116. številka. Ljubljana, v soboto 23. maja. XVIII. leto, 1885. I »trnja vsak dan »vooor, izirnSi i.odolio in praznike, ter velja po pošti prejemati za a v s t ri j sk o-oge r h k o deželu za vso loto IS j?ld.. za pni lota 8 gld., za Četrt leta 4 gld., jeden meaoc 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse loto 13 gld. za »vtrt lota :> prid. ho kr., za jeden smmm l gltl. 10 kr. Za pošiljanje na dom računane 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuj u «lc%elo toliko ve6, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaćuj« no od fetiristopnn potit-v rate po 6 kr.. će ao oznanilo jedenknt tiska, po 5 ir„ čo ho dvakrat, n» pu 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai ae izvolč frankovati.— Rokopisi se ne vračajo. UredniAtvn m u p ra v n i «l v o jo v Frana Kolinana hiši, „(*h-dali£ka ttolba . U pr a v n i 11 v u naj se blagovolijo podiljati naročnino, roklftnaCge, oznanila. L j. Vse administrativno utvari. za po Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek 26. maja 1885. Volitve v Istri. Vajeni bili smo dosedaj le tužnim srcem ozirati se preko sivih Karavank v starodavni Korotan, kajti vesti, od ontlukaj nam prihajajoče, bile so nevesele in marsikateri mnogobrojnih naših pesimistov in črnogledcev menil je že, da za slovenske Korošce nema več rešitve. V zadnji Čas pa se je marsikaj predrugačilo, Korošci začeli so se zavedati in kdor skrbno opazuje volilno njih gibanje in odločno postopanje vskliknil bode z nami: „Še Koroška ni zgubljena!" Jednako žalostnim pogledom zrli smo v soln-čno Istro, v „tužnou Istro. Tužna bila je do sedaj, kljubu vsej svojej naravnoj lepoti, Slovan v njej bil je trpin, katerega sta brezozirno teptala in tlačila v ganljivem sporazumljenji Italijan in Karnijel. A kakor se po vsej Avstriji in še dalje pojavlja pro-bujenje Slovanstva in. odločen odpor proti šeststo-letni germanizaciji, isto tako probudila se je tužna Istra in začela boj za svoj obstanek proti lakom-nemu lahonstvu. Občudovati moramo istrske rodoljube, ki imajo le skromna sredstva na razpolaganje, a so s svojo jekleno energijo v razmerno kratki dobi že toliko dosegli. Nikake pravice nemarno več pomilovati brate nam Istrane, kajti odvrnili bi nam: „Žena miluj sebe in svoje otroke", in to po vsej pravici, kajti dočim je pri nas na Kranjskem, kjer smo že mislili, da nemčurstva več ni, še mogoče, da se ponuja kandidat & la dr. "VVurzbach in ima baje že dve stotine glasov za sebe, bijejo naši rojaki v Istri združeni z brati Hrvati dva- in tridnevne volilne boje in zmagujejo skoro na vsej črti. Njim domoljubje ni prazna beseda, zategadelj pa tudi stoje trdno in nepremakljivo, kakor skalovje divne njih domovine, zategadelj ne spreminjajo svojega prepričanja vsakih štiriindvajset ur, kar se to nekje drugej dogaja. Pri zadnjih volitvah v deželni zbor kazali so Be že plodonosni vspehi složnega delovanja mej Hrvati in Slovenci, pri sedanjih državnozborskih volitvah pa je volilno gibanje še intenzivneje in povsod se kaže, da je narod probujen in odločen in da si korak za korakom zopet prisvaja lokavostjo in silo odvzeto mu ozemlje. Prvotne volitve vrše se s toliko vztrajnostjo in točnostjo, da o povoljnem izidu niti dvomiti ni in da moramo poleg posamičnih rodoljubov s pristno hvaležnostjo priznavati velike zasluge, ki sta si jih glede Istre stekli politiški društvi „Naša Sloga" in „Edinost". Istrskega poluotoka vzhodna obal bila je že od nekdaj bolj narodna, vzgojila nam je mnogo rodoljubov in prvoboriteljev, sedaj pa so zaveda že tudi zahod in sodeč po volitvah volilnih mož v kmetskih občinah, z gotovostjo lahko sklepamo, da dobomo v 29. dan t. m. veselo vest, da sta voljena oba predlagana kandidata: za volilne okraje: Lošinj, Pazin in Volosko dr. I >i i tli o Vitezi«?, odvetnik v Krku; za volilne okraje: Koper, Poreč in Pulj pa Vekoftlav Npiiičić, c. kr. profesor v Kopru. Pa tudi za mestno skupino obsezajočo mesta: Kastav, Volosko, Lovrana, Moščenice, Pazin, Buzet, Pulj, Krk, Čres, Lošinj, Koper, Vodnjan itd. postavljen je kandidat v osobi «lru. Frana Tijiinlirn. zdravnika v Trstu. „Naša Sloga" sicer sama pravi, da bode v sedanjih okoliščinah teško prodreti s tem kandidatom pri volitvi v 2. dan junija, ali pokazati se hoče, da so Istrani pripravljeni na borbo in da bi tudi v mestni skupini nadvladali, ko bi se razmere nekoliko premenile. In premenile se bodo razmere, premcniti se morajo, ker se bode izrecna volja narodova vender morala v poštev jemati. Zatorej želimo bratom v Istri pri bodočih volitvah srečo junaško, da se vedno bolj približamo zlatemu gaslu: „Istra Slovanom!" Politični razgled. Notranja «tvžele. V Ljubljani 23. maja. Baron VValterskirchen ni vsprejel kandidature za državni zbor, katero so mu bili ponudili Dunajski demokrati. S tem bi bil odstranjen strah levičarjev, ki jih je že nekaj dnij pretresal, ko bi demokrati ne nameravali vkljuh odpovedi tega moža voliti. Sedaj je le še vprašanje, ali bode vsprejel ta mandat, ko bi bil voljen. — Predvčeraj bil je velik volilen shod za notranje mesto na Dunaji. Predstavilo se je šest kandidatov in sicer bivši poslanci dr. Kopp, dr. VVeittof in dr. Jaques, na dalje LISTEK. Potopisne arabeske. IV. Gospod urednik! Ko sem Vam zadnjič poročil, da pojdem k pravoslavni maši, zatrepetale so izvestno kite vsem Vašim črezplaninskim mandarinom — od preveleučenega dra. Junija doli do poslednjega bogoslovskega uskoka v Kolodvorskih ulicah, češ: popravoslavil se nam bode tam doli mej srbskimi „razkolniki". No, Vi, gospod urednik, ki ste blizu tiste Indije-Komandije na obrežji modro-zelene Soče, pli da se izrazim stroko vnjaški-uče-njaški: ,,onstran tarnovanskega (sic!) gozda", povejte jim, cepidlaškim Vašim mandarinom namreč, da lisjak sicer spreminja dlako, kože pa ne! Sicer pa, kakor veste, spadam k onim vernikom, kateri, v zmislu Kriščevih besed, izgovorjenih tam ob Sa-marijskem vodnjaku, ne časte Boga ni v Jeruzalemu niti na hribu Garicim, temveč v duhu! Vender, kot profan potnik, ravnam se po apostolovem izreku: »Poskusite vse . . . In kar je res, je res: bil sem pri pravoslavni maši in to ne samo pri jedini, temveč že pri treh ter pojdem jutri zopet! Ce se ne bojite izobčenja, pojdite z menoj, gospod urednik, vsaj v duhu, da boste imeli barem pojem o preganljivem utisu, ki ga napravi božja služba v staroslovanskem jeziku na nas -- polatinjene Slovence! To, gospod urednik, se ne da opisati! Samo toliko Vam povem: Ko ugledate tiste belooblečene dečke, stoječe v dveh vrstah ondu pred zagrnenim uhodom v svetišče, s bliščečimi svetinjami in gorečimi svečami v rokah; ko zaslišite njihovo jarno in zvonko petje, razlega-joče se v dolgem, razširjenem toku po cerkvi; ko se potem razgrne zastor pred žrtvenikom in se prikaže častitljivo svečenik z dolgo srebrno brado in z istotako srebrnimi, po ramah razsipanimi lasmi, pozdraveč vernike z Izveličarjevimi besedami: „Mir Vam!" in mu ves zbor odvrne: ,,In tvojemu duhu!" in ko se naposled razlije po svetišči širna reka vseh milozvočnih spevov in odpevov, zlasti pa tist otožen „Gospodin pomiluj!" — gospod urednik, če Vam ondaj ne zaigrajo v očeh solze, niste vredni, da Vas je rodila slovenska mati! Nchoto Vam pa novi kandidatje občinski svetnik Lederer, bivši kamorni svetnik VVrabetz in računski oficijal Russ. Prvih pet govorilo je v ultranemškem zmislu. Koliko je tu bilo pritoževanja, kako se nemški narod zatira in podobnih jereinijad, skoraj ni moč popisati. Ker pa podobne fraze čitamo vsak dan v levičarskih listih in se ponavljajo v vseh kandidatskih govorih levičarjev, j h ne bomo navajali. Pomenljivo je to, da so se nekateri kandidati izrekli, da se hočejo potegovati tudi za „malega moža". Ta skrb je postala tudi neko znamenje Časa. Skoro v vseh kandidatskih govorih jo letos čujemo. Pomagati (se veda le z besedami) delavcem je nekako moderno postalo. Russ je pa v svojem govoru nekako zagovarjal vladuo politiko Priznati se pa mora, da je njegov govor bil jako nesrečen, niti najmanjšega utiša ni napravil. Zbrani volilci so se mu posmeho* vali, dokler ni ostavil govorniškega odra. — Knez Alojzij Lichtenstein je te dni poročal svojim volil-cem v Passailu o svojem delovanji. Navajal jo posebno, koliko so se državne finančne razmere zbolj-šale pod sedanjo vlado. Volilci, katerih se je bilo precej zbralo, bili so prav zadovoljni z njegovim poročilom, — Volilni odbor liberalnih veleposestnikov na Češkem bode postavil svoje kandidate samo v Budeieviškem, Hebskem in Liberškem volilnem okraji, v Chrudimskem in Praškem pa ne, ker tam nema niti najmanjšega upanja na zmago. — Tirolski konservativci baje letos ne bode več postavili Zalin-gerja kandidatom, ker je skušal rušiti disciplino na levici. V okraji Landecku mislijo letos liberalci postaviti patru Greuterju protikandidata. Dosedaj še nikdar neso liberalci kandidovali v tem volilnem okraji, a letos je izvoljenih več liberalnih volilnih mož, zato hočejo poskusiti s svojim kandidatom, če tudi ni upanja, da bi zmagali. — Na Zgornjem Avstrijskem so volitve volilnih mož za konservativce kaj dobro izpale. Voljenih je 1051 konservativnih in samo 124 liberalnih volilnih mož. V <4uli<*i)i bosta od sedaj le dve odvetniški zbornici, jedna za vzhodno Galicijo v Levovu in jedna za zapadno Galicijo v Krakovem. Przemisel-ska se bode združila z Levovsko, kakor so se že Kolomeška, Stanislavska in Zloczovska, Tarnovska se bode pa združila s Krakovsko. Ker v Avstriji biva več prebivalcev migli-kiiiiske «•«'■• k. v«-, misli vlada prihodnjemu državnemu zboru predložiti zakon, da se ta cerkev zakonito pripozna. ViiaiiJ** . Grke že dolgo hudo bodo samostojnost, katero so po poslednjej vojni Bolgari pridobili v Vzhod nji Itiiiiieliji. V tem, da se utrdi na Balkanu bolgarski živelj, vidijo zaviro velikogrškim težnjem. Zato pri vsakej priliki črnijo Bolgara pri Turkih Vsled poslednjih nemirov v 1'lodivu obrnili vsplava duh za tisoč let nazaj, v mračno minolost slovansko, ko sta nam sveta blagovcstnika, Ciril in Metodij zapela prvo bogoslužno pesem v milem slovanskem jeziku in če pogledate zopet sivega starca pred altarjem, obhajajočega okrog sebe zbrane vernike, zdi se Vam, da ste se preselili nazaj v prvotne, apostolske čase krščanstva . . . Ko ste si napojili dušo s presladkimi spomini in z blaženimi čuvstvi, ogledujete si razne cerkvene oprave: slike, zastave in svetinje, s katerih Vam posvetno oko naposled zdrsne doli na ljudi in kot pristnemu katoličanu, seveda tja na — levo stran! Ali gospod urednik, tu se je opekel Vaš pregrešen pogled! Ondu ob steni v lesenih naslonjačih so Vam sami — bradati možje; ženske, po katerih ste se Vi hoteli napasti „znatiželjne" oči, vidite, tiste so Vam lepo tam le zadaj, v posebnem, in to zadnjem predelu cerkve, ločene z varno ograjo od moških vernikov! Pravoslavna cerkev zmatra namreč ženske „nečistinri" ter jim vsled tega zabranjuje pristop v sprednje cerkvene predele, kamor smejo le toliko, da poljubijo križ In dotične svetinje in kadar gredo* k obhajilu. Gospod urednik! kaj bi pač porekle k Slavni volilci volilnih okrajev: Gornje-Radgonakega, Ljntomer-skega, Ormoškega. Sv. btMiartskfjra, Ptnjskc^a, Šmarijskega, I: <_ a - k i-^-.i Dne 2. junija nastopite volitvišče, kjer si izberete državnega poslanca. Segar najveća dolžnost bode moški braniti in zagovarjati pravice slovenskega naroda; odbijati krivice, katere nam delajo nasprotniki, odpravljati stare krivde, katere tlačijo Slovence; potezati se za boljše gospodarske razmere. — Prestolni govor od meseca oktobra 1879 je slovesno obečal. ka bode vlada jednako skrb imela za duševne in gmotne koristi vseh narodov v cesarjevim; ka Avstrija hodi branik za pravice svojih narodov in dežel, stalno torišče prava in prave svobode. Njegova prevzvišenost gosp. ministerski predsednik rekel je dne 15. februvarja 1882 v zboru: „Avstrija je z;edini«če za vse narodnosti, katere jednako opravičene živijo pod avstrijskim žezlom, zjedinišče, kjer morejo tudi uživati svoje pravice." Državni osnovni zakon od dne 21. decembra 18G7 pravi v členu XIX.: „Vsi narodi v državi so jednako opravičeni in vsak narod ima neurazljivo pravo na varovanje in gojitev svoje narodnosti in jezika. Ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenji priznava se od države1'. Svitli cesar račil je povedati v sklepnem govoru državnega zbora dne 22 aprila 188"). leta: „Ka z jednako očinsko ljubeznijo obrača svojo cesarsko skrb na blagost domovine in na blagostanje svojih n a-ro d o v." K tem po zakonu jednako opravičenim narodom v obširnem kolotači avstrijske cesarje vine prištevajo se tudi Slovenci — živeči na južnem Štajerskem, južnem Koroškem, na Kranjskem, v Pri-morji (in na Prekmurskem, sicer pod ogersko krono, pa ipak pod istim vladarjem); po takem ido jim tudi jednake pravice, zagotovljene v postavi, kakor drugim avstrijskim narodom, saj tudi razmerno jednaka državljanska bremena nosijo, to je po jedna* kej meri prikrojene dače pladnje in dajejo jednako ali še razmerno veeo število hrabrih vojakov. Ali da bi Slovenci imeli jednake pravice z drugimi avstrijskimi narodi, to se dosle Se ni godilo kljubici navedenim zagotovilom, za to bode pravih slovenskih državnih poslancev sveta dolžnost, visoko c kr. vlado, katero so Slovenci šest let odločno podpirali, po vsej moči na to nagibati, da političnih, narodnih in gmotnih blaginj ne bode več kratila Slovencem, kateri so že mnogokrat prosili in zahtevali po svojih zastopnikih zvršitev danih zakonov, pa do dncšnjega dne /. malim in neznatnim vspchom. Štajerski Slovenci še skoro nič ne čutijo blagoslova novih ustavnih postav, starim krivicam še ni konca, nego vedno se dalje vršijo v šoli, uradu in javnem življenji. Državni zbor je sklenil za vse Slovensko I v gimnazijah slovenske vzporednice, to je za slovenske učence oddelke s slovenskim poučnim jezikom v Spodnjih razredih; na učiteljiščih poučevanje v naščini, pa dotično ministerstvo ničesar ni storilo, vse ide po starem kopitu in k vsem drugim nepo-stavnostim uriva se še nemško šolsko društvo z nemškim poučnim jezikom med čisto slovensko ljudstvo, kar se sevsema križa z državnimi osnovnimi zakoni, nasprotuje detovodnim in ukoslovnim pravilom, žali zdrav razum in mrzko v oči bije pravičnosti, kar vse meri ne na omiko in pametni ter naravni razvitek našega naroda, nego jedino na to, da bi nas ponemčili, ter potem z nami svojevoljno, kot s svojimi podvrženci gospodovali, česar nijeden Slovenec zdrave pameti in poštenega srca ne more in ne sme odobravati, nego na vse kriplje in po vseh postavnih pomočkih temu se upirati in braniti. Takisto treba je brezobzirno pobijati ošabni nem-škutarski nazor, kateri na to ide ka bi samo nekateri narodi v državi bili odbrani in jednako opravičeni, drugi pa ponižani in skoro brezpravni, to je, ka bi nekateri narodi imeli veče, drugi pa manjše pravice, dokler razmerno jednako plačujemo z drugimi narodi mora se tudi nam priznati v postavi zagotovljena r ti vica Trkali smo pri \ladi, naj se ustanovi oddelek c. kr. namesf.ništva, kateri bi urudoval za Slovence Slovenski, pa odnikod primernega zveka; c. kr. deželno Šolsko svetovalstvo, v katero je sedanja vlada imenovala same Neslovence, nikakor ne odgovarja pravičnim zahtevam slovenskega naroda v šolskih stvareh, ker oskrbeva Slovence z nemškimi deželnimi in nemškutarskimi okrajnimi nadzorniki, slovenske vloge rešuje nemški, pošilja nam nemške ravnatelje in profesorje, slovenske pa rivlje na Nemško, nemči po viših razredih osnovne šole, na učiteljišči v Mariboru in na gimnaziji v Ptuji ne vošči nam niti izprašanega učitelja za slovensko jezikovno stroko. Deželni zbor in odbor v Gradei ne postopata z nami Slovenci prijazno, in v tem odboru ni nijednoga Slovenca, ako-prem je nas Slovencev 467.000 a Nemcev 785.000, dasi Slovenci dajajo 10.000 in Nemci 12 500 vojaških novincev, čeravno Slovenci prinašajo znatne zneske k olepšavi mesta Gradca in plačujejo za razne nemške zavode, pravice pa nam nikakšne v Gradci no priznavajo. Kaj si hoćemo v to iko nepovoljnih okolnostih druga, nego na to delati po deželnih in državnih poslanci 1», da se nam Slovencem pripozna popolna pravičnost, kateri je za porok državna osnovna postava; ako pa ni v Gradci in pri vladi za nas pravice, zahtevali bodemo sjedinjenje vseli Slovencev v jedno upravno celoto — Slovensko. Glede na navedeno prikazni in podatku dolžnost je slovenskega državnega poslanca za to se truditi in skrbeti, da se naše šolske, politiške in gospodarske razmere uredijo na naslednji nač n : Osnovne ali ljudske šole morajo biti na Slovenskem slovenske, kakor so na Hrvatskem hrvatske, na Nemškem nemške, na Madjarskem inadjar-j ske; ako pa je učenec dovoljno izurjen v propisanih i predmetih, na željo roditeljev more se v posebnih i urah v viših razredih učiti drugi deželni jezik z ; narodnim poučnim jezikom, vender nikdar na kvar postavno obveznih predmetov. Za nemščino oziroma laščino, odločene so po pravem srednje šole, namreč gimnaziji in realke, katere je treba tako urediti, da bode vsak učenec, dovršivši gimnazij ali realk > na Slovenskem, popolnem zmožen slovenščine in nemščine, kar mu jako slekla bodoče pozvanje ^lede na potrebnost jezikovnega znania. - Vsi učitelji, profesorji ili ravnatelji na Slovenskem dolžni so znati v besedi in pismu pravilno slovenski. Kdor pri nas in med nami ni jedrno zmožen nagega lepega jezika, naj ne je od naših krvavih žuljev vsak danjega kruha! Srečen pot! Učiteljišče v Mariboru bodi za slovenski Šta-jer slovensko, a nemščina v njem kot obvezni predmet; vsaj je državni zbor že v aprilu 18HO. leta sklenil, da bode v tem zavodu poučni jezik sloveu-ski, na kolikor pripuščajo pomožna učila. Lini meseca marca bilo je visoko c. kr. ministerstvo za nauk in bogočastje v državnem zboru spet na to opozorjeno, pa dosle zastonj. Za slovenske pravnike naj se osnujo na Graškem vseučilišči, katero je ustanovnik Karol dne 1. januvarja 1585 odločil tudi za pokrajine raznih narodov in jezikov, stolice, da se bode ondi slovenski razlagal: občni državljanski zakonik; pravdni in nepravdni postop-nik; kazenski zakonik, kazenski postop-nik; trgovinsko in menjiško pravo, za kar je svitli cesar s previšnjim sklepom od dne 29. julija 1870 bil ministru Hohenwartu ukazal postaviti v državni proračun 3600 gld., pa liberalna večina državnega zbora jih ni dovolila. Kako bi naj uradniki slovenski uradovali, ako se neso učili? — Sicer razkladali so se že od 1850—1853 pravniški predmeti v slovenskem jeziku, pa nepovoljne političke razmere temu so pristrigle nadaljevanje. bo se do Turčije, da naj v Plodiv pošlje svoje voja ke, da bodo varovali tamošnje Grke S tem hočejo le spodkopati samoupravo Vzhodne Uumelije in tnko škodovati bolgarskemu narodu. V ilit 1 ijniisltcm ininisterstvu vladajo neki huda nasprotja zaradi vnanje politike Vojni nuni stei Ricotti in minister vnanjili zadev Mancini sta BS energično postopanje ob Rudečem morji, Depre tis zmrtra to ekspedicija za veliko politično zmoto. Zaradi tega nasprotja bosta odstopila Mancini in Ricotti, kakor se govori. Predvčenij otvorila se je gr*k» zbornica. Kraljevi prestolni govor omenja, da so razmere Gr3ke z vsemi državami dobre, da je Grška po trebna miru in da tedaj želi -tatus , kaj se godi v Sudanu, in še to tii zanesljivo. Sedaj se po Kajiri govori, kakor se od tam raznim listom poroča da se Mabdijeve tete zasele Dongolsko pokrajino. Dopisi. % Jeseni« na Gorenjskem 19. maja. [Izv. dop.| V nedeljo 17. t. ni. bila je na Jesenicah slavnost, katera bode vsakemu tukajšnjemu občanu gotovo v vedoein spominu ostala. Predstojnik tukajšnjega rudokopa gosp. M. Robič bil je namreč odlikovan s Brebernim križem za zasluge; njemu v tast se je vršila slovesnost, pri kateri se je mogel vsak prepričati, kako priljubljen je ta mož vsem njemu podložnim, kakor tudi pri svojih soseščanih. Gospod RobiO* deluje pri tukajšnjem rudokopu že blizu 50 let, pri tem vspešnem in trudapolnem delovanji je moral marsikatero nezgodo prestati. Kot nenmahljiv narodnjak je on vzgled občanom. Jako močno je on vplival na omiko svojih soobčanov in še vedno marsikateremu z dobrim svetom pomaga Mož je v resnici zaslužen — to spoznava cela občina — in cesar sam. Ob 11. uri zjutraj pripel je C. kr. okrajni glavar gosp. J. hi alka odlikovancu s primernim slovenskim govorom sreberni križec s krono. Udeležile so se te slavnosti najodličnejše osebe naše občine, gosp. uradniki kranj. obrtnijske družbe, in na stotine družili ljudij, mej temi čez 20'» rudarjev. Ob 12. uri bil je obed, h kateremu je bilo veliko število gospode povabljene. Gosp. Robič pogostil je tudi vseh 200 rudarjev. Po obedu bila je ljudska veselica, katere se je udeležilo sko-rnj vse naše prebivalstvo. Pevci Jeseniški pod vodstvom pevovodje g. Majerja prepevali so tako izvrstno, da se jih ni moglo dovolj prehvaliti. Ko je popoludne tudi gosp. deželni glavar grof Thurn počastil slovesnost, prikipela je radost k vrhuncu. Slava- in živio- klicev ni bilo konca. Gosp. grof ogovoril je v prelepem slovenskem govoiu navzočne, ter izražal veselje na lepi slavnosti. Ogledal si je potem z gosp. J. Dralko tudi šolo, ter do večernega vlaka bival mej njami. Ta dan ostal bode v vednem spominu naroda. jednakej uredbi naše nečimerne katoličanke, ki se ponašajo svojim „zvoncem" ne samo doma, za gar-dinami, v salonu in na šetališčib, temveč tudi v istem božjem svetišči? Čemu neki bi se lepotičile in vadile v raznih umetnostih vsemogočne koketa rije ves božji teden, če bi se v nedeljo v cerkvi ne smele postaviti na ugodno mesto, da jih vidi in občuduje ves moški svet? No, vidite, to je dobro: vsaj se nam ne treba bati, da bi se nam popravo-slavile! . . . Iz tega razvidite torej, da so pravoslavni glede ,.večnega ženstva", pred katerim mi toli ponižno „babničarimo", še precej staroveških nazorov, kakor so tudi v glasbenem obziru še vedno prekonserva-tivni! Le pomislite: še orgelj Vam nemajo, vsled česar ne poznajo niti vzveličevalnega upliva tistega modernega — Cecilijanstva, da ne govorim o našem \Vittizmu! . . . Ali, kakor ste čuli: peti Vam pa le znajo vrli bratje Srbi! Se ve da, ne tako umetno (?) kakor mi! Ali kar se dostaje narodnih njihovih pesni, to se pa mi že moramo skriti! Oj, da bi slišali to srbsko narodno petje! Tu Vam sedijo v širnem krogu stari, bradati možje, mej njimi obligatni „gus-lar", kateri jim preludira in vodi napev, ter prepevajo one milo-tožeče svoje pesni, ki so očarale ves evropski svet! Ti otožni, mehki napevi, hrepeneči in na široko raztegnjeni, kakor širna ravan, na kateri se porajajo, — to je treba slišati, opisati se Vam to ne da! In pesni same, njih vsebina — tu ni nikjer tistih abstraktnih, nadzemskih podob in primerov, s katerimi nam moderni pesniki na milimetre pro-dajejo svoje dozdevne osobne bolečinice, temveč vse je naravno, realno, iz življenja zajeto! Preprost pastir ne išče vam metafrov za opisanje svoje „drage" po vseh mitologiških imenikih, nego pri-podablja jo z jagnetom, z golobico, grlico; njeni lasje so mu kot zlata pšenica, lice milo kot svetli mesec, oči jasne kot sinje nebo in pogled bliščeč kot jarko nebo ... In zopet ona v dekliških svojih pesmih, kako ga milo nagovarja, kliče in vabi z vsemi laskavimi priimki, vzetimi iz bližnje okolice — vse toli nežno, čisto in naravno-naj i vno, brez vsake afektacije in nečimernosti! Da! tu sem v ta preprosti pastirski svet naj bi prišli naši pesniki poslušat pristen glas srca, tu naj bi se napili žive vrelčine narodnega duha slovanskega, ki nam je že davno usahnil tam gori v pustem pesku, s katerim so preplavili našo domovino tuji pritoki! Zlasti one divne junaške pesmi, zveneče kot silni veter po širokem polji — kako Vam to razširi srce in razpla-menf oko! . ■ • Pa so Vam to tudi ljudje! Možje visokega telesa, Širokih prs, zarujavelega, bronastobojnega obraza, črnih las in obrvij ter živoiskrenih oči; ženske pa vitkostasne in brdke, s podolgastim, ovalno ukrojenim obličjem, katero jim pletajo bujni rujavi lasje in oči — toli mile in ljubezni polne, da Vas njihov pogled prešine s slastnimi čuvstvi in slutnjami . . . No, ne bojte se, gospod urednik: v naših letih smo že za vetrom! Kakor sem opazil v teh par dneh, tudi v govoru so Srbi manj abstraktni, nego li mi moderni-zovani Slovenci! Če na pr. mi katerega vržemo „vuntt, „bacijo" ga Srbi „na polje" in kjer je nam potreben „do-ber tek", želijo Vam Srbi ,,prijatan ručak" ! Sploh 1 j*h je veselje poslušati, kako Vam govore nežno in Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 116. 23. maja 1885. se smelo tirjajo od kandidata kot zastopnika razumnega mestnega prebivalstva, ne morem sam soditi, tudi se ne bi spodobilo, da bi sam svoje mnenje o tem izrekel. Pač pa morejo oni, ki so se z manoj vred skozi šest let borili in poganjali za nravnover-sko odgojo mladine, za narodno ravnopravnost in za gmotne koristi moje ožje domovine Kranjske, merodajno sodbo storiti, in ne motim se, če rečem, da bode sodba mojih kolegov v preteklem državnem zboru se glasila, da sem znal si pridobiti pohvalo svojih političnih prijateljev in spoštovanje svojih političnih nasprotnikov. Ne stopim pred Vas z brezštevilnimi obljubami, kojih izpeljava je le premnogokrat od vseh drugih činiteljev, kakor od dobre volje in zmožnosti posamičnega poslanca zavisna. Dovoljeno mi naj bo samo izreči svoje mnenje o dolenjski železnici, katera je, odkar sem jo s svojim govorom v državnem zboru iz dolzega spanja zopet zdramil, v vsakem volilnem programu najimenitniša točka. Tudi še zdaj ne odjenjam od svoje v državnem zboru zastopane misli, da je le tedaj upanje, da se dolenjska železnica dožene, ako se bode kot državna železnica, kot del evropskega železnocestnega omrežja, za zdaj vsaj gradila do bregov reke Kolpe. Samo po sebi je razumljivo, da se bom po-tezal za to, da se državne in deželne ceste na potrebam primeren način umno prelože in dopolnijo, nikdar pa se ne bom zadovoljeval, da bi se s par tisočimi goldinarji, kateri se nam za neskladno in nepremišljeno preložitev nekaterih gričev ponujajo, građenje železne ceste odkupilo, od katerega zavisi vsled njegove nepreračunlj i ve narodno-gospo-darske, financijalne in slrategične važnosti sreča in nesreča Kranjske, morda celega cesarstva. V tem zmislu bodem ves svoj trud in vso svojo moč zastavljal. Ko sem bil pred šestimi leti iz Vaših rok prevzel mandat, obljubil sem, da ga Vam bom čl-»tega in brez madeža zopet nazaj dal: s tem to storim, in ako uvidite, da sem svojo obljubo spolnil, prosim Vas iz nova za Vaše zaupanje in za Vaše glasove pri prihodnji državno-zborski vo-litvi: jaz ne bodem nikdar pozabil, da ostanem, kar sem dozdaj bil, zvest Nin svoje slovenske domovine. V Novem mestu, dne* 21. maja 1885. "Mart lnerl. Domače stvari. — (O volilnem gibanji.) Na Koroškem gre izvrstno. Slovenci zmagali so v Bekštanji, Tinjah, Prevaljah, Libeličah, Šmarjeti, Svečah, Libu-šah, Vovbrah, Kotljah in Žabnici. Priborili so si Slovenji Šmihel in Kotmaro vas. Veliko je upanja, da bosta izvoljena Pino in Einšpieler. Kakor po drugod, je tudi na Koroškem udeležba pri prvotnih volitvah velikanska. V Prevaljah glasovalo je 229 volilcev. — Posebno oveselila nas je današnja brzojavka, da je kandidatom postavljen dr. Gerčar, sodnik v Mariboru. To je izredno srečna misel in pri sedanjih razmerah je ta gospod jedini kandidat, ki utegne prodreti. — Kot posebnost nam je javiti, da so nekje na Notranjskem za volilnega moža izbrali si — eksekutorja. — Zaradi preobilnega gradiva neso mogli danes vsi dopisi na vrsto. — (O volilnem gibanji.) Občina oko-I lica Šm arijska na Štajerskem izvolila dne 20. I t. m. sedem volilnih mož. Vsi so narod- njaki. Imena: Grobelšek Josip, Turk Jakob, Stum-bergar Ant., Romih Ant., Šket Janez, Manzini Ant., Stoklas Tomaž. „Nasprotna" stranka izpuhtela ko kafra. — (Volilni oklic veleposestnikov kranjskih) dobili smo stoprv ob "/»4. uri popo-ludne, torej za danes prekasno. — (Nepoklican, a tudi ne c. kr. nadzornik) prišel je v sredo po noči v prvi in drugi razred I. mestne šole v poslopji stare stražnice uradne spise si nekoliko ogledat. Odprl je v obeh sobah miznici ter vse preobrnil in premetal. Da pa zastonj ni prišel, vzel je seboj več zvezkov iz knjižnice obrtnijske pripravljalne šole; akoravno so bile knjige prav poučljive vsebine in nikdar ne od mi-nisterstva za knjižnice prepovedane. Zdaj je bil na stražnici že v drugič v dveh letih tak gost, ter je vsakokrat kaj odnesel. — (Občni zbor delavskega invalidnega društva) vršil se je pretečeni teden v navzočnosti mnogih društvenikov. Načelnik g. Bonač zahvaljevaje se za mnogo udeležbo, razlaga pomen in delovanje društva, katero je jako vspešno delovalo Računovodja in zapisnikar g. Grilec prebral je računski sklep za pretečeno društveno leto, iz katerega se razvidi, da je imelo društvo 550 gld. 20 kr. dohodkov, 534 gld. 55 kr. pa stroškov in da je ostalo premoženja 2358 gld. 50 kr., katero je v kranjski hranilnici naloženo. Za pregledovalni odsek poročal je g. Dela kor d a in naznanil, da so društvena blagajnica in društvene knjige popolnem v redu. Kranjska hranilnica je i to leto podarila društvu 100 gld., za kar se izreka presrčna zahvala. V odbor sa bili izvoljeni gg.: Bonač, načelnik; Kovačič, namestnik; Šušteršič, blagajnik; Grilec, zapisnikar in računovodja; za odbornike gg.: Tavčar, Žgan k in Gertnar. Za pregledovalca računov gg. Majer in Del ako rđa. — (Svet se je podirati začel) na Ce-carja Josipa trgu pri pritličnem poslopji, kjer so nastanjene naše perice iz Bizovika itd. Podrla se je za poslopjem skarpa in udrla skozi zid v perisko poslopje, kjer k sreči ni bilo v ta dan peric in peričnikov. — (Blazen človek) poBtavil se je včeraj zjutraj blizu Zagorja na železniški tir in ni se hotel umakniti, da si mu je kurirni vlak neprestanim i žvižganjem naznanil pretečo nevarnost. Ustavili so 1 vlak, blaznega, 28 letnega kmetskega fanta prijeli, j odpeljali v Ljubljano ter izročili policiji. Ko so ga I zaslišavali, ni hotel odgovarjati, da se niti ne ve, J kdo da je. Zdravniki določili so, da se odda v blaznico. — (Vabilo) k slovesnosti blagoslovljenja nove zastave katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Šent Vidu nad Ljubljano v nedeljo dne 31. maja 1885. Spored: 1. Sprejem Ljubljanskega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov ob 9. uri dopoludne. 2. Zbirališče obeh društev in narodne Čitalnice Šent Vidske v društvenih prostorih točno ob pol 10. uri. 3. Izhod zbranih društev ob B/4 10 v farno cerkev. 4. Ob 10. uri slovesni uhod provzv. knezoškofa gospoda Jakoba Misije v farno cerkev. 5. Slovesna služba božja, a) Nagovor premilostnega gospoda knezoškofa. b) Slovesna velika sv. maša. c) Blagoslovljenje nove društvene zastavo po pre-milostnem gospodu knezoškofu. d) Odhod premilost- Deželno šolsko svetovalstvo v Gradci dosle prek in prek nemško in nam Slovencem navpik uasprotno naj se preinači, a kar še bolje želimo, preseli za Slovence na spodnje Štajersko kot oddelek tako, da bode Slovencem pravično. Šolski nadzorniki Slovencem protivni naj se odstranijo; isto zgodi se z načelniki okrajnih šolskih svetov našemu napredku sovražnimi, a nemškutarstvu prijaznimi. Vsi uradniki na Slo ve nskem kruh troseči morajo znati slovenski v besedi in pismu, in z vsemi slovenskimi občinami uradovati slovenski, saj nam je minister Taaffe dne 4. februvarja lani obečal, nijednega uradnika ne več namestiti na Slo venskem, kateri ne zna popolnem našega jezika. Spodnje Štajersko, ker Gradec je Slovencem mačeha, naj dobi poseben oddelek namestniški na štajerskem Slovenskem, ali kar še iskrenejše želimo, naj se združijo vsi Slovenci v jedno upravno celoto — Slovensko Slovenski državni poslanci na ležejše pridob-ljenje svojih pravičnih zahtev naj se tesnejše združijo s slovanskimi poslanci dalmatinskimi. Treba je delati na to, da se postava dovoljujoča družini in skrajnim ubožcem ženiti se tako spremeni, da bode takih ljudi ženitev umno omejena. V gospodarstvenom oziru naj bi itak država nekaj storila, da se uredi deroča Drava na slovenskem Štajerji, kakor se urejuje na Koroškem, ali Mura na nemškem Štajerji; da se uresniči železnica, katera bode tekla od Radgone nad Ljutomer v Ormož; da se cena soli znatno zniža. Mit-ninsko zvezo s prusko nemško državo odbijamo, in truditi bode se treba, da se visoka mitnina ali dača naloži na vnanja vina, posebno madjarska, vsaj inače Spodnji Štajer prepade s svojimi vinskimi pridelki. Dače naj se na polji ne terjajo pred dovršeno mlat-vijo in po vinskih goricah ne pred dokončanim branjem. Kmetske dome je treba tako urediti, da se ne bodo smeli prodajati, posestva zdržema ležeča ne kosati, niti preveč zadolževati ali zbog nekoliko dolžnih goldinarjev prodajati. Veliki kapitali naj se bolje obdačijo in borzni davek naj se uvede. Občinskim predstojnikom naj se odvzame preobilno mnogopisje, in dopisi od vseh uradov naj se jim pošiljajo v slovenske) besedi. Teh toček zvršitev hočem zagovarjati po svo-jej zmožnosti in sposobnosti, in še drugih, katere mi naznanijo častiti volilci ustno ali pismeno. Vse za blagost in srečo vseh Slovencev, na korist lepe naše domovine slovenske! Priporoča se Vašej prijaznosti in naklonjenosti Božidar Kaj*, župnik in deželni poslanec. Velečastiti volilci! Dvajset let je že, kar delujem v javnem življenji, štiri in trideset let, kar po opravilih občujem s svojimi someščani, in priznati moram, da večjega spoštovanja in zaupanja sine bi bil mogel pridobiti, kakor da sem bil pred šestimi leti od Vas izvoljen državno-zborski m poslancem. Zaupanja, katero ste mi takrat izkazali, mislim da po svoji delavnoti v državnem zboru nisem zgubil. Vede, da se pri volitvi sme le tisti kandidat nadejati zmage, o katerem so volilci prepričani, da je poštenega zasebnega značaja, kojega dobre ali slabe lastnosti navadno odsevajo tudi v javnem življenji, usojam si opominati na svoje dolgoletne, mnogostranske opravilne zveze z meščani dolenjskih mest, po katerih bi utegnil le malokaterim izmed Vas popolnoma neznan biti. V Ljubljani rojen sem vse svoje življenje preživel na Dolenjskem, ker sem kot nezavisen posestnik zemljišča in raznih obrtnij z meščani in kmeti zvesto se udeleževal sreče in nesreče, in so mi torej .precej dobro znane potrebe in želje dolenjskih mest. Imam li še druga svojstva, katera mehko! In kak prijeten naglas jim rabi! Da čujete samo jeden primer: „Dobar večer!"" Tudi z istim glagolom so Vam bolje znani, nego mi „filološki narod1', dočim Vam na pr. kak atektiran ljubljanski gizdalin ponuja svoj .,poklon'1, priporoča se Vam pristen Srbin s „klanjam se !" Kar se tiče njih narodne noše, običajev in šeg — o tem se bodeva pogovorila pozneje ko si bodem vse te reči ogledal nekoliko natančneje; isto tako Vam bodem pozneje naštel razna njih narodna jedila, od „kisele čorbe" in s trsovim perjem ovite „sarme" do maslo ve „pogačice", da si nesem baš tolik veščak v — žganjceslovji, kakor kak na Dunaj potujoč Vaš „Poljski' kobiličar Ali zdaj se mi mudi naprej! Čili konji že raz-gečejo pred hišo: torej hajdi na „kola". Še jeden-krat mi seže v roko moj „goso Gjoka" in konji zvihrajo v širno polje, da se kar kadi. Gospod urednik ! tu se nekoliko drugače vozari, nego li tam po tesnih ulicah Ljubljanskih! Če so Vam jetra otrp-nela, pol dneva take vožnje mora Vam stresti ž njih ves žolč, — in če ste i tri leta čitali „Ljubljanski List"! Ali to Vara pa povem: če Vam duša ni dobro priraščena, ne hodite sera doli, kajti tu ste v nevarnosti, da jo izgubite po teh brezdanjih cestah, zlasti ob deževji! V naglem diru smo švigali po širnem polji proti jugu. Čez kake polu ure od Bečkereka dospeli smo v Ečka, veliko vas s širokimi ulicami, katerim ne vidite ne konca ne kraja. Ondu ima knez Egon Maks Lamoral Thurn-Taxis svoje vlastelinstvo, velikansko pivovarno in razna druga ekonomiška podjetja. Da je brat tega kueza bil oženjen s prince-sinjo Heleno, sestro naše cesarice, Vam je znano; ali najbrže ste že pozabili, da je prednik tega kneza, Franjo pl. Thurn-Taxis v XVI. veku prvi sprožil idejo o našem poštarstvu, in daje sin tega, Ivan v 1. 1516. za cesarja Maksimilijana ustanovil prvi poštni promet mej Dunajem in Brliselom. . . Vender, hajdimo dalje! Za Ečko smo se prepeljali skoz svetlo, isto tako prostrano selo Perlas in odondot ob Begi tja na ravno Tišino obrežje v lično mestece Titi. Ker je baš priplaval parnik sem doli po Tisi, kupil sem vožnji list ter se peljal po Tisi navzdol na svetlo planoto širnega Dunava, s katerim se Tisa združi ondu pri Starem Slankamnu. Veličastno je plaval dični parobrod po srebrnem Dunavskem zrcali, mej raznimi, bujno obraščenimi otoki. Desna njegova obal je strma, po raznih pritokih razo-rana, dočim se na levi strani razprostira širna ravan z brezkončnimi njivami in pašniki, po katerih so bile raztresene ogromne črede konj. Plovba po tej mogočni reki je vrlo lepa, prijetna in romantična: na ladiji vsakovrsten komfort in okolica nepopisno slikovita! In kako se Vam razširja sred, ko se pomičete vedno bliže in bliže srbski gori Avali, katera se Vam vsled rekinih ovinkov, premice pred pogledom zdaj na desno, zdai na levo: naposled Vam zablišči naproti doli na sinjem hribu z večerno zorjo oblito zidovje — Belega grada. . . V kratkem teku priplava parnik k desnemu Dunavskemu obrežju, s katerega Vas pozdravljajo vitki zvoniki mesta Zemuna. S polnim srcem sem skočil na kopno in sprehajajo se po ravnim obrežji, zavzet zrl tja preko Donava: Najrajši bi se bil kar naravnost pripeljal, ko bi ne bilo prepozno. Počakajmo torej do — jutri! Da! jutri! Vi, gospod urednik, ste namenjeni v divno Soško dolino, jaz pa v — Beligrad! Torej , sretan put!a V Zemunu. Prostoslav Kretanov. nega gospoda knezoškota. 6. Izhod iz cerkve vseh društev v gostilno „pri Kraljici". 7. Pozdrav gostov po prečst. gospodu predsedniku domačega rokodelskega društva. 8. Zabijanje žebljev v novo blagoslovljeno društveno zastavo. 0. Skupni obed. 10. Ude-ležitev vseli društev z zastavami slovesnega sklepa Šmarnic v farni cerkvi ob pol 4. uri. 11. Odhod društev z zastavami po vasi mej spremljevalnem vojaške godbe. 12. Skupno fotografovanje domačega društva. 13. Prosta zabava 14. Tombola ob 6. uri. Mej posamičnimi točkami svira godba domačega pešpolka št. 17. K tej slavnosti uljudno vabi predstojništvo. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 23. maja. Narodni volilni odbor proglasil je dr. Gerčerja, okrajnega sodnika v Mariboru kot kandidata za državnozborsko mestno skupino Celjsko. Pazin 22. maja. Izbornici narodni u Pazinu 492, nasprotnici 42. London 23. maja. Kakor piše „Standard", je glavna ovira ailglo-ruski spravi, za-htevanje Angležev, da se sklene definitivna pogodba, po katerej bi obe vladi določeno af-gansko mejo pripoznali kot neprestopno ograjo. Rusija zahteva Zulrikar in Merušak zase, angleška vlada pa bi rada dosegla, da bi bil Afganistan izven področja ruskih operacij. Pariz 23. maja. Victor Hugovo truplo bode tri dni pod slavolokom »Are de triomphe" razpostavljeno. Dan pogreba bode narodni žalni dan. Pariz 22. maja. Victor Hugo danes umrl. Senat ustavil je v znamenje sožalenja sejo. Victor Hugo bode na državne stroške pokopan. Poslano. Odprto pismo čast it i m volilcem II. volilne skupine dolenjskih kmečkih občin. O povodu sedanjih volitev za državni zbor sem se Vam, častiti volilci, za kandidata ponudil, ker me je iz jedne strani iskreno domoljubje vleklo iz ptujine nazaj na domača tla, z druge strani pa se mi je obnovil prijazen spomin na obče Vaše zaupanje, s kojim ste se bili že leta 1879. moje kandidature poprijeli, in kojo sem bil takrat na željo volilnega odbora le zarad tega umaknil, da bi se ne bila mej nami narodna vzajemnost in disciplina rušila! Ko sem pa zdaj vnovič svojo kandidaturo oglasil, došli so mi od mnogih stranij iz Vaše sredine tako prijateljski pozivi in tako neovrgljivi dokazi Vašega blagostivega spominjanja na mojo osebo, da sem iz njih sprevidel, ka ste Še do sedaj vse ono zaupanje do mene ohranili, s kojim ste me bili že pred leti počastili. Ako me vprašate, kaj Vam za slučaj moje izvolitve obetam in kako da mislim dolžnosti in nalogo Vašega poslanca in poverjenika spolnovati — zadostujejo za odgovor le male besede, s kojimi sem bil že s početka moj program volilnemu odboru naznanil, in tudi nekim odličnim volilcem priobčil. — Blagostanje naše domovine zahteva: da ohranimo in varujemo po naših stariših podedo-dovano sv. ve ro, da pospešujemo ljudsko omiko in skrb za duševni razvoj naroda na podlagi narodne šole, in da skrbimo za gmotni zbolj-šek kmetskega stanu s tem, da se mu nekoliko težkega bremena odvzame in preloži na pleča onih, ki težav, trpljenja iu skrbi kmetskega stanu ne poznajo, in kojim tudi žulji našega prostega ljudstva nikdar preglavice delali niso! — Zraven tega pa je druga pomoč le ta, da se stroški za državno upravo in posebno za vojaške potrebe znižajo, in da se toraj, kar je prva potrebščina, skrči stanje naše vojaščine. V tej zadevi pa zamorete, kakor sami previ-dite, le od tacega zastopnika pomoči pričakovati, ki težave, potrebe in želje kmetskega stanu pozna, in ki ima tudi pravo in pošteno srce za narod; — s temi lastnostimi pa se jaz, ki sem se sam iz poštene kmetske hiše porodil, z mirnim srcem ponašati smem! Moja preteklost Vam je znana; Vi poznate moje domoljubje in mojo ljubezen do našega naroda in drage domovine, kojej se nikdar izneveril nisem, ker vsi dobro veste, da sem tudi ob času silovite, vse naše cvetne nade poplavajoče dobe, ne-omahljivo pod njeno zastavo stal, — in to je porok, da se tudi za naprej ne bodem ločil od nje do zadnjega dne. Kar se pa tiče moje prihodnosti, Vam naznanim, da bodem v slučaji, ako me zaupanje Vaše posadi na častno stolico Vašega poslanca in zastopnika, izstopil iz državne službe, ter se v Ljubljauopreselilinkotodvetnik ustanovil, kjer Vam bode stanje in srce moje vsikdar odprto. — Izrekam in obetam tu očitno, da bodem vsakemu svojih volilcev v vsakej zadevi in vsikdar brez plači'n na pomoi prihitel in vsaceinu zastonj rad dobre iTĆte in pouke dajal! — Ko torej »dietam, vse svoje moči posvetiti blatni naše domovine, posebno pa zastopanih okrajev, blagi u Vašemu, častiti volilci,- se Vašoj ljubavi priporočim, ter Vas prosim, da mi na odločilni dan, to je 28. maja t. 1. kot domačinu svoje glasovo podarite i n m e z a svojega poslanca izvolite! Na zdravje! •Iultol» lire n. <•. kr. sodnijski svetnik. P- n. volilce Postojinskega in Logaškega okraja vabim na shod v poortlrij« K rine t. m. popoludne ob 3. uri v 1'oslojiuo v j». Vision gOMt iluo. Dr. Hinko Dolenec. (Poslano.) Ze ve* let se priporočajo spanjska vina kot dobro krepčilo sta bolne in oslabele, ker pod južnim podnebjem grozdje bolje dozori. — Izinej vseh spanjskih vin, ki bo rabijo za zdravilo, je. najboljše malaga, posebno jo je priporočati za ženske in otroke, katerim ne deio već dobro močnejša Kseres- in Port-vinn, ki bo bi.lj za moško. — Špmijskn prorinjalnica z \iti*mii Vinudnr, llainhm'£, lMeichen-brttfiKe, Dunaj, st.nti. Bruutlstlltti 5 — in transitna zaloga: llema s, Hauptstrasse 2 — ju firma, ki uvaža in prodaja najboljša spanjska vina. Tujci: 22. maja. Pri cltitao) Lorenz z Dunaja. — pl. Aiehllturg iz Beljaka. — D?« pl. (»spau, Seidl iz Krškega. — Luvrenčič iz notranjskega. 1 ri *atali. it Szentiuiklosv % Dunaja. — VVenger iz Truta. — Reiiiiscli z Dunaja. Meteorologično poročilo. 3 Oaa opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kiiua v mm. "T" •*> a 1 & 7. zjieraj 2. pop.' 9. zvećer 291*37 mm-733 21 mm. 735 M mm. 1081 c; 17 0nC 11*0* G sl. vzh. al-jug sl. zah. dež. d. jas. jas. 010 mm. 1 dežja, j Štajersko vino iz vinogradov pri Slovenski Bistrici prodaji se čez ulice (HJ8 -6) novo vino lir r po 2-^= icr. ©ta.rim.a, „ 40 „ v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št 31. Delavsko izobraževalno društvo pričenja s 1. junijem t. I. pevHke rajo in »olo -viu. uitii4Y>1»<» not. Pevnvodstvo prev/ol je v tej stroki dobro izurjen gospod. — K obilni udeležbi in pristopu vabi 308) društveno vodstvo. Izurjen, slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen ter trezen dobi takoj služho pri advokatu c3.r-u.. O-vlđ.© Sre-Tore-t-o. v Brežicah, (Kttnn). (299—2) V novozjdanej hiši v Spodnjej Šiški odda so za o sv. Mihelt prav lepo stanovanje, obs dječe h dveh sob, predsobe, kuhinje, shrambo za jedila iu drvarnice. Pogoji zvedo se pri gospoj Kozi NtrzclboveJ v Iijubljnui. (293—2) Srednja temperatura 131°, za 2-2° pod normalom. JD-ia.ia.ao sira, "borza, dne 23. maja t. 1. (Izvirno telegrafiftno poročilo.) Papirna renta..........82 gld. kr. 10 Srebrna renta.......... 82 „ 70 Zlata renta........... 107 „ 46 5°/u marčna renta......... 98 „ 30 Akcije narodne banke....... 8f>8 „ — Kreditne akcijo......... 286 „ 60 London............ ia4 n Srebio........... — n ~ Napol . . :....... 9 „ 88 C kr. cekini.......... o B 80" Nemške marke ....... Sl „ 15 4<>/0 državne srečke iz I 18?.4 250 gld 125 „ 75 Državne srečke iz 1 1864 100 gld 171 „ — i°jQ avstr zlata renta, davka prosta . 107 „ 50 Ogrska zlata renta 4°/,...... '6 „ 90 „ papirna renta 5°/0 . . ... 91 „ 70 5B/u štajerske zemljišč odvez ohlig 104 „ — Dunava rog srečke 5u/„ 100 gld 114 „ 75 Zemlj obč avstr. 4'/t°/o z,liti zft8t li8ti ■ ^ » — Prior oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50 Prior, oblig Ferdinandove sov. železnice 105 „ 50 Kreditne srečke.....100 gld 175 „ 25 Itudolfove srečke.....10 „ 18 „ 25 Akcije anglo-avstr. banko . 120 „ 9^ „ — Tramuiwuy-dru8t velj 170 gld a. v . . 212 „ 50 Poslano. (7-19) GLAVNO SKLADIŠTE 1W najčistije lužne KlSEtVtiE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« i/k u rum l-.ck proti trajnom kašlju pločevine I ielutfoa boloMI grkljana I proti mrli rnlm katnru, H INK K M ATT 0X1.1 .V Karlovi vari i Widn. v KJublJitul. kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst modernih ftgpklobukov in kap;"^l prejema tudi kožuhovino in zimsko obleko erez poletje v shranjevanje. (112—16) 304-2) štacunski poslovodja za predavalnico z mela tli it blagom na živahnem (prometnem) kraji na deželi. — Zahteva se po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbe naj se adresirajo pod chiffro M. poste restante Postojim«. ki sta vsaj že po 14 let stara, vspivjme z vso hrano, Žire-žem, obleko in stanovanjem Peter mioiiiainu (303) kamnosek v Ljubljani. Razglas. Vsled dovolitve c. kr. okrajne sodnije v Ljubljani z dne 7. maja 1885 št. 7985 določuje se za I>rostovoljno javuo prodajo v zapuščino umrlega kanonika in stolnega dekana gosp. Jurija Volca spadajočega premakljivega premoženja, kakor: hišne oprave, kuhinjskega orodja i. t. d. i. t. d. 4lnu SO. maja 1S85 ob 9. uri do 12. ure dopoludne in ob 3. uri do 6. ure popoludne v hiši št. 10 pred škofijo s tem pristavkom, da se bodo posamezne stvari tudi pod inventirano ceno proti tem oddajale, da se najvišje ponujena cena takoj plača, kupljena stvar pa odstrani. V Ljubljani, dne 21. maja 1885. C. kr. notar kot sodn. komisar: (30i) Ivan O-og-ola.. IVAN LAPAJNE v KRŠKEM je izdal sledeče za ljudske šole in učitelje: al Praktično metodiko.......cena 80 kr. b) Prvi poduk.......... n 6 > „ c) Fiziko in kemijo.........60 „ 26 24 23 20 6 30 č) Prirodopls d) Zemljopis............ e) Geometrijo........... i' Malo fiziko........... g) Domovinoslovje .......... h) Pripovesti iz zgodovino Štajerske . Opis krškega okrajnega glavarstva j) Zgodovino Štajerskih Slovencev eepn 1 gld. 20 kr. Isti pisat- lj ima > zalogi tudi razne plsa.xi.lse in risa.rs.3se, potem : (232—12) mali slovenski zemljevid kranjske dežele z deli BoaVdnill kronovln .... . . cena l kr. ter slovenHko nemški zemljevid Avstrijsko- Ogerskc............. . i „ in zemljevid Krškega okraj, glavarstva „ 5 n Tajni medicinski in dvorni Novctnik dr. Biickiug, me-dicinNki savoluik dr. (!ohn, dr. Miiiiiung in mnoge dmire /ih-a\ niske avtoritete so je jireskusile in je za i/.vr-slim domače (ne tajno sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v zelialei omedlevlei, glavaholju, trcbuhobolju, zuHli/.enju, žeindčuei kislini, vzilig*.vanju, omotici, kuliku. skrofeljnom itd., proti zlatej žili, zapretiu. Hilro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedij. Poskusite tamo z malim In prepričajte se sami. J. dna stekl. 50 iu 30 kr. Pri gospui'll lekurjl S«ol»o«li, pri Zlatom orlu, u» Prealriio¥eiM trgu. (716—40) , zložil F. S. Vilhar. Ravnokir jo izšla druRM knjiga tek glasbo-tvorov s sliko skladateljevo. Zadržaj knjige je jaku obilen in tako različen, (ta zamore zanimati vsacega, kdor no z glasbo bavi ali tudi samo poje. < '■•na knjigi je I «■«!. ttO kr., zares lirfdno iiizUa. (194—14) Knjiga se dobiva l*kl|učivo pri tiauieiii Mkladatelji in naj se naročnina pošilja pod adreso: J. C. JUVANCIC poHeNtiiilc viiioj^riulov ua Bi/ieljnkem, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—3) Bizeljsko vino 1884 1. od 14 do 18 gld. II „ 1833. 1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 . 20 „ Uzore«! p šilja v sodčkih od 60 litrov in več. •<9 Izvrsten med i (tjatr-sm ti i-ii n pit ti U OO) na debelo In drobno, kakor tudi v plehaatih ikat-ljah po 5 kil (kilo po 80 kr.), ikatlja 30 kr., se dobiva proti poltneiOU povzetju ali pa proti gotovi plači pri OROSLAVU DOLENCU, .svečar j i v Ljubljani. (»78—8) Prodaja vin. Olsolu. 1400 veder najboljših Bizeljskih vin, vsa Luke Tavčarja lastnega pridelka, proda hc po 20 veder in vet \kupe jako po ceni. Za plačilo Be tudi 8 mesece počaka, če se dokaže, da se ni bati zgube. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na tvrdko A. Hartmann v Ljubljani. (298—2) Boci-, cesarsko in eksportno pivo v steklenicah (6—21) priporoča A. MAYER-jeva | trgovina s pivom v steklen cah v Ljubljani. } po analizi cea. kr. poBkušnje postaje za vina v Kloster-nt uburgu jako dobra, prava malaga, jako dobro krepčilo za slabotno, bolne, okrevajoče, otroke itd., proti pomanjkanju krvi in slabemu želodca izvrstno upliva. V '/t iQ Vi origina nih steklenicah pod postavno deponirano varstveno znamko (307—1) ŠPANJSKE TRGOVIN K Z VINOM VINADOR DUNAJ HAMBURG po originalnih cenah a gld. 2.50 in gld. l.SO. Dalje razna fina i3a.ozexn.s3sa. -vixxa. v originalnih steklenicah in po originalnih conah. V Ljubljani: pri gospodih: Josip Svoboda, lekar, in U. L. Weuzel, prodajalec delikates. V Kranjlt pri gospodu Fran Dolenz, trgovina s špecerijskim blagom. V I.oki: pri gospodu Jurij Deisin-ger, trgovina a špecerijskim blagom. Na Bledu na jezeru (zdravilišče : pri gospodu Oton VVoliiiiig, prodajalec delikates. Na znamko Viaador, kakor tudi na postavno deponirano znamko prosim posebno paziti, ker se le tedaj more popolnem jamčiti za absolutno pristnost in dobroto. V AMERIKO pride najceneje, kdor se obrne na ARNOLDA REIFA, DUNAJ, I., PB8TAL02ZIOA8SI 1, najstarejša tvrdka te vrste. (623—33) Natančneje izpuvedbe iu prospekti zastonj. Bat—a■anriiiiaif st trrr—m iwn i hibihmi Jako važno Mnogo nad 100000 strojev tvrdke Henrik latnz v ^liiulieimu. katera je bila pred 2 leti tukaj v Ljubljani razstavila jeden del tolikrat odlikovanih poljedelskih strojev in orodja, se vspešno rabi v vseh deželah in delih sveta. Velikanska korist, katero ima ekonom od solidne in dobre mlatilnice ali slamoreznice, je po našej deželi že dosti znana. Da si ložje napravijo gospodje ekonomi te tako koristne stroje, sem jaz prevzel njih razprodajo za Kranjsko in jih imam vedno poleg šivalnih strojev, proti ognju in ulomu varnih blagajnic na razpolaganje in jih prodajam po predpisani tovarniški ceni. Poleg tega sem pa v stanu pokazati po svojem mehaniku in drugih izvedenih osebah, kako se ti stroji lubijo. Vabim tedaj uljudno p. n. ekonome, kateri še nemajo tacih strojev, da se name (j obrnejo, kadar kaj potrebujejo. (806) Z velespoštovanjem FRAN DETTER v Ljubljani na Glavnem trgu št. 168. 500000 kot. največji tlohilrk V Kajsre'iic-jem slučaji »onuja velika «>. Vsak dobi originalno arečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega .s« razvidi natančneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, ul< go različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisneiiim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajočo srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vBa naročila skrbim izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred ('286—4) 30. majem 1885 doposlati direktno na podpiHanl glavni l<>teri|Nki bureau. VALENTIN & C0, HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG. Vsak iaia pri nas to prednost, da dobi originalne srečko neposredno brez vsacega posredovanju matija,h prodajalcev, potem dobi ne le v najkrajšem času po srcčknnji, ne da bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka. 49^5 4C 1000 v p dr »v v vsakeršnej množini in po najnižjih cenah 4 proda 'M usi-ej * grad Vinica (VVeinhof) pri Rudolfovem, Dolenjsko. Popolnem uniči šurke in prašičke prav do zadnjega samo (9—2) ZACHERL-ov prašek za Šurke. Pristen dobiva se samo v originalnih steklenicah z imenom in varstveno znamko. — Dobi se pri trgovcih, pri katerih dotični plakati vise v izložbi. „AZIENDA", ' ► avstrijsko-franousko društvo I za zavarovanje proti elementarnim nezgodam I Društveni delnlikl kapital znala % H milij. frankov = 9,400.000 zlalov. „AZIENDA" zavaruje proti škodi po toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se imelo pozneje Se plačevati. Premije se odmerijo kolikor tnoiroče ce';o in kdor precnj plačati more, se mu dovoli do konca septembra obrok k plačilu premije. Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri glavnem zastopstvu „AZIENDE" v Ljubljani, Slonove ulice št. 52. Glavni zastopnik: (275—3) Josip Proneiic. ♦ done Za blagovoljni ozir. Visokočastitim dosedanjim gostom in p. n. gospodom tujcem ter p. n. občinstvu usojarn se uljudno objaviti, da sem zopet sam v svojo osobno vodstvo prevzel hotel in restavracijo pri BAVARSKEM DVORU" & iizt I >im:i j-.k<' j oosti št. 23, ^ •amo tri minute oddaljeno od postaje Jnine železnice. Cene sobe, izvrstne gorke in mrzle jedi ob vsakem času dneva, dobra miz na vino, pristni kraški teran, pravi recer, Koslorjevo carsko pivo i samo 10 kr. pol litra). Zagotovljajoč najsolidnejšo postrežbo, priporočam se za mnogobrojni ob sk. Z vclespoštcvanjem (292-3) Tem.ez KCa.fra.er. Hogačka kislina. Štajerski deželni zdravilni zavod. Južno želcznična postaja: Poljčane. Glasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklena kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje z mlekom in siratko. — Glavno označenje bolezni prebavljivih organov. Ugodno bivališče. Saisona od maja do oktobra. Prospekti In narodbe za stanovanja na ravnateljstvo. 1126—6> Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi I Prosim, pošljite mi blagovoljno '2 steklenici dr. Roiovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katero nescm mogel 'spraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. 8 spoštovanjem Slavonija. Jotilp HeneA, Kastel št 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskroTtejŠo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strstsne želodčeve boleč no, oo tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi Se kaj pounigalo. Se jedenkrat mojo prcsrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Fcrd. Leltuer, dimnikar. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in posjiešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše tlnmaše s t'*'it s t da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi đeli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno p i vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih «i želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prmapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondryi in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-s ucga upliva je zdaj gotovo in priznano tjudslea fittmave sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja ie na franklrane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj por&od izrecno dr. ltosov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi Ziibteviijo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako s<> zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. RoBOvega zdravilnega b-lzama. Pra vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi ao samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Erai). Birsohltz, lekar; Jo«. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V PoBtoj i ni : Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Bavnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoll, lekar; Joa. Bergman, lekar. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Gorici: O. Chrl-■tofoletti, lekar; A. de Gironooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Della Damaao, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burgf, lekar; O. Prendlnl, lekar; O. B. Foraboaohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar: Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu O. Arazim, lekar. Vse lekarne ln večje trgovine % materijalnim blagom v Avatro-OgrakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: JPrsužfc© đ.oaM-a,6e ancLstzill© zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali »trdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nobtauji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-tiji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku rorčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teee, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred suetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprto in tekoče raue se morajo z mlačuo vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V ikaMUicah po 2.% in kr. (136—7) llalzaiii wa\ uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 skleuica 1 gld. av. velj. rvo avstr- i i tovarniško društvo za izdelovanje durij, oken in tal, 1 Dunaj. IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno I. 1817, pod vodstvom H. MARKERT-a, priporoča bogato zalogo narejenih durij in oken z oboji vred, mehkih ladjinih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal. Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času ^eskrbeti tega blaga, kolikor se: naj ga tudi Vsorejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega vsakeršna lesena dela, katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzemši sobnega pohisja. potrebuje. (162—D) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Žclcznikar. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarno'