. Švedska 8, 6. Holandska 7, 7. Japonska 3, 8. Južna Afrika 2, 9. in 10. Avstrija in Italija po eno točko. Sobotni rezultati. Sobota je prinesla odločitev v desetoboju, pri katerem je zmagal Finec Yrjola in dosegel nov svetovni rekord. V teku na 3000 m z ovirami je moral Nurmi doživeti svoj drugi poraz. V damski štafeti je v predteku Kanada postavila z 49.4 nov svetovni rekord. Desetoboj: 1. Trjola (Finska) 8053.290 točk (svetovni rekord), 2. Jarvinen (Finska) 7931.005, 3. Doliertv (Amerika) 7706.650, 4. 7624.135, o. Churchill 6. Jansson (Švedska) Steward (Amerika) (Amerika) 7447-115, 7286.235, 7. Wessely (Avstrija) 7274.850. Nemec Strassberger, najmočnejši atlet na olimpijadi, si je v dviganju uteži priboril zlato kolajno ter ie v obojeročnem sunku s 122.5 kg postavil nov svetovni rekord. Tek 3000 m z ovirami: 1. Lukola (Finska) 9221.8 (olimpijski rekord), 2. Nurmi (Finska) 70 m za prvim, 3. Anderson (Finska), 4. Ecloff (Švedska), 5. Dartiqued, 6. Dukesne (oba Francija). Ritola je zararli blesure na nogi odstopil. Waterpolo: Madžarska : Argentina 14:0. Nedeljski rezultati: Maratonski tek: 1. E1 Ouafy (Francija) 2:32.57, 2. Tlaza (Cile) 2:33.22, 3. Mar-telin (Finska) 2:35.02, 4. Jamada (Japonska) 2:35.34. 5. Ray (Amerika) 2:35.57, 6. Isuda (Japonska) 2:36.19. Skok v višino dame: 1- Catherood (Kanada) 1.59 (nov svetovni rekord), 2. Giesolf (Holandska) 1.56, 3. Wiley (Amerika) 1.56, Šhiley (Amerika) 1-55. Štafeta 4X100 m: 1. Amerika 41, i. Nemčija pol m zadaj. 3. Anglija 4 m zadaj. Štafeta 4 X 400 m: 1. Amerika 3:14.2 (nov svetovni rekord), 2. Nemčija 4 m zadaj, 3. Kanada 5 m zadaj. Štafeta 4 X 100 m dame:: 1. Kanada 48.4 (nov svetovni rekord), 2. Amerika 3 m zadaj, 3. Nemčija. Državno nogometno prvenstvo Včeraj sta se vršili dve tekmi za nogometno prvenstvo države. Gradjanski je zmagal nad Haškom ter si s tem z a si garal državno Prvenstvo. Hajduk je s 7:0 visoko porazil BSK. Ker je tekma -prešle nedelje z 2:2 ostala neodločena in ni, kakor je bil«) prvotno javljeno, Hajduk zmagal z 8:2, je stanje po včerajšnjih tekmah naslednje: 1. Gradjanski (9 točk), 2. BSK (6), 3. Hajduk (5), 4. Hašk (2), 5. Jugoslavija (2), 6. SaSk (0). Gradjanski : Hašk 4:3 (2:1) Tekma je nudila zelo slabo sliko ter je izgledalo, da je Hašk igral na to, da bi zmagal Gradjanski ter si s to zmago zasngural letošnje državno prvenstvo. Gradjanski le v zadnji četrt uri drugega polčasa pustil neizrabljenih pet do šest kipih Šans, ki mu jih le Hašk sam pripravil. Hajduk : BSK 7 : 0 (2 : 0) Hajduk je bil vso igro v premoči. V Mariboru sta se vršili dve tekmi, po katerih izpadeta ISSK Maribor in SK Svoboda. Juniorski nogometni turnir Prvo koto tekem za prehodim pokad SK Ilirije je prineslo štiri tekme y Ljubljani in dve v Mairiiboru. Vseh 8 sodelujočih ljubljanskih moštev je pokazalo hvalevredno disciplino, mnogo elana in večinoma tudi dobro igro. Tudi organizacija je bila dobra in tako moremo zabeležiti, da je I. koto končalo z lepim moralnim uspehom in da je doprineslo svoje k priljubljenosti, ki io vsakoletno juniorsko pokalno tekmovanje uživa med mnogO'brajmiim nogometnim naraščajem. V naslednjem navajamo rezultate s kraitflritrrrf poročili: Mladika : Svoboda 4 : 1. Mladika je bila v skupni igni toliko boljša, da je zaslužila zmago proti sioer enakovrednemu nasprotniku. Dva gola Svobode gresta izključno na rovaš vratarja Svobode, ki k bil premajhen, da bi mogel obraniti visoke strele. Slavila : Savica 5 : 0. Slaviija de imela v moštvu par rotaniranih igralcev, ki so že večkrat nastopili v moštvu. To je zadostoval«, da je dosegla proti Savici sigurno in vteoiko zmago. Reka — Jadran 3 i 1. Že v prvih minutah doseže Jadran vodeči gol in brani nato to prednost do sredine drugega polčasa. Končno je prišla do veljave tehnično in taktično boljša igra Reke, ki Je v ostrem fi-ni.sku postavila rezultat 3 : 1. lilija : Mars 5 : 0. Telesno jačji Mars je z izredno odpornostjo odbijal neprestane napade mladih Ilirijanoiv ter pogosto prodrl tudi pred njihov gol. Juntorji Ilirije kljub visokemu rezultatu niso zaigrali tako izvrstno kot lani. Zlasti napadalna vrsta ni pokazala še prave viigranosti 'in manjka ji tod i odločnosti pred golom. V ljubljanski skupini pridejo torej v II. kolu Mladika, Slavij a, Reka in Ilirija, dočim klubi Svoboda, Savica, Jadran in Mars izpadejo. Železničarji : Maribor 3 : 2 (1 : 2, 2 s 2) Po jako ostrem boju so zmagali Železničarji nad Mariborom, in to v podaljšku. Železničarji so dosegli vodstvo v 9. min. Maribor izenači v 15. min. in doseže v 25. min po lepem strelu srednjega krilca vodstvo. V drugem polčasu diktira sodnik neupravičeno enajstmetrovko, s katero Železničarji izenačijo. V normalnem času ostane tekma z 2 : 2 neodločena. V ostri borbi dosežejo Železničarji vodstvo, ki ga ob-drže do konca. Tik pred padcem tekme diktira sodnik enajstmetrovko proti Železničarjem, ki je pa Maribor ne izrabi. Sodil je g. Franki. Kakor doznavamo, so Železničarji kljub zmagi vložili protest, ker se igrači Maribora niso izkazali s krstnim listom. Rapid : Svoboda 1:0 (1:0) Otvorjena zanimiva tekma, pri kateri je zmagalo fizično močnejše moštvo. Edini gol tekme je padel po lepem centru desnega krila. Žoga se je odbila od Svobodovega branilca v gol Svobode. Ne baš dobro je sodil g. Fischer. Drugo koto se bo absolviralo 11. in 12. t. m. Profcivnika bo izrekel medklubski odbor na seji v torek. Ostale nogometne tekme RAKEK: SK Slivnica : SK Javornik komb. 1 : 0. Javornik je igral z 8 igrači, med temi s 4 rezervami, ki so se dobro obnesle. Slivnica ie bila kljub temu, da je bila kompletna, dokaj Šibka. Edini gol Je padel iz očitnega off sida. Domači sodnik je sodil slabo, toda bil je objektiven. DUNAJ: Sportklub : Simmering 7:1 (4:1). Vse ostale tekme so bile zaradi dežija odpovedane. Plavanje Plavalna tekma SK Rapida Maribor, 5. avgusta. Ob ogromnem zanimanju občinstva se je včeraj vršila na Dravi plavalna tekma SK Rapid. Proga je bila dolga približno 1300 m. Tekme se je udeležilo 26 plavačev, med temi 6 iz Ljubljane 'in 6 plavalk. Rezultati so bili naslednji: Gospodje: 1. Hartlieb (Maribor) 7.46, 2. To-minšek (Maribor) 7.53, 3. Bezjak (Slovenska Bistrica), 7.54, 4. Terglez (Rapid) 7.55. 5. Kresi (Rapid) 8.02, 6. Gala (Maribor) 8.22. Dame: 1. Karner (Rapid) 8.01, 2. Pitschl 8.22, 3. Jelka Horaček 8.34. Na prvem, dirugem in tretjem mestu plasirani so dobili lične nagrade v obliki pokala in manjših srebrnh daril, darila zlatarja Petelina. Vodstvo tekme je bilo v rokah Rapida. Tekma je potekla v najlepšem redu. V Mariboru smo že dolgo časa pogrešali klub, ki bi se bil pričel in-tenzivno baviti s plavalnim športom, zaradi česar pozdravljamo ta korak Rapida. LEVI, TIGRI, MEDVEDI! Senzacijonalni monstre film PANIKA z nedosegljivim, edinstvenim Harry Pielom in njegovim ogromnim BENGALSKIM TIGROM. Senzacija! Velenapeto! Razkošno! Predstave ob: 4., pol 8. in 9. uri. Ljudske cene! Telef. 2124. ELITNI KINO MATICA. Ljubljana v znamenju veselic in suše Živahna prva nedelja v avgustu. — Neštete prireditve. — Suša, suša Ljubljana, S. avgusta. Da je bila nedelja izredno zabavna boste inenda verjeli. Živahna, vesela, Živa tako oa okroglo, brez posebnih dogodkov sicer, a vendar zabavna in to iz enostavnega vzroka: ker je bila lepa, solnčna — inno, ker so imeli Ljubljančani po prvem v žepu ravno še nekaj dinarjev. Da jih niso izdajali preveč zdolgočaseno, so priskrbeli prireditelji raznih veselic, v mestu samem in še vež v okolici. Posebno slednja je bila danes skoro ena sama velika veselica. Plesali so v Šiški, rajali v Št. Vidu gasilci, veselico je imel Sokol na Jezici, delavci na Glincah, veselice so bile na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem. Ljubljančani so jo popihali v velikih množinah na sveži zrak že na vsezgodaj zjutraj, peš, z vlaki, na avtomobilih, motornih kolesih, dvokolesih in najmanjši v »vozičkih«. Vročina je pretiskala že v prvih popoldanskih urah, zato je seveda vse hlepelo po vodi, kamor so s© zatekla mogočna krdela mladih in starih, moških in ženskih. Stotine in stotine Ljubljančanov je hladila zelena voda Ljubljanice, Gradaščice, Malega Grabna in tisoče Sava in Sora. V večernem hladu so Ljubljančani ponekod še vedno posedali v zeleni travi, pozneje pa so se noge sprožile. Pa še kako! Tako presneto je bilo vroče, pot je lil že sedečemu 0 0 0 človeku a čela, ampak plesali smo p« 1*1 In Se kako pihali. Krilca, dokler so bil« š« suha, so zafrfotala ▼ sapi piha!, pozneje pa so se sopet povesila. Sprva široke moike hlače so mahedrale objestno in konkurirale s ftirokostjo kril potem pa čez 6as so komaj le opletala okrog zarjavelih nog Vsekakor Je danes najbolje odrerala unionska pivovarna, iz katere so tekom dne zvozili neto roj, s©d6-kov da so menda shujšali še najbolj rej Sni pivovarniški konji. Dan navzlic svoji živahnosti ni prinesel nobenih izrednih nezgod. Izostale so celo tako pogoste in navadne prometne neprilike. Na veselicah so se posamezniki gledal! seft-tertja zaradi deklet pa tudi zaradi žen, ampak je bilo tudi med ženskim spolom nekaj navskrižja zaradi fantov. A kaj bi pisali! Malo je bilo hudo, malo pa luštno in nastajajoči vihar je le v nekaterih primerih grosil podreti par src in se je le tu pa tam vršil pomenek v znamenju krepkih besedi, v dveh pa zaušnic in — nohtov. Kakih pet takih drobnih dogodkov se Je pozno zvečer poravnavalo na policijskih stražnicah, to pač zato, da tudi tam ni bilo dolg čas, ko je že bilo zunaj tako veselo in prijazno ... Pri vsem lepem vremenu pa Je bilo v mestu kakor na deželi slišati resignl-rano tožbo: — Dežja ni in ga ni!! Suša, Suša, — saj kmalu ne bomo imeli kaj jesti!... Mariborsko pismo »Ponedeljku" Senzacija z raketnim letalom. — Pestra policijska kronika. — Start soortnikov v čolnih po Dravi proti Beogradu. — Aretacija dolgo iskanega zlikovca Nemški akademiki v Ljubljani Pod vodstvom dvornega svetnika profesorja Brecht - Bergena je prišlo iz Monakovega sinoči v Ljubljano 30 visoko-šolcev, med njimi dve dami. Vsa skupina bo potovala v študijske svrhe po Jugoslaviji. Dijaki so nastanjeni v Akademskem kolegiju Iz Ljubljane odidejo drevi z brzovla-kom. Gostom želimo, da bi se med nami kar najbolje počutili. . Maribor. 5. avgusta. Sinoči ie bil tudi Maribor deležen poskusa z raketnim vozilom, in sicer v miniaturi. Slušatelj tehniške visoke šole v Frankenhausnu, mladi Pepo Halbwiedl. sin tukajšnjega resravraterja. ie izdelal motor enokrilnega raketnega letala ter napravil z njim orvi poskus pri »Treh ribnikih«. Pri vžigu prve rakete je bil start popolnoma v redu, mode! ie letel pravilno do višine kakih 25 m. Ko bi se morala vž-gati druga raketa, je pa ta, najbrže zato, ker je bila slabo pritrjena, odletela in model letala je padel naravnost v ribnik. Mladi študent ima s svojim modelom veliko veselje ter pravi, da ga bo še izpopolnil. Noč od sobote na nedeljo je bila precej živahna in je tudi policija imela dosti posla z raznimi veseljaki in razgrajači. Na mUho je vzela tudi gostilničarje, kar kaže cela vrsta prijav zaradi prekoračenja policijske ure in zaradi nema znanj enega svi-ranja harmonike in drugih instrumentov. Zjutraj takoj po 8. uri so celjski kolesarji - dirkači prispeli na cUj pri mestnem vodovodu na Teznem. Tudi vodni šport je imel danes svoj dan. Kopalcev je bilo zopet veliko število na obeh bregovih Drave. Pri mestnem kopališču se je pa zbralo mnogo gledalcev. povodom starta za potovanje v čolnih po Dravi proti Beogradu. Slovo od športnikov pri odhodu je bilo prav prisrčno in živahna Izmed številnih prireditev je omeniti dobrodelno veselico poštnih uslužbencev v Gamforinovžh prostorih, k! je zabeležila velik odziv občinstva. Nadalje je omembe vredna tudi ustanovna prireditev Olepševalnega društva v Studencih. To društvo je bilo prav potrebno in je upati, da bo vneto služilo svojemu namenu. Policijska kronika beleži Poleg že omenjenih prijav še 23 drugih zadev, zlasti prestopkov, ki se tičejo vina. gostiln in žensk. Aretacij ie bilo sedem. Aretiran je bil tudi zavarovalni agent Anton V., star 28 let. Iz ptujskega okraja. Mož je nastopal pod raznimi imeni, kakor Ivo Likar. Anton Svetina, Ivan Sokol itd. Udeležen je bil tudš pri aferi, ki bi se bila morala obravnavati pri zadnjem porotnem zasedanju, a je bila odgodeoa radi odsotnosti glavnega obtoženca. Danes je mož prišel v roke policiji, ko se je mudil pri neki svoji sorodnici v Mariboru. Izročen bo okrožnemu sodišču. Bilo je tudi nekaj nezeod. Tako se le 47-letni brasnjevki Tereziji V. iz Studencev nenadoma omračil um. Rešilni oddelek jo je odpeljal v bolnico. — Z motornega kolesa je padel 18-!etni mehanik Drahtschneider ter si pri padcu zlomil desno laket. Tudi njega so odpeljali v bolnico. Popolnoma novo! Prvič v Ljubljanil Harry Liedke v svojem najboljšem novem filmu RIVIJERA Krasna vsebina! Očarljivo lepe ecene ia pokrajinske slike! Predstave ob: 4., po! 8. in četrt na 10. Oglejte si naše krasne fotosej KINO IDEAL. K«o bo zmagovalec na amsterdamski Razpis 30 nagrad »Ponedeljka" za najtočnejšo pogodite* prvaka in zmapalne vrste Bolj kakor kdajkoll doslej, se zanima vsa naša javnost za veliko olimpliado, ki se letos vrši v Amsterdamu. Z napetostjo pričakuje ves svet rezultatov tekmovanja gimnastičnih reprezentanc. V vseh mednarodnih telovadnih tekmah po vojni smo Jugosloveni, ali še točneje Slovenci, odnesli svetovni šampio-nat. V Ljubljani je 1922 br. Šumi delil prvo mesto s Čehom Pechačkom, drugi je bil Derganc, tretji Čeh dr. Klinger. V Parizu je 1924. postal svetovni šam-pion br. Leo Štukelj, drugi pa je bil Pražak in tretji Šupčik (oba Čeha). V Lyonu 1926 je bil zopet prvi br. Šumi, drugi in tretji pa Čeha Effenberger in Minister Voltaire Kralj je bil izgubil svojega prvega ministra. Zadiga si je izbral na to mesto. Vsi dvorjani so bili zato hudi: Zavistniki so kar kri pljuvali in nos jim je čudovito nabreknil. Zadig pa, zahvalivši kralja in kraljico, se je z največjo vnemo lotil ministrovanja. Pod njm je vsakdo čutil sveto moč zakonov nikogar pa ni pestil s svojim dostojanstvom. Ni se vtikal v glasovanje v divanu in sleherni vizir je smel imeti svoje mnenje, ne da bi se mu zameril. Kadar je sodil kako zadevo, je ni sodil on sam, ampak jo je zakon. Kadar pa je bil ta prestrog, ga je omilil, in ako ni bilo postav, jih je delala njegova pravičnost, in sicer take, kakor da jih je naredil sam Zoroaster. Od nj,ega imajo narodi to veliko načelo: bolje je tvegati, da se reši krivec nego da bi se obsodil nedolžni. Mislil je tako, da so zakoni za oporo državljanom, a tudi v strašilo. Glavna njegova sposobnost je bila to, da je znal razbrati resnico, ki jo skušajo vsi ljudje zatemniti. Takoj prve dni svojega ministrovanja je izrabil to veliko zmožnost. Slovit trgovec iz Babilona je bil umrl v Indiji; za dediča je postavil oba svoja sina, to pa v enaki meri, njuno sestro pa je bil popred omožil. Razen tega je zapustil darilo 30.000 zlatnikov onemu svojih sinov, o katerem bi se menilo da ga bolj ljubi. StariH mu je zgradil grobnico, drugi pa z deležem svoje dediščine povečal doto svoji sestri. Vsakdo je govoril: »Starejši najbolj ljubi svojega očeta, mlajši pa ima rajši sestro: dar pritiče starejšemu.« Zadig ju je pozval posamezno k sebi. Prvorojencu je rekel: «Tvoj oče ni premi* nul, ozdravel je od svoje poslednje bolezni, vrne se v Babilon.« — »Hvala Bogu!« je odgovoril mladič, >ampak grobnica me je drago stala!« Zadig je potem povedal isto reč mlajšemu. Hvala Bogu!« se je oveselil ta, >očetu dam nazaj vse kar imam, ampnk želel bi, da bi ji on pustil, kar sem ji poklonil.« »Nič ne bot vračal,« je velel Ža* dirf se trideset ti oč rumencev dobiš, ti najbolj ljubiš očeta.« ženske v osamelosti Ernst Desey. ženske, ki se jim smejemo v obraz, kadar govore o svoji osamelosti. Pozoveš j.ih po telefonu: vedno so czase-dene». Da jih potolažiš, prideš osebno; no najdeš jih doma. Pravkar so bile odšle, ali pa se še niso vrnile. In potem tožijo: «Bože, kako sem zapuščena! . . ,j> I,n zveš, da prebijajo osamelosi pri Demelu, pri Gerstnerju, da jo jemljejo s seboj na partijo bridgea in v najnovejšo revijo: «Vse zaradi ljubezni!* Mislil sem, da sem odkril novo varijanto ženske hinavščine. Danes mislim, da Poznam so _________ . pripovedovale rajši premalo ko preveč. Njih tehnika občutenja osamelosti je tolika, da se znajo čutiti osa- mele v kinu, v gledališču, pri five o clocku, pri krčevitem smehu, da celo v objemu svo« jega prijatelja . . . Mož si svojo osameiost tapetuje: s knjigami, ki jih čita ali piše, s poklicem, ki se mu posveča, ali z žolčem svojega poklica, ki ga izliva nad svojo ženo. Literat sede k pisalnemu stroju in osameiost mu je kakor gostija, pri kateri uživa in vrže žensko, ki ima ž njim usmiljenje, skozi vrata. Priznam, tudi ženske se znajo omamiti. Ali to ni isto. Ženske za pisalnimi stroji so že pogled, ki te mora užaloUiti. In ženske, ki uče klavir, Še bolj. Na srečo večinoma niso «pri stvari>; pri lastnem in pri tujem razbijanju jim je v mislih praznina njih žit-ja. Mislijo na io s šarmoro in tako diskretno, da vidiš v njihovih pn»tmjah paradiže ▼ njihovih nedoživljenih romanih pustolovine. Mi možje smo kri&či. Kdorkoli se nam pridruži, mora posluSati tragjadlJ« naše neskončna zapuščeuosti. Mi smo fanatiki izpovedovanja . . . Osameiost ženske je kakor mala ročna torbica, ki jo nosi s seboj. Rekel bi, da bi jedva del v njo pismo. In je v njej prostora za korespondenco, za operno kukalo, za hišni ključ, za barvilo za ustnice, za filmskega igralca, za nogometnega zmagovalca, za plesalca in še za 8». In ni nikdar polna. Čim več nabaše* v nje. tsm praanejša je torbica. In končno razumen, zakaj stara pravljica obsoja Danaide, petd«*»t buera Dunaja, da morajo napolniti pr^uknjan sod, — ženske Danajeve rodbine, ne msitkfh. Vacha. O rezultatih posameznih vrst in o mednarodnih tekmovanjih je včerajšnje »Jutro« v sokoiski rubriki prineslo vrlo informativen članek, ki naj služi vsem kompetentom za naše nagrade v presojo in navodilo. Letos tekmuje v Amsterdamu toliko narodov, kakor še nikdar, in sicer: Čehi, Francozi, Švicarji, Italijani, Luksemburžani, Belgijci, Holandci, Angleži, Finci, Američani, Jugosloveni in menda tudi Romuni in Madžari. Kakšen bo rezultat tega boja? »Ponedeljek« razpisuje za one, ki bodo najbolje pogodili, katere države bodo zasedie prvih pet mest in kdo bo odnesel svetovni šampionat, naslednje nagrade: I. 500 Din in povečano sliko prvaka jugoslovenskega Sokol-stva. II. 300 Din in tri krasno vezane knjige »Življenja in sveta«. m. in IV. po 100 Din in po tri knjige »Življenja in sveta« ▼ krasni vezavi. V. do X. tri krasne vezane knjige »Življenja in sveta«. XI. do XXX. posamezne knjige iz zbirke najboljših »Jutro-vih« romanov. Vsi kompetenti na te razpisane nagrade naj izpolnijo spodnji kupon, ki naj ga nalepijo na dopisnico in najkasneje do četrtka (9. t m.) oddajo na pošto na naslov: I. imesto 1 II. » III. » / z o IV. » a. ! D V. » i ^ 1 X ... Šampion j Ime in točen naslov: . - «Ponedelj©k» §t 32 Ponedeljek 6. VHI.192B: JIoč ljubezni in sovraštva , Usoda pesnikove neveste Ferdinand Freiligrath, veliki pesnik nem* Ske svobode, je bil kakor Heine, že v rani mladosti določen za trgovski stan, toda ka* kor Heine, tako je tudi Freiligrath s svojo voljo uničil načrte svojih domačih. Njegov oče, konservativen in strog učitelj, je sku» žal pozneje še enkrat uveljaviti svojo moč nad sinom ter mu je določil po lastnem pre» vdarku bodočo ženo! To je bil storil s tako sigurnostjo, da bi bil zaman vsak odpor ta» ko s strani sina, kakor s strani njegove «iz» voljenke*. Toda ne Freiligrath in ne oče« tova izbranka so nista uprla, ker sta videla drug v drugem najvišji smoter v skupnem življenju! Dekle, ki ga je izbral oče svojemu sinu, je bila sestra žene starega Freiligratha, Ka* rolina. Bila je lepa, dobra in izobražena ter bi bila sposobna biti pesnikova življenjska družica, da ni bila med njima tako velika razlika v letih. Ko jo je pesnik spoznal, jo je iskreno vzljubil, čeprav je bila deset let starejša od njega. Karolina je bila že zaro« čena, toda njen ženin je umrL Njena čustva do mladega pesnika, ki ga je poznala že v otroških letih in s katerim je občevala vsak dan, so bila že zaradi nje« ne starosti bolj prijateljska in sestrska nego ljubavna in Freiligrath jo je imel rad iskre« no in resnično. Saj se pogosto zgodi, da je prva mladeničeva ljubezen starejša ženska. Ker je bil pesnik takrat zelo resen in ker je Karolina ohranila svojo mladostno živah* nost, se je v začetku komaj poznala razlika v letih. Sicer pa je bila takrat Karolina edi* na ženska, s katero je govoril mladi pesnik, ki ni zahajal v družbo. Karolino so večkrat mučile misli, kaj bo z njeno ljubeznijo, ko doraste pesnik v zre« lega moža, toda Freiligrath je ni hotel po» slušati ter ji je z mladostno strastjo zatr« jeval: »Ljubim te sedaj in te bom ljubil vedno! Ohrani mi svojo ljubezen in dobri Bog bo razsvetlil najino bodočnost, čeprav je sedaj tako temna pred namals Karolina je imela brez dvoma velik vpliv na mladega pesnika ter je zgodaj spoznala njegov talent. Kakor vsaka prava pesnikova izvoljenka, tako je tudi ona neutrudljivo prepisovala njegove pesmi in prevode. Nje« no razmerje s pesnikom bi bilo moglo do« vesti do trajne zveze, ako bi je ne bile pre« prečile okolnosti, ki so jih povzročili ljudje, ki so razdrli zvezo, še preden je bila skle« njena. Prijatelji so opozorili Karolino, da bi po« menil njen zakon s pesnikom uničenje nje« gove življenjske sreče. To je zadostovalo, da se je požrtvovalno odrekla lastni sreči v korist in blagor svojega ljubljenca. Niti za trenutek ni oklevala ter je vrnila Ferdi« nandu njegovo svobodo. (Nadaljevanje v prihodnjem «Ponedeljku») Zanimivosti iz življenja stoletnikov V svoji znani »Makrabiotiki« piše Hufe» land, da doseže človek lahko starost 200 let. In ta njegova trditev ni zgolj domneva. V nekem časopisu iz 1. 1840.. ko se je še vsaka resnica pretehtala, preden se je zapisala, stoji črno na belem, da je umrl neki črnec, ki je dosegel 201 leto. Buffon pravi, da umre med tisoč osebami 8J!4 ljudi, še preden dosežejo 10 leto. V Rusiji so našteli 1. 1843. 479 oseb, ki so dosegle starost od 105 do 145 let. V Londonu pa je dosegel 100-letnico 1. 1840 samo en človek. Ustavimo se torej za kratek čas pri ljudeh, ki jim je bilo naklonjeno izredno dolgo življenije. V Niimpchenburgu pri Monakovem je umrla 1. 1831. dninarica Ana Marija Schrampfova v starosti 119 let. Do svojega 112 leta je bila sveža in zdrava. Zadnjih sedem let je preležala v postelji. Krepka korenika njene rodbine je razvidna tudi iz dejstva, da je ena izmed njenih sestra umrla 113 let stara. Drugo tako dolgo živečo rodbino so našli na Škotskem. Tam je neka ženska 1. 1833. dosegla v Glos-loughu starost 130 let, potem ko je njen ded uinrl v 129 letu, njen oče pa v 120. letu. Večkrat se sliši in bere, da spravljajo ljudje dolgost človeškega življenja v zvezo z načinom življenja in s prehrano. Čujejo se pritožbe, da posebno kava izpodjeda življenje. Tega baš ne bi mogli trditi. Neka Flo-rentina Schaferjeva, ki je vsak dan večkrat pila kavo, je učakala 107 let, neka druga ženska, gospa Thomasova pa je živela 114 let, kljub temu, da je vsak dan zvrnila 20 skodelic kave. Vendar je treba pripomniti, da je Thomasova prezirala mesno hrano in da je bila kava, katero je pila zelo sladka. Neverjetno visoko starost učakajo često« krat tudi vojaki in godbeniki. Invalid F. Schuster je dosegel po nekem poročilu iz 1. 1833. 109 let. Leta 1855. je postal huzar ter je ostal 23 let pri svojem polku. Neki drugi invalid po imenu Chiostik je živel 117 let. Mož je služil 87 let pri vojakih, ležal je v bitkah na suhem in v vodi ter je kljub temu ostal krepkega zdravja in dobro ohranjen. Njegov brat je umrl, ko je imel 107 let, njegov oče pa v 106 letu starosti. V bližini Grana je umrl 1. 1833. godbe« nik Andrej Pintar, ki je dosegel starost 109 let. Na stara leta se mu je godilo zelo slabo. Živel je od dohodkov svojega majhnega vinograda in ko je rabil toliko denarja, da ga je moral prodati, je stradal ob kruhu in vodi, dokler ga ni pobrala smrt. Zelo originalni so primeri, v katerih so ljudje učakali 100-letno starost, ne da bi bili kdaj, bolni. V Maylodu blizu Budimpešte je umrla 10. marca 1839. vdova Eva Banto v 115 letu. Bila je omožena ter je živela s svojim možem v prijetnem zakonu celih 70 let. Nikoli v svojem življenju ni bila bolna, umrla pa je od starosti in izčrpanosti. V Moskvi so L 1840. našli vdovo, ki je živela 157 let. Ko je bila ta ženska 123 let stara, si je še enkrat zaželela moža in se je omožila. To je bil njen peti zakon, kajti poprej je pokopala že štiri može. Rada je pripovedovala večkrat, da je dosegla tako visoko starost posebno zaradi tega, ker je vedno živela zmerno in ni vživa-la nikdar ne hladnih ne vročih jedil ter se je čuvala prehladov. V ubožnici v Limerichu je umrla leta 1841; neka Mary Seatly v starosti 106 let. Nikoli ni pokusila zdravila in je bila do zadnjega diha duševno čvrsta. Čudovito je, kako dobro ohranjeni so včasih umirali ljudje v visokih letih. V frankfurtski bolnici Sv. Jurija je umrla svoj-čas 105 let stara ženska, ki je do zadnjega čitala brez naočnikov. Ta matrona je bila 49 let v zakonskem jarmu in je rodila devet otrok. Ko ji je umrl mož, je bila stara 79 let. Njene moči so bile tolike, da je orala in plela na njivah in vrtovih. Leta 1839. pa je umrl v Amorju na Madžarskem neki sta« rec, ki je doživel starost 118 let. Ko so odprli njegova usta, so zastrmeli. Imel je vse zobe ohranjene in čudovito lepe. Ta mož je bil najprej vojak, potem kmetovalec in je živel samo od rastlinske hrane. Sporočila vedo povedati, da je jedel boljše, to je mesno hrano samo na dveh porokah in na krstnih pojedinah svoje dece. Visoko starost učakajo čestokrat tudi siromaki in berači. V Varosu na Madžarskem je umrl leta 1834. berač, ki je dosegel starost 109 let. 60 let je nepretrgoma sedel na istem mestu, prosil miloščine in živel od dobrih src drugih ljudi. Na Poljskem je dve leti pozneje umrl neki 100 letni berač, ki pa je v zadnjih letih svojega življenja tako oslabel, da je moral zelo počasi govoriti, če so ga hoteli ljudje razumeti. V vasici Espi je 1. 1852. preminul neki 100-letni mož ki je vsako leto romal v Frankfurt. kjer je dobil pri neki družini dobro miloščino. V zadnjem letu svojega življenja si je neizmerno želel čaše vina, o katerem gre znani rek, da ga je bolj potreben star človek nego kraljevska miza. Starost pa pozna tudi svoje kuriozitete. Tako je leta 1834. v Rimu nekq ir>i i^ta stara ženska nabila svojega 87 let starega moža iz ljubosumnosti. VVilliam Blokes, ki je dosegel zelo visoko starost, je zapisal v oporoki, da ne dovoli svoji vdovi, da bi se še kdaj možila. Pripomnil je v šaljivem tonu, da ji ne bi rad privoščil za moža še enega takega norca, kakor je bil sam. V Grenoblu se je vršila leta 1844. originalna pojedina ob priliki stoletnice nekega starca. Mož je imel še toliko humorja, .ia je napovedal ob tej priliki z poroka 981etno devico ... Zelo nenavadno je tudi sporočilo iz leta 1825. To leto je umrl v Sevilli neki 121 let star duhovnik De la Barka. Mož je bil posvečen v duhovnika šele v svojem 99 letu in je bil preje petkrat oženjen. Imel je 42 otrok, potem pa se je preselil na drugi svet. MESTNI TRG STEV. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic Najstarejši zakonski par na svetu 1201etni srbski kmet Filiip je hitela popravljati starka, kar ie vzbudilo vsem prisotnim pridušen nasmeh. KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! tt Ponedeljkov" listek Čudna zgodba Ivan Dobrave c. XIII. Kaj naj storim sedaj? In kaj je z Lijo? Pričakoval sem od nenadnega srečanja z Julijem razjasnitve, on pa je zbežal v trenutku, ko bi bil moral odgovoriti na vprašanje — če ne drugače pa z molkom, ki bi izdal njegovo pravo notranjost. Največji slabič je zmožen prikrivati in zakriti svojo duševnost — to se pravi, svojo notranjo podobo, kadar uvidi, da je zašel v zagato. In Julij je bil v zagati... Prehitro sem zbrisal madež z njegove duše in ga opravičil s čudaštvom. Njegova zbeganost in žalost sta bila le izraz kesanja, odsev omadeževane vesti. Zasmilil se mi je, kakor se mi smili vsak, ki trpi na ruševinah svoje sreče, ki je bila le navidezna, ki pa je bila zanj vsebina vsega njegovega življenja. To- da, ž njim ne bi smel imeti usmiljenja! 2e zaradi Lije ne! Ni bil on žrtev svoje ljubezni, ampak Lija, ki je do zadnjega trenutka vztrajala in se borila, dokler ni omagala... Bolj ko sem razmišljal, tem bolj sem bil zopet uverjen o Julijevem zločinu. Vse okolnosti so pričale proti njemu. Zakaj se je vrnil? Zjutraj je vendar odpotoval, brezdvomno z namenom, da zabriše sled... čemu se je vrnil? Vest, oškropljena z nedolžno krvjo, ga je pripeljala nazaj... In njegove besede? ... Ne, to ni kesanje, ono veliko kesanje, ki opere največjo krivdo! Strah je to, bojazen pred kaznijo... Skrajno vznemirjen sem hitel v kavarno. Kasno, toda še vedno pravočasno, da zvem. kar moram vedeti. Gospa Hilda si vendar ni izmislila nujnosti pogovora z menoj! Prvi me je zagledal plavolasi mladenič. Videl sem, da je opozoril na moj prihod teto, ki me je pozdravila že od daleč. Menda so se dogovorili že popreje, kajti po par vsakdanjih besedah sta se njen mož in mladenič odmaknila ter se navidezno pogovarjala o neki navidezno važni zadevi. — Julija smo srečali, ko ... — Kdaj? Kje? sem planil v njene besede. — Ko smo bili že blizu doma. Zdel se je tako čuden in zamišljen. Ko nas je zagledal, je hitro odšel v nasprotno stran. Trdno sem bila prepričana, da je bil pri Liji, ko pa smo prišli domov, je bila njena soba zaklenjena. Trkala sem zaman. — Toda, gospa ... zakaj pa to pripovedujete meni? Ali ste morda zato poslali ... — Naravno! — Ne razumem... — Ker nočete! — Res, ne vem, zakaj... — Zakaj? Ali niste tudi vi iskali Lije? Molčal sem. Gospa je pravilno razumela moj molk. — Zato sem mislila ... — Gospa, storite mi uslugo in govorite o čem drugem. — To vas torej ne zanima? Čudno! Moja zadrega je bila velika. Nisem je hotel užaliti z nadaljnjim odklanjanjem njene prijaznosti, vendar mi je bilo težko poslušati stvari, ki sem jim videl namen in smoter. Prav za prav pa sem bil začuden, da se niti malo ni čutila užaljeno, ko sern jo prosil, naj neha govoriti o tem. Najrajši bi odšel takoj, pa si nisem mogel izmisliti prav nobenega izgovora. — Gospod! je prihitel natakar in pokazal proti telefonski celici. — Jaz? sem vprašal nekako vzneje-voljen, v duši pa mi je zakipela radost. Tudi če bi se bil natakar zmotil, ali če bi bilo kdo ve kaj nespametnega — bil sem rešen... Stopil sem v celico. — Halo! — Tam gospod Dobravec? Bil je ženski glas. Nepoznan, tuj, ven-dar-le tako znan... — Da, tukaj, osebno! sem odgovori! raztreseno. — Gospod... (imenovala je ime zdravnika, mojega dobrega znanca) prosi, da nemudoma pridete domov. — Nemudoma?... Domov?... Kam domov?... — Domov! — K njemu? — Ne k njemu! Domov... (imenovala je ulico mojega stanovanja). — Takoj? — Takoj, takoj! — Kdo govori, prosim? — Njegova žena... — Moj poklon, milostiva! Bodite tako prijazni in recite, da pridem takoj... Halo! Halo!... Ženski glas je utihnil. Kaj naj pomeni zopet to? In zakaj naj grem takoj? In na svoj dom? Poiskal sem zdravnikovo številko in poklical. Zavrtel sem trikrat, štirikrat. Zaman. Aparat je vsakikrat naznanjal, da je njegova številka prosta, oglasil se pa ni nihče. Seveda — sem pomislil — sta že odšla oba. Moral bom hiteti, da me ne bosta čakala predolgo. Ne vem, kaj sem rekel gospej Hildi in kako sem se izgovoril. Videl sem v njenih očeh, da ne verjame — toda kaj sem hotel? Rešen sem bil zadrege. Poleg vsega pa še resnično nujno pozvan in to v zvezi z vsemi mogočimi kombinacijami ... ki so bile vse kaj drugega, kakor pa pretkanost gospe Hilde ... Naznanilo otvoritve trgovine. Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam ra otvonm dne 6. t. m. v nov palači Pokojninskega zavoda, Miklošičeva cesta 32. moderno oprtmljeno trgovino z delikatesnim, špecerijskim in kolonialnim blagom Skrbel bodem, da bo v zalogi vedno sveže in dobro b'ago po konkurenčni cenah in solidna postrežba. Na željo dostavljam tudi na dom, po'ujočemu občinstvu pa udi na kolodvor. Za obilen obisk se najvljudneje priporočam F. R. Kovačič. Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nova od Din 1000.— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240.—. MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja □a obroke. — Ceniki franko — pri «TRIBUNA», F. B. L, Ljubljana, Karlov. ska c~sta št 4. 126L ......................................MM SpeciJ -!ni artistični atelje za črko* slikarstvo PRISTOU & BRICELJ UrPUANA. Resljeva cesta št. 4 — CRIKVEN1CA, SV. JELENA Pension ,.Danica" Tik ob morju, izvrstna slovenska kuhinja, kopa: lišče brezplačno. Cens ' —M dnevno. Jo že Oražem ml. opekarna, Srednle Gameljne p. Šent Vid nad Ljubljano. proizvaja priznano najboljše zidnike in zarezane strešnike. 8660 sna mi h & ra&Ma a at * f » • V t Lisičje, polhove kože in Vit druge od divjačine kupuje in laneeljivo dobro plača D Zdrsvii, Ljublja na. Flori i&nsks ulica St 9 47 Triciklje i skrinjico In napisom tvrd ke, ta prevažanje blaga pripravne ta trgovce, po kajne in mesarije, Izdeluj* »Tribuna* F B L., LjuK ljana. Karlovoka cesta 4 46 iMAlO ZAJAMČEN USPEH. KER IE .PONEDELJEK' EDINI "JUTRANJIK, KI IZHAJA TA D*N IN GA ČlTAfO VSI Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnik ar, urejuje Ivan Pod rž a j, tbka »Narodna tiskarna d d», ajen predstavnik t-ran Jezer še k, vsi » Ljubljani