*?zssr Leto ixi. m. 139. D Llobimnl. u toreb 19 !unl]o 1928. Cena Din r Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedeljo in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. InseratnJ davek posebej. »Slovenski Narod» velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Današnja seja Narodne skupščine Zopet prepiri glede zapisnika. — Nettunske konvencje so res predložne Narodni skupščini. — Beograjske konvencije še niso sankcijonirane. — Beograd, 19. junija. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela šele ob 10. Do poldne se je zopet vršila burna debata o zapisniku in o kršitvi poslovnika. Pozornost vseh političnih {drogov je vzbudila ugotovitev g. Pribiče-viča, da tako zvane beograjske konvencije še niso sankcijonirane in da bo morala Narodna skupščina o njih ponovno razpravljati. Po prečitanju zapisnika je zahteval besedo radikal Milu ti novic, ki je v svojem govoru napadal opozicijo, češ, da ovira skupščinsko delo. V temperamentnem govoru mu je odgovoril zemljoradnik Novica Šaulić, ki je naglasi 1, da vladna večina že s svojo odsotnostjo ovira delovanje skupščine, v ostalem pa se vlada in njena večina nimata vzroka pritoževati nad opozicijo, ker nista pripravili za Narodno skupščino nikakega gradiva in vzdržuje razprave zgolj opozicija s svojimi nujnimi predlogi. Posl. dr. Drljević je zahteval, naj se v zapisniku ugotovi, da je predsednik dr. Hrasnica odklonil besedo posl. Puc-Iju in Pribičeviču. Nato se je razvila obširna debata o kršenju poslovnika, v katero so posegli poslanci Košutić, Kobasica, Pavle Radič, dr. Krajač in PribiČe-vič. Med vladno večino in opozicijo je prišlo ponovno do hudega prerekanja. Nato je povzel besedo posl. P r i b i-č e v i ć . ki je ugotovil, da je predsednik kršil čl. 31. poslovnika, ki določa, da more vlada vlagati zakonske predloge samo s kraljevim ukazom. Zakonski predlogi se dostavljajo skupščinskemu predsedstvu skupno s kraljevim ukazom. Te dni so vsi vladni listi poro- I čali, da je vlada predložila Narodni skupščini v ratifikacijo nettunske kon-vencide. Predsednik Narodne skupščine pa še do danes o tem skupščine ni obvestil, kakor to določa poslovnik. Zato mora smatrati, da ta vest ni točna. G. P r i b i č e v i ć je nato naglašal, da je vlada vložila nettunske konvencije baš v trenutku, ko so se pričela pogajanja med njo in opozicijo. To je storila očividno zgolj zato, da bi v javnosti izzvala vtis. kakor da je opozicija pristala na ratifikacijo teh konvencij. Da se to popravi in natoči javnosti čistega vina, zahteva od predsednika, da pojasni, aH so nettunske konvencije sploh že predložene. G. Pribičević je nadalje ugotovil, da Narodna skupščina nI bila obveščena, da so tako zvane beograjske konvencije že dobile kraljevo sankcijo. Ker se to n| zgodilo, je v smislu poslovnika smatrati, da še niso sankcijonirane in jib bo treba znova predložiti Narodni skupščini v razpravo. Govornik graja malomarnost vlade, ki niti v tako važnih in usodnih vprašanjih ne postopa korektno. V odgovoru je predsednik dr. Peric priznal, da je zunanji minister dr. Ma-rinković v soboto res predložil Narodni skupščin; nettunske konvencije s spremnim pismom. Ker pa ie bil prezaposlen. nI utegnil o tem obvestiti Narodne skupščine. Nato sta govorila o poslovniku še posl. dr. Krajač in P u c e 1 j, nakar je Narodna skupščina ob 12.30 končno prešla na dnevni red in nadaljevala debato o obtožbi proti bivšemu ministru pravde dr. Subotiču. Pogajanja med vlado in opozicijo razbita Energičen odpor KDK proti nettunskim konvencijam — Vlada se boji, da konvencij pred parlamentarnimi počitnicami ne bo spravila pod streho. — Beograd, 19. junija. Včeraj popoldne se je vršila kratka seja šefov parlamentarnih skupin, na kateri so vladne stranke odgovorile na zahteve opozicije glede eventu-emega premirja v Narodni skupščini. V imenu vlade je preči tal odgovor Ljuba Da-vidovič. Vlada je pripravljena odgoditi spremembo skupščinskega poslovnika, izvoliti podpredsednika Narodne skupSčine v sporazumu z opozicijo ter sprejeti nekatere nu> ne predloge KDK, zahteva pa zato, da glasuje opozicija za nettunske konvencije in za londonsko posojilo. V imenu KDK je Stepan Radič takoj nato izjavil, da opozicija na take zahteve ne more pristati in da bodo morali poslance opozicije mrtve nest i iz skupščine, predno bo opozicija pristala na to, da se sprejmejo nettunske konvencije. Pogajanja so 6e vsled tega razbila in pričakovati ie le še poostritve odnošajev med vlado in opozicijo. Demokratski klub je imel danes dopol- dne kratko sejo, na kateri je g. Ljuba Da-vidovič poročal o poteku pogajanj z opozicijo. V svojem referatu je izrazil nado, da se bodo pogajanja obnovila in da bo vendarle prišlo do sporazuma. Takoj po seji je odšel g. Davidovič na dvor, kjer je bil sprejet v avdijenci. V vladnih krogih je opažati veliko vznemirjenje in že včeraj se je na-glašalo, da ni računati s tem, da bi bile nettunske konvencije sprejete pred parlamentarnimi počitnicami, če opozicija ne bo popustila. V opozicijonalnih krogih pa nagla-Šajo, da mora vlada javnosti najprej natočiti čistega vina in pojasniti vzroke, zakaj se ji sedaj z ratifikacijo nettunskih konvencij tako zelo mudi. Zlasti pa zahteva opozicija garancije, da tvorijo nettunske konvencije konec neprestanih koncesij Italiji in da pomenijo prehod k normalnim odnoša-jem med. Italijo in Jugoslavijo. Dokler te garancije nima, ne bo pristala na njih sprejem. Stepan Radić o nettunskih konvencijah Konvencije pomenijo novo kapitulacijo pred Italijo. — Opozicija bo dobro premislila razloge, ki jih navede vlada za ratifikacijo. — Beograd, 19. junija. G. Stepan Radič je danes sprejel novinarje v svojem klubu ter um podal sledečo izjavo: Na sobotnem sestanku šefov parlamentarnih skupin sem zastopnikom vladne večine obrazložil, da nam je zunanji minister dr. Marinkovič. ko smo ga posetili skupno z g. Pribičevičem in Joco Jovano-vičem izjavil, da nettunske konvencije niso nujne in da se ne smejo izločiti iz celega kompleksa vprašanj, tičočih ss naših odnošajev do Italije. Naglašal ie. da nettunske konvencije ne smejo biti začetek, marveč konec razgovorov in poganjanj z Italijo Sprejem nettunskih konvencij mora biti zunanji znak obnove odnosno vzpostavitve normalnih odnošajev med nami in Italijo. Dr. Marinkovič nam je pri tej priliki povdarjal. da ie Mussolini sprejel naš glavni pogoi. to je načelo: Balkan balkanskim narodom, mi pa da smo pristali na pogoj Italije, da na Balkanu ne sme biti iugo-slovenske hezemoniie. Med tem časom pa se ie vse spremenilo in vse kaže. da gre za novo kapitulacije pred Italijo. Ratifikacija nettunskih konven-cii je očividno eden glavnih pogojev za posojilo. Če je stvar takšna, potem nismo več suverena država. Proti taki politiki so dopuščena vsa sredstva parlamentarne borbe Dr. Marinkovič bi bil mora! priti na seio šefov parlamentarnih skuoin in nam vse to točno pojasniti. Predvsem bi moral povedati, kakšni razlogi so dovedli do tega, da ie sedaj spremenil svoie stališče Znano ie. da je bil v času. ko je bil še v opoziciji, vnet pristaš zunaniega odbora in da temu tudi nihče drugi ni nasprotoval. Zato se Čudim, zakaj se sedaj brani tega odbora. V svoji nadaljni izjavi naglasa g. Radič, da bo opozicija dobro premislila, če so razlogi, ki jih bo eventualno vlada navedla za to, da se nettimske konvencije ratificirajo, vredni upoštevanja in se bo po tem ravnala. POGAJANJA ZA SESTAVO NEMŠKE VLADE — Berlin 19. junija. Pogajanja za sestavo nove v lade danes niso napredovala. — Glavno oviro tvori 22 frakcij, ki se pi«» več podrobno posvetujejo o posameznih po» nudbah in zahtevah raznih frakcij. Upajo, da bo vlada setavljena v sredo ali četrtek. SENZACIJONALNA ARETACIJA NA DUNAJU — Dunaj, 19. junija. Na zahtevo državnega pravdništva je bil aretiran in izročen deželnemu sodišču 431ertni generalni ravnatelj madžarske delniške družbe za zračni promet v Budimpešti Rudolf Szego. Obtožen je ponarejanja listin in drugih goljufij. POTRES TUDI V AMERIKI — Meh?co Citv, 19. junija. Ponovni potresni sunki v Plumi in Oaxaki so povzročili veliko škodo. Bilo :e tudi nekaj človeških žrtev Potres je mesti popolnoma iznenadi! in med publiko v gledališčih in ki-nemaiozrafih ie zavladala velika panika Potres ie spremljal silen ciklon, ki je posebno poškodoval obrežne kraie. Zopet razkrinkana klerikalna dvoličnost »Avtonomist« dr. Korošca je hujši centralist kakor radikali. — Beograd in Zagreb naj se izločita iz dosedanjih oblasti, Ljublja na pa naj na zahtevo dr. Korošca ostane še nadalje objekt kle rikalnega izkoriščanja. — Zagreb, 19. junija. Včeraj je semkaj dospel eden ožjih prijateljev Velje Vukićevića in radikalski poslanec Sre-ten Sretenović. Sestal se je s predsednikom Trgovske zbornice Arkom, s katerim se je razgovarjal o resolucijah, ki so bile sprejete na znani, zagrebški konferenci gospodarskih krogov. Pose-til je tudi župana Heinzla, s katerim je razpravljal o izločitvi Zagreba iz oblastne samouprave. Posl. Sretenović je izjavil županu Heinzlu, da vlada tega vprašanja ni mogla doslej rešiti iz raznih vzrokov. Pred vsem je bila vlada zadnje mesece preobložena z ureditvijo razmer v radikalski stranki in z borbo v parlamentu. Ureditev teh perečih zadev pa je oviral tudi notranji minister dr. Korošec, ki je govoril, da bi potem tudi Ljubljana zahtevala Izločitev iz oblastne samouprave In bi ne videl rad, da bi prišlo do tega. Posl. Sretenović je izjavil, da bo Zagreb izločen iz oblastne samouprave, ker je to predsednik vlade obljubil. Na dnevni red pride to vprašanje še pred odgo-ditvijo skupščinskih sej. Ob 9. zvečer jeni posl. Sretenović odpotoval nazaj v Beograd. ★ Iz tega je torej razvidno, da je bil dr. Korošec za izločitev Zagreba in Beograda iz oblastnih samouprav pod pogojem, da bi isto ne obveljalo tudi za Ljubljano. Gre za mesta, ki igrajo v našem kulturnem, gospodarskem in političnem življenju izjemno vlogo, ker so središča vsega življenja in morajo opravljati z lastnimi sredstvi delo, ki koristi vsemu ljudstvu. Dr, Korošcev odpor proti izločitvi Ljubljane iz oblastne samouprave in proti razširjenju ljubljanske občinske samouprave v dokaz .kako dobro se zaveda, da nosi Ljubljana večino oblastnih bremen. Vse davščine, ki Kh je uvedla klerikalna večina v ljubljanski oblastni skupščini, obremenjujejo predvsem mestno prebivalstvo, ki ne dobiva od njih nobenega povračila, čeprav mora nositi velika bremena iz lastnih sredstev razen tega Še za splošno koristne ustanove, ki služijo tudi v prid podeželskemu prebivalstvu. Ker Ljubljana ni klerikalna, jo hoče dr. Korošec še nadalje ohraniti kot objekt izkoriščanja od strani oblastnega odbora za klerikalne volilce na deželi. In dr. Korošec je bil v prejš. parlamentarni dobi celo poslanec mesta Ljubljane! Kako skrbi dr. Korošec za interese Ljubljane, naj si ljubljanski volilci dobro zapomnijo, ko jih bodo klerikalci zopet lovili s frazami, da se mora Ljubljana kot slovenska prestolica nemoteno razvijati! Nobilov položaj vedno obupne jši Radi tajanja ledu ogroža preostanek Nobilove posadke voda. Ostali del posadke smatrajo za popolnoma izgubljen. — Pomoč bo prišla bržkone prepozno. — Oslo, 19. junija. Tukajšnja radiopostaja je danes dopoldne z nova pre-stregla Nobilove khce, v katerih prosi nujne pomoči. V kratkih, pretrganih brzojavkah poroča, da je položaj njegove posadke skrajno obupen. Ledena gora, na kateri se je Nobile utaboril s svojo posadko, je začela radi toplejšega vremena naglo razpadati. Nobile se boji. da ga bo že v par dneh zajela voda. S tem bi postal njegov položaj brezupen, ker nima niti čolnov, niti dovolj živil, da bi mogel dlje časa vzdržati. V drugi brzojavki poroča, da je opazil v daljavi dva aeroplana, ki pripadata očividno reševalni ekspediciji. Letalci pa Nobilove posadke niso opazili. Ruski rušilec ledu »Krasin* naglo prodira proti severu in doseže v krat- kem otok Nade. Tukajšnji strokovnjak] pa zelo dvomijo, da bi dospela pomoč Še pravočasno. O zrakoplovu »Itatia< in o ostalih članih ekspedicije, ki jih je vihar z zrakoplovom odnesel neznano kam, še vedno ni nobenega sledu. Prav tako nd nikakih vesti o tričlanski izvidnici, ki jo je poslal general Nobile proti jugu. Ta del posadke se smatra za Izgubljenega in se bo bržkone tudi rešilna ekspedicija omejila le še na to. da resi generala Nobila in preostali del njegove posadke. — Kingsbav, 19. junija. Nobile pošilja nove klice »SOS« In sporoča obenem, da je zašel s svojo skupino v strašen vihar, ki mu je uničil bivališče. Ledena gora, na kateri plove, vedno bolj razpada. Ultimat delavcev grški vladi Delavski sindikati so izdelali skupen ultimat, ki ga bodo jutri izročili vladi. — Stavkujočemu delavstvu se pridružijo tudi državni uradniki. — Vlada pripravlja energične protiukrepe. — Atene, 19. junija. Po včerajšnjih zborovanjih delavskih sindikatov, ki so se vršila po vsej Grčiji, so bile odposlane tobačnim delavcem v Makedoniji brzojavke, v katerih izražajo grški delavci makedonskim tovarišem simpatije. Obenem je bila sklenjena splošna stavka in so bili izvoljeni stavkovni odbori, ki odpošljejo jutri svoje izvršilne organe v Atene. Stavkovnemu gibanju so se priključili tudi železničarji. Notranji minister je skupno j orožniskimi poveljstvi, policijskimi prefekti in vojaškimi oblast vi izdelal načrt za vzdrževanje miru in reda v Grčiji. Državni uradniki zahtevajo zopet zvišanje prejemkov in se pogajajo z delavskimi sindikati, da bi se priključili stavki. Železničarji deloma že stavkajo. V tobačnih središčih Makedonije in Tracije vlada kljub stavki po polen mir. D os eda j ni prišlo nikjer do pogajanj med stavkujoči- Novi deželni predsednik na Slovaškem — Praga, 19. junija. Kakor se izve, je vprašanje zasedbe mesta deželnega pred* sednika za Slovaško odločeno tako, da bo na to mesto jutri ali pojutrišnjem imenovan dosedanji javni notar v Bratislavi dr. Dušek. Kot prvi podpredsednik slovaške deželne uprave bo imenovan dosedanji žu» pan Orszag, kot drugi podpredsednik pa prijatelj ministra Hodže poslanec in bivši župan dr. Slavik Mesto javnega notarja v Bratislavi bo zasedel dosedanji minister za izenačenje zakonov dr. Gažik. Dosedanji mi in delodajalci. Železničarji v Patrasu so se priključili stavki. Delavci v pekovskih obratih in mlinarski industriji zahtevajo 50% zvišanje mezd. Delavski sindikati so se zedinili na skupen ultimat, ki ga nameravajo jutri izročiti vladi. — Od sprejema teh zahtev je odvisno, ali bo proglašena generalna stavka ali ne. Vse priprave za generalno stavko so že končane. Situacija je zelo napeta. — Atene, 19. junija. Stavka tobačnih delavcev se je razširila na vso Grčijo. Delavski sindikati so imeli včeraj posvetovanje, na katerem so sklepali o zahtevah, ki jih bo posebna deputacija danes izročila vladL Spopadi med policijo in stavku j očimi se še vedno nadaljujejo. Po uradnih ugotovitvah je bilo v Drami pri pouličnih bojih 30 mrtvih in nad 100 ranjenih. bratislavski veliki župan dr. Bela ho ime. novan za predsednika slovaškega deželnega kulturnega sveta. V kratkem bo tudi ime« novan deželni šolski svet za Slovaško po vzorcu sedanjega za Moravsko. Mednarodna trgovina z orožjem London, 18. junija, g. V spodnji zborni* ci je bilo stavljeno vprašanje glede ratifi* kacije konvencij o trgovini z orožjem. S posebnim ozirom na monoštrsko afero. Državni podtajnik zunanjega ministrstva ie izjavil, da si vlada stalno prizadeva, da bi dosegla istočasno ratifikacijo teh kon* vencij po vseh dr^-vah ter upa, da bo ta namen v najkrajšem času tudi dosegla. Lep uspeh KDK — Ogulin, 19. junija. V nedeljo so se tu vršile občinske volitve. KDK je dobila 12 mandatov in sicer HSS 8, SDS pa s pristaši dr. Grbe 4, vse ostale stranke pa so dobile istotako 12 mandatov in sicer pra-vaši 9, Vukičevičevi radikali 2. Davidovi? cevi demokrati pa 1 mandat. Ker je na ta način razmerje moči razdeljeno na polovico, je malo verjetno, da bi bil novoizvoljeni občinski svet delazmožen. Najbrž pride do ponovnih volitev, ker so bile pri dopolnilnih volitvah v vasi Jasenka ugotovljene neke nepravilnosti. NEURJE V ITALIJI — Kim, 19. junija. Po vsej Italiji ie temperatura zadnja dva dneva občutno padla. Ponekod so divjale nevihte s točo in povzročile veliko škodo v okolici Brescie in Piacente. Tudi v jadranskih italijanskih kopališčih vlada slabo vreme. SMRTNA LETALSKA NESREČA — Rim, 19. junija. Na letališču v Cento* celle se je pripetila težka letalska nesreča, katere žrtev je postal znani italijanski pilot GaTavaglia. Njegovo letalo je treščilo iz višine 100 metrov na zemljo in se je popolnoma razbilo. Garavaglio so potegnili mrtvega izpod ruševin. Njegov spremljevalec major Cutrv se je rešil s padalom. Iz policijske kronike V Tivoliju se ie danes zjutraj smukal okoli gugalnic delavec Lojze. Bil je že delj časa brez posla in baš je razmišljal, kje bi se dalo kaj zaslužiti ali eventuelno »suniti«, ko ga je nenadoma nekdo pobaral: »No Lojzek, kaj pa ti tukaj?« Lojze je malce pre-bledel, nato pa je ponižno odvrnil: Ah nič! Dela iščem!« — »No, pa pojdi z menoj!« je dejal oni drugi in povabil Lojzeta na kriminalni urad. Tam so namreč imeli zabeleženo, da je Lojze koncem maja delal v Me-gojnici pri Celju in izmaknil delavcu Rudolfu Goršku več komadov, perila. Potem se je klatil po raznih krajih Slovenije in prijelo se ga je še marsikaj. Sedaj je dobil Lojze delo, kajti žagal bo drva na sodišču, kar mu, kakor se zdi precej prija, kajti doslej je bil tam že sedemkrat in sicer vedno zato, ker ni znal razlikovati svoje od tuje lastnine. Snoči je stopil v trafiko na Krekovem trgu vpokojeni sodni oftcijal Valentin Von-čina in kupil nekaj smodk in cigaret Ko je spravljal tobak v žep, je pozabil na svojo denarnico. Ko se je čez nekaj časa vrnil, o denarnici ni bilo duha ne sluha. Prodajalka je izpovedala, da je takoj za njim stopil v trafiko neki delavec in videč denarnico, je izjavil, da je njegova in jo odnesel. G. Von-čina trpi 300 Din škode, poleg tega je bila pa denarnica drag spomin. Kolesarji so včasi zelo neprevidni in brezobzirni. Tako je tudi včeraj na Gruba r-jevem nabrežju vozi! in podrl neki kolesar 631 etno starko Heleno Anžlohar. Pri padcu je zadobila starka težke notranje poškodbe. Drzna tatvina e bila izvršena te dni v Rožni dolini. V stanovanje Petra Červana se je splazil brezposelni delavec Ivan Klemen in odnese 5000 Din, nekaj perila in več drugih predmetov, vse skupaj v vrednosti 225 Din. Ze drugega dne pa je našel Cervan pred svojo sobo 3^00 Din, katere ie tat naj brž izgubil, ali se je pa skesal in jih prinesel nazaj. 2e popreie pa je Klemen odnesel Cervanu rasno obleko v vrednosti 220 Din. ČepTvan trpi okoli 1800 Din škode. Iz umobolnice pri Ljubljani je pobegnil Atojzij Bevc, rojen 1887 v Gorjanah pri Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 0—13585, Budimpešta 9.90—9.93 (9.915), Bruselj 0—7.9375, Dunaj 7.9855—5.0155 (8.0005). Curih 1093.5—1096.5 (1095). Lon» don 277—277.8 (277.4). Newyork 56.72— 56.92 (56.82), Pariz 0—223.4, Praga 168.1— 168.9 (168-5). Trst 297.75—299.75 (298.75), Stockholm 1524—1528 (1526). Efekti: Investicijsko 92 den.. Vojna škoda 454.5 den., Celjska 158 den., Ljub« Ijanska kreditna 128 den., Kreditni zavod 165—175, Vevče 105 den., Kranjska indu» strijska 305 den., Ruse 280—300, Stavbna 56 den.. Šešir 105 den. Lemi trg: Tendenca nespremenjena Za* kij učeni so bili 3 vagoni tramov, po noti kupca, fco. vag. nakl. post po 250. Deželni pridelki: Tedenca nespremenjena. Cene so nekoliko popustile. Zaključkov ni bilo. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 800.05, Berlin 13.5Č5. London 277.40, Milan 298.75. Ne\work 56.S2. Pariz 223.40. Prag 168.50. Curih"l0.95. Efekti: Vojna škoda 454. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.132. Lond6n 25.315, Newyork 518.7, Pariz 2038, Milan 27.27, Berlin 123.98, Praga 15.38 Dunaj 73.02. Stran 2. tSLOVF NSK1 NAROD« dne 19. junija 1923. Stev. 139 Kralj Aleksander o problemih Jugoslavije Hočemo imeti mir, ki bo dostojen nas, iskreno in pošteno sodelovanje z našimi sosedi. — Jules Sauerwein o razgovoru z našim kraljem. Zagrebške »Novosti* objavljajo članek urednika pariškega .Matina« Julesa Sauer-weina, o razgovoru, ki sa je imel s kraljem Aleksandrom, ko se je voasil ž njim v dvornem vlaku. Jules Sauerwein piše: Tam sredi šum stare Slavonije med Dunavom in Dravo se dviga lovski dvorec, priprost in enostaven, kamor prihaja od časa do časa kralj Aleksander I., da se odpočije v krogu svoje družine. Tamkaj, daleč od državnih poslov, hodita kraljica in on na lov na jelene, ki jih je zelo mnogo v tej domeni, katero je uredil avstrijski nadvojvoda Friderik. Ko sem izrazil željo, da bi rad govoril s kraljem, ml je takoj sporočil tekom težkih let prestalo evolucijo pod najrazličnejšimi vladavinami, in da zbudi državljansko zavest v milijonih ljudi, ki prej niso bili svobodni in ki so poznali politič. življenje samo po revolti, ne da bi kdaj sodelovali v prenašanju bremen javnega življenja. Toda kralj Aleksander je doživel take epopeje in take drame, da se je njegova duša silno ojačila in da je njegova sodba v nesreči dozorela tako, da bi se ničemur ne mogel več čuditi. Težkoče v dnžavi in nevarnosti od zunaj mu ne morejo vzeti poguma in ga uplašiti. — Vprašate me, ali sem kdaj, tudi za trenutek izgubil upanje? — mi je govoril kralj, ko je hitel vlak po plodonostni slavonski ravnini ter smo pili kavo vzhoda, ki jo Srb vedno pije, kadar se razgovarja z gosti. — Morem vam reči, da nisem nikdar obupal, niti tedaj ne, ko sta se naša vojska m naš trpeči-narod umikala proti Jadranu po slabih potih ^kozi Albanijo, kakor vam je znano. Vedno sem trdno veroval, da bo Francija slavno zmagala in da bo na vaši fronti vaša vojska prodra nemške postojanke. Najtežje mi je bilo, ker nekaj časa nisem mogel sodelovati v borbi, namreč v času, ko je bilo treba reorganizirati našo malo vojsko, da odidemo na vaše mesto, na solunsko fronto. Tu je kralj za hip umolknil. Spomnil se je let borbe in trpljenja. Pogladil si je z roko čelo, kakor da bi hotel odgnati vse slavne in strašne bitke, potem je pa nadaljeval: Vse to je že za nami. Toda to jc preteklost, ki je zapustila v nas mnogo ljubezni do domovine, iz katere smo bili nekoč izgnani, a obenem tudi moči, da gledamo v lice nevarnostim, ki nam jih morda prinaša bodrč-nost, ker nikdar ne bodo tako velike, kakor one. ki smo jih že prestali. Ker se hoče prepričati, kaj je postalo iz moje države, potujte iz kraja v kraj in oglejte si vse lepote in vsa bogastva, ki vzbujajo s svojo pestrostjo začudenje, od Slovenije, ici je nekaka jugoslovenska Ti* rolska, do Vardarja, kjer raste bombaž, gredoč skozi Bosno ki izziva vtis vzhoda, in preko naše rivijere. Dalmacije in v vseh teh krajih, ki se toliko razlikujejo drug od drugega po svojih običajih, po svoji klimi in po svoji produkciji, boste našli en in isti jugoslovenski narod. Razlika v veri ali pisavi ne izpreminja bistvenega dejstva, da vsi brez razlike govore isti jezik, da imajo isti ideal, ki je živeti v miru, ne da bi koga žalili ali izzivali na tej zemlji, v kateri nam je bo£ podelil vsa dobra, ki so nam po* trebna. Našli boste pri pravoslavnih, pri katolikih, kakor tudi pri muslimanih vedno istega južnega Slovana, ki je hraber in strp« ljiv in z vso dušo udan svojim tradicijam neodvisnosti. Nimamo skoro nikakih na» rodnih manjšin, komaj nekoliko tisoč Madžarov in Italijanov. Toda njihovo šte« vilo je neznatno. Vsi drugi pripadajo čiste* mu edinstvenemu jugoblovenskemu plemenu in mi nimamo nobenega perečega profele* m a, kakor jih vidimo pri večjih narodnih manjšinah v drugih državh, ki so izšle iz vojne ali pa bile ojačene z mirovnimi po* godbami. Razen tega, — je nadaljeval kralj, po» vdarjajoč vsako besedo, — so vsi ti ljudje miroljubni in hočejo posvetiti vse svoje moči razvoju naše produkcije, da bi pro» cvital naš narodni obrt, ki je tako nežna* ten. Ako pa bodo občutili, da lebdi nad njimi kaka nevarnost, in ako se jim bo zdelo, da bi jih mogel kdo napasti ali po« nižati se bodo, pripravljeni na vsako žrtev, zbrali okoli kralja. Če bi kdo mislil, da bo v naši državi našel narod, ki ni dovršeno edinstven, kar se v diplomatskih kombi* nacijah imenuje, center manjše odporne sile, vas zagotavljam, da bi bila to osnovna pogreška. Mi hočemo mir, nam je mir po» treben, da dovršimo veliko delo za povzdi* go našega naroda, ki nas še čaka. Toda mi hočemo imeti mir, ki bo dostojen nas, iskreno in pošteno sodelovanje z našimi sosedi. Razgovarjajte se z ljudmi na potovanju, našli jih boste mirne in hladnokrv* ne, obenem pa tudi ponosne in prepričali se boste, da se ne dajo tako lahko preplašiti. Naš sporazum s Francijo temelji na miroljubnosti, ki je skupna obema narodoma. Ne bili bi zavezniki, ako ne bi imeli istega pojmovanja eni kakor drugi o stabilnosti in počitku, ki je v Evropi potreben po to* likih katastrofah, in o naši vzvišeni dolžno* sti, da ji v tem pomagamo, kolikor moremo. Ta alijansa odgovarja v ostalem tudi globokemu čustvu hvaležnosti in ob* eudovanja. Ne boste našli nobenega Jugo* slovena, ki ne bi bil prežet ljubezni napram vaši državi. To je naša druga domovina. Njene radosti in boli so tudi naše. Z v a* širni državniki in posebno z g. Poincare* jem, vzdržujem take zveze, kakršne obsto* je samo med dobrimi in iskrenimi prija* telji. in ko se spominjam vsega tega, kar so storili Francija in njeni voditelji za nas, čutim v sebi hvaležnost, ki je niti jaz niti moj narod ne bova mogla nikdar dovolj izkazati. In kako sijajna je bila obnova pri vas v zadnjih dveh letih. Zasledoval sem jo korak za korakom z veseljem in obču» dovanjem. Vi vedno prednjačite z velikimi primeri. Govorec o Franciji, so bile besede kra* lja Aleksandra spontane, prihajale so iz srca. Zadostovalo je, da s kraljem govo* rim nekaj minut, pa sem vedel, da je vse iskreno, ko pa je govoril v ljubezni napram naši državi, je ta iskrenost, da se tako iz* razim, dosegla superlativ in ta del pogovora mi ostane trajno v spominu. Kralj se je seveda dotaknil tudi porečih vprašanj dnevne politike. Probleme, ki jih ima rešiti njegova država, presoja z isto hladnokrvnostjo in širokim pogledom, ka* kor je nekoč presojal vojaške postojanke, ko je vodil svoja čete v boj. O potu, po katerem je treba hoditi, in o programu ima svoje osebno mnenje in zdi se mi, da bi izdal njegovo zaupanje, ako bi pisal o nje* Liovih velikih idejah. Pisane zgodbe iz naših krajev Močan potres v Mostarju. — Poskusen samomor. — Vlomilec ali tihotapec? — Cigan ukradel dete. — Poroka v zaporu. — Nesreča na cesti« Včeraj po polnoči so čutili v Mostarju močan potres, ki ga je spremljalo zamolklo podzemsko bobnenje. Potres je bil tako močan, da so prebivalci prestrašeni zapustili domove in se utaborili v nočnih oblekah na ulici Komur ni uspelo pobegniti iz hiše, se je skril pod svod oken in vrat da je bil vsaj deloma zaščiten. S streh je padala opeka in rušili so se dimniki. Popokali so tudi zidovi starih h rs. Prebivalstvo je bilo zbegano tembolj, ker je lani v tem času tudi nastal močan potres v teh krajih. Ostalo je do zore na ulici. Seveda so sredi noči na mah oživele vse ulice in ljudje sa komentirali potresni sunek in pričakovali še hujšega. Šef mostarske-ara observatorija je izjvail. da je bil epicenter potresa v mostarski okolici. Že predvčerajšnjim so DOiresomerji zaznamovali potres, katerega epicenter ie bil oddaljen 45 km od Mostar ja. Ob 1.25 uri je potresomer zaznamoval nov potresni sunek, ki pa ni bil tako močan kakor prvi. Ker je pihal močan veter, igle niso zaznamovale natančne smeri potresa. Tudi iz Splita poročaio. da so čutili lažji potres v Makarski okoli 2. ure. Iz Sarajeva poročaio. da si je včeraj na strašen način hotela končati življenje neka Marija Andrijevič, Andrije- vićeva je bolehala že več let. Tudi živce je imela popolnoma uničene in že dolgo je imela samomorilne namene. Svoiim prijateljicam ie odkrito priznala, da bo nekega dne storila vsemu konec s samomorom. Včeraj se ie zaprla v svojo sobo in se polila s petrolejem. Nato si ie prižgala lase in začela na vse grlo krlicati na pomoč. Prihiteli so sosedje in vdrli v njeno sobo ter začeli nesrečnico jrasiti. Samomorilka je dobila težke opekline. Odpeliali so io v bolnico. Najbrže ho podlegla opeklinam. Zagrebško redarstvo je onazilo. da neki mladenič razsipa v raznih zabaviščih velike vsote denarja in zato se ie začelo zam" zanimati. SJednjič ie policija poklicala mladeniča na stražnico da bi pojasnil, odkod mu toliko denarja. Mladenič je izjavil, da se piše Anton Tvlš. rojen I. 1905 v Kraljevem Hradcu in trgovski potnik po poklicu. Na vprašanje, kje je dobil toliko denarja, je odgovoril, da sta mu ga dala njegov brat Vaclav in sestra Ana. Sestra Ana da stanuje na Dunaju, brat pa v Nachodu. Policija je sumljivega mladeniča tudi preiskala in našla pri njem 71.658 Din, 2450 šilingov, 50 Kč 10 angl. šilingov in 1o-kron. avstr. banknoto. Policija ga ie pozvala, naj pove resnico, ker bo itak dobila o njem vse natančne infor- macije. Nato je mladenič izjavil, da se piše Anton Rousek, rojen v Dobrošovu na Češkoslovaškem. Oče da je bil zaposlen v tkalnici v Nachodu in je umrl pred 8 leti, mati pa še živi v mestu Be-lovec. ffa vprašanje, zakaj je prišel v našo državo, je aretiranec izjavil, da je pobegnil iz češkoslovaške vojske. Tudi glede denarja je popravil svojo prvo izjavo, češ, da se jc bavil s tihotapstvom raznega blaga iz Češkoslovaške v Nemčijo in obratno in je na ta način pristedil 230.000 Kč. Denar je illel shranjen pri znancih, čijih imen pa noče izdati. Ko ie pobegnil od vojakov, je dal nekemu svojemu znancu 130.000 Kč v varstvo, z ostankom pa je pobegnil na Madžarsko in se mudil v Budilpešti 6 tednov. Ker ni dobil dovoljenja za stalno bivanje, se je odločil, da odpotuje v našo državo in je pri Subotici prestopil našo mejo. Iz Subotice jc šel v Vinkovce in nato v Osiiek in Ljubljano ter slednjič dospel v Zagreb, kjer se je mudil že 3 tedne. Po Zagrebu se je vozil v spremstvu raznih dam na motornem kolesu s prikolico. Glede kolesa ie izjavil, da ga ie kupil na velesejmu v Ljubljani. Policijska direkcija v Ljubljani mu je tudi izdala dovoljenje za vožnjo z motornim kolesom in na šofersko izkaznico na ime Anton Tyr, trgovec, hotel »Slon?-. Ker je Rousek večkrat menjal svoje izjave in so pri njem našli mnogo denarja, za katerega se ne ve, odkod v resnici izvira, je zagrebška policija sumljivega neznanca pridržala v zaporu. Ko je bil daktiloskopiran. se je izkazalo, da je bil Rousek 7. t. m. aretiran v Vin-kovcih, osumljen, da je vlomil v tamoš-njo rtgovino Remlinger. Ostal bo v zaporu, dokler češkoslovaške oblasti ne potrdijo njegove identitete. Osumljenec trdi. da je češkoslovaškim oblastim v Nachodu znano, da se je bavil s tihotapstvom. Zagrebška policija je prosila češkoslovaške oblasti, naj ugotove izvor velike vsote denarja, ki so ga našli pr? Pouseku. Iz Vinkovcev poročajo, da je tamoŠ* nja policija aretirala cigana Dušana Jo-vanoviča, ker je ukradel nezakonsko dete. Kmetica Ruža Voronika je pred petimi leti dobila v oskrbo lepo neza* konsko dete od nekega dekleta v me; stu. Sprva je mati plačevala za dete neznantno mesečno odškodnino. Potem je pa na to pozabila in kmetica je skr* bela za dete, kakor bi bilo njeno. — Vzljubila ga je, ker je bila samo brez otrok. Nekega dne. ko je kmetica dc* lela na polju, jc v nično hišo vdrl cigan in dete odnesel. Policija ga je pa kma* lu iztaknila in mu odvzela ukradeno dete. Cigan je dežurnemu policijskemu uradniku priznal, da mu je neki boga* taš ponudil za lepo zdravo moško dete 2000 Din, čemu ga prinese. V soboto se bo vršila v kapeli za* Crebškega preiskovalnega zapora poro* ka, kar jc gotovo nekaj nenavadnega. Duhovnik bo poročil mladega, a že iz* kušenega vlomilca Dragutina Sticha z njegovo lTletno nevesto. — Dragotin Stich je bil nedavno aretiran, ker je vlomil s pomočjo nekega Hallerja v konfekcijsko trgovino E. Stankoviča v Zagrebu. — Prišel je zaradi tega pred sodnike in bil obsojen na pet let ječe. Stichova nevesta je pri razpravi bridko plakala. Sedaj je pa zopet dobro raz= položena in polna nad. Zagrebškim novinarjem je izjavila, da se hoče na vsak način omožiti z Dragotinom, predno ga pošljejo v Lepoglavo. V zagrebško bolnico so včeraj pri* peljali kmeta Lovra Kašina z globoko rano na temenu. Mož je izpovedal, da se je vozil iz Kraljevca v družbi kmeta Tomečka. Pri Brezovici mu je privozil nasproti avto. Konji so se plašili in vrgli kmeta na avto. Odtod je priletel z vso silo na tla. Kako je dobil težko poškodbo, se ne ve. Obležal je neza« vesten, dokler ni prispel drugi avto in ga odpeljal v bolnico. Nesrečo je pa baje zakrivil šofer, ker ni ustavil, ko je vide!, da se konji plaše. Policija je izsledila šoferja, ki je vozil avto, ka* terega so se kmetovi konji ustrašili. Ta je izpovedal, da ni kriv nesreče, ker je vozil po predpisih. Po nesreči se je odpeljal naprej, ker je videl, da je kmet vstal in je mislil, da se mu ni pripetilo nič hudega. S šoferjem se je vozil tudi trgovec Kesarič. Zaslišali so tudi njega in je izpovedal, da so se konji splašili in šofer navzlic temu ni ustavil avta ter je vozil dalje, čeprav ga je Kesarič opozoril, da leži kmet težko ranjen v jarku. — III. kolo državnega testne?* prvenstvi. V nedeljo se je vršila kot III. kolo državnega cestnega prvenstva kolesarska mrka na progi Ljubljana — Novo mesto in obratno. Vreme je bilo skrajno slabo, vrhu tega so pa imeli dirkači tekom vožnje več težjih defektov in zato tudi niso doseženi rezultati tako ugodni, kakor bi bilo pričakovati. Dirka je bila razdeljena na dva dela in sicer so dirkali prvorazredni dirkači na progi 100 km, juniorji na na 50 km. Pri glavni dirki so bili doseženi sledeči rezultati: 1. Prodan Edvard (Sava) 4.15.5, — 2. Foga-čar Alojz (Ljubljanica) 4.31.IO 2/5, — 3. Smrelcar Pavel (Ljubljanica) 4.31.10 3/n. Pri juniorski skupini je zmagal Dovc Ivan (Sava) v času 2.9.45. Dirkače je vso pot močil dež in je kolesa, zlasti na ovinkih, nevarno spodnašalo. — Razvitje kolesarskega prapora priredi v nedeljo, dne 24. junija kolesarsko društvo > Ljubljanica« iz Dobrunj pri g. Francu Kre« garju v Stepan ji vasi.Spored je sledeči: O lavna društvena prvenstvena dirka na 100 km, Mart i;b T uri zjutraj na Dolenjski cesti pri km b Ob 14. uri razvitje pr^oora v spanji vasi, ob \f. uri začetek ostalih dirk in sicer dirka ci-vmcev na 10 km, damska dirka na P km. zvezna dirka na 10 km in •:»*>dklub*ka diik;i r..i tu km. Po kru.Vmh dirkali * celica * ptttco zabavo. Jamstvo mestne občine za gradbene kredite Doslej jc mestni magistrat prejel 20 prošenj za podelitev jamstva. Ker je vsota, do katere se jamstvo dovoljuje, omejena in skoro do polovice že izčrpana, naznanja mestni magistrat, da naj vsi oni, ki nanse* ravajo prositi za podelitev jamstva za gradbeno posojilo, vlože prošnje, opremlje* re po objavljenem pravilniku, do vštetega 25. dne tega meseca pri mestnem magistra* tu. Na pozneje vložene prošnje se mestna občina, radi omejenega kredita, ne bo mogla ozirati. Terenska dela za vzdrževanje zemljiškega katastra Doslej je bil pri tehniških delih za evi* denco zemljiškega katastra zaposleni figu» rant (manipulativna delavna moč) plačan i/ drž. blagajne. S čl. 133. finančnega zako* na pa se je plačilo za figurante prevalilo na prizadete stranke. Da se bo moglo terensko delo drž. geo« metra pod temi razmerami vendarle v redu vršiti, je naročil veliki župan podrejenim geometrom, da obenem z dostavo razglasa upozore pristojna županstva, da morajo v smislu uvodoma navedenega člena financ; nega zakona preskrbeti enega figuranta za čas uradnega poslovanja geometra v občini. Mezdo za figuranta bo moralo županstvo iztirjati od strank, ki jih bo geometer po izvršenem poslovanju v občini županstva izkazal imenoma. Sokol Važno za udeležence sokolskega zleta v Skoplju Za pokrajinski sokolski zlet v Skoplju na Vidovdan j)B predvidenih 5 sokolskih posebnih vlakov. Prvi Sokolski vlak Ljubljana—Skoplje odhaja iz Ljubljane 25. junija ob 17.50 in dospe v Skoplje 27. j.unija zjutraj ob 8. K temu vlaku imajo zvezo Notranj/ci, Gorenjci in Dolenjci, v Zidanem mostu pa se jim priključijp bratje in sestre is žup Celje in Maribor z vlakom, ki odhaja iz Maribora ob 17.20. Vožnja s sokolskim vlakom (s 75% popustom) stane iz Ljubljane v Skoplje in nazaj Din 1S0. z drugimi brzovlaki in istim popustom pa stane vožnja Din 240. Za zlet veljajo rdeče legitimacije, ki jih izdaje Saobraćajni odsek zletnega odbora v Skoplju in ki si jo oskrbi vsak udeleženec potom ^vo.^ega društva ozir. župe. Zletni znak stane Din 20 in si ga nabavi vsak udeleženec a) ali potom svoje župe b) ali ob prihodu v Skoplje v zletni pisarni (Sokolski ',»»'. !;i ima zletni znak in sokolsko legitimacijo, ima pravico 1.) na skupno stanovanje, 2.) na udeležbo pri vseh sokolskih prireditvah razven pri gledaliških 27. in 28. junija, 3.) na člansko tribuno ua zletišču. Vse brate in Pestre, ki pojdejo v Skoplje, opozarjamo na »Navodila za VI. pokrajinski zlet JSS v Skoplju.« ki so izšla kot priloga >8okolskemu (vlasniku.-: 15. t. m.! Železniški odbor JSS razglaša: Vsem po-setnikom skopljanskega sokolskega zleta je dovoljena glasom odloka prometnega ministrstva četrtinska vožnja za vse vlake razen Simplonorient expressa na osnovi rdeče zletne legitimacij.e, ki jih je razposlala župa v Skoplju na vse ostale župe. Popust velja od 20. junija do 10. julija t. 1. Cene iz Ljubljane sem in tja so: brzi vlak 233 Din 25 p, potniški 179 Din 50 para, Kranj, brzi 240, potn. 184 Din, Celje brzi 224, potn. 172 Din, Maribor brzi 240, potn. 184 Din. Novo-mesto 251 brzi, potn. 193 Din preko Ljubljane. Vsak posetnik kupi z legitimacijo rdeče barve na napotni postaji polovično karto, ki velja za povratek tudi, ako si dotićnik preskrbi od zletnega odbora v Skoplju potrdilo z žigom, da se je zleta resnično udeležil. Povratek je mogoč z vsakim vlakom. Posebni sokolski vlak iz Ljubljane odhaja r pondeljek ob 18. uri dne 25. junija in prihaja v Skoplje v sredo 27. junija okoli 8. ure zjutraj. Za posetnike iz Slovenije bo zadostno število sedežev na razpolago. Za izlete po slavnostih po Južni Srbiji veljajo posebne, modre legitimacije, ki bodo na razpolago pri železniškem odseku zletnega odbora v Skoplju, ki upravičujejo do 75% popusta in veljajo tudi do vključno 10. julija t. 1. Vozne cene iz Skoplja v nekatera mesta Južne Srbije so sledeča: v Djevdjelijo pot. vlak III. razred 15 Din, Tetovo 26 Din, Ohrid 31 Din, Kosovsko Mitroviio 11 Din, Prištino S Diu, štip 10 Din, Veles 5 Din, Korane 17 Din, Bitolj 24 Din, Kumanovo 10 Din. ★ Za splošni povratek veljajo rdeče legitimacije do 10. julija o polnoči, ko mora bili vsako potovanje dovršeno. — Sokolski vlak Praga _ Maribor — Beograd — Skoplje vozi češkoslovaške sokolske gosle in pride v Maribor 25. junija ob ca 15. uri. Mariborski sokolski župi je naročeno, da pozdravi češkoslovaške brate in sestre ob prihodu na naše tla. — III. medzletne tekme ČOS ▼ Pragi se bodo vršile od 22. do 24. t. m. Tekem se bo udeležilo več lisočev Sokolov in Sokolić. To bodo do zdaj največje sokolske tekme. Veliko zanimanje vzbuja scena, ki bo mogočna epopeja iz zgodovine češkoslovaškega naroda; pri tej sceni bo sodelovalo čez 2000 oseb iz vrst članov, naraščaja in dece. — župni »leti so se vršili preteklo nedeljo v Mariboru in v Radovljici (Gorenjske sokolske župe), v Kočevju pa delni Župni zlet župe Ljubljana. Sokolski društvi Radovljica in Kočevje sta praznovali 20-letnico svojega obstoja, v Kočevju so razvili svoj društveni prapor. Vse te prireditve so izpadle, kljub vremenu, ki je precej nagajalo, jako dobro; javne telovadbe na teh prireditvah so pokazale prav lepe uspehe. V Mariboru je nastopil tudi olimpijski prvak brat L. Štrukelj. — Sokol II v Ljubljani je moral vsled slabega vremena preložiti svojo prireditev na prihodnjo nedeljo 24. t. m. žBeležnica Koledar. Jutri: Sreda, 33. junija, katoličani: Silverii: pravoslavni: 7. junija, Milava. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. Kino Ideal: »Na dobrem slasu«. Ljudski kino (Matica): »Crni angelj. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg: Kuralt, Gospo-svetska cesta. Prosveta ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER V LJUBLJANI. V sredo, 20. junija: >Ljubosumnost<. — ?Znrkae. (Abonma). V petek, 22. junija: > Favne. Zaključna predstava. (Abonma). Zaključni predstavi na Šentjakobskem gdru. Jutri vprizori šentjakobski gledališki oder za abonente in drugo občinstvo dve izvrstni enodejanki, ki sta dosegli opetovano krasne uspehe. Sta to veseloigra >Ljubosumnost<, ki ima toliko res komičnih zapletljajev, situacij in izbornih domislekov, da vzbuja pri občinstvu salve smeha. Druga predstava pa izvirna slovenska groteska nadebudnega pisatelja in prevajalca gospoda Žagarja >Zorka<. ki slika v napetih situacijah življenski konec nesrečno zaljubljenega umetnika. — V petek, dne 22. junija pa se vprizori kot zaključna predstava izborna tridejanska komediia 3>Favn«. Tudi ta predstava kot deseta abonma-predstava je namenjena abonentom in drugemu občinstvu. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra šferka, nasl. Miloš Karničnik na Starem trgu in na večer predstave pri blagajni. Poselite predstavi. Spored komornega večera II. javne j produkcije gojencev drž. konservatorija obsega sledeče točke: 1) W. A. Mozart: Kvintet za klarinet, 2 violini, violo in violončelo. Allegro. Larghetto. Menuetto. Allegretto von variazioni. Izvajjajo: Gregore^ Janko, Slanić Franjo. Pfeifer Leon, Sušteršič Vinko, Leskovic Bogomir. 2) J. Brahms: Sonata v a-duru za violino in klavir, op. 100. Allegro amabile. Andante tranquillo. Vivace. Allegretto grazioso. Izvajata Rupel Karel in Šivić Pavel. 3) A. Borodin: Kvartet za 2 violini, violo in violončelo. Allegro mode-rato. Notturno. Scherzo. Izvajajo: Stanič Franjo, Pfeifer Leon, Šušteršič Vinko, Leskovic Bogomir. Komorno muziko vodi profesor drž. konservatorija g. Jan. šlais. Produkcija se vrši v sredo, dne 20. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. Vstopnice-sporedi se dobivajo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica, sprejemajo se prostovoljni prispevki v kritje troškov. Stariše gojencev in vse glasbo ljubivo občinstvo vabimo, da posetijo to produkcijo. Tihotapstvo saharina Litija, 18. junija. Litijski orožnik g. Bučar je opazil že večkrat, da prihaja v Litijo neznana tujka, ki prinaša seboj pod pazduho sumljive zavoje. Tudi v nedeljo, ko se je vračal z nočne službe domov, je opazil zopet sumljivo popotnico, ki je izstopila iz jutranjega vlaka ob 6 uri in se napotila proti Litiji. Orožnikovo pozornost je vzbudil tudi sumljiv zavitek. G. Bučar je stopil za neznanko, j,o ustavil in jo povprašal, kam gre in kaj nosi seboj. Neznanka pa se je pričela sumljivo izgovarjati, zato ji je ukazal, naj mu pokaže vsebino zavoja. Popotnica se je obotavljala, na energično zahtevo orožnika pa je le odvila motvoze, nakar je opazil presenečeni orožnik, da je v zavoju — saharin. Ker je pri nas >švercanje< s saharinom strogo prepovedano, je g. Bučar napovedal saharinarici aretacijo, nato pa ji je natančno pregledal ves potni tovor. Naštel je 70 ška-telj saharina. Franja D., kakor se piše *retiranka, je izpovedala, da je doma iz Šiške pri Ljubljani. Radi obstoječega suma, da je Franja članica večje saharinske družbe, ki razpeČava prepovedano sladilo po deželi, se je odloČil orožnik, da izvrši na njenem domu v Šiški preiskavo, medtem pa je oddal Franjo v litijski zapor. S prihodnjim vlakom se je odpeljala patrulja litijske žandarmerije v Ljubljano, kjer so prijavili na polic, direkciji aretacijo prodajalke saharina, obenem pa so prosili, da se jim dovoli hišna preiskava v Šiški. Z orožnikoma je odšel nato v Šiško tudi uradnik ljubljanske policije, kjer so Fra-n#no stanovanje teleljito preiskali. Ree so našli tam še nekaj Škatelj saharina. Preiskava je dognala, da Franja ni Imela večjih zalog saharina doma, in si ga je za razprodajo najbrže nabavljala le po potrebi. Ko je orožništvo zaplenilo ves najdeni saharin, je oddalo delikvantinjo in drago-ceni saharin pristojni finančni kontroli, ki je kompetentna, da zasleduje in kaznuj« tihotapce saharina. Zaprta Franja bridko obžaluje in objokuje svoj prestopek, ne izda pa svojih sokrivcev, in trdi, da je kupila saharin M reke neznane osebe na ljubljanskem trgu. Ona pa se z razprodajo saharina po deželi preživlja. Da je 35-letno dekle zaradi prepovedanega prodajanja vsa obupana, je popolno-j ma razumljjvo. Finančna kontrola ima za j prodajalce saharina predpisane ostre kazni, j tako v denarju, kakor tudi še zaporne. Za-| to je Franja v velikih skrbeh glede k zni, « ki se ji obeta zaradi razpečavanja sahar >%. Stev i 3Q •SLOVENSKI NAROD« dne 19. junija 1928. Stran 5. dnevne vesti. — Ministrski predsednik na počitnicah. Ministrski predsednik Vukičević je baje rezerviral sobe v Parkhotelu na Bledu, kjer namerava ostati mesec dni. Cim spravi Narodna skupščina pod streho nekatere važne zadeve, odpotuje g. Vukičević s svojo rodbino na Bled. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je vpisan zdravnik bolnice v Celju dr. Jože! F 1 a i s. — Razpisane sodne službe. V oddelku B stola sedmorice v Zagrebu je razpisan natečaj za izpraznjeno mesto sodnopisarni-škega uradnika v 2. ali nižji skupini III. kategorije. Prošnje naj se vlože do 30. julija. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto višjega deželnosodnega svetnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. julija. — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto izvršilnega uradnika v 3 skupini III. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 20. julija. — Razpisane zdravniške službe. Oblastna uprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje po eno službo pogodbenega zdravnika v Brežicah, Celju, Ptuju in Čakovcu. Prošnje ie treba vložiti do 15. julija opoldne pri oblastni upravi bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, Celovška cesta št. 4. — Iz sodne službe. Pravosodno ministrstvo je imenovalo za pravne praktikante ab-solvirane pravnike: Franca Poljanca. dr. Alojzija Obrana, Jožeta Torma, Rudolfa Schauerja in Milana Gorupa. Pri upravnem sodišču v Celju je imenovan za pisarja ab-solvirani pravnik v Mariboru Oskar Dobo-višek. — Važno za spiavarje na Savi. Veliki župan ljubljanske oblasti je odredil glede splavarjenja na Save sledeče: Na Savi se vrše od Brežic do Rugvice resulačna dela. Na mnogih krajih je reka splavna samo ob določenih vodnih višinah, ker je struga razcepljena in zelo široka. Zato ie veliki župan sporazumno z velikim županom zagrebške oblasti prepovedal vsako splavar-jenje na Savi od Krškega do Rugvice v vodni višini -j- 0.00 zagrebškega vodomera. O tem, ali je vodno stanje za splavar-jenje prepovedano ali ne, dobijo splavarji pojasnila pri pristojnih sreskih poglavarjih. Obenem opozarja veliki župan na razglas deželne vlade za Kran;sko z dne 6. marca 1S87, ki določa, kako je voziti s čolni in splavi po Savi od Beričevega na Kranjskem in med štajersko in hrvatsko mejo. S tem razglasom se določila omenjenega razglasa izpolnjujejo. — Iz »Uradnega lista«. »Uradni list' št. 55 z dne 18. t. m. objavlja zakon o golobih-pismonoših, zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti industrijske svojine z dne 17. februarja 1922 in pravilnik trgovinskega ministra, s katerim se izpre-minja naredba o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine z dne 17. novembra 1920. — Vpisovanie v poštno - brzojavno šolo. Poštno ministrstvo je odredilo, da bo sprejetih v prihodnjem šolskem letu v poštno- brzojavno šolo v Beogradu 80 do 100 novih gojencev. Natečaj bo v kratkem razpisan. — Higijenski tečaj za učitelje. Uprava Pomladka Rdečega križa je sklenila organizirati v juliju več tečajev iz domače in šolske higijene, za učitelje in učiteljice, ki bodo potem poučevali ljudstvo v higijeni. Tečaji se oivorijo začetko julija v Beogradu, Skoplju, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. — Zračni promet se je pocenil. Družba za-zračni promet v Beogradu je obvestila vse agencije, da se je zračni promet pocenil. Deca izpod 4 let sploh ne potrebuje karte. Državni uradniki in člani njihovih rodbin lahko letajo trikrat na leto za polovično ceno. Družba je uvedla tudi abonent-ne karte in sicer za 12 poletov s 30^, za 24 poletov pa s 50% popustom. — Poštni minister demantira. G. Bogoljub Kujundžić, minister pošte in telegrafa, osebno in kategorično demantira, da bi bil le en brzojavni drog od osvobojenja do danes kupljen ali naročen v inozemstvu za potrebe ministrstva pošte in telegrafa. — Ponarejeni italijanski srebrniki v prometu. Veliki župan zagrebške oblasti je obvestil zagrebško trgovsko - obrtniško zbornico, da so na kolodvoru v Mai-iboTu oblasti ugotovile, da so spravili neznani zlikovci v promet ponarejene italijanske srebrnike po 10 lir. Falsifikatov pa ni težko ločiti od pravih srebrnikov, ker je kovina tako mehka, da se da z nožem rezati. Ponarejeni srebrniki so tudi mnogo lažji. —Na kaj ne smeš pozabiti? Na to, da se udeležiš narodne prireditve povodom proslave 1701etnice rojstva prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, ki bo v nedeljo 15. julija popoldne na njegovem rojstnem domu pri Kameniti mizi v Zg. Šiški. — Zemljiška knjiga na Dunaju obnovljena. Tukajšnji avstrijski konzulat razglaša dodatna k prejšnjim poročilom v zadevi zemljiške knjige na Dunaju, da je sedaj nadaljnji, 7420 vlog obsegajoči del iste obnovljen. Višje deželno sodišče na Dunaju je z razglasom od 10. maja 1928 uvedlo postopanje popravkov za to skupino in določilo kot končni rok za prijavo pravic, katerih obnovljena zemljiška knjiga ne vsebuje, kakor tudi za zglasitev ugovora zoper sprejete pravice, 15. avgusta 1928. S tem so tri četrtine uničene zemljiške knjige zopet rekonstruirane. Tretja skupina, ki bo obsegala najbrž največji del ostanka, bo dogotovljena čez poletje. Izvod navedenega razglasa višjega deželnega sodišča Wien s številčnim seznamom je na vpogled pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Dunajska cesta 31-I. — Vreme. Vreme je zadnje dni nestanovitno. Včeraj se je sicer še držalo, danes pa že kaže, da utegnemo dobiti dež. Barometer je kazal snoči in danes zjutraj 760 milimetrov, temperatura je znašala zjutraj 16, ob 11. pa 20 stopinj. Včeraj so imeli deževno vreme v Zagrebu in Beogradu, oblačno je bilo v Ljubljani, Sarajevu in Skoplju, lepo pa v Mariboru in Dubrovniku. Temperatura je še vedno povsod nizka. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 23 stopinj. V Zagrebu in Skoplju je bilo 21, v Dubrovniku 20, v Mariboru 19, v Ljubljani 17.4, v Sarajevu 17, v Beogradu 16 stopinj. — Živalske kužne bolezni v ljubljanski in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 3. do 10. t. m. 41 slučajev svinjske kuge, 5 svinjske rdečice, 2 garij in 1 čebelne kuge;; v mariborski oblasti je bilo 11. t. m. 11 slučajev svinjake rdečice, 3 vra-ničnega prisada, 2 smrkavotsi, 3 svinjske kuge, 1 stekline in 1 mehurčastega izpuščaja pri govedi. — Iz življenja ameriških Slovencev. V kraju Ely, država Minnesotta, se je nedavno pripetilo več nesreč. Koncem maja je ubilo Slovenca Milkoviča. Prišel je v stik z električnim tokom in udarec je bil tako močan, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Zapustil je ženo in osem hčerk. — Niso pa še pokopali Milkoviča, ko se je pripetila druga, še težja nesreča. Tri mladi fantje, Janez Ko-larič, France Trlep in Jože Barič so šli v nedeljo 27. maja lovit ribe. Čoln se jim ie pa prevrnil in nevešči plavanja so vsi trije utonili. Domači so jih pogrešali in so jih drugo jutro iskali. Našli so prevrnjen čoln in pod njim truplo utopljenega Colariča. Blizu njega sta ležala objeta Trlep in Barič. Vsi trije fantje so bili pridni in marljivi delavci, zato je njihova smrt roditelje še bolj prizadela. — V Shebovganu je umrla v starosti 41. let Antonija Zaveršnik. Podlegla je operaciji na želodcu. Pokojna je bila rojena leta 18S7. v Skocjanu na Dolenjskem. Zapustila je 5 otrok v starosti od 3 do 19 let. — V Chisholmu, država Minnesotta, je umrl Anton Ivane. Pokojni je bil doma iz vasi Podpeč. — Vlakovodja padel z vlaka. V nedeljo je bil na gorenjski izletniški vlak velik naval in večerni vlak, ki se je vračal proti Ljubljani, je bil prenatrpan s potniki in izletniki. V nekem vagonu je bilo več potnikov, ki so bili prav dobre volje in so se šalili med seboj. Za šalo so se tudi suvali in butali drug ob drugega. Nesreča ie hotela, da je eden priletel v vlakovodjo Franca Miklavčiča, ki je stal na stopnicah. Vlakovodja je padel z drvečega vlaka. Pri padcu je dobil težje poškodbe na hrbtu in so sa morali prepeljati v bolnico. Nesreča se je pripetila v Mednu. — Neprevidno ravnanje z orožjem. 2e včeraj smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila v Dobrunjah, kjer je kajžar Habič streljal s staro puško, ki se mu je razletela. Slična nesreča se je pripetila v Skalcah pri Savi. Tam je včeraj 131etni posestnikov sin France Lovše streljal s staro pištolo. Pri streljanju se je cev razletela in Lovšetu je razpraskala obraz. — Gradbeni oddei fek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave mehkega lesa; do 29. t. m. glede dobave in položitve hrastovih parketnih deščic ter glede dobave xy-lolita in klinkerjevih plošč ter tlakovanja z istimi. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 160.000 kg portland - cementa; do 29. t. m. glede dobave raznega delavniškega materijala ter glede dobave žičnikov in S0OO kg pocinkane žice. — Direkcija državne železnice Vareš - Majdan sprejema do 3. julija ponudbe glede dobave 3 in po! vagona pšenične moke. — Prometno - komerciie!:i; oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. julija ponudbe glede oddaje 400 komadov železnih zavornih co-kelj v popravilo. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. !z Ljubljane —lj Pri javni borzi dela v Ljubljani je v času od 10. do 16. junija 1928 iskalo dela 666 moških in 2S8 žensk, skupaj 954 brezposelnih. Prostih mest je bilo 173 za moške in 63 za ženske, skupaj 236. Posredovanj se je izvršilo 1101 moških in 62 ženskih, sku-kaj 163. Odpotovalo je 54 moških in 1 ženska, skupaj 55; odpadlo pa je 4 moški in 40 žensk, skupaj 51 brezposelnih. — Delo išče: moški: 2 manipulanta za lesno stroko, 1 gozdni čuvaj, 1 ekonom, 1 rudarski uradnik, 2 rudarja, 2 vrtnarja, 1 pečar, 1 kamnosek, 2 zlatarja, 1 kotlar, 10 kovačev, 6 stavbnih ključavničarjev, 3 kleparji, 2 železolivarja, 3 železostrugarji, 1 železo-brusaČ, 26 strojnih ključavničarjev, 1 urar, 2 strojna risarja, 6 elektromonterjev, 1 ban-dažist, 32 mizarjev, 4 kolarji, 5 sodarjev, 5 Žagarjev, 2 usnjarja, 6 sedlarjev - jermenar-jev„ 1 tkalec, 1 predilec, 3 tapetniki, 14 krojačev, 24 Čevljarjev, 1 knjigovez, 4 mesarji, 3 mlinarji, 15 pekov, 1 toČilec, 1 kuhar, 2 inženerja kemije, 1 laborat kemije, 11 zidarjev, 4 pleskarji, soboslikarji, 1 dimnikar, 6 tesarjev, 1 gradbeni delovodja, 1 stavbni tehnik, 1 tiskarski strojnik, 1 tipograf, 17 strojnikov, kurjačev, 110 pisarniških slug, 25 trgovskih pomočnikov, 9 knjigovodij, 2 fakturista, 1 trgovski potnik, 1 trgovski poslovdja, 1 korespondent, 2 trgovska skladiščnika, 31 zasebnih uradnikov, 1 pisarniški praktikant, 1 gledališki igralec, 1 godbenik, 1 bolniški strežnik, 55 hlapcev, 10 tovarniških delavcev, 62 navadnih delavcev, 7 vajencev; ženske: 13 pisarniških moči, 3 kontoristinje, 14 prodajalk, 5 natakaric, 8 Šivilj, 1 šivilja perila, 1 modistinja-prodajalka, 1 šivilja slamnikov, 1 črkoslika-rica, 7 pletilk, 3 tkalke, 12 tovarniških delavk, 34 dninaric, 53 kuharic, služkinj, po-strežnic. 6 vajenk. — Delo je na razpolago: moškim: 5 minerjem, 12 rudarjem, 2 pečarjem, 4 kleparjem, 2 kovino-strugarjem, 1 ključavničarju, 3 strojnim risarjem, 9 mizarjem, 3 Žagarjem, 1 strojniku, 1 vulkanizerju, 2 kožarjem, 2 ličarjem, 1 ta- petniku starejšem kot družabniku, 1 čevljarju za mešano delo, 1 dežnikarju, 1 slaščičarju, 1 kurjaču, 2 pleskarjem in sobosli-karjem, 5 hlapcem, 10 štukaterjem, 1 vodo-inštalaterju, 2 kotlarjem, 15 kovinostrugar-jem. 21 vajencem; ženska: 1 orožniški kuharic, 1 špularici, 2 pletilkam nogavic. 2 kmečkim deklam. —lj K poročilu o razstavi izdelkov dere pomožne šole v Ljubljani nam pojasnjuje upraviteljstvo pomožne šole, da ta šola ne sprejema otrok, ki bi zgolj zaradi slabe domače vzgoje zaostajali v osnovni šoli in tudi ne moralno pokvarjene dere. Za tako deco obstoja državno vzgajališče, prej je pa obstojala še šola na Rakovniku za moralno pokvarjeno deco. Starši torej niso krivi, če deca pomožne šole ni mogla slediti pouku osnovne šole. Vzroki so od rojstva ali pa puščajo take posledice razne bolezni, ki jih prestanejo otroci v mladosti, oziroma padci in poškodbe na glavi. Vse to ugotovi posebna zdravstveno - pedagoška komisija, ki odloča o sprejemu otrok v pomožno šolo. Z individualnim poslom in vzgojo se pripomore takim otrokom, da se razvijejo in si pridobe najpotrebnejše znanje za življenje, ki bi ga v osnovni šoli spriča obilega števila otrok v enem razredu, drugačnega učnega I-ostopka in nesposobnosti teh otrok, da bi sledili enako z nadarjenimi otroci, ne bi mogli doseči. Smer vzgoje in pouka pri tej deci teži v prvi vrsti k usposobljenosti za ročno delo in priprave za ročne poklice in ne duševne. Tudi ni krivda starišev, če pridejo ti otroci brez najelementarnejših pojmov v šole, ampak so temu krivi zgoraj našteti vzroki, ki se pojavijo ob rojstvu, oziroma po težkih boleznih, ki jih prestanejo ti otroci v svoji mladostni razvojni dobi. Za težje slučaje in tudi za vnanjo deco z dežele bi bil pa nujno potreben internat, ki bi moral biti združen s šolo, kakor imamo take internate pri šolah za slepe, gluhonemo in moralno pokvarjeno deco. Take internate imajo pomožne šole v inozemstvu. To vprašanje pri nas še ni zakonito urejeno. Novi načrt šolskega zakona predvideva tudi to ureditev in sicer v tej obliki, da bi take šole z internati vzdrževala država, oziroma oblastna samouprava za celotno oblast. Upraviteljstvo smatra, da mora podati javnosti ta pojasnila, da ne bo napačnih tolmačenj in se ne bo komu delala krivica. Pred vsem se ne sme delati krivica starišem, ki sami mnogo trpe s to deco in roko v roki delujejo s šolo, da jo ne puste obsedeti v prvih razredih osnovne Šole, ampak jo s pomočjo pomožne šole usposabljajo za življenje. Prodajalca iščemo za prodajo «Slovenskega Naroda» za Vrhniko. «Slovenski Narod se dostavlja že popoldne. — Reflektanti naj se javijo v upravi «Slovenskega Naroda». —Ii Vpisovanje na vršjih oddelkih tehniške srednje šele v Ljubljani se vrši v ponedeljek, dne 2. julija dopoldne od S. do 12. Višji oddelki so: gradbena strojna in elektrotehniška srednja šola. —lj Vpisovanje na delovodskih in strokovno - obrtnih šolah tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 2. julija dopoldne od 8. do 12. Razven strojne in elektrotehniške delovodske šole se letos zopet otvori prvi letnik mizarske in strugarske delovodske šole. Strokovno-obrtne šole so: kiparska in rezbarska, ke-ramiška. pletarska (učna delavnica za ka-šarstvo) in ženska obrtna šola z oddelki za šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje. —lj Vpisovanje na ženski obrtni šoli tehniške srednje šole v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 2. julija od 8. do 12., sprejemni izpit pa v torek dne 3. julija. ~li XXIX. redni občni zbor TKD Atene, ki se je vršil 12. junija t. 1. ob lepi udeležbi članstva, je izvolil naslednji upravni odbor: Franja Tavčarjeva, predsednica, Marija VV'essnerjeva, podpredsednica, Min-ka Kroftova, I. tajnica, Mira Žirovnikova, II. tainica, Ida Bogadvjeva, I. blagajničar-ka. Mirni Šušteršičeva, II. blagajničarka. Mara Miejnikova, I. gospodarica, Minka Gašperlinova, II. gospodarica, Ana Janeži-čeva, zapisnikarica, Milka Bahovčeva, liermina Ferlinceva, Ana Hrdovernikova, Vida Keleminova, Ferd. Majaronova, Antonija Nebenfiihrerjeva, Tinka Novakovičeva Alozija Štebijeva, Nita Vrančičeva, odbor-nice, Marija Milčinska, Angela Mahkoto-va. pregledovalki računov. V tehnični odbor se je izvolilo poleg nekaterih zgoraj navedenih odbornic še: Vido Baltičevo, Zino Črnologarjevo, Ferjančičevo, Marijo Golobičevo, Marijano Grassellijevo, Viko Jančigajevo, Zoro Janežičevo, Slavico Je-Iencevo, Ivanko Kalinovo, Alojzijo Kožuho-vo, Marijo Maistrovo, Heleno Pajničevo, Marijo Potokarjevo, Olgo Polakovo, Ivanko SvetliČevo, Karlo Šaplovo, Hildo Švar-cevo. Mašo Švigljevo, Ivanko Turkovo, Lino Turkovo, M. Vrtovcevo, Marijo Wirg-glerjevo. 499n —lj >Ljudski kino« (Matica* predvaja danes izredno lep, pretresljiv film »Črni angelj« s prekrasnim ljubavnim parom Vilmo Bankv in Ronaldom Golmanom v glavnih vlogah. Ta film, ki mora ganiti tudi najtrše srce, si mora ogledati vsakdo brez izjeme. —lj Društvo >Treznost< ima svoj redni letni občni zbor v sredo 20. t. m. ob 20. uri na moškem učiteljišču z običajnim dnevnim redom. Za vse brate in sestre je udeležba obvezna. —lj Nesreča pr! delu. V tovarni »Satur-nus* v Mostah je zaposlena 181etna delavka Fani Zupančič. Včeraj io je med delom zgrabil stroj in ji odtrgal sredinec na desni roki. Prepeljali so jo v bolnico. —i Pregorel! kabli v Wolfovi ulici. Poročali smo že, da so v ponedeljek ponoči pregoreli kabli v Wolfovi ulici. Kabli so pregoreli tako, da so morali ulico preko- pati na raznih krajih Ker je vsa ulica ostala brez električnega toka, so morali napeljati provizorično žico v vsa poslopja, ki so ostala brez toka. Iz Celja —c Celjsko pevsko društvo priredi za svoje članstvo in vse prijatelje petja izlet na Laško v soboto 23. t. m. Tam ponovi zvečer svoj koncert. —c Gosp. Poljšaku je sreski poglavar v Celju z dopisom z dne 15. t. m. zabranil zdravljenje. Ta dopis so priobčili nekateri Časopisi, katerim je istega poslal sreski po- glavar. — Kakcr čujemo, odide g. Poljšak že 1. julija v Maribor; sprejel je ponudbo primarija dr. Cerniča in bo zdravil v mariborski bolnici. —c Vlom v barako Športnega kluba. V noči na 16. t. m. so neznani storilci vlomili v barako SK Celje na Glaziji. Odnesli so več športne obleke ter eno dušo za žogo in eno žogo. Skupna škoda znaša 427 dinarjev. —c Naše poročilo o sobotnem koncertu IPD spopolnjujemo v toliko, la je skladatelj g. dr. Anton Schwab dobil diplomo tudi od celjskega pevskega društva, katerega častnim članom je bil imenovan v petek, kakor smo poročali. Ljubezen slavne francoske igralke Kako je igralka Rachel odklonila Aleksandra Dumasa in zakaj se ni hotel poročiti z njo nezakonski sin Napoleona L grof Wa- leirskL dela, da je potrebna enaka opreznost, kadar imamo opraviti z inteligentnimi ljudmi. Tako je Rachel odslovila znamenitega pisatelja. Njeno ljubavno razmer* je z grofom \Valewskim jc bilo v tem času tako, da ji je prijateljica Arsene Houssav pisala: To jc bil gledališki za» kon, a vendar je bilo zakonsko življe« nje. Grof bi se bil z njo najbrž poro« čil, če bi bila znala krotiti svoj temperament in nastopati v družbi tako, kakor sc spodobi grofici. Rachel se je vedla v družbi često nedostojno ali celo vul* garno. Ko je grof zvedel, da je dejala nekoč o njem, da ji je zagrenil življe* nje z neprestanimi očitki glede nedostojnega življenja, jc opustil vsako misel na ženitev. Lepo plesalko je zelo ljubil, še bolj je pa ljubil korektnost. Zavedal se je, da bi ga taka žena ovi* rala na poti h diplomatski karijeri. Za» to je prekinil z njo vse stike, ko je odpotovala na turnejo na I lolandsko, in se poročil z neko italijansko plem* kinjo. Rachel jc kar divjala, ko je zvede« la, da se je njen liubeek poročil. V krogu njenih prijateljev se je govorilo, da namerava dati gledališču slovo in odpotovati v Italijo. Toda igralka je kmalu prebolela ta udarec in predno je umrla, je imela še celo vrsto ljub* čkov. Wa!cvski je hitro napredoval in kmalu jc postal francoski poslanik na angleškem dvoru. Nezakonskega si* na. ki ga je imel z igralko, je poslal v šolo v Ženevo in ko jc sin končal štu* dije, je stopil v konzularno službo. Rachel je ostala v svoji palači in spre* jemala goste, med katerimi je bil tudi Artor Bertrand, sin onega Bcrtranda. ki je spremljal Napoleona I. na otok Sv. Helene. Tega ljubčka je prevzela Rachel svoji gledališki rivalinji Virgi* ni j i Dejazet. Najslavnejša francoska igralka preteklega stoletja je bila Rachel. Niti Sara Bernhardt se ni mogla primerjati z njo. Nihče ni dvomil, da zavzema Rachel med igralkami najodličnejše mesto. Ar-noid jo je opeval v stihih, Charlotta Bront je pisala o nji navdušene članke. Seznam njenih ljubčkov je bilo težko sestaviti, ker jih je imela nebroj. V lepo igralko sta bila zaljubljena med drugim tudi dva pionirja francoske literature 19. stoletia, Alfred de Musset in Aleksander Dumas, avtor »Treh mušketirjev«. Med svoje ljubčke je štela Rachel tudi kraljevske prince in grofa \Valew-skega, poznejšega francoskega poslanika na angleškem dvoru. Grof \Valewski ie bil sin Napoleona 1. in njegove poljske metrese grofice \Valewske. Bil je bogat in vdovec. Lepi igralki je poklonil krasno palačo v Rue Trudon in cel štab služinčadi. Samo oprema palače je stala 1.200 šterlingov, kar je bilo v takratnih časih celo premoženje. V tej knežji palači se je lepa igralka naselila in postala mati grofo-vega nezakonskega sina. Stara je bila že 32 let in ker ie preživela svojo mladost v skromnih razmerah, se je morala na vse načine truditi, da se vživi v tako razkošje. Ob tem času se je zaljubil v njo Dumas, s katerim ic pa ravnala zcs lo kruto. Pisatelj sploh ni verjel, da bi mogla lepa igralka n tegova ljubezen odkloniti. Toda Rachel ni odgovarjala na njegova pisma in šele na izrecno za= htevo mu je odpisala. — Pravite, da bi v moji prisotnosti ne mogli izgovoriti tega, kar mi pišete, — je pisala Rachel. Obžalujem, da ima* te tako malo poguma in da mi ne iz* kazujete istega spoštovanja, kakor v pismu tudi ustmeno. Vedela sem, da mora človek pretehtati vsako besedo, če ima opraviti z norcem, nisem pa ve* Če deca sodi Težka nesreča se je pripetila v Scho-naichu pri Berlinu. V nedeljo se je več dečkov, med temi tudi Hletni učiteljev sin Thomas. igralo sodnike in napravili so «sodno razpravo->. Obtoženec je bil Thomas, katerega so njegovi tovariši obsodili na smrt na vešalih. Justifika-cija se ie imela izvršiti takoj. Deček je stopil na desko, položeno čez sod, njegov tovariš ki je bil določen za krvnika ie pa vrgel vrv okoli veje drevesa, pod katerim ie stal Thomas. Vrv je pritrdil na vejo in naoravil na koncu zanj-ko, katero je položil obsojencu okoli vratu. Thomas se ie norčeval, toda nenadoma je spodrsnil in v naslednjem hipu je že visel. Zanjka okoli vratu se je močno zadrgnila in še predno je kdo mogel nesrečnemu priskočiti na pomoč, se je deček zadušil. Tudi zdravnik ga ni mogel obuditi in tako ie zahtevala igra nedolžno žrtev. Potres v Mehiki Včeraj smo poročali, da so seizmo* grafi potresne opazovalnice v Ljublja* ni in observatorija pod Triglavom za* znamovali močne potresne sunke, in sicer v daljavi nad 7000 km. Potres je nastal v Mehiki. Najbolj so ga obču* tili v glavnem mestu, v Mehiki sami. Razbitih je bilo mnogo hiš, porušilo se je tudi več dimnikov. Potresni sunki so trajali sedem minut. Še bolj je bilo prizadeto mesto Oaxa. Tam se je porušilo več hiš, pri katastrofi je bilo ubitih tudi več oseb, mnogo pa ranjenih. Med prebivalstvom je zavladala velika panika in vse je be* žalo iz mesta. Potresni sunki se še ved* no ponavljajo, dasi v manjšem obse* gu. Potres je prizadel tudi dve drugi pokrajini v Mehiki, toda podrobnih poročil o potresni katstrofi še ni. Milijonarjeve minute so drage Znani ameriški milijarder Pierpont Morgan ne trpi reporterjev, ki ga oblegalo, da bi zvedeli, kakšne načrte ima in kako namerava naložiti nove milijone, ki se v njegovih podjetjih hitro množe. Vendar se je pa nekemu pariškemu novinarju posrečilo priti do Morgana, ko se je mudil nedavno v Parizu. Ko je stopil novinar v milijarderjeve sobane, ga je Morgan hočeš nočeš sprejel, toda takoj ga je opozoril, da lahko govori z njim največ dve minuti Češ. da je čas drag in stane vsaka minuta njegovega življenja 250 frankov. Lahko si pa mislimo Morganovo presenečenje, ko je podjetni novinar odgovoril, da se v tem pogledu z njim popolnoma strinja in da je pripravljen plačati mu za vsako minute pogovoru 250 frankov. — Kaj bi radi vedeli? — je vprašal Morgan. — Takoj vam povem. Plačam vam 500 frankov za dve mkrati, Ker sva stavila s kolegom za 2000 frankov, da se mi posreči spregovoriti z vami. Vidite torej, da smo tudi novinarji podjetni in da znamo služiti denar. In novinar je položil na mizo 500 frankov, pogledal je na uro in dejal, da sta dve minuti že minuli ni da jc stava dobljena. Morgan se je zasmejal in izjavil, da je pripravljen nadaljevati pogovor. Novinarjeva spretnost mu je tako imponirala, da je celo uro kramljal z njim in mu dal izjave, katerih ne bi mogel dobiti noben, še tako ugleden novinar. Seveda Morgan tudi honorarja za prvi dve minuti ni hotel sprejeti. Prodajalca iščemo za prodajo «Slovenskega Naroda» za Litijo. «Slovenski Narod» se dostavlja že popoldne. — Reflektanti se naj javijo v upravi «Slovenskega Naroda». Ženska preletela ocean Poročali smo že o novih prekooceanskih poletih raznih ameriških letalk. Prva ki je startala k poletu in tudi srečno preletela ocean, je bila ameriška Ie-talka gdč. Erhartova, prva ženska, ki je triumfirala nad oceanom. Letalo «Fri-endship» je startalo v nedeljo v S t. Johnu na N. Fundlandski. Ob 18.05 ie opazil letalo nad morjem parnik «Concoria», ki je o tem brezžično obvestil radiopostajo Kap Race. Letalo je parniku signaliziralo, da hiti s hitrostjo 175 km na uro in da so na krovu vsi zdravi. Z Erhartovo sta letela pilota Stutz in Ellsworth. Kasneje so opazili letalo v višini 200 metrov nad morjem ribiči blizu rtiča Ballard. Letelo ie s približno hitrostjo 150 km na uro in sicer v smeri proti Irski. V ponedeljek ie letalo ob 9.45 zjutraj pozvalo parnik «Rexonv> na odprtem morju, da mu označi, kie se nahaja. Takrat se je nahajalo na 4Q. stopinji in 38 minut severne širine in 39. stopinji 20 minut zapade dolžine. Ker je bilo oblačno, letala s parnika niso opazili, pač pa so čuli ropot motorja. Iz Londona poročajo, da ie ameriško letalo »Friends hip> včeraj pristalo v Burrvbordu V \Valesu na Angleškem. Pristati je moralo, ker je letalcem zmanjkalo bencina. Polet se je torej posrečil in Erhartova je prva letalka .ki je srečno preletela ocean. — Kakor poročajo iz New-vorka, ie k startu priora vi iena tudi druga letalka, in «iccr miss Mabel Boli. ki je po nekaterih vesteh že včeraj startala v St. Johnu na Novi Fundlandski. Bohova pa namerava leteti naravnost v Pariz. Strun -L « S L O V F N S K I NAROD« dne 19. junija 1923. štev 13Q Edgar Wallace: TI) lil IJE PRAVIČNIKI ROMAN. ^Kako ste mogli vedeti?« ie zagodr-njal Newton, ko se je vrnil v sobo in zaloputnil vrata za seboi. »Kadar je vohunstvo do sredi, imam zanesljiv instinkt,« je rekel tujec in takoj nadaljeval: »Prišel sem, da obiščem Mis Mirabelo Leicestrovo.« Nevvton je pomežiknil. »Tako. tako! Zato ste prišli?« je vprašal tiho. »Mis Leicestrove ni v tej hiši. Odšla ie pred četrt ure.« »Nisem videl, da bi bila odšla iz hiše.« »Ne; to se ujema. Odšla je skozi gospodarsko poslopje. Moja — e —«. hotel je reči »sestra«, pa se je premislil — *moja mlada prijateljica .. .* »Aha, ,brdka Hana Smithova'« je pripomnil tujec. »Ne?« Nevvtonov obraz je zalila kri. Bližal se je meji, ko je hladnokrvnost, ki ie tvorila devet desetin njegovih moralič-nih vrlin, pretila, da ga zapusti. »Kdo ste prav za prav?« Tujec si je iz nepojasnjenega razloga omočil ustnice s koncem jezika. Početje, ki je na vsakogar vplivalo nenavadno vznemirljivo. »Moje ime Leon Gonsalez.« je odgovoril preprosto. Nehote je Monty stopil nekaj korakov nazaj. Seveda! Zdaj se ie mahoma spomnil; vsa barva mu je izginila z lic, ki so popolnoma posmela. Z naporom se je prisilil k smehljaju. »Torej eden proslulih Štirih pravičnikov*? Kako izredno redki ptički ste vi! Spominjam se. da sem se pred petnajstimi leti skoro stresel na smrt, samo da sem začul vaše ime. Saj vi ste tisti, ki se vedno pojavite, da kaznujete, kadar zakon odpove Ne? »Prihranite si to za svoje memoare!« je rekel Leon krotko. »V tem trenutku roSkakotr nrisem voljan dajati avtobiografske podatke.« Toda Nevvton ni molčal. »Poznam moža ...«, govoril je zelo premišljeno, z nekim mirnim povdar-kom, »... ki vam bo nekega dne prizadel še velike neprilike, Mr. Leon Oon-salez! Mož. ki nikdar ne pozabi vključiti vas v svoje molitve. Seveda vam ne bom povedal, kdo ie.« »Tudi ni treba. Vaše besede merijo na občudovanja vrednega Oberzohna. Ali nisem ubil njegovega brata...? Da, mislim, da sem bil v pravu. BU je mož s koničasto glavo in čudno naprej štr-lecimi čeljustmi. Interesanten slučaj. Hotel sem si zabeležiti njegove mere, a se mi je precej mudilo.« Govoril je skoro tako, kakor bi hotel prositi oprošcenja. »AH midva se oddaljujeva od predmeta najinega pogovora. Mr. Nevvton. Rekli ste, da je mlada dama zapustila hišo skozi stransko poslopje. In vi ste bih* baŠ na tem. da poveste, da je bila v spremstvu one dame..,, ne vem, kako jo imenujete. Zakaj je odšla po tej nenavadni poti?« Leon Gonsalez je imel instinkt ne samo za vohunstvo. Imel ie instinkt za resnico. In je takoj pogodil dvoje. Prvič, da se Newton ni lagal, ko je rekel, da je deklica ostavila hišo. in drugič, da je moral biti za njeno hitro odstranitev zelo važen, če tudi ne baš zlonosen razlog. »Kam je odšla?« »Domov.« je Newton odgovoril la-konično. »Kam drugam bi naj bila šla?« ^Prišla je semkaj na večerjo?... Da tu prenoči?« »čujte, Gonsalez,« ga je Monty Nevvton besno prekinil. »Vi in vaša tolpa ste bili pred dvajsetimi leti vsega občudovanja vredni ljudje. Toda od takrat se je mnogo pripetilo... In mi nič več ne trepečemo pri sami omembi imena .Štirih pravičnikov'. Nisem dete!... Zapomnite si to! In če vas po bliže opazujem, vidim, da niste tako strašni., če se izvolite pritožiti na policijo ...« »Meado\vs je zunaj. Pregovoril sem ga, da je mene spustil naprej,« je pripomnil Leon. Newton se je ustrašil. »Zunaj?« Glas mu je zvenel nejeverno. V dveh korakih je bil pri oknu in je potegnil oboknico kvišku. Na drugi strani ceste na robu pločnika je stal mož. ki je kazal veliko zanimanje za žleb. Monty ga je takoj prepoznal. »Lepo! Pripeljite ga noter!« »Kam je odšla mlada dama? To je vse, kar bi želel vedeti.« »Saj sem vam že povedal. Domov.« Leon je stopil k vratom in je Mea-dowsa pozval k sebi. Tiho sta govorila in potem je Meadovs vstopil. Hišni gospodar ga je pozdravil s prisiljenim poklonom. »To je ideja, Meadovvs!... Mi pošljete na vrat tička, da bi me zaslišal.« »Tiček je prišel povsem iz lastnega nagiba,« je mrzlo odgovoril Meadovvs, »Če menite s tem Mr. Gonsaleza. Nimam pravice, komurkoli braniti, da vas zasliši. Kje je mlada dama?« »Še emkrat ponavljam, da ie odšla domen-. Ce mi ne verjamete, pre-išajte hišo. vi ali pa vi, Mr. Gonsalez!« To pot ni ghimil. Leon je bil tega siga siguren. Obrnil se ie na detektiva. »Jaz za svojo o-sebo ne nameravam gentlemana še nadalje zadrževati.« Ko sta odhajala iz sobe. ie Gonsalez čez ramena viknil: »Kača je zopet na poslu. Nevvton.« »O kateri kača govorite?« »Nocoj ie usmrtila nekega moža na bregu Temze. Upam, da ta okolnost ne bo Lizi Mairthonovi pokvarila večera.« Meadovvs i-e opazoval moža im je videl, kako je izpremenil barvo. . »Ne vem, kaj hočete reči.« je odgovoril Monty polglasno. »Saj ste se vendar z Lizo dogovorili, da zvabi Bartertona s seboj in ga pritpdavi do besede. In zdao ie ubego dekle v svoji najzapeliive.iši obleki samo in mrtvec,... umorjenec. je mrtev.« Iznenada se je okrenil. njegov gla«s je postal trd. »Beseda ie točna, Nevvtcn, kaj ne...? Umor!« *0 tem mi ni btfo nič znanega.« »Bova že sama našla izhod,« je rekel Gonsalez. ko ie Newton iztegnil roko, da bi pozvonil slugi Leon je zaprl vrata za seboi. in takoj -nato so se zaloputnila tud: vnanja vrata. Monty je bil prepozno pri oknu, da bi videl, da sta se nezaželjena gosta odpel-iala. Zelo vznemirjen ie o-dšel v sobo, da se preobleče. Sluga mu je zaklical s hodnika: »Žal mi je. gospod, da sem ga polomil. Misli sem. da je detektiv.« »Fred, vi preveč mislite!« je ujed-ljivo zavpil Nevvton. »Glejte, da izginite v sobo za služinčad. kamor spadate! Če vas bom potreboval, vam pozvonim.« Odšel je po stopnicah in sluga se ie godrnjaje obrnil. Monty je stopili v sobo. privil električno luč, zaprl vrata za seboj, in je bil že na pol pota do toaletne mizice, ko so ga zgrabili za vrat jekleni prsti, da ie iznenada zadenski padel na tla. Pred seboj je zagledal nepredorni Leonov obraz. »Le en krik in ste mrtvi!« mu je glas zašapetae majhna v steno vzidana kaseta. Ali mi verjamete, da sem odprl pokrov in od slehernega dokumenta, ki je bil v njej, dal napraviti fotoigrafijo?« Vzel je itZ žepa alumimiijasto žabico in jo pritrdil na Montyjevo zaipestje. Možak se je prestrašil. Kakor je bil težak, ga je Gonsalez skoro brez napora vzdignil, ga vrgel na posteljo, zaklenil vrata, mu z motvozom zadrgni'1 gležnje in mu nato jel lagotno seznuvati čevlje. »Kaj počenjate?» je rekel prestrašeni Mcnty. »Zvedel bi rad, kam ste odpravili Mis Leicestrovo,« je odgovoril Gonsalez. ki je bil Montvju sezul en čevelj, mu selkel svileno nogavico iin je sedaj pozorno ogledov a'! njegovo golo stopajo. »Navadna preiskava v mejah zakonov zahteva preveč Časa in naposled še odipove... Na vašo nesrečo pa minam za vas niti minute preveč.« »Pravim vam, da je odšla domov.« Leon ni odgovoril. Odprl je predal pisalne mize. nekaj časa iskal in je končno našel, kar je želel: tenko svileno prevezo. Vzlic odporu, ki mu ga je stavljal na postelji ležeči možak, je ž njo Montvju zavezal usta. »V Mossamedesu____« je začel —. »Če nanese prilika, da boste to besedo rabili v navzočnosti mojega prijatelja Georga Manfreda. vam polagam na srce, da jo pravilno izgovorite, zakaj on ie v tem pogledu precej občutljiv — v Mossamedesu so se vaši prijatelji polastili nekega moža. Barbertona po imenu, ki so ga pozneje umorih, in so mu žgali noge. da bi ga pripravki do govorjenja. Bil ie junak. Nu vidite, zdaj bi pa rad preizkusil Še vaš pogum.« »Za boga. ne storite tega!«-je zaprosil Nevvton z udušenim glasom. Gonsalez je privlekel iz žepa plosko kovinsko ŠkafLjico in ujetnik ga je napeto opazoval, ko je Gonsalez snel pokrov in zanetil vžigailmik za smo tke na očrneli plc jem, več nateicarjev s kavcitfo itd. Išče dve poetk uharici poleg šefa. 1147 Posojilo 30.000 Din išče trgovec v svrho povečanja svoje trgovine na zelo prometnem kraju na dežela. Garancija in obresti zasigirrano. — Ponudbe pod «Prometni kraj/1199» na upravo •Slov. Naroda*. Mag. St. 20.476/28. rtf. V. Mestni občini l ubijalska vzame tako! v najem suho in zračno skladišče. Ponudbe |e v ožiti pri mestnem gospodarskem uradu do dne 2i. uni a opoldne. Alesšni msgstrat ljubljanski dne 14 junija 1928. U 9 Qggaiio3aaDQDaDanm 6 □ □ □ □ □ □ D □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Slovenci smo občudovali Svejka oajprej v filmu, potem na odru. a sedaj e;a imamo tudi v knjigi V vrlem vojaku Svejku je na preprost, a tem bolj učinkovit oačiD osmešeno vse, kar oae je morilo io mučilo pre-d prevratom in v svetovni vojni militarizem spiceljstvo. vojaško zdravniStvo. štreberstvo. renegatstvo in aadutosl mogočnih tepcev in denuncijantov. Dokler bereš se zabavaš, smehljaš in pritrjuješ: >Da, prav tako ie bilo L 1914 in ves čas med vojno.< PUSTOLOVŠČINE 0OOKE