131 ŽtCTlIlnt, I Hobiju!, i Mrt*, H. jniji 1917. '[. iBtO. p^h^^^^HB^ _£9H^_^P^k w?^%^Js&s$£ ^E^^h .^^^^L^^^^h .^^^H. ^^^^h ^^^^ ^^^V ^^^^& ^^^^L ^^^H ^^^h ^^^^1 ^^^B ^^^^L ^H^ft ^^^K ^hh. Jb2S? ili^sL jb^s ,Slovenski Narod" vetfa po po*tl: za Avstro-Oprsko: ceio leto skupaj naprej . K 28 — pol leta „ „ . . » 14 — četrt ieta „ „ . . , 7-— na mesec m „ • . . 2*50 za Ncmfijo: celo Icto naprej . . . . K 33 — za Amcrlko in vse druge dežele: celo leto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za ođeovor dopisnica gfi zn sinka. Upravnlitro (spodaj, dvorišče levo). KaallOT« ulica ftt 5, telefon *L 85. Izkaja T99\ đav iTeCor txTt9ait1 aelelfe I« praialko. Inscrati se ratumjo pa porabljenem prostoru in sicer: 1 mol visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin.t d/akrat po 7 viti., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., parte in zahvale (e.nak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah no dogovoru. Na pismena narofila brez istodobne vposlatv^ n*ncnJrte se ne ozLra. „Narodna ti*karn*M totafoa £t. 85. Upravništvu naj se pošiljajo nar3:niie, rekla nacije, tnserati 1. t. đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ¥ Ljubljani dostavljea na dom ali če se hodi ponj : celo leto'mprej . . . . K 2£>"40 I pol leta ,....., 13-23 | I četrt leta „ ..... 6-60 na mesec „ . ♦ . . , 2-20 Poiamcma itavUka velja 13 vlnariev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisl se ne vraČaTo. Ur9inUt73: KaaIU»7a ulica it 5 (v pritličju levo,) feielon Si. 34. Narodi in država. ^ Jd našega posebnega poročevalca.) Dunaj, \Z. junija. Danes se je pričela v parlamentu veiiVa politična debata. Ministrski predsednik grof Clam - Martinie je razvil svoj program. Konstatirajmo takoj, da je dozive! popolen poraz. Njegov program je negacija vsakega pravičriega razvoja države, je program tište politične struje, ki gleda na Avstrijo kot na nernško državo in ki z že davno spoznanim žonglerstvom identificira neniške in državne interese. Ako je grof Clarn-Martinic s patosom označeval svojo misijo kot pravo avstrijanstvo, je ostala ta beseda brez učinka, narobe, vzbudila je ogorčenje, ker si zastop-niki avstrijskih narodov ne dajo od Krofa Clama predpisovati, da mora biti nemško - nacijonalni program pristno avstrijski. Kaj je bistvo C!a-movega govora? Sedanja vlada odklanja kar najodločnej-š e vse po pravični reformi države stremeče želje slovanskih strank, ona vztraja pri »preizkušenih fimdamcn-tih« države, pri dualizmu, pri »histo-rični« razdelitvi v kronovine, pri ideji enotne (reci: nemske) države, grof Clam protestira proti de?:Iara-cijain Čehov in Jugoslovanov, on skratka ne priznav^a nobenega onih velikih problemov, od katerih veli-kopotezne razrešitv% ni le odvisna bodočnost dosedaj toliko zatiranih r.arodov v monarhiji, temveč tuđi razvoj monarliije same. njena moč in veliava v družbi velikih narodov. In pozitivno? Grof Clam nerad ali ven-dar priznava, da imajo avstrijski narodi gotove »upravičene želje«, ki jih tioCc spraviti v sklad z državni-ml neo^liodnostmk — K C a j in Kako, tega ni poveđa! da^c^. vemn pa to is prestolnega govora, kjer si je od pri pat k — ncmškfm oktroajem. Značaf in pomen Clamovcga prosra!r,a pač najlepse ilustrira dcj-stvo, da so mu pritrjevali in ploskali edino in izključno le Ncmci, pred-vsem nemški radfkalči. Nenemci so poslušali Clam-Martinicova izvaja-nja z začetka z ledeno hladnostjo, ki pa je nišo mogli vseskozi obraniti. ZJasti na slovanski srrj^" '• r. -.^ prikrite in očitne neresnične trditve izzvale opetovano oštre proteste in ponovno tuđi burie ogorčenja, ter 5e doseglo ogorčenje svoj vrhunec v rezkem klicu poslanca Zahradnika: > Renegat U Da, pred zbornico je jrovoril danes grof Clam-Martinic kot mož. ki je zatajil vso tradicijo svoje, v češki zgodovini tako slavne rodbine, zatajil je plemenite nauke svojega velik ega strica, onega grofa Clama-Martinica, ki se je leta 1870. postavil na čelo čeških dek!arantov% o katerih je današnji ministrski predsednik v gosposki zbornici se leta 1906. tr-dil, da je vzgojen v njihovih ide-jah... Včeraj za česlto državo, danes za nemški centralizem — to je slika moža, ki se je danes prezentira! parlamentu kot predstavitelj pristne avstrijske misli. Njemu in njegovemu sistemu se Je zgodilo po zaslugi. Oficijalna go-Yomika Jugoslovanskega kluba in Češkega Svaza poslanca dr. Korošec in Stranskv sta v svojih velikopotez-nih govorih pokazala parlamentu Clamov sistem v vsej njegovi nakoti. Z neusmiljeno ostrostjo sta bičala oba govornika režim, katerega sredstva so absolutizem, katerega cilj je onemogočiti v državi zmago najdra-gocenejše pridobitve sedanje velike vojne: ideje ravnopravnosti in svo-bode narodov, zmago demokratične ideje. Poslanec Stranskv je eden naj-sijajnejših govomikov avstrijskega državnega zbora in če si je v začetku svojih izvan ; želei, da naj bi po- ■ stal njegov govor plarnteči protest proti poskusu, zapeljati češko delegacijo od ljubezni do naroda in domovine, kakor se je dal zapeljati grof Clam, se mu je to v polni meri posrećilo. Z velikansko napetostjo je sledila zbornica izvajanjem oficija!-nega češkega govornika. Med Stran-skega govorom je prišlo do oštrih prizorov — ministrski predsednik pa je odšel iz zbornice. Upravičeno je česk? govornik zaklical vladi: \ ojna razdira iluzije, v njej vstaja realnost — zato bo končno padla v brezdno tuđi politika, ki ne računa z dejan-skimi razmerami. temveč gradi svoje gradove na fantomu nemške zati-ralnc misli. Ostremu kritičnemu delu svojega govora je pridjal dr. Stranskv pozitivno afirmacijo češke živ-lienske sile in je končal svoja izva-janja s programom globoke vere v srečno bodočnost češkega naroda. Ista globoka vera v srečno dobo našega ujedinjenega jugoslovanskc-ga nadoda je zavela iz besed načelnika Jugoslovanskega kluba drja. Korošca. V imenu svojih tovarišev je proglasil dr. Kcrošec, da se čutijo , naši posianci služabnike velike narodne ideje in pozval je ljudstvo, da naj se združuje v misli, da so Slove-nec. Hrvat in Srb brat je eno krvi. ene^a rodu. ene bodočnosti. In nnšel je lapidaren izraz za mogočnost in veličino velike združevalne ideje, ki je ne more uničiti nobena puška, no-ben bajonet. Dr. Koroščeve besede nam nio-rajo hiti odmena za mučni vti> Clarn-Martinicovega govora — dokaz so nam, da Jugoslovanski Klub ne le z vso odločnostjo odklanja program ministrskega prec^sednika. temveč da je istotako rdioCen nadaljevati pot, na katero ie krenil s svojo slo-vesno deklaracijo. Poudarimo naj še tuđi. da so Jujjoslovanl danes prvi #d vseh narodov izrekli svojo glo-boko željo po miru. ki jara ljudstvo toliko potrebuje. Prvi (]p.n velike politične debate se je končal s porazom nemške državne misli in z zrnato argumenta, da država in narodi nišo dvoje, temveč. da živi država le v svojih narodi, s katerih interesi se mora identificirati, da dokaže pravico svojega obstoja in doseže zmožnost vsc-stranskega razvoja. Debata se bo jutri nadaljevala. Kot jugoslovanski jrovornik; so vpisani šc posianci Las;inja. Ravniliar, Krek, Bianchini in Tresić. Stccfehdl&ste tenfBrsfica in 3ugos!ovsni. (Od našega posebnega poročevaTc*) Na D u n a j u. Na Dunaju se mudi te dni dr. Tumn, ki je bi! dol^čen, da nastupi na .-• jkholmski konferenci kot ofici-jafni delegat ju??rslovanske socijalne demokracija. Dr Tuma ie opetovano konferiral z nemskimi, češkimi. polj-skimi in rus^nskir'l soc'ia'^imi demf>-krati. V ji:goslovanskih političnih krogih se stockholmskim konferen-cam kot mirovni akciji gotovo ne pripisuje prevelikega pomena. Na drngi strani pa ni prezreti, da so stockholmska posvetavanja zelo važna z intormativnega sta-lisča. Delegate avstrijskih slovanskih socijalno - demokratičnih strank za-dene v tem oziru velika odgovornost. Delegacija nemške avstrijske socnalne demokracije je pod vplivom dr. Rennerja zavzela v Stockholmu o n a r o d n e m vprašanju stališče. ki odgovarja morda nemško - naći j on a Inim težnjam. nikakor pa ne principu enakopravnosti. ne interesom slovanskih narodov v monarhiji. Dr. Renner in njegovi so sicer v Stockholmu pristali na princip narodne avtonomije, toda načelo, da naj vsak narod sam odloča o svoji usodi, so priznali Ic za Fince. Armence, zamorce. gled^ avstriiskih Slova-nov pa so mrenja, da si naj svoje svoneščinc, svojo avtonomijo sele pribore. Tako so ncmšKi sodrugi sicer zelo vner? za climiranje narod-i.ih boj^v v octa!i Evrcpi in 5s izven nje, v Avstriji ra ^iaj ti boji ostanejo. To se pravi, S'ovant v monarhiji naj se se v nadćilje mučijo in tratijo svo-j." najbr.lj^e sile v neprestani borbi z Ncmci in Madžari, katerim nemški socijalni demokrati, kadar je treba (glej "afero p(>s!(iViiLka v parlamentu) krepko pom?.gajo! To načelo nemske socijalne demokracije mora vzbuditi rajostrejsi odpor Ilovanskih socijalno - demokratični^ delegatov ludi tedaj, če se ti delef atr postavijo zgolj na socijalistično stališče. Narodne:-.tno vnrasanje v Avstriji se ne da resili na obsto.ieči pod-beri in teoref'čna!kencesija ncmšl-cih socijalistov, ie za nas brez vsake vrednosti, dakler je ne postavimbna nove temelje. Naloga slovanskiii sociialno-de-mokratičnffi dekgntov bi bila, podučiti scdruse drugih ciržav. da so vh gospodje Renner in tovariši napačno informirali in da njihovo, v nacijonal- ' nem vprašanju zavzeto stališče ni socijalistično. ni objektivno in pravično, temveč enostransko nemško. Češki listi, med njimi tuđi glavno socijalno - demokratično glasilo »Pravo Licu« so proti nemški sodjalno-dernokralični teoriji že oštro nasto-piii. V !>tein smislu bodo govorili v Stockhoiinu tuđi delegati češke socijalne demokracije. Dolžiio-t jugoslovanskega delegata bi bila, da ££ v Stockholmu postavi na stnlisče jugoslovanske deklaracije z dne 30, maja, ki izhaja iz spozn^nja. da je spas našega naroda, njegova brdečnest kot enakovred-nesa in važnecra faktorja kulture le v zedinjenju ?n v oni obšinii, vsakega tnjega \ pliva prosti avtonomiji, ki jo daje državna organizacja. Jugoslovanski klub je v svoji deklaraciji združil nsjvišje nacijanal-Tin interese z interesi države, uveljavi! je v njej najstroži demokratični princip — njegova izjava daje tuđi scciiaii^ticncmu delegatu trden temelj za presojanje narednostnega vprašanja v monarhiji, temelj, ki ga ne more poručiti nobena socijalistič-na teorija, najmanj pa Rennerjeva praksa. _________ 03S9 Olili ilfiiiill. Dimai 13. jimija. (Kor. urad.) U rudno se razghša: V2HODNO IN .aiGOVZHODNO BO.IIŠČE. N^!zprcnisr»fcro, ITALUANSKO BOJISCE. Kskc izii^ii iz zr.dnjih .sovraž-nrh poroci!, te zoset krvo z itali&n-ske strani takc nc^osto ctžnfovano rlaho vreme, da se tud« z»c?n*e dni pf ntosla itaM'ans^r. sV*z v s*'nkw mo-gočn? ^azvitL Tako je tnogel na-sprotr«k na visoki elanotl Sette com-n**F! f ?;!e Vo s? se znočilo, zopet pr^č^ti z n^p2^?» ki .iin i? nanteril np.lpref vtoH ekc^^i 2eM*a in po f/f?i-Fioči t!fd! TfTit' ^cite rornr> ;n o^j« WQjplm višiiiZTi*, Na?e alpske čete so \tvIg fovr^žrfka n^^aj. Im-i je z!a-Sti n? fevenian! !cr?!ii svojih na?a- vn^n tctJovE!"! hoh ?ef gcncralnega štaba. '#%ff%»|7«% ^H^A^I^«^ ttAVAf'3'jfft \m)m fteiiJ jl^UlOi1. Berrlin, IX janij:?. (Kor. urad.) Wolffnv T^rad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJTSCE. Armadna skupina presto-lonaslednika Ruprehta. V močnih ognjaiib valovih so se bovi?** srt'/'*ZTf<3 v VJK'f ~>n v^cta iv !r*7no cl Dotivcja. Zapadno od Warnf»tona je prfšel opoldne angle-tUl nap^d v nai? :-:n u ne 3 val nem og- dtrajoci napads!«! valov! so se ?, W- infanterijskam in artiljeriiskem chtčznbnem og!!»:. iive-er se ]e se na en?k vzčjr nenesrecii obrmv « Zapadno od ceste Arras-Lens ie ležal zjulrai silen učinkujoč ogenj na naših pozicijah. Močne angle^fee sile, ki so napadale na sevemem brezu potoka Souchez ter so vdrle v naše Jarke, smo z moćnici protisankom vrgli oaza}. V nato stedečib ljutih toiiji z ročnioii granatami so odre-zaie r?2Se čete šs osta-o tcčKo, kjer so \Al\ pssprotniki vdril. Armadna s k u p in a nemške-2a prestolonaslcdnika* V posp.meznik pdsakih fronte ob Az&v. v ChsniDa^J in ob Mosi vča-?ili i\\2hno strefianje. Armadna skupina vojvode A 1 b r e h i a. !\ices2r novega. Xa vzhodnem troušču in na m a V- e £ o n s R i fronti no-i>cn!i*i veliki!: toiriih činov. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorif. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 13. junija. (Kor. urad.) Veliki glavni stan, dne 13. junija zvečer: Sfront ni hilodo sedaj pnročano o notrenem vec-jem hojnein činu. Trdnjavo London so naši letalci ob-m e t a v a ! i z bombami. Mirnelsf im m Tlrolskem. Bitka na visoki planoti Sette Communi je včeraj pone-hala. Vojaško razmoirivanje pravi, da se je sovrsžnik mogel povzpeti samo še do đelnih napedov, ki so bili odbiti z veiikimi izgubami. Dovoz čet in materijala na soški fronti traja. Dovoz služi na eni strani v nadome-stiio tega, ksr se je porabilo, na drugi strani v ojačenje tamkajšnje pozicije, ki se je začela majaii vsled našega zmagovMtega šunka na Jamlje. Italijansko armadno vodstvo pričakuje če nadaljnje take udarce. Italijanski su-nek proti jugo-vzhodni Tirolski se kaže vedno bolj za diverzijo, katero je izzvale naše zvišano delovanje pri Gorici. Bitka na tirolski fronti. Pozorišče je na visoki planoti Sette Communi med rekama Astico (ki iz-vira na Folgarski visoki planoti in teče v južni smeri ob Arsieru) in Brento (Suganska dolina) v provinci Vi-cenza; prebivalstva je tam 26.000. Naše crte lani, ki so se bile že moč-no pribiižale gorenjeitalijanski nizini, so bile preložene v ugodnejše ob-rambne razmere. Od tega časa dalje imamo del planote Sette Communi v svojem obsežju. Dne 10. se je pričel po večdnevni artiljerijski pripravi napad 6. italijanske armade med Asiagom in Brento, torsj na dolžini 20 do 2d km. Žarišče boja je torej prostor pri Casari Zebio in pokrajina hriba Forno, kjer je bil posebno trdo-vraten boi. Ta »Casara« stoji na neki hrbtni kopi (1706 m) hriba Zebio, katerega 1778 m visoka kopa se dviga okoli 7 km severno Asiaga. Od hriba Zebio gre en greben proti se-veru, kjer se nahaja v dal javi še ne 6 km 1912 m visoki hrib Forno. Tu gori torej se vršijo novi boji. Po ofenzivi ob Soči. ki se je korenito ponesrečila, sledijo italijanski napadi na Tirolskem. Šesta italijanska armada utegne šteti 10 do 12 divizija artiljerija se utegne cjačiti mogoče tuđi s iraneoskimt in angleskimi ba-terijami, toda. kaj morejo pričako-vati na tirolskih tleh, so izvedeli v zadostni meri lansko leto in letos zopet takoj prve dneve svojega napada. Vzroki italijanskega poraza na Primorskem. Po~ sebni porečevalec »Pester Lloyda« piše med drugim: Ker že nekaj dni na soški fronti vlada mir, je smatrati veliko bojno fazo na Primorskem zr. zaključeno. Od 12. maja do 10. junija je hilo 28 bojnih dni, med temi osem velikih bojev. O Ijutosti boje van ja in o masah. ki jih je so-vražnik poslal v boj, si dobimo sliko, ako vDoštevamo, da je na južnem krilu Kraške visoke pJanote vsak rneter zemlje napadcl s povprečno 80 možmi globoke vrste in branil in postavil na vsakih esem ajietrov širine top, seveda primemo ali dalje ali bližje, kakor nese. Italijanska Jnfan-terija se je vrlo branila, artiljerija fn letalci so storili izborno đelo. Ob-ramba je bila po številti slabejša. Vendar so Italijani doživeli poraz, ker nišo dosegli mkakegra strateprič-neera ciljp. opravili so +?kt?cno tako-rekoč nič. iz^tib pa so imeli ogrom-nih, nad četrt milijona. med temi 30.000 vjetnikov ... Italiiani 50 bili z našim protinanadom prisiljeni, da so vse, kar so hoteli pripraviti za svojo bližnjo ofenzivo, sproti izgubili in ni se jim hotelo posrečiti, da bi nam iztrgal? sadove našega po-srečenega napada. Vsi njihovi nacrti so temeljito uničeni. ITALIJANSKO USAĐNO POROČILO. 13. junija. Na vsej fronti običajno artiljerijsko delovanje in nekaj bojev med izvidnimi patruljami. Bitka m zapadu. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 10. junija zvećer. V Belgiji je provzročilo naše živahno artiljerijsko delovanje v odseku Mieuport veliko škode. Ob Cheinin des Damc-su smo sovražne cddelke, ki so se mogli danes zjutraj po nenadnem napadu ustaliti v malem naprej mole-čem delu naše crte zapadno od Cer-nyja. takoj zopet vrgli nazaj; 15 vje-tih, med njimi en častnik, je ostalo v naših rokah. Z ostale fronte ničesar poročati. 11. junija p opol dne. Kratko, silno delovanje artiljerije na raznih točkah fronte, zlasti v okolici Craonna in Chevreuxa. Sovražni Izvidni oddelki so poskusili napasti naše crte pri spomeniku pri Hurte-bisu, severovzhodno od Prunaya, na obeh bregovih Mose, ob Mort Hommu in y gozdu Caurieres. Mi smo izvršili nenaden napad na levi breg Mosle v blizini '^elezniške pro-ge Thiaucourt. Naši oddelki so vdrli v sovražni zarek na več točkah, pri-zadejali sovražniku velike izgube, razdejali kritja ter vjeli kakih ^vaj-set mož. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 14. joniji 1917, 134. štev. 11. Ju ni ja popoldnc. Pre-cej veliko delovanje obeh artiljerij severno od Somme in v okolici Cer-nvja. Zapadno od te vaši je poskusil sovraŽnik še en nenadnl napad, kl smo ga zavrnili. Pri visini 304 in v Woevru spopadi patrulj. Na ostali *ronti je bila noč mirna, 11. jnnlja zvečer. Dva so-vražna nenadna napada na majhne postojanke pri Courcvju ništa imela nobenega uspeha. Od časa do časa artiljerijski ogenj na većjem delu fronte. 12. juni ja papoldne. Pre-cej silen artiljerijski boj v okolici visoke planote Kalifornije in jugo-vzhodno od Corbenvja. V Champag-ni je bilo obstreljevanje naših pozicij ob gori Blond in pri Cornilletu proti polnoČi precej živahno. Na raznih to-čkah fronte smo zavrnili z lahkoto sovražne tevidne oddelke ter vjeli ne kaj mož. ANGLEŠKO URADNO POROClLO. fO. ju ni ja zvečer. Sovraž-nik ni izvršil nobenega nadalnjega napada južno od Ypresa. Njegova artiljerija pa je še nadalje delovala v tej pokrajini. Danes smo izvršili uspešna podvzetja južno od reke Souchez. Sovražna artiljerija je bila delavna pri Fontaines Croisilles. 11. juni ja. Jugovzhodno od Messinesa smo nadalje napredovali. Rano zjutraj smo v blizini opekarne vzeli savražni sistem jarkm- na fronti nekako ene milje, čez dan smo pridobili v tej pokrajini nadalje tal, vplenili več poljskih topov in vjeli nekaj mož. 12. ju ni ja zvečer. Zadnjo noč smo izvršili uspešen sunek severno od Neuve Chapella. Sovražne čete na drugih točkah smo zavrnili. Več sovražnikov smo ubili. FkspiozJJa v francoskem municijskem skladišnu. Bern, 10. junija. (Kor. ur.) -^Nou-vclliste de Lvon« poroca. da je bilo predvčerajšnjim popoldne v artilje-rijskem parku v Nouche skladiŠče popolnoma uničeno. Štirje vojaki so ubiti. Veliko število delavcev. posebno Anamitov in Arabcev je težko ranjenih. Podrobnejše podatke je cenzura crtala. Anglesko zrakoplovstvo. Bern, 12. junija. (Kor. u rad.) Pri predavanju »Aeronautical socie-ty« v Londonu je izjavil kapitan Hucke, da velja dvosilni standard, ki ga zastopa Anglija za svoje brodov-ie, enako važen za zrakoplovstvo. Angfeški kralj maršalu TTaigu. Berolin, 12. junija. Lokalanzei-ger« poroča iz Amsterdama: Reuter prinaša iz Londona vest. da je kralj Juri poslal maršalu Haigu brzojavko. v kateri izreka svoje veselje, da je visina pri Messinesu. pozorišče toliko pomembnih bojev, iznova v an-gleških rokah. Kralj je zaprosil maršala Haiga, da naj sporoči generalu Plumerju in drugi armadi. da je An-glija ponosna na ta uspen. Angleži protf Angležem. London, 10. junija. (Kor urad.) »Moming Post^ svari nujno pred po-četjem stranke Ramsav Macdonalda, ki razpolaga z velikimi denarnimi sredstvi in podpirana od Nemčije z veli'cim uspehom deluje za republiko. Zadnji čas je za krepke odredbe. Razbita socijalistična zborovznja. London, 10. junija. (Kor. urad.) Reuter poroča iz Liverpoola, da je bilo tam socijalistično zborovanje, namišljeno kot manifestacija za rusko revolucijo, razbito po ljutih in burnih prizorih. Ententn in Austrija. Berna, 13. junija. (Kor. urad.) Na neko vprašanje v angleški poslanski zbornici je odgovoril lord Robert C e c i 1, da so afiiranei sklenili pomagati Cehom in Slovakom ter drugim narodom do svobode, da pa bližn;e okolščine se nišo sklenjene. Curih, 11. junija. »Neue Ziiricher Ztg.« poroca iz Milana: Prevridne izjave radikalnega angleškega časopis-ja o staliŠču entente napram liberalizirani in demokratizirani Avstiiii za sledujejo i talijanski listi ne brez skrbi. Zdi se. da prav malo soglašajo z dogmo razdelitve Avstrije ter kli-čejo Italijo na opozicijo. Italija, ki se energično brani uresničenja veliko-'srbskega maksimainega programa v Adriji, seveda ni zadovoljna s so-sectno avtonomno jugoslovansko dr-• žavo. ki bi pripadala avstrijski državni zvezi. I talijanske zahteve po Dalmaciji tmajo namreč več izgleda, da se uresnicijo v pogajaniih z novo ustvarjeno Srbijo, kakor v pogajanjih z mnogo mogočnejšo jugoslovansko državo, ki bi se opirala ob centralno-evropske države. Kal li koristi im\ i smari? Odstop grSkega krađa. »Diplomatičen uspeh" entente, tako bodo trdili ententni listi, da ae je posrečil z odstopom kralja Konstantna. V resnić pa se je zgodilo le nasilje. Najprej razorožiti grško vojsko, irstradati narod, ga razdvojiti, to je bilo pač delo ententne diplomacije. Dve leti so pa potrebovali, da so si upali storiti zadnji korak, odstraniti kralja, ki je bil znan kot prijatelj centralnih držav in zlasti NemČije. Sele ko j> bila Grška brez moči in razdvojena, so se upali vzeti ji kralja. Kralj se je umaknil, ker je spoznal, da bi bil vsak nadaljni odpor brez smisla. Ostal je zvest svojemu izreku, da rajši izgubi prestol, kakor da bi spravil Grško v nevarnost. Rojen kot na j stare jši sin kralja Jurja 21. julija 1868 v Atenah, se je iz-vežbal v vojaških stvareh v Nemčiji ter se je leta 1889. poročil s prusko princeso Solijo, sestro Viljema 11. Tako ga je vezala vsa mladost na Nemčijo in v svojem srcu je ostal vedno Ne-mec, četudi ga je usoda poklicala po umoru njegovega očeta 18. marca 1913 na prestol grškega naroda. Novi kralj Aleksander je njegov drugorojeni sin, rojen 20. julija 1893 na gradu Tatoi, stoji torej sedaj v svojem 24. letu. O princu Aleksandru se je že dolgo govorilo, da je določen od entente očetu za nasled-nika. Spominjamo se, da so dobile te vesti določnejšo obliko, ko je princ Aleksander med vojno — sedaj je tega ravno eno leto — obiskal vse evropske dvore. Da bi bil imel mladi princ svoje roke vmes pri odstavitvi očeta - kralja, ni verjetno, brezdvomno znamenje pa je, da ententa pričakuje od jega več uslužnosti, kakor od oceta, sicer bi se gotovo ne bila niti trenutek obotavliala, iti tuđi preko njega. Izprememba na gTškem prestolu je nedvomno tuđi znamenje izpremem-be dosedanje grške politike. Predzgodovina odstopa. Atene, 12. junija. (Koresp. urad.) „Agence Havas* poroča: V ponede-ljek je imel vrhovni komisar zavezni-kov Jonnart z ministrskim predsedni-kom Zaimisom razgovor, v katerem je v imenu vlasti-pokrovite-1 j I c zahteval odpoved kralja in nominiranje njegovega na-slednika, ki pa ne srne biti kraljev i č - prestolonaslednik. Zaimis je priznal nesebičnost vlasti, katerih edini cilj je, obnovitev edinosti Grške na podlagi ustave, odgovoril pa je Jonnartu, da je sele zvečer, potem ko se bo sestal kronski svet, obstoječ iz bivših ministrskih predsednikov, mo-goč sklep in odgovor kralja. Kljub hujskanju gotovih agitatorjev se red v atenskih ulicah ni kalil. Zaimis je zvečer izročil Jonnartu pismo s sprejetjem odpovedi, in bivši kralj je izrekel namen, iti na angleško ladjo ter se odpeljati preko Italije v Švico. Čete, ki so bile vrhovnemu ko-misarju vlasti na razpolago, so dobile ukaz, da se ne izkrcajo, predno ni znan kraljev odgovor. Italifani v Janini. Lupano, 12. junija. (Kor. urad.) Kakor poroča Agenzia Stefani, je šel poveljnik 9. grške divizije, general Mauro^eni, ko je bil obveščen. da se bliža italijanska stotnija, tej nasproti, ko je svojo četo, 100Q mož, postavil v bojno pozicijo. Poveljnik italijan-skih čet mu je dal rok par ur, da za-ukaže grškim oblastim oditi iz Janl-ne. General Maurogeni je vprašal v Atenah in dobil od vojnega ministra, ki je poprej konferiral s kraljem in ministrskim predsednikom, ukaz za izpraznitev mesta. Agencia Stefani izjavlja, da zasedenje Janine po za-sedenju otoka Santa Maura po Fran-cozih je bi^o neobhodno potrebno. Položaj na Ruskem. Napadi v zraku v Vzhodnem morju. Berolin, 12. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Nekatere naše hidroplanske flo-tilje so obložile 10. t. m. ruska opo-rišča Lebara in Arensburg s števil-nimi vžigalnimi in razstrelilnimi bombami. Del vojaških naprav je bil skoraj popolnoma uničen. Kijub izredno močnemu protiućinkovanju so se udeležena letaJa brez izi?ub in poškodb vmila. Ruski dezerterfi in uporniki. Stockholm, 12. junija. (Kor. ur.) »Oa^blad« poroća, da so v Nikola-jcvm prijeli 400 dezerterjev; 1200 de-zert^rjev so spravili v Odeso. Dan na dan prijemajo nove dezerterje. Isti list pravi, da so Ukrajinci izročili ultimatum, v katerem zahtevajo oro-žje in municijo ter groze s silo. Stockhoim, 12. junija. (Kor. ur.) Kakor poroča »Svenska Tagbladct« tsreko Haparande, je dobil ruski vojni minister porocilo, da je nekaj r- '!::v c.u-t redalo pok"r§rTno. >,&mipnt4 itta poikoT !• pgrl sm častnike. Provizorična vteda Je sklc- nila štiri polke začasno razorožiti. Pnufgaita K^reahkega. Bvdh 12. iunifa. »Vossischc Ztg.« poroča iz Haaga: Glasom poroci! iz Petrograda je imela propaganda Kerenjskega na fronti ta uspeh, da so se začeli ustanavljati takozvani »smrtni bataljoni«, ki jih bodo poslali v prvo Crto, ko bo dano znamenje za ofenzivo. Ruski socijalisti. Beroiin, 11. junija. »Vorwarts« poroca iz Stockholma: Zastopstva ukrajinskih, indijskih in georgijskih socijalistov so dospela sem. Dogodki na morju. Delo podmorskih čolnov. Berolin, \2. junija. (Kor. urad.) NVoliiov urad poroča: 1.) Pred zapadnim izhodom Angleškega Kanala in v Atlantskem oceanu so naši podmorski čolni zo-pet uničili med drugim oboroženi angleški parnik »Član Murrav« 6500 ton pšenice (3 častnike parnika smo vjeli) in neki velik angleški parnik neznanega imena. Nadalje je bilo izgubljenih vsled potopitve 9000 sodov olja za stroje, 10.000 vreč voska za Francosko in 1500 ton pšenice. 2.) Naši podmorski čolni v Sre-dozemskem morju so potopili zopet 7 angleških parnikov in 10 italijan-skih jadrnic s skupaj 33.370 tonami bruto. Po§kodovan nemški podmorski čoin. Cadix, 12. junija. (Kor. urad.) >^Agence Havas« poroča: Neka špan-ska torpedovka je našla danes zjut-raj v blizini Cadixa nemški podmorski čoln »U 52«, ki je imel stroje vsled topovskega strela poškodova-ne. Odpeljala je podmorski Čoln v pristanišče Cadix ter ne sme čoln stopiti v zveze z ladjami centralnih držav, ki so se bile tja zatekle. Ker bo poprava trajala delj, kakor dva dneva, bo podmorski čoln interniran. Nemški poveljnik je obiskal oblasti in te so mu vrnile obisk. Ameriške ladje za Sredozemsko morje. Berolin, 12. junija. »Tagliche Rundschau ■ poroča iz Haaga: Zatr-juje se, da bodo dospele ameriške vojne ladje pred Malto, da podpirajo deiovanje zavezniških brodovij pri zasledovanjn podmorskih čolnov. Wilson proti Kitajski. Zeneva, 11. junija. »Temps« poroča iz Washingtona, da namerava Wilson protestirati pri kitajski vladi, češ, da ta ra^širja vest, da Amerika subvencijonira sedanje revolucijo-^ narje. London, 12. junija. (Kor. urad.) Reuter izve, da so Zedinjene države poslale zaveznikom in Kitajski noto, v kateri obžalujejo notranjo razdvo-jitev Kitajske ter opozarjajo na potrebo narodne edinosti. Nata predla-ga, da se mora v gotovi obliki poslati Kitajski skupna izjava. Stališče ostalih zaveznikov še ni znano, ker odgovori še nišo bili odp3slani. Tokio, 12. junija. (Kor. urad.) Ameriška nota kitajski vladi je po-vzročila v časopisju in javnemu mne-nju gotovo razburjenje. Zmerni, dobro podučeni politiki so mnenja. da bo nota nasprotstvo med raznimi skupinami na Kitajskem še pooštrila, morda ćelo miroljubne elemente pod-žgala ter imela nasprotni učinek, kakor je bilo nameravano. Manj zmerni Japonci so nad noto ogorčeni, ker jo smatrajo za vmešavanje v kitajske notranjepolitične zadeve. Notranjepolitični položaj. Vlada in Poljak i. Oficijozno se poroča. da so pokajanja med vlado in Poljaki v do-brem tiru, a da so poljske zahteve tako velike in vsestranske, da so po-leg konferenc z ministrskim predsednikom potrebna še posebna po-svetovanja z resortnimi ministri. Oficijozno poročilo pravi, da bodo Poljaki delali »opozicijonalne geste«, dokler ne bo doseženo porazumlje-nje, a da pričakuje vlada, da bodo Poljaki že pri drugem čitanju bud-getnega provizorija zopet »spokor-jeni«. Oosooska zbornica. Vferaj je imel ministrski predsed-nik grof Clam-Martinic v ^osposki zbornici programatičen govor. V obče se je govor strinjal s tem, kar je bil ministrski predsednik povedal že v po-slanski zbornici, opustil je samo izva-janja o narodnostnem vprašanju. Ministrski predsednik se je skliceval na svoj govor, ki ga je irael pred leti v gosposki zbornici, da v Avstriji ni nmesten ne enostranski centralizem, ne enostranski avtonornizem, nego da je umesten le avtonom ćen centra)t-jcm. Avatnja bi izgubila zvezo a avoio jgodovinsko pod 1 ago. Če bi zavrgla pravice dežel in bi grešila proti svoji veliki evropski misiji, če bi hotela ovi-rati narodni in kulturni razvoj v njej združenih narodov. A treba je, da združi posamične dele v enotno celoto ter jo navda s krepko državno voljo. Država mora v toliko ugoditi potre-bam narodov, v kolikor to dopuščajo zanesljivo varstvo državnih interesov, narodi pa se moramo odpovedati ures-ničenju tistih želj, ki segajo čez to mejo. Vlada spoznava potrebo organi-začne izpopolnitve ustave in hoče v tem oziru v primeraem času sprožiti pnmerne predloge. Vodilna misel ji bo, utrditi uredbe in funkcije državne celote, s čimur dobi država tuđi moč hi svobodo, da bo narodnim željam in potrebam pravičnejša, kakor doslej. Gosposka zbornica je na predlog kneza Auersperga sklenila, otvoriti v eni prihodnjih sej razpravo o današnji programatični izjavi ministrskega pred-sednika. Radi delavskega gibanja v Pragi so vložili češki poslanci Stfibrny in tovariši interpelacijo, ki poudarja, da so se delavci sicer vrnili na delo, da pa obljube, ki so jim bile dane, nišo izpolnjene. Moke sploh nišo dobili in za razna neobhodna živila inorajo plač^vati naravnost horendne cene. Tako se je prodalo nekaj stotov ro-munske moke Še nedavno po K 3'20 za kilogram, mast morajo plačevati po 18 kron, medtem ko znasa maksimalna cena 9 K 60 vin. Povrh so oblasti, da preprečijo vsako nadaljno stavko, vzele vse de-lavce od 17. do 50. leta v velikih to-varnah pod vojaško prisego ter uvedle povsodi vojaško stražo. Dva delavska voditelja^ Mach in Hradec-ky, sta bila na podlagi te prisege kratkomalo vpoklicana v vojaško službo (k nekemu delavskemu oddel-ku). Delavcem je s to militarizacijo onemogočeno vsako zborovanje in postavljeni so pod vojaško judikatu-ro. Interpelacija zatrjuje, da so ti ukrepi pretizakoniti ter zahteva, da jih vlada takoj prekliče. Odškodnlnska tožba proti dr. Kramaru in dr. Rašinu. Finančna prokuratura v Prae:i je vložila proti dr. Kramaru in dr. Ra-šinu tožbo na plačilo 6,315,950 kron kot odškodnino za državi storjeno škodo. Prvi narok pri deželnem sodi šču v Pragi je določen na dan 27. junija. Tožba se naslanja na razsod-bo voiaškega sodišča, s katero sta bila dr. Kramar in dr. Rašina obso-jena zaradi veleizdaje. Dr. Kramaru je bila izročena tožba v kaznilnici v Mollersdorru, za dr. Rašina pa nje-govemu zastopniku. Dalmaciji posebno stališče? Pod naslovom „Dalmatien sonder-stellen" je izdal državni poslanec Av-gust Einspinner pri Xeykamu* v Gradcu brošuro (1 K 80 vin.), v kateri se deloma postavlja v nasprotstvo z znanimi zahtevami nemškega „Na-tionalverbanda*. Brošura, ki je pisana skozinskoz v strankarskem duhu, ima vendar to dobro stran, da opozarja rii aspiracije Ogrske na dalmatinsko obal, in je odkritosrčna dovolj, da kaže na škodljivost takozvanega „Osterpro-gramma* nemškega „Nationalverban-da", ki v svoji gospodstvaželjnosti nad drugimi avstriiskimi narodi trga in mrcvari temelje avstrijske države. Brošura naglaša tuđi važnost Dalmacije za Avstrijo ter skuša pomen te kraljevine dokazati z nekaterimi statističnimi podatki, poskus, ki se ji je v zelo skromni meri posrečil v toliko, kakor morda v kakem wWeg^reiserju*. To so dobre strani te brošure. Sedaj pa si jo oglejmo še z drugega vidika. Svojega izvora ne more zatajiti. Gre za gotove nemške aspiracije na naš jug, ki jih brošura sila neokretno, a zelo prozorno propagira. Gre za brezob-zimo vsiljevanje nemštva in za pribo-ritev/tal v naših pokrajinah. Z ozirom na pisateljevo stališče se ne smemo čuditi, da zahteva „v interesu alpskih pokrajin* ustanovitev kar štirih po-nemčevalnic v Trstu in sicer nemške plovstvene sole, nemške dvorazredne trgovske sole, nemške trgovske akademije in nemške trgovske sole. Skro-men ni gospod poslanec in bi te, kakor druge njegove zahteve zaradi njih gorostasne smešnosti zamolčali, da nimamo izkušenj, kako najdejo tuđi take nesmiselnosti v gotovih krogih odprta ušesa. Ćelo o „kflstenlandische Deutsche* govori brošura, kar mu pa odpuščamo, upoštevajoč, da mu daje licentia poetica napraviti iz muhe slona. Odklanjati pa moramo, da meče okrog sebe s panslavizmom, da sum-nići gotove sloje veleizdajstva in da navaja vse to kot dokaz za potrebo povećanja nemškega vpliva, češ, potem: mirna Avstrija. Hvaleč nepo-kvarjeno in pošteno dalmatinsko ljudstvo, blati njega voditelje in sumniči vsevprek, samo da bi na ta način do-kazal, da je edino zveličavna pot za ta narod germanizacija. Podučna je v tem pogledu njegova brošura, ker nam kaže, kako se nemska strankar-ska strast niti v sedanjih časih ne more gibati v dostojnih mcjtU. Dcftlna pofliožDO drostvo za bolne ta pliuGh la Uslem. V torek, dne 12. junija se je vršil v biblijotečni dvorani c. kr. deželne vlade pod predsedstvom deželno-vladnega svetnika gosp. pl. Lu-s c h a n a občni zbor »Deželnega pomožnega društva za bolne na plju-čih na Kranjskem«, ki pomeni velik napredek društva samega in velik napredek ćele dežele, osobito pa v zdravstvu pomemben korak naprej. O drustvenem poslovanju v pre-teklem letu lahko paročamo v kratkih potezah, tem večjega pomena pa je, kar je društvo prevzelo kot svojo nrJogo v bodočnosti. Društveno poslovamje. Iz obširnega poročila društve-nega generalnega tajnika gosp. dr. viteza Bleiweis - Trsteni-* š k e g a posnamemo le poglavitne točke. Utesnitev društvenega delova-nja, ki so jo provzročile vojne raz-inere, se je pojavljala tuđi še leta 1916. Ker so v vojnem območju vsi zdravniki čezmerno zaposleni, Še vedno ni bilo mogoče dobiti nasled-nika za v vojni umrlega društvenega zdravnika dr. A. Levičnika. Vsled tega je 1. 1907. ustanovljena oskr-b o v a 1 n i c a, ki posluje torej že 10 let, le izjemoma mogla sprejetl kak nov slučaj, pač pa so ostali v oskrbi dosedanji oskrbovanci, 12 rodbin s skupaj 46 rodbinskimi elani. Od iz-bruha vojne z Italijo sem n bilo mogoče več razpolagati z morskim hos-picom v Gradežu. Pa tuđi raznovrst-na klimatiška zdravilišča ob morju, v katerih so mnogi bolniki z izdatni-mi podporarni društva zopet naSli svoje zdrav je in svojo delazmožnost, so se morala zapreti prometu. Dežel-no pomožno društvo za bolne na pljučih je zaraditega tem večjo skrb obraćalo na svoje otroško za-v e t i § č e, za katero je na Zaloškt cesti št. 19 kupilo lastno hišico z dvo-riščem in vrtom. V zavetišču je bilo stalno nastanjenih 15 zdravih otrok iz hudo ogroženih tuberkuloznih rod-bin, da se tako rešijo grozeče Jirn okužbe. O Božicu se je vršila v za-vetišču lepa božična slavnost. Tud! zdravijenje v specijalnih zdrav iliščih je v vojski zelo otežkočeno, ker služijo vsa zdravilišča tuđi potrebam c. kr. armade. V preteklem letu je bilo mogoče oddati štiri bolnike z izdatnimi subvencija-mi k oskrbovalnim stroškom v zdra* vilišča. V 7 slu^iih je društvo dovo-lila znatne poclpore v svrho zdrav-ljenja na deželi, dvem rodbinam pa nakazalo primeme podpore v svrho izolacije ie primeme oskrbe tuberkuloznih bolnikov. V preteklem ictu se je moral dotedanp zaslužni predsednik c. kr. dvorni svetnik Rudolf grof Chorinsky odpovedati predsedni-štvu. ker je bil kot c. kr. sekcijski šef prestavljen na Dunaj. Društvo ga je v znak njegovih velikih zaslug so«* glasno izvolilo za častnega predsed* nika. To izvolitev je predsedstvo osrednjega društva soglasno potrdilo in je gospoda c. kr. sekcijskega šefa grofa Chorinskega obenem poklicalo v kuratorij »Avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih«. Po do^ ločilih dotičnih oporok je dobilo društvo v preteklem letu iz zapuščine gospe Amalije Schafferjeve ustanovo 1500 K, iz zapušcine trgovca gosp. Karla Weberja pa legat 200 K. Na subvencijah pa je došlo v preteklem letu 4500 K od c. kr. ministrstva za notranje zadeve in po 500 K od de-želnega odbora kranjskega, od ob-činskega sveta ljubljanskega in od Kranjske hranilnice. Vršila se je nato daljša debata a drustvenem zavetišču ter je bilo sklenjeno, odpraviti nekatere nedostatke in zlasti izvršiti potrebne adaptacije. V debato so posegli ma-lone vsi navzoči, med njimi deželne-ga glavarja soproga ga. dr. Š u -steršičeva, dvorni svetnik gosp. dr. Župane, dr. Majaron in po-ročevalec sam. Nato je podal ravnatelj gosp. M a h r blagajniško poročilo, ki izka-zuje 26.047 K 38 vin. dohodkov, med njimi 6117 K 14 vin. subvencij in 17.703 K 84 vin. dvigov ter preosta-nek 612 K 16 vin. Računski zaključki so bili odobreni. Društveno premo-zenje pa izkazuje pri pasivih 12.930 kron 13 vin. koncem upravnega leta čistega premoženja 57.771 K 37 vin. Generalni tajnik gosp. dr. vitez ' Bleiweis - Trsteniški je nato poročal o posebno važnih napravah, ki čaka-jo uresničenja s strani društva. No-tranjemu ministrstvu dodeljeni stalni svet »Avstrijskega združenja za boj proti tuberkulozi« je izdelal obsežen program, ki obsega 1. profilaktično delovanje z ustanovitvijo oskrboval-nic za bolne na pljučih, 2. oskrbova-nje v sanatorijih in 3. nreskrbovanje težkih in neozdravljivih slučajev tu-berki^oze. Z vsemi temi nalogarm se bo mcraJo pečati ttidi društvo i34. Stev. .SLOVENSKI NAROD', dne 14. junija 1917. Stran 3. Vesti iz prhnu im. Odlikovan je z zlatim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje Goričan Alojzij K o m a c, poročnik v rezervi 47. pešpolka. Za preskrbo beguncev. V dr-žavnem zboru sta podala poslanca tir. GregorčiČ in Fon predlog glede preskrbe vojnih beguncev. Pozdrave iz Karpatov pošiljajo: Fran Rustija, Fran Vidmar. Fran Fabjan. Fran Krševan, Karei Krše-van, Josip Sever, Ivan Boltar. Le-r.pold Krizman, Fran Vidmar. Fran Piahuta, Anton Batič, Metod Pe-Cenko. Za namestniškega svetnika v Primorju je imenovan ministerijalni tajnik v notranjem ministrstvu ba-ron Oskar Schwaeger von ftohenbruck. Hrvatska deca v Opatiji brez hrvatskih zastav. Ko je bil cesar na povratku iz Pulja v Opatiji, ga je tamkajšnja hrvatska šolska deca pri-ćakala za avstrijskimi in raznimi ćrugimi zastavami samo ne s hrvat-skiml. Po čega vi zaslugi? V Pulju je bil pokopan v soboto pomorski praporsčak Črih Zhu-her r> 1. O k r o g. Pozor pred ročnimi grana tami. Ptiljski trdnjavski komisir opozarja v posebnem oklicu, da na dveh kra-iih v območju 5. armade so se pripe-tili smrtni nesrečni slučaji, ker so se otroci igrali z najdenirni ročnimi gra-natarni. ki so v njihovih rokah eksplodirale. Opozarja se prebivalstvo znova na veliko nvarnost, ki preti s strani granat in drugih strelnih pred-metov in se pozivlja, naj pusti take predmete na miru. obvesti pa naj ta-koj bližnjo orožniško postajo ali vo-iaški oddelek. kje da se nahajajo naj-deni predmeti. Cement namesto moke. »Primorske Novine * porocajo: Znano je, da žene z otoka Krka nosijo vsak dan na Reko sir, jajca, olje in drugo v zameno. Policija oštro pazi na nje in so pogostoma izpostavijene raznim neprilikam, špekulantje pa jih z druge strani grdo nasamarijo. Neki dan smo videli v neki hiši hleb sira, ki ga je Bodul ka prinesla za samih 5 kg moke, tako da se je gospoda po r njenem odhodu smejala radi obilnega lova. Neki človek je pozval naivno in lačno Bodulko v hišo, da jej proda moke. Pal ji je vrećico od 8 kg za 40 K z opombo, da naj vreče nikar ne odpira, dokler ne prije na parobrod, kajti sicer bi jo mogli... Odšia je veselo, ko je pa odprla vrećico, je imela kaj gledati — notri je bil cement. Na njeno zapomaganje je nrihitel stražnik, stisnil zobe in re-kel: Sedai si morete graditi hišo s cementom. Na te bi morala policija paziti, ne pa da preganja naše bedno ljudstvo, ki prihaja z otoka. Dve dopisnici iz Italije. Pri Po-sredovalnici za goriške begunce se nahajata dve drnisnici itaJijanske interniranke na sledeči naslov: Ivan L a s i č. mesar iz Vrtojhe nri Gorici, sedaj pri Rdečem krizu v Ljubljani. Svojto sopro^o Marijo Lutman, rnjerto Nanut iz Šempctra pri Goricu Hće Fran Lutman, ki se nahaja v ru-ckem vjetništvu. Njegov naslov je: Fran Lutman. Prijanski zavod štev. '*". ETcaterinasIav. Kdo kaj ve? Veronika Pelizon, roj. Jevšček. išče svoji sestri Kri-st;no. staro 20 let, in Marijo« rojeni v Brdu pri Gorici. Nahajali sta se do vojne z Italijo v Gorici, ulica Rizoni šr. 12. Od takrat ne ve" za nju. — Veronika Pelizon, roj. Jevšek. begunka, Silerieva cesta 3. Celje, Štajersko. Svojo ženo išče Fran Cenčič, fib. Že- na je stanovala v »Erbiščah^ št. 34 v cbčinl Breginj pri Kobaridu. Žena je ostala doma. ka so prišli Italijani. ki so ?o najbrže odstranili iz občine. Bče se Madonitti Anton, star 15 let. iz Gagliane (Videm). Njegov zadnji^ naslov se je glasil: Fara pri Gradiški. Ob izbruhu vojne je prišel v Gorico. Tukaj je bil ranjen, nakar so ea pripeljali v bolnišnico v Ljubliano. Od tedaj ni o njem nobenega siedu. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj nagnan i Posredovalnici v Ljubljani, Dunavska cesta št. 38/1. Kdor kaj ve, kje se nahaja Lu-dovik B a v d a ž, rojen teta 1890. v Počinju št. 83 pri Kanalu, ki je služi! pri pešpolku št. 97. 3. poljska stot-nija. 3. bat, in je baje prišel v av-sriistu 1914 v rusko vjetniŠtvo, pa -oslej še ni bilo nobenega glasu o -;em, naj izvoli sporcčiti to na naslov: Jožef Kohar, Trst ulica Bel-Po?£?o 5. Škarabot Karta, begrunka, sta-nujoča sedaj v Cegelnici na DolenJ-^ern, išče Viktorijo Pavlin iz Oze-!'ana, v važni zadevi. — Posredoval-nica za goriške begunce v Ljubljani, "unafcka cesta 38/1. Išče se navadaa kuharica k do-^i 5?osposki družini v Ljubljani. Na--ančnejsa pojasnila daje Posredoval-^-a za goriške begunce v Ljubljani, ^najska cesta 38/L ' Dnevne vesti. — Obijubijenega govora načelnika Jugoslovanskega kluba dr. Ko-roica žal ne moremo priobčiti. — Pade! Je v zračnem boju pri Brindisiiu pomorski oficir in letaJec gosp. Alojzij P o 1 j a n e c, sin vpo-kojenega ravnatelja dežeine prisilne delavnice, sedaj majorja g. Poljanca v Ljubljani. Cislani rodbini naše so-žalje! — Ocliikovanje. Porocnik Srećko K a v č i č, učitelj v Rakitnu je padel na Fajtjem hribu, zadet od sovražne granate dne 18. januarja t. 1. in je bil po smrti odlikovan z vejaškim zaslužnim križcem III. razreda z vojno dekoracijo in meci. To je bilo njegovo tretje odlikovanje. Bil je že prej odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda in bronasto svetinjo, katere si je pridobil v bojih v Kar-patih, v Bukovini in pri Gorici. Bil je značaj3n in obče priljubljen med svo-jimi tovariši. Težko prizadeii rodbini, nadučitelju Kavčiču v D. M. v Polju in mladi soprogi naše najiskre-nejše sožalje ob bridki izgubi. — Živnostenska banka, podružnica v Trstu, je podpisala za svoj la-sten račun 1,OOO.OQD kron za VI. av-strijsko vojno posojilo, razven tega je podpisala centrala tega zavoda zase in svoje podružnice 15,000.000 kron za VI. avstrijsko vojno posojilo. — Gospod Matija Dolničar, re-stavrater na kolodvoru v Št Petru na Krasu je podpisal pri zbiralnici za podpisovanje vojnega posojila c. in kr. vojaškega poveljništva v Gradcu 5000 kron VI. avstrijskega vojnega posojila. — Dan žepnih robeev. V soboto, 16. in v nedeljo, 17. t. m„ se vrši pod nazivom »Dan žepnih robeev« nabi-ranje po hišah v vojne pomožne na-mene in sicer bodo dijaki tukajšnjih srednjih sol nabirali odpadke platnenih in bombažnih tkanin, robeev, pe-rila, oblek i. dr. Vse se porabi za perilo invalidom in vojaškim otro-kom ali pa za stkanje novih tkanin. V vsaki družini se gotovo izlahka po-greši par robeev ali vsaj nekaj že ne-rabnega perila. Kdor pa ne bi mogel dati v tvarini, naj bi prispeval z rna-lim zneskom v gotovini. Ljubljansko občinstvo, ki se je doslej vedno izka-zalo radodarno v patrijotične narr.e-ne. se gotovo odzr>ve tuđi to pot, ko gre po vsej državi velika akcija za perilo junakom invalidom in otro-kom - sirotam padlih vojakov. — Svarilo. V poslednjem času se venomer dogajajo nesreće, nastale na ta način, da se kdo igra z voja-Škim nabojem ali z razstrelilno pripravo. Tuđi naš list je zabeležil že celo vrsto takih nesreč, med drugimi tuđi eno s smrtnim izidom, ter do-stavljal resne opomine, naj se nikdo ne dotika stvari, ki so namenjene vo-jaštvu in ki se v njih skriva smrt ali pa vsaj težka telesna poškodba. Toda zdi se, da je mladež in odrastle pre-motil zli duh neukrotljive tvegavosti, tako da nič ne marajo za dobro mišljena in utemeljena svarila, ampak se igrajo z naboji i. si., kakor da se ni Še nikoli zgodila nobena nesreća, samo da zadoste svoji, rekli bi, epiderniški nastopivši strasti. Da se vendarle pre-prečijo ponesrečenja po lastni krivdi, je vojaštvo naprosilo šolsko oblast, naj odredi, da se bo mladina po šolah o opasnosti igranja z naboji, zažigal-nimi in razstrelilnimi pripravami ter z izstrelki primerno poučila, z vso res-nobo in odiočnostjo posvarila, naj nikar od nikogar in pod nobenim po-gojem ne sprejme ne v dar, ne v zameno tn ne v nakup nobene stvari, ki služi vojaštvu v boju s sovražniki, ter da se ji bo zaukazalo, da mora, karkoli bi vojaškega našla, pustiti ne-dotaknjeno in da jo veže dolžnost, da o svoji najdbi nemudoma obvesti naj-bližnjo vojaško ali civilno stražo odnosno najbližji vojaški ali poiitiški urad, Kakor mladina v soli, tako naj bodo tem potom vsi odrastli, zlasti pa starši, v gorenjem smislu kar najod-ločneje posvarjeni. Kdor bi kaj vojaškega našel, naj pusti najdenino ne-dotaknjeno, kjer je, in naj o najdbi obvesti poklicane vojaške ali civilne organe; od nikogar pa naj bo ta ali oni, naj nihče ne sprejme ničesar, kar tvori sestavni del vojnega oboroženja; starši pa naj svoji deci dosti odločno zabičijo, da se bo ravnala po zgoraj ocrtanih n a vodi li h. — Generalno varstvo. Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnern okraju Ljubljana je, kakor smo svoje časno poročali, v zborovi seji dne 24. januarja t. 1. sklenilo ustanovitev generalnoga vars \a, katero bode jemalo pod svoje okrilje nezakonsko, nehnovito, kakor tuđi v svoji izgoji osroženc ali zanemarjeno deco, v kolikor ji ne bode na razpolago sposobnih posebnih varuhov, in sicer ne le deco ome-njenih vrst iz mesta Ljubljane, ampak tuđi iz njene okolice, to je iz Z&. Siske, Most, Sela, Vodmata, Vica In Gline. — Izvršitev tega sklepa se je naročila društvenemu odboru, kateri je na podlagi sklepa storjenega v seji dne 2. maja t. 1. tukajšnjemu c. kr. okrajnemu sodišcu naznanil, da pre-vzame mesto generalnega varuha društveni načelnik, Albert pl. Le-v i č n i k, c. kr. dež. sod. predsednik. — Imenovani je kot tak 9. junija t L na okrajnem sodišču storil obljubo in s tem dnem začel svoje poslovanje. — C. kr. posredovalnica za delo vojnim Invalidom, deželni urad Ljubljana, Oddati je službo kontorlsta v železni trgovini, 1 korespondenta ali knjigovodje ter tratiko v Spodnji Besnici, okraj Kranj. Poleg tega se išče: 1 hlapec, 1 postiljon, 1 težak, 1 izvošček, več strugarjev in ključav-ničarjev in 1 strojnik. Pojasnila daje c. kr. posredovalnica, ki se nahaja v ravnateljski pisarni c. kr. drž. obrtne sole. X. Gorupova ulica 10 /I. nadstr. vrata 33. Lradne ure od 9.—11. ure in cd 3.—5. ure. — Ljubljanski športoi klub ima svoj redni lemi občni zbor z običajnim dnevnim redom, dne 21, t. m. ob pol 9. uri zvečer v salonu restavraci-je pri Mraku na Rimski cesti. P. t. elani se vabijo k številnt udeležbi. — Umrla ie dne 12. t. m. obće znana tukajšnja trgovka in soproga knjigovodje Mestne hranilnice gosp. Franja Pretnar. Do revežev je imela vedno odprto srce in roko. Rada je podpirala tuđi vsako dobro narodno in občekoristno stvar. Naše srčno sožalje! — Umrla je včeraj na Malih Vižmarjin pri Št. Vidu gospa Ana M a t h i a n rojena Lenarčič, soproga cesarskega svetnika in dvornega za-ložnika g. Ivana Mathiana v Ljubljani. Bodi blagi gospe obranjen prija-zen spomin! V Lazah pri Dolskem je umri gospod Anton Š k o f i c . železniški čuvaj v pokoju v starosti 67 let. Naj v mini počiva! V Bon. Bistrici je umrla gospa Amalija Kos rojena Župane. V Gradcu je kakih 1200 usluž-bencev južne železni ze priredilo pred obratnim poslopjem demonstracijo. 2eleznlčarji dolže postajnega načelnika Beidla in njegovega na-rnestnika. da se ništa nič zmenila za žtlie usiužbencev po uredbi plačilnih razmer in preskrbi živil, nego da tuđi tako grdo postopata z usiužbenci, da teh razmer ne morejo več prenašati. O teli pritožhah so se začela pogaja-njći. ki so trajala ves dan in se še nada Iju je to. Prvi uspeh teh pogajanj je ta, da sta bila rečena uradnika izlo-čena iz svoje dosedanje službe in da se začne preiskava o njih posto-panju. Iz^ubil se je na poti. od Križev-niške ulice do Pogačarjevega trga zlat. podolgast obesek uhana. Pošten najditelj naj ga prinese v trgovino pri »Solncu« na Posračarjevem trgu. V Zvezdi se je našlo včeraj nekaj denaria. Dobi se nazaj pri delav-cu v Zvezdnem drevoredu. Žreban'e osme razredne lote-rije. Prvi razred, prvi dan: 60.000 K št. 18.785, 10.000 K št. 76.122, 500(7 št. 75.158, po 2000 K št. 15.381, 39.646, 85.151, po 1000 K št. 4231, 14.693, 18.985,20.121,39.016, 48.024, 50.910, 105.139, 105.185, 106.472, po 600 K št. 9301, 20.344, 36.152, 40.611, 48.544, 49.662. 75 527, 80.655, 87.421, 92.791, 97.226, 104.521. Več žrebanj po 400, 200 in 80 K. Aprovizacija. -r Iz seie mestnega aprovizač-nega oćseka, dne 12. junija 1917. Gospod podžupan dr. Triller poroča, da je pretekii teden pri ministrstvu na Dunaju intervenira! glede prenio-r a. Premc^a se bo moglo zelo malo dobiti, kom?J za kuhv->. Za plinarno je sicer za goto vi jen ih 20 vagonov ostravskega premoga. vendar ni iTpanja, da bi se dobilo pozneje še kaj. Ker tuđi ni upanja, da bi si moglo mesto v zadostni množini preskr-beti s premojsrom za kuho. bo pred-vsem misliti na nakup drva. Toza-devno se je že vršila pri deželni vladi posebna enketa in se predsed-stvo mestne ai^rovizacije kar najbolj trud?, da preskrbi Ljubljani za zimo vsaj najbolj neobhodno potrebno ku-rivo. — Prihodnji teden razdeljuje mestna aprovizacija na močne karte po Vs kg pšenične in V2 kg ječmenove moke. Naslednji krušni teden se bo zopet honoriralo celo krušno karto. — Mestna aprovizacija bo skušala na podlagi raznih ponudb nakupiti na Ogrskem večjo množino zgodnjega krompir-j a. Scveda je zaključitev kupčije od-visna. če dobi aprovizacija tuđi za to potrebna transportna do vol jen ja. — Na Ijubljanskem trgu se zadnje čaše vrši neznosno prekupovanje z e 1 e -njave, predvsem po izven ljubljanskih kupcih. Ljubljančanje si sploh ne morejo nakupiti zelenjave, če jo pa že dobe, morajo plačevati cene. ki segajo preko vrednosti blaga. Apro-vizačno predsedstvo bo na pristojnih preči in onemogoči to neznosno prekupovanje in navijanje cen zelenjavL — Deželna vlada je ponudila mestni aprovizaciji do 100 albanskih k o z. Odsek je za nakup koz, vendar samo v tem slučaju, če se dobavijo molzne koze. — Ponovno se je že dogodilo, da so razni udeleženci vojne prehrane prodajaliživila, ki so jih dobili od mestne aprovizacije po zelo nizkih cenah, raznim drugim strankam za visoke cene. Tako ravnanje ni le strogo prepovedano, ampak tuđi brezvestno. Kogar bi se še zalotiio, da je kupčeva! z živili, ki jih je đobil od mestne aprovizacije, izgubi tak oj pravico do na-kupa živil po znižani ceni in se mu nove izkaznice tuđi nikdar več po-delilo ne bo. — Odda.'a klobas na rumene izkaznice A in B. V petek, dne 15. iuni-ja dopoldne bo mestna aprovizacija ljubljanska oddajala v cerkvi sv. Jo-žefa klobase na rumene izkaznice s črko A in B. Določa se nasiediiji red: Rumene izkaznice s črko A pridejo na vrsto od 8. do pol 9. ure. Rumene izkaznice s črko B dobe klobase od pol 9. do 9. ure štev. 1 do 300, od 9. do pol 10. ure štev. 301 do 500, od pol 10. do 10. ure štev. 501 do 700. od 10. do pol 11. ure štev 701 do 900, in od pol 11. do 11. ure štev. 901 do konca. Vsaka stranka naj pripravi drobiž. -{- Oddaja sira za Moste po zrvžani ceni. V petek, dne 15. junija popoldne bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani, na Elizabetni cesti, sir za občino Moste na male bele izkaznice, po 2 K kilogram. Določa se naslednji red: Od 2. do pol 3. št. 1—200, od pol 3. do 3. št. 201—400, od 3. do pol 4. št. 401 do konca. Stranke do 3 oseb dobe pol kilograma, s 4 in 5 oseba-mi 1 kg, s 6 in 7 osebami 1 in pol kilograma, z več kot 7 osebami 2 kg. Stranke naj pripravijo drobiž. -f- Oddaja sira za Vič po zn;-žani ceni. V petek, dne 15. junija, popoludne, bo oddajala mestna aprovizacija v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani na Elizabetni cesti, sir za občine Vič na male bele izkaznice po 2 kroni kilogram. Določa se naslednji red: od lh4. do 4. ure št. 1—200, od 4. do VsS. ure št. 201—400, od ' 25. do 5. ure 401 do konca. Stranke do 3 oseb dobe V2 kg, s 4 in 5 osebami 1 kg, s 6 in 7 osebami 1 !/2 kg, z več kot 7 osebami 2 kg. Stranke naj pripravijo drobiž. -- Pozor! Občinstvo se opozarja, da obstoia na magistratu posebna pritoževalnica v aprovizačnih zade-vah, ki posluje vsak dan od 3.—5. ure popoldne v popisovalnem uradu. Stranke naj torej ob drugih urah ne hodijo na magistrat. -4- Kai bode s kurivom ? — Piše se nam iz občinstva: K pro-dajalcem kuriva prihaja dan na dan nebroj strank, ki rabijo premog in drva, a odhajajo le praznih rok. Ali bi se ne dalo nakupiti grozde za po-sekanje in naprositi vojaško oblast n. pr. za ujetnike? Drva bi se potem počasi že spravile na kak način v mesto. Merodajni faktorji naj Še pra-vočasno potrebno ukrenejo, kajti drvarnice so prazne in če bode to tuđi na zimo, zna nastati katastrofa z ne-doglednimi posledicami. — Zamenjava semenske ajde za koruzo. Pokazala se je velika potreba po semenski ajdi, katero bi ne-kateri radi sejali takoj, ker jim je uni-čila toča prvi pridelek, drugi pa na strnišče prve žetve. Mnogi posestniki j imajo še ajdo, ki jim je bilapuščena, da jo lahko porabijo za prehrano. V tem času bi bilo škoda oddati to ajdo v mlin. Ker po nekod koruzo višje cenijo od ajde, je Zavod za promet z žitom pripravljen, da zamenja potom svojih komisijonarjev ajdo za isto težo koruze (obrookane). Zavod za promet z žitom prosi zato posestnike, ki bi bili pripravljeni zamenjati za seme sposobno ajdo za koruzo, da to nemudoma naznanijo ljubljanski podružnici Zavoda za promet z žitom, ter navedejo množino ajde v kilogramih in svoj natančni naslov. — Zavod bo nato poslal potrebno koruzo svojim komisijonarjem, ki jo bodo izročili kmetovalcem proti oddaji semenske ajde. gazne stvari. * Potres v San Salvaduijii. Po slaništvo sansa!vac!or:-K^ v Pari2'i razglaša, da je potres ubil 40 ljudi, 100 ljudi pa ranil. Škode je več mili-jonov. * Nasla smrt. Nemškoradikalne-ga državnega poslanca dr. Franca Tobischa je včeraj na Dunaju, ko je šel v državni zbor, zadela kap. Oble-žal je mrtev na licu mesta. Tobisch je bil od leta 1911. zastopnik okraja Fridlana na Ćeškem. * Aretacija y Sarajevu. Vodja bosanskih Srbov Giigorije Jeftano-vić in bivši rodpredsednik bosanske-ga sabora Vojislav Šola iz Mostarja sta bila aretirana dne 5. t. m. Poro-Čajo, da sta bila v zvezi z budimpeštanskim odvetnikom dr. Gavrilo v času bcjev za cerkveno avtonomijo bosanskih Srbov. Tuđi dr. Gavril je aretiran. * Pod kupovanje. Spomladi 1915. so bili v Budimpešti aretirani umirovljeni poikovnik Emil Resniczek, njegova žena in njegova hči, ki je poročena s štabnim zdravnikam dr. Suro. Obdolženi so bili. da so od raznih črnovojnikov jeinali denar in ]im za to preskrbeli prijetnejše službe. Nekateri črnovojniki so plaćali do 3000 kron. Poikovnik Resniczek in štabni zdravnik dr. Sura sta bili izrečena vojaškemu sodišču, sodišče v Bečkereku pa je obsodilo gospo Resniczek zaradi hudodelstva podkupo-vanja na tri leta ječe in 900 K globe, njeno hčer pa na eno leto ječe in 150 kron globe. * Oče in hči. Meseca septembra je izginila z Dunaja hči carigrajskega, milijonarja Šamija Kejnala. Vsa oče-tova prizadevanja, dobiti hčer, so ostala brez uspeha. Sele pred kratkim je turski generalni konzul v Budimpešti do? gnal, da se nahaja milijonarjeva hči v samostanu reda Notre Dame de Sion v Budimpešti in da je prestopila h katoliški veri. Oče je dosegel, da je smel s hčerjo govoriti, a hčer je hladno odklonila vse prošnje, naj se vrne na očetov dom. Sami Kejnal se je za po* moč obrnil do pristojnega sodišča, na} varuje njegove očetovske pravice, češ, da hčer še ni 20 let stara in da je po turski postavi še podložna očetovski oblasti. Tuđi pri obravnavi je hči izjavila, da se ne mara vrniti na očetov dom. Ko je bila obravnava končana — razsodba bo izrečena pozneje — je oče Sami Kejnal napravil prav kratek proces: Po^rabil je svojo hčer, jo nesel v svoj voz in se ž njo odpeljal. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. junija: Franc Beneš, pešec, r rezervni vojaški bolnici na obrtni soli. Dne 8. junija: Fran Tekol, črnovojnISki pešec, Josip Mainer, narednik, Klement Pelz, ) pešec, vsi trije v rezervni vojaški bolnici v i Marijanišču — Teodor Jurka, oešec, Vencelj Posekany, črnovojniški pešec, Rober Klamet, ' pešec, vsi trije v rezervni vojaški bolnid na obrtni soli. Dne 9. junija: Henrik Lakner, pešec, Lehesa, pešec, oba v rzervni vojaški bolnici v Marija-ntSČu. — Nikolaj Novak, pešec, Fran Zlatnik, saper, Giuseppe Tassinari, laški pešec, vojni vjetnik, Partenij Skrepiczuk, četovodja, Jakob Trucza, pešec, vseh pet v rezervni vojaŠki bolnici na obrtni soli. IzdajateH in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasrnina ?n tiek »Narodne tiskame«. Kašelj nastane vsled prehlajenja sluznic v zrelu. Mrzle sluznice so za v zraku se nahajajoče bolezenske kali posebno dostopne in tako se poraja kašelj ali še hujše obolenje. Če se pa potrudimo hitro ogreti prehlajeno grlo, hitro to zlo odpravimo. Najboljše sredstvo zoper to je Fellerjev antiseptični rastlinski esenčni fluid z zn. Elsafluid; če izplakujemo ž njim grlo in zrelo, poživimo obtok krvi v sluznicah, kar dovede potrebno toploto. Vsled anti-septičhega učinka njegovega uničimo tuđi bolezenske kali. Pri bolečinah vratu je dobro masirati ga na zunaj z Elsafluidom. 12 steklenic tega domaćega zdravila posije za 7 K 32 v franko lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvaško. Tuđi Fellerjeve milo od-vajalne krogljice z zn. Elsakrogljice za 5 K 57 v franko. 6 škatljic obenem lahko naročite Učinkujejo hitro in za-nesljivo. Mnogo odjemaJcev si je pridobil tekom časa Fellerjev turistovski obliž zoper kurja očeša v kartonih po Stran 4. •SLOVENSKI NARCHT, one 14, junija 1917, 134. Stcv. Tufnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijateljem in znan- I cem preialostno vest, da je na§ Iskreno ljubljeni oče odnosno stari oče I i in brat, pospod I Anton Škoffic tuvaj južne železnice v pokoju včeraj dne 13. t m. ob 9. uri dopoldne, po daljSem bolehanju, previđen I s tola2ili sv. vere, v starosti 67 let mirno preminul. I Pogreb dragega pokojnika se vrSi v petek dne 15 juniju t I. I dopoldne ob 8. uri iz Lazov k sv. Agati \ Posmrtnice se bodo brale pri sv. Heleni v Dolskem. I Bodi mu blag spomin! I LAŽE pri DOLU, 14. junija 1917. I 2alu;o6i ostali. Potrti globoke žalosti, naznanjamo vsem prijateljem in znancem * pretužno vest, da je srčnoljubljena soproga, dobra mati, oziroma sestra fcr tašča, j:ospa W - I'; v torek 12. t m. ob I ur> zjutrai, po ~e!o mučni bo]ezn;, previđena s -■ sv. zakramciti za umirajoče mirno v Gospodu zaspala. _. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 13. t. m. ob 9. uri predpol- (* dne na pokopaiišče sv. Nikolaja. ■ BOH. BISTRICA, dne 12. juniia 1917. jp Valentin Sos, sonojr - Sris'ina Kos, nariba erofcoiek roj Kos, 'g r-.ere. — Alo^ija, *£aričlia in liaroi, sjstr«: in brat. — i&arol Pstross, % c. kr. gozdar, zet. 1913 P ____________________________________ k* \ Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom bridke I izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega srčno Ijubljenega ! nepozabnega soproga in očeta, gespoda c. kr. nofarja, ( izrekamo tem potom vsem svojo globoko čutečo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo preć. gospodom duhovnikom, ! g. predsedniku c. kr. notarske zbornice, gospodom stanovskim ! kolegom ;n prijateljem pokojnika, zastopnikorn uradov in ob- ) čin, učiteljstvu ter šolski mladini, oiepševalnemu društvu, c. kr. 5 orožništ\ru, prost, požarni brambi Pliberk, kakor darovateljem ? prekrasnih vencev ter sploh vsem, ki so spremili dragega po- i kojnika na njegovi zadnji poti v Pliberku in na Vranskem. * PLIBERK - VRANSKO, meseca junija 1917. 1927 Globoko ialujoči ostali. Bret dragega ©bre*t!U. Mastni pojreba: zaved v Lfnbljaal Naša plemenita, srenodobra, vročeljubljena soproga. mati in tagča, gospa Ana matbian m. tat Je vČeraj ob V29. uri zvečer po doJgem, mukepolnem trpljenju, previđena s tola-Žili sv. vere mirno preminula. Pogreb nepozabne pokojnice ae vrši dne 15 junija 1917 ob f> uri po-poludne iz hiše Žalosti Male Vižmarje St. 60 na pokapali šČe v St Vidu pri Ljubljani. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v veČ cerkvah I LJUBLJANA MALE VIZMABJE, dne U. junija 1917. Ces. svetnik, arhitekt Ifll MatMu, c. i. kr. đvornt zaloinik, sopro^ — Teeđsr Tiatiliai!, stud. techn., c. kr. kad. asp., v ruskem vjetništva, sin. — Aaita Sorap pi. SlaviafSiU 10. Malfcl«, hči. — liguU vitez ttrap pi- Slaviolski, zet. ___________________________________________________________________ VisokoSolec in c. in kr. rezervni poročnfk Vinko Tavčar je v noči 3. junija postal krvava 2rtev sošk fronte. Signum laudis z mečf, Karlov križ in bronasta hrabrostna svetinja dokazujejo, da je Vinko kot vojak izpolnil svojo dolžnost ! Na vojaško poko-palisče v Berjah, kjer so mu izkopali prezgoden grob, ne segajo vzdihi potrte matere in ne rose na suho gomilo solze njegove zaročenke - a saj je, Vinko, Tvoj grob bližje : v najinih srcih... TRŽIĆ-KRANJ, 12. junija 1917. Jerica Tavčar, Marica Jerele, mati. zaročenka. - Mala — ^\^iim — Ponadbe noti f, V i i A / iJ-4* na upravnišnn »Slov. Nareda«. 1924 i ===== Kupim = Opravo. — i^^nudb^ na počini pred*! &tetr. Tii. t|?3vna pošta, Star, a ć?bro clvrar/cn UllUiiili *^Lr '■ il z cavšilba ccns, ss lupi- *923 j Naslov : Viđa M^faelski, St. Vid i" *^ n R ^^ t&it t*«l-' ^^ --iir I * ! že rabljene za rsehino sad:a cd 25 do : 200 ki! in 1^50 i pletene ?.n r> d-» 10 K-'i. ku*li ! vssko množSno 1 Ivan biiGilst. Imeffno «i lii. I pisskarski m Hkarski mojster Liu&il^rsa, Rimska e. 15. se priporoča cenjenemu občiostvu ?a vsa "v to etroko spndajoča de!a. 1114 i ! se proda, proti gotovemu plačiln, | \\r- sp poizve pri L. Pevaleku v Ljubljani._________________1921 WST Spreime se za tako] ~9f H Otfckom, prednost z pemškim znanjem. Naslov pove upravn. »Slov Naroda«. 1928 gZ ^ ft iO /t% fl 1 |l M A HO^ijOOiCna t ki ]e vajeca cjtrok: in pomaga v gos- poiinjstvu. se tako] spreime. Pcnudbe s sbko in spričevali oa na u^r?.m;^tvo »S'ovenskega Naroda< pod „K. 99,19^9". 1929 ki ima Ijubezen do otrok in je vsaj deloma va'e^a kuhinjskih opravi!, 80 proli prlmerni plači tako} spreime Kj^puve upravništvo »Slov. Naroda«. popolnoma samostojno v trgovini z mekanim blagom sprefme tTFđka ^lorbert Zanier & sin, Ši, Peter v SaviDlsk! dolini. 500 ion! !'Vam ptečam, ako moj unl- ___________ ' čevalec korentn Rla balsam ne otpravi v 3 dner- brez bolečin Vaših Kurjžh oćes, bradavic, ob«*ćauc«v. Cena lončku z iomstvenim pismom 1.75 Kf 3 lončki K 4-50, 6 lončkov K 7.50. Na stotine zahva'nih pišem in priznanj. £lemesy. — Xoštce(Kassa) Posifach I 12 307,Osrsko. 3663 p^" lile?« i ^ * & ■ ■ 1 ^P^PIFPIdnT!! \m -Uiy?jOllSa- ođveinik v Noresi raesta, sedaj nadporočn-lc - uidit^i'. ZaOFdbf Ka- čićeva nlioa 13. 1394 Za Lfnbliaiio in drage okra]ne pošlovainioe sprejaiezno tako] ?e cekai spretnih in zaneslJlFlli IOTRODNIKOV (akVJZlterjev) ped zelo ugodnirru i ogoji. Ustmeoe ali pismene ponudbe ^prpj"tr»fi d^žejn^i poslovalnica C» l?r« i avstr. zakiada za vdo¥e in sirote zavarovć^lni oiHelek, ▼ Ljubljani, Franževo nabrežje žt. l./L nadat. i ►iipuščaie, grinlef srb€6ico In druge ( [kotao boleznl cdp.avl hitro In sl-I «gurao Pmatol, domaće mašilo. Ne [ |[ umaže, je brez vonja, zato uporabno tuđi ■ fčez dan. Veliki lonček K 3—, dvojnati £K 5.50. Dalje Paratol tresni praSek za ^vaTstvo občutlj.ve kože, škatljica K 2.50. "Oboje se dobi proti vroslatvi zneska v r Lekarsaria M, Klein Paratol tvornici v Buftlnsvieiti, VI 24. B6hrds-n 28. , i_______________________________i Mlevci barv skušeni v mletju oljčnih barv na valične mline ao avrointeio sa takoiien nasfop. Ponudbe s Spričevali in zahtevki je vposlati na Vustar StnbOok, veletrgovina z barvami Somograd, (Saizbnrg). 1889 Prodam nekai dobro obranjene li in U oils nradniška uniforma, frak. 1898 Naslov pove uprav. »Slov. Naroda*. Prodajalka špecerijske in manufakturne stroke z daijšo prakso, želi mesto premeni*!. Cenj. ponudbe pod ,vesina 1897' na upravn. »Slov. Naroda«. 1897 fe takoj na prodaj, ter veb tlsoč bnfar za kurjavo, Streliška ni. 33. 1911 = Išče se več = v trajno delo. Sprejme se le prve moči« Več se poizve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 1901 Wa!t krava s teleta z dobrim mlekom, sposobna je tuđi za vožnjo in oranje. 189J Več se poizve Selo StOV. 47, p. Moste. Kontoristinjo samostojna moč, z ve£letno prakso, zmozna knjigovodstva, korespondence io spleh vseh kontoarskih del, sprejntlS takoi J. Rrašovic v Žalcu. Hrana is stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. 1914 Mina prpa Mi z urtem in ucč 5tancuenji W9T se proda« ~9B Več se poizve pri Anton Štirn, Spodnja Siska it. 22,________1884 prede 5C ta^oj 16 I5! J u U U b U u illUJi&l. yflbcrt Doinl^is, 3!ir. Bistrica. 1893 Proda se skoro nov žens&i šivnlni stre] boljše vrste, lesena stena, 2 sto- lati, kopalna bana, zrcalo» ne^ai obleke, reklamne table in vsč dmgih stvari- lsss Ljubljana, Gajeva ulica štev. 21, Pozor gospodarji! teUte U knpltl 550 tnirov t J. 2974 hektarov xeml)e prvo vrsta v Bosni- pripravno 2a vodstvo gospodarstva z njivami travniki, paSami, sadovniki in poslopji, ki nosi sedaj 6lkVot deloma le obdelana, tedaj se izvolite obrniti na agenturo in anončns zavod B. Vraneiević, Zagreb, Bogovićeva nUca 4t 7. III. kat. pod geslom nEkc-___________nomlja 1541"._________1687 Stanovanle se lainl Priporočljivo stanovanje, ofesio-Ječe Iz dveh sob in vsesii priHIi-linami se zamenfa za podobno ali večje, mirna dvoilca, radi nastalib razoter i^° Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. Ženitna ponudhu. 2100 Jf leine plače, ne/^af iisoz getc-vegra denarja, >drave m čvrsis postave, se feli ta^oj poročiti^ gosvodicr>3 ali prirrierno vdovo, %atera ima pr° daj a ino ali gostuno ali primer~D pose$tvo. — Samo ^e3«/c^c ponude i j naiančnim naslovom na upravniž'^1 vSiovenskšffa /raroda* pod „Đnzv'i usiufbenec/ 1920". ^Tainost se jcrr.''-