159. številka. Ljubljana, v petek 14- julija XXVI. leto, 1893. SLOVENSKI STARO Izhaja vsak dan zveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avBtr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta^8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. U pravu i st v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Nemški shod v Celji. Velevažne domače zadave, s katerimi se nam je bilo baviti, so bile uzrok, da Se nismo utegnili pretresati resolucij, katere so minolo nedeljo dogovorili in sklenili zastopniki štajerskih netnškutarjev na strankarskem Bhodu v Celju. Shod ni bil nič kaj dobro obiskan, zakaj če odštejemo udeležnike iz Celja in iz nemškega Štajerja, ostane le malo udeležnikov iz malega Štajerja. Ne zdi se nam potrebno, dolgočasiti svoje bralce 8 posnetki govorov, s katerimi so posamični nemškutarski prvaki utemeljevali nasvetovane resolucije, dovolj je, če te sume navddemo, sa] je v njih povedano VBe, kar teži in kar boli dolenještajerske nemškutarje, da še več, v teh resolucijah so nedvoumno izraženi in precizirani končni Bmotri nemške stranke na Štajerskem. Resolucije slOvejo: 1. ) Dolenještajerski Nemci smatrajo obranjenje io pospeševanje nemštva za svoje najvišje načelo, kateremu se morajo podrediti vsi drugi interesi. Zatorej so vsi Nemci le jedna BLranka, katera vse podpira, kar nemštvu koristi, in vse pobi a, kar bi nemštvu škodovalo. 2. ) Nemščina naj se prizna za uradni, službeni in državni jezik. Ta zahteva ni opravičena le po zgodovini in položaju avBtrijakih Nemcev, temveč je državna potreba in se jej mora ustreči, da se povzdigne gospodarski promet in občna kultura, ohrani avstrijsko državno pravo in skupna vojaka, ter zagotovi in zavaruje moč države. Pri nas na Dolenjem Štajerskem je tembolj opravičeno in potrebno tako ure-jenje jezikovnega vprašanja, ker že vsaka občina si prisvaja pravico, uradni jezik si sama določiti, in pri državnih uradih ranogojezičoost napravlja škodljive zmešnjave. 3. ) Slovanskim elementom dajo prednost pred Nemci državni organi — tu le omenjamo imenovanje uradnikov, notBrjev in šolskih nadzornikov — posebno jim daje prednost deželna vlada. Čim bol) to čutijo dolenještajerski Nemci, tembolj je dolžnost po večini nemškega deželnega zbora in avtonom- LISTEK. Izlet v Carigrad. Popotne črtico. Spisal A. Aškerc. VII. (Dali«-) Ako hodimo po mestu, vidimo, da je na pol evropsko, na pol pa še čisto orijentalsko. Mej •'!").000 prebivalci je večina Bolgarov, potem precejšen procent Grkov, nekaj Turkov in Judov. Cerkve stojč tu bolgarsko-pravoslavne, grške, armenske, katoliška kapucinska in gotovo tudi kaka svnagoga. Najlepša cerkev je bolgarsko-pravoslavna 8v. Cirila in Metoda vštric gimnazije . . . Mej tem, ko je dragi dan gospod rojak prepodaval mladim Bolgarom filozofijo, ogledal sem si javno mestno knjižnico. Na pročelji stoji zapisano: „lib-miecim HaPOJpia. fino.inoivKn n \iy:«eii". Vstop je brezplačen. V veliki čitalnični dvorani leže po mizah razni časopisi v bolgarskem, francoskem in, kar človeka najbolj veseli, v ruskem jeziku. Tu vam leži: „Pvcckmh Mi.ic.n,44. „BhcTHiiirr. Kiii'om.r, „CTai>imnu, „Bc»\Mii>nmi ll.uim minili", „Ct.nenu.iii IN.cthhri.u J luna" itd. Poleg knjižnice pomeščen je numizmatični muzej in v preddvorani stoji nekoliko antičnih marmornatih nega iz njega izhajajočega deželnega odbora držati se nemške uprave, ustavljati se slovanskim težnjam po raztrganju dežele in varovati državo obranjujoče nemštvo, in s tem nerazdeljivoBt štajerske kro-novine. 4. ) Če se razteguje vladna prijaznost Slovauom na šolstvo, naj se oni člani deželnega šolskega sveta, ki izhajate iz nemške večine deželnega zbora, ne udajo, temveč naj se ustavljajo z vso močjo. V vseh mestih in tr^ih na Dolenjem Štajerskem naj država, oziroma dežela, OBnuje nemške šole. Zunaj mest naj se pa vsak otrok ne krateč materinščine uči tudi nemški. Prt imenovanju in povišanju učiteljev pa ne ume biti več merodajoo samo slovensko mišljenje. Sprememba naših nemških gimnazij, v katerih se slovenskemu narodu odpirajo neizmerni zakladi nemške omke in znanosti, v mešane s tem, da bo soujejo slovenske paralelke, njib prememha po znanem češkem receptu v slovanske zavode, zrna-tramo za poseganje v nemško narodno laBt, kot politično in narodno podpiranje Slovanov v škodo naših narodnih fuvstev, pravic in posesti. 5. ) Nemci na Štajerskem se dosedaj nikdar m kazali sovražue ali pristranske slovanskim kmetom ali poslom. Temu nasproti je pa slovenska stranka osnovala slovensko obrtno zvezo in njen Bedež osnovala v Celju. To proti blagiuji nemških obrtnikov naperjeno postopanje in žaljivo izzivanje nas sili, da kaj nasproti ukrenemo. Vsacega obrtnika, ki Be drži našega državo ohranjujočega in občno koristnega utališča, podpirajmo na vsak mogoči način, vsacega, kateri pa dela proti Nemcem, pa pobijajmo. 6. ) Cerkev se ne sme zlorabiti za narodnostni boj. Nemci dolenještajerski odločno temu ugovarjajo, da bi bili sovražni cerkvi, zavračajo to očitanje kot grdo politično bojno sredstvo, katero je pa pripravno, da Nemce odtuji katoliški cerkvi. 7. ) Nemci na Dolenjem Štajerskem morajo le tedaj ohraniti svoje stališč*1, ki je v uevarnosti, in ■polnovatl svojo vzvišeno nalogo, če vsi somišljeniki od prvega do zadnjega, izogibajoč se vsacega raz-cepljenja, složno postopajo v boji proti vedno po-žrešuejšemu in jiredrznejšemu slovanstvu in upiranju kipov in sarkofagov. Vlada izdaje na leto po več tisočakov za nakupovanje knjig in časopisov . . . Najimpozantnejše poslopje v Plovdivu je realna gimnazija „Aleksandra 1." ob Marici. To je šola, ki bi po svoji bogati notranji uredbi lahko služila za vseučilišče. Ne verjamem, da bi stala v Avstriji kje taka gimnazija. Za nekatere realne predmete je po več sob in klopi stoje v nekaterih sobah amfi teatralno, da mogo učenci n. pr. fizikalne in kemične eksperimente laglje videti. Krasna je dvorana v drugem nadstropji, kjer se vrši matura, razne šolske slavnoHti itd. Ta dvorana je 17 korakov dolga in 15 korakov široka. Poleg te dvorane je lepa in bogata knjižnica, kateri kustos je nađ rojak g. Bezenšek. Tukaj sem videl po omarah dela v raznih jezikih, na mizi pa so ležali večinoma bolgarski Časniki. Evo Vam imena nekaterih: „Svjetlina" (illustr. belletr. časopis), „Sbornik" za narodni umotvorenija, nauka i knjižina, „Myslju (nauka, literatura, kritika), „Priroda" (nauka, gospodarstvo, lov), „P er i j o d i resko spisan i je", „Trud", „Knjižica za profit" (izhaja v Solunu) i. o Bvoji volji, nemški jezik ima veljavo tudi v čistoslovenskib krajih, vsa važna javna mesta, vse boljše službe so skoro izključno v nemških rokah, Slovenec je preziran in zaničevan in more svobodno po Goetheju vzdihovati: Webe, dass du eio Slave b'8t! — Vom liechte, das mit dir geboren i st, — Von dem ist leider keine Rede. Vzbujajoča in rastoča zavednost štujerskih Slovencev je razdražila ondotue za Bisinarcka in za PruBijo navdušene Nemce tako, da so začeli v pravem pomenu besede besneti. Zmatrali so mali Štajer za nemško posest in ker se ne morejo sprijazniti z mislijo, da je ta krasni svet hI o venska zemlja, na kateri je Slovenec gospodar, rohne m divjajo V divjem srdu, ter zahtevajo od države, naj jim pomaga (»obiti in ugonobiti to predrzno slovensko paro, ki reklamira svojo last. Nemci zahtevajo tako jiremembo ustave, da bi bili potem Slovenci brezpravna raja, Nemci pa ustavno priznani gospodam nad Slovani, jedini odločilni element v državi. Mi moramo biti štajerskim Nemcem hvaležni, da so nam v svoji resoluciji, katero je v fulejkomisarično podedovani modrosti blagoslovil tudi dež. glavar Wurmbraml, razkrili končne IVojtt smotre. Kjer se bije tako hud narodni boj, kakor na Štajerskem, tam je v«ekako dobro, če se skem Parnasu. Gospod Kesjakov prepodava na plovili vski gimnaziji bolgarsko književnost in zgodovino. Sprejel naju je v svoji lastni hiši z velikoj uljud-nostjo ter naju pogostil z mastikoj (neko vrste likerom), medom in cigaretami. Gospod Kesjakov napisal je že več del, no najbolj se je menda proslavil s knjigoj „lloo!..i<'i" (Pobjeda), v kateri je nanizal cel cvklus pesmij o zadnji bratomorni vojni mej Srbi in Bolgari. S kakšnimi čuvstvi je pisal te pesmi, kaže inotto, ki ga je postavil knjigi na čelo: „Faru, come čolni, eho piange e dice" (Dante, Interno). To zbirko poezij mi je pesnik tudi podaril v spomin. Gospod Kesjakov je tudi prelagal iz Mickjeviča, Slovackega in drugih ... V družbi tega bolg. književnika smo šli zvečer v mestni vrt („ri>a.u'Kn ii'ii.uuin"), kjer je vojaška godba igrala razne makedonske narodne pesmi. Po lepem parku šetala je tod raznovrstna plovdivska gospoda. Od tod pa smo šli gledat bivše bolgarsko „izloženije,u ali razstavo. Ta prostor se razteza ob kolodvorski ulici. Večina jako originalnih v narodnom slogu zgrajenih paviljonov se stoji. Za razstavoj razprostira se krasen park na bivšem mohamedanskem pokopališči . . . Nekega popolndne povabil nas je profesorjev brat Ignac, da si ogledamo skrivnosti njegove pod zemski! biblijoteke, ki ji je imo „Izvor" in leži tam pozna glava in srce nasprotnica, V aedaojih razmerah pač m upanja, da bi Nemci mogli realizirati Bvoj program, a ker imajo mnogo važnih faktorjev na svoji strani, skušali bodo korak za korakom, da ga spravijo v veljavo. Kakor sedaj, usiljevali budo svoj jezik, kjer mogoče, ovirali razvoj slovenskega šolstva, delali zapreke slovenskemu uradovanju in, po svoji obljubi, tudi gospodarski pobijali vsakega, kdor ne trobi v njihov rog. Zato pa bodo morali štajerski Slovenci s podvojeno opreznostjo in s podvojeno eneržijo delovati na to, da ohranijo, kar so pridobili, in da na vse strani ojačijo svoj po ložaj, zlasti pa ise bodo morali tudi v gospodarskem oziru ravnati po vzgledu svojih nasprotnikov m brez obzira in brez usmiljenja postopati proti vsikemu neprijateliu. Dolenještajerski Nemci so gospodarski povsem odvisni od Slovencev, in ker so oni napovedali boj, vraćati je klin a klinom Samo emanci -piranje od tujega kapitala, samo defenziva ne zadošča več, treba je začnti ofjnzivo, začeti, dokler še ni prepozno. Navedena resolucija pa bi morala ludi vladi odpreti očf. Skrajni čas je, da uvidi, ua kako nevarno pot ao krenili štajerski Nemci. Oua jih je protežirala, negovala in podpirala ua vse mogoče načine in delovala z vsetn svojim uplivom za stranko, ki je sedaj razvila nuravnost nevaren program. Tisti bip, ko bi obveljala načela štajerskih Nemcev, začel bi se v dižavi tako srdit bo) na življenje iu smrt, da bi bil v nevarnosti obstanek presluvu-' Avstrije. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 14. julija Netnitoi glasi Predvčerajšnjim poročala sta poslanca Schwab in Bohatv v Liberški trgovinski ■boruici o svojem delovanju v deželnem zboru. Schvv-ib je reke!, da ne bodo levičarji stopili v opozicijo, dokler ne bo vlada delovala zoper njihova načela, a ko bi ne ustanovila okrož sodišča v Trutnovu, potem bi morala stranka opustiti vse ozire in stopiti v opozicijo. V istem smislu govoril ja tudi Bohaty. — Posiauca sta tudi govorila o reformi valute iu bralko tožila, da be vii.m nič ne zmeni za to, da bi začela plačevati z zlatom. Levičarji so bili za reformo valute najbolj uneti, sedat pa skušalo »80 krivdo od sebe odvaliti) ker hh reforma u» posrečila. Tirolski iležrlni zbor. Včeraj se je sešel deželni zbor tirolski na kratko zasedanje. Itahiauaki del dežele, Treutin, ni zastopan. Ker so prejšnji poslanci treotin.ski tirali abst.neučno politiko, je vlada razveljavila njihove mandate in razpisala nove volitve. Te so se vršile minoll teden in so bili izvoljeni sami taki poslanci, ki ho se izrekli za ahstiuruco in ki sedaj uečejo vstopiti v deželni zbor. Izjavu nuncija tt/titirtiija. Sottudmk Dudimpi danskega litita „Pesti Napi o* imel je t.- dni priliko, govoriti z uovim papeževim nuncijem Aghardijem u cerkvenopolitiČoih zadevah na Ogerskem ter je ta intervievv priobčil v svojem listu Agliardl j« baje rekel, da kurija ue bo uikdar privolila, da se uve le civilni zakon, ker nekje* za mestom. To je res nekaj zanimivega! V prekrasni velikanski obokani dvorani leži ti v my-utioni polutemi, jaz ne vem koliko tisoč veder zlatega bolgarskega — vinca! Najzanimivejšo pa je io, da smo bili v tej bolgarski društveni kleti sami trije Slovenci 1 Gospod Ignac naju je vodil od jed-nega visokooastitega soda do drugega — in še danes ne vem, v katerem je bilo boljše vino, kajti sladko iu imuno ')*' bilo povsod. No kmalu je prišlo nekaj gostov, mej njimi sam župan Plovdivski, ljubezniv? gospod Krumov. Da smo s penečimi rasami v rokah „rekli marsikatero", da so odmevale po kleti slovenske in bolgarske — napituice in pesmi, pač ni treba še posebej omenjati. Pre-nekter Turek je s skrivnoj zavistjo pogledava! za nami, ko smo šli na večer po ozki čaršiji navdušeni „domov" — na Džumajo v dom popa Marka v II. nadstropje. Tu nas je sprejel v belem pred-pasnikn gospoda profesorja „hof-kuhar" Stančo Canev, pristen Bolgar in učenec tretjega gimnazijskega razreda! Tako vkusnih j t < 1 i j, kakerlns sna pripravljati Stančo Oanev, ne dobiš kjer si bodi. V obče se ravna sicer po že priznanih kuharskih kompendijih, ki jih ima seveda vse v mezincu, a on kot ženij sestavlja tudi sam iz svoje glave nove jedi. Vaak večer predloži „nienu" Bvojemu gospodarju, da ga toti odobri in „vidirau. Zjutraj vzamo pred šoloj košarico pa gre nakupavat na trg, česar je zakon zakrament, drugim vladnim nameram pa se bo le deloma upirala. Glede nadškofa Zagrebškega rekel je — zopet baje — da bo kurija pripravljena potrditi vsakega kandidata, bodisi Hrvat ali Madjar, katerega nasvetuje cesar, samo da je resen in vesten duhovnik. — Verojetno pač ni, da bi bil Agliardi govoril točno tako, kakor je sporočil „Pesti Naplo". * nanje države. Razpor mej srbskimi radikalcl. Komaj so prišli radikalci zopet na krmilo, začelo se je zopet straokarstvo mej njimi. Oficijozni listi sicer ugovarjajo, da bi bil razpor akuten, in trde, da so vse diference le malenkostne in brez pomena, ali faktično ni tako. Stranka se je razcepila v dve frakciji. Privrženci Pasičevi niso zadovoljni s postransko ulogo, katero jim te sedaj igrati, ter hočejo sami vzeti vso oblast v roke, narobe pa tisti trezni elementi, ki poznajo Pas e i in vedo ceniti njegovo prejšnje vladanje, nikakor nečejo v to privoliti, da bi odstopil spretni Dokic In za to gre. Kralj stoji na strani Dokića in ga bo držal, dokler mogoče. Vlada je sedaj vedno v zadregi in niti sedaj ne \ v. na kako stališče naj se postavi glede zatožbe bivših liberalnih ministrov. Volitve na Jiavarskem. Te dni vršde so se volitve za deželni zbor bavarski. Izid teh volitev smo že nazuauili, sedaj naj le dostavimo kar se tiče n ih pomena. DohIoi je imela katoliška stranka večino, a pri teh volitvah jo je izgubila, ne samo ker so po nekod zmagali liberalci, ampak ker je bilo voljenih — prvič — tudi neka; socijalističnih kandidatov. To je nov in pomemben uspeh nemških soeijaiuih demokratov, ter toliko bolj važen, ker bodo odslej socijalisti v dež. zboru jeziček na tehtnici, kajti večine nimajo niti klerikalci niti — na srečo — laži liberalci nemškega kroja. Da bo v takih okolnustib skoro nemogoče vsako plodonosno delovanje, je po sebi razumevno. Hg-iptski khediv v Carit/radti. Egiptski khedivsemudi sedaj v Carigradu. Angleški liHti so iz začetka trdni, da je khediv prišel samo v poset k svojemu sucereuu, sedaj pa priznavajo, da ima njegovo potovanje velikaosk političen pomen. Abhas-paša je znan kot odločen nasprotnik angleškega protektorata, ki simpatizira s Francozi in se ujiira Angležem z vso silo svojega energičnega temperamenta. Jedenkrat je že poskusil, iznebiti se angleškega jarma, a moral se jo udati; angleška vojska stala je pred ujegove palače vratmi iu Rosebery mu je grozd z usodo, katera bi ga za vedno rešila vseh uadlog in bojev. Mladi khediv si je to dobro zapomnil; postal je previdnejši, ali zato dela veuder z vsemi silami za svoj smoter. Potovanje v Carigrad ie nov korak za to, da se spravi egiptsko vprašanje na dnevui red. Khediv dela na to, da bi prišlo v Sredozemsko morje rusko bro-dovje, katero bi ga eventuvalno branilo v zvezi s Francozi združenih Angležev in Italijanov. Khediv te potoval v Carigrad proti volji Anglije. Svoj čas bilo jo razmerje mej Turško in Egiptom napeto, m Anglija je to izkoriščala. Abbas hoče to razmerje BO pet urediti, da bi v/podbodel Turčijo za energičen korak soper Angliio in jo pridobil za to, da zahteva od Angležev, naj zapuste Egipt, ker je del otoinan-ske države. Lord Cromer, dosedanji zastopnik angleške vlade v Egiptu, se mudi v Londonu, in se najbrž ne bo več vrnil na svoje mesto, ker ni mogel preprečiti Abbasovega potovanja. Angleška vlada sodi. da |e khediv potoval v Carigrad v po-razumlienji z Rusijo in z Franciio in to misel potrjuje dejstvo, da je Abbas v Carigradu že drugi treba za kuhinjo. Gredoč sklanja latinske samostav-nike in sprega grške glagole. Ob jednajstih hiti iz šole naravnost v kuhinjo. V levici drži namestu Kornelija Neposa zdaj recept za kak pikanten zrezek ali kako izvirno sauce, v desnici pa drži namestu peresa, s katerim je tam ob Marici moral pisati matematično šolsko zadačo, velikansko lipovo ku-hanico! Namestu tintnikov stojć po razbeljenem Štedilnika razni železni piskri in ponve, po katerih na komando kuharjevega čarovnega žezla vse vre, kipi in se cvre, da je veselje. Mej kuhanjem pogleda včasi na skrivaj v „bolgarsko zgodovino" na polici in v duhu ponavlja slavne čine carja Simeona, zakaj popoludne bode bržčas „prašan". Ko odbije ura dvanajst, pokrita je miza in Stančo nosi z resnim obrazom iz svojega laboratorija dišeče in kadeče se sklede. Original! — Mej kosilom ali mej večerjoj pa na vrtava brat Ignac jedno buteljko za drugoj .. . Po kosilu hodiva z gospodom profesorjem fotogra-fovat kuštrave cigane, slikovito Cincare in druge origiualne tipe po mestu . . . Z zgodovinskimi kompilacijami se mi ne ljubi pečati. Čitateljem utegne biti znano, da je Filippo-polj ustanovil Aleksandra Velikega oče, Filip II. Makedonski. Od kod izhaja ime „Plovdiv", Bolgari sami ne vedo ... S Sofijoj je zvezan Plovdiv tudi s telefonom . . . (Dalje prib.) dan po svojem prihodu obiskal ru-tkega in francoskega poslanika. Francija in Rusija sta gotovo interesiram, da zapuste" Angleži Egipt, drugo pa je vprašame, če bodeta hoteli sedaj podpirati khediva zoper Angleže, ko sta na drugih straneh angažirani. Toliko je brez dvoma, da skuša Abbas pregovoriti sultana, naj zahteva, da zapusti angleška posadka Egipt, ker bo turška vojska varovala mir in red v deželi. Dopisi. Iz Krške okolice, 13. julija. [Izv. dop.] (Pred učiteljsko konferenco.) Učiteljsko osobje Krškega šolskega okraja ima svojo letošnjo konferenčno prihodnjo sredo, to je 19. t. m. v Krškem. Muz n navadnih točk so na dnevnem redu še naslednje: 1) Poročilo stalnega odbora o podrobnem učnem načrtu za slovnico, pravopis in spisje. 2) Isti odbor poroča o zaznamku knjig, ki bo sposobne za šolar-ske knjižnice« 3. Tiskovne in stvarne napake v učnih knjigah iu berilih, ki se rabijo na Šolah tega šolskega okraja. 4.) Ženska ročna dela v ljudski šoli. 5.) Pokončna pisava v ljudski šoli. — Vsakega učitelja veseli, da ima vsaj jedenkrat na leto priliko Militi se z vsemi svojimi tovariši v okraji, da se skupno pogovore o težnjah svojega poklica in o Bplošnem napredku v šoli. Učiteljeva dolžnost je vedno napredovati, kajti noben stan tega v toliki meri ne potrebuje, kakor ravno nas! Za to so posebno pripravne okrajne učiteljske konferencije, pri katerih se razpravljajo učne in druge šolske zadeve. — Po dovršenem uradnem delu bi bilo pa želeti, da bi temu sledil zabavni del s petjem ali s čim drugim, za kar naj bi skrbeli učitelji na sedežu okrajnega glavarstva in iz bližnje okolice; tem bi se pridružili gotovo še drugi učitelji iz okraja, ki so vneti za pravo zabavo. Nadejati se je, da se letos združimo vsi ter da vsak kolikor toliko pripomore, da po občnem zboru „Pedagogiškega društva" priredimo kako skupno zabavo, ter ostanemo malo dlje časa skupaj ob prijateljskih razgovorih. — Pri vlanski konferenciji smo imeli tudi to neprilike, da se večina ni marala skupnega obeda udeležiti. Bati se toraj je, da letos v tem oziru otegne še slabše biti. . . Vzroki za to so razni in baje vsem znani. Kar se tiče koBila, bi bilo najboljše nič naročati! Vsaj je v Krškem dovolj dobrih gostilnic, po katerih naj bi posamni pred konferencijo vsak za se naročili obed. Ta oBtane rad pri Gregoriču, drugi pri Ž en ar ju, tretji zopet pri Rupe rtu ali kje drugej. Zapisano pa tudi nikjer ni, da bi morali vedno imeti skupni obed v jedni krčmi! — Ob določeuern času naj bi se pak zopet „in corpore" zbrali k občuemu zboru „Pedagogiškega društva" — in sicer v šolskem poslopji, kjer je za jednaka zborovanja najpriprav-nejši prostor. Ta nasvet naj blago'.-.volijo vsi udje konferencije uvaževati — in prepričali se bodejo, da bi tako bilo najbolje! Jeden od starejše garde. Domače stvari. — (Vivat getjuens!) Gospod c. kr. notar Janko U a h ne. v Ilirski Bistrici pisal je dne 9. t. m. predsedništvu „Uadogoja" doslovno sledeče pismo: „Slavni odbor! Prosim najuljudneje, vpišite me mej ustanovnike novo osnovauega podpornega društva „ttadogoja", katero je po mojem prepričanji najpotrebnejše mej vsemi potrebnimi društvi. Kdor pozna bedo slovenskih visokošolcev, pritrditi mi bode moral, da ie namen novega društva najlepši — misijon". — Upamo, da najde gospod notar mnogo posnemalcev. Njemu rodoljubni: na zdar! — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metod al) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: V Nabrežini nabrala je gospa Marija Nemec 2 7 kron mej tamošnjimi rodoljubi »» rodo-11 u b k i n i u m i; darovali so: g. E. T. 4 k.; v mali družbi 3 k.; po 2 kroni: gdčna. A. M. in gg. Ant. Schein, Iv. Caharija, Iv. Nemec; po 1 krno: gdčni. Justina in Pepica, gospe Ur. Kovačič in Marija Nemec, gg. F. Z., Job. Čeriu, Fr. Makarovič, Andr. Stupica, Al. Grbec, Iv. Pertot, Igu. Stemberger, Jos. (iostiučič. — V Žužemberku darovali ho 1 o k. povodom tristoletnice zmage pri Sisku nastopni rodoljubi: g. Jurij Strucelj 4 k.; gg. Iv. Jarm in Iv. Zore vsak 2 k.; gg. Fr. Pehani in Jak. Gostiša vsak 1 k. — Gospa A. Kovači ceva, izdelova-teljica tamburic v Zagrebu je povodom vsesokolske slavnosti v Ljubljani darovala 6 kron. — Dalje no darovali: g. Ivan Hafner, c. kr. poštni asistent v Ljubljani, 2 k. 50 v.; gdčna. Jadviga Malovrh, učiteljica na Rakeku, 2 k.; g. J. Z. 1 k. ; skupaj 48 kron 50 vin., katere izročimo vodstvu. (Popolu-line došlo darilo v Sarajevu živečih Slovencev [30 kron] prijavimo jutri.) Slava rodoljubnim darovalkam in darovalcem in njih naslednikom t — (Za „Narodni dom") poslal je daues uredništvu našega lista iz Žužemberka gosp. oaducitelj Fran Konci lipi 14 kron, katere so darovali ob 300!etnici zmage pri SiBku nastopni rodoljubi: Po 2 kroni gg. Jurij Štrucelj, dr. Rup. Bežek, Jos. Senčar, Fr. Konci lij a, Kar. Grossman, Iv. Vehovec; po 1 krono: gg. Iv, Kut nar in Vinko Kramaršič. Živili vrli darovalci ! — (Zahvala.) 937*40 „prvih" kron je si. uredništvo „8 lov. Naroda" danes blagoizvolilo oddati naši družbi. Imenovane krone so ho nazna-čenemu časniku od 30. junija do 12. julija (incl.) izročale in znamovale v številkah 147 do 157. Skupaj z zadnjič izkazanimi 2101 k. 60 vin. je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 3 0 39 kron, nabranih od 17. maja do 12. julija (incl.). — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta sedmi mu vročeni časniški kromu dar, s ko um se je ob jednem dosegel in že presegel tretji kronin tisočak. Slava vzorni požrtvovalnosti rodoljubnih darovalk in darovalcev! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Glasbena Matica ]e koučala S o 1 -sko leto) z lavnimi izpiti, ki so se vršili dne 6., 7 in 8. julija t 1. v društvenih prostorih. Sodeč po pičlem obisku zadnjega šolskega koncerta, misliti je bdo, da se bodo vršili izpiti brez zanimanja, a bilo je nasprotno. Dan za dnevom so bile šolske sobe prenapolnjene in občiustvo je z vidnim zanimanjem sledilo igri posamnikov. Izpiti so se vršili pa tudi povsem dostojno in so bili lepa slika resno delujočega zavoda. Gojenci so nastopali lepo-dostojno in kazali, da so zavedni učenci resnih učiteljev. Vsak učitelj je pripeljal vse svoje gojence k izpitu, in tako se je občinstvo prepričalo, da so poučevali Btalni učitelji, gg. vodja Gerbić v igri na klavirji in v salo petji, Baudis na gosbb, Ilofmeister v igri na klavirji, Hubad v igri na klavirji, v solo-petji, v zborovem petji, harmoniji in teoriji, pomožna učitelja gospodičina Šuklje in g. Sachs pa tudi v igri na klavirji. Gojenci so kazali povprečno lepo nadarjenost za glasbo, slišali smo tudi umet niSka proizvajanja v posamnib predmetih. V solo-petji se je poleg občinstvu že iz večjih koncertov znane gospodičine Vrhunce ve, kateri Že danes smemo prorokovati najlepšo prihodnjnst na umetniškem glasbenem polji, odlikovala gospodičina Devo va, in tej se je vredno pridružil g. Ivančič, ki ima obsežen bariton. Igra na klavirji izvajala se je v obče vrlo dobro, napredek zadnjega leta je hvale vreden in lepo število igralcev je rešilo jako povoljno svojo nalogo, a ostanimo pri najboljših in recimo, da so gojenci Guštiu, Plečnik in gospodičina IV trinova pokazali največjo spretnost in tudi fini razum skladbe. Izpraševanje v teoriji je podalo poslušalcem dokaz, da se pri Glasbeni Matici poučuje glasba temeljilo iu da gojeuci v tej stroki uspevajo. Stavljenim, celo tvarino obsegajočim vprašanjem bo odgovarjali premišljeno in nedostatnih odgovorov ni bilo čuti. Pa tudi goslarji so se dobro držali. Intonacija je bila skozi čista in izvajanje posamnib. točk pravilno. Z veseljem smo pozdravili stare znance pri Glasbeni Matici, gojeuce Gabrijela, Borštuarja in Gorjanca, ki so s svojim učiteljem izvajali kvartet z mladeniškim ognjem. Pa tudi začetnika Funtek in Zupančič sta nas preverila, da ima slovenski narod za glasbo izrednih talentov. Zamolčati pa vendar ne moremo, da je premalo goslarjev nastopilo in da njih število ni bilo v nikakem razmerji s klavirskimi gojenci iu s splošno nadarjenostjo gojencev za glasbo, kar je teni bolj obžalovati, ker se z napredkom nastopajočih gojencev ne more in ne sme pokriti ta nedostatek. Odbor „Glasbene Matice" naj torej preišče uzrok temu, in ukrene potrebno, da bodo tudi v tej stroki vsi učenci jednako napredovali. Po končanih izpitih so se gojencem razdelila spričevala. — (Zrelostni izpiti na Lj ubljanskem učiteljišči.) Na ženskem učiteljišči so zrelostni izpiti že končani. Maturo je delalo 56 kandidatinj, mej katerimi je bilo 14 privatistinj. Z odliko je napravilo maturo 7 kandidatinj, reprobirane so bile: 2 kandidatinji (privatistinji) na 1 leto, 6 kandidatinj (mej njimi 4 privatistinje) na dva meseca. — Na moškem učiteljišči se bodo zrelostni izpiti začeli te dni; oglasilo se je samo 17 kandidatov, gotovo pičlo števi'o, kar je tem bolj obžalovati, ker je pomanjkanje učiteljev zlasti na Spodnjem Štajerskem jako čutno. — (»II Rinnovamento*) začel je v zadnje številke podlistku priobčevati krasno Stritarjevo povest „Gospod Mirodolski" v izvrstnem prevodu g. Zamejskega. — (Mala nezgoda naDolenjski Železnici) Predvčerajšnjim skočila je mašina, s katero se prevaža gramoz na novi Dolenjski železnici, blizu postaje pri Zelenem hribu iz tira, ne da bi se bila zgodila kaka daljna nesreča. Včeraj popoludne so spravili mašino zopet nazaj na tir in bo nadaljuje prevažanje gramoza brez ovir. — (Štipendiji za Slovane iz I s t rip na deželni šoli na Grmu.) Visoko c. kr. poljedelsko ministerBtvo ustanovilo je dve štipendiji po 120 gld. na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski Soli na Grmu pri Rudolfovem za obiskujoče učence iz Istri je, ki so slovanske narodnosti. — (Iz novomeškega okraja) se nam piše: Akoravno je letošnjo vzpomlad suša hudo zatirala in ovirala vsako rast, veoder je pozneji d">. in sedanje ugodno vreme škodo ne le povsem popravilo, ampak reči smemo, da bo imamo v obče prav dobre letine nadejati. Polja kažejo že tako lepo, da je veselje videti naša žita in nasade; jedina pšenica trpi zavoljo rije Najbolj vesele nas uaši vinogradi. Kjer so škropili, kjer so trto pravilno obrezali in povezali, tam je videti toliko zaroda in tako krepka rast, da se imamo obilo vina nadejati. V tem oziru je vinograde vinorejske šole v Trški Gori in v Sinoleni Vasi, kakor tudi nje nasade ameriških trt na za-vodnem posestvu na Urinu kar občudovati, kako krepko rastejo in koliko pridelka obetajo. Kdor vidi uspehe teh nasadov, vsakdo želi, da bi vzgled tega zavoda zamogel še bolj uplivati na viuorodno Dolenjsko. — (.Slovensko društvo") ima odborovo sejo v soboto 15. t. m. popoludne v prostorih slov. čitalnice v Celji. Občni zbor društva bode pa v Mariboru dne* 6. avgusta, tik pred veselico, katero priredi tisti dan „slov. pevsko društvo". — (Novi profesorji na Celjski gimnaziji.) Na gimnazijo Celjsko pridejo štirje novi profesorji, namreč gg. Karol Duttek, Oton Eiehler, Edvard Prechtel in dr. Hugou \Vertheim — vsi Nemci. — (Preganjanje slovenskih rudarjev.) Iz Trbovelj se poroča „Slov. Gosp.", da ravnatelj tamošnje premogarske družbe Še vedno brez uzroka odpušča iz Blužbe slovenske rudarje, katere ima na sumu, da so pri zadnjih volitvah glasovali za slovensko stranko. Mož se ue more umiriti nad porazom uemškutarske stranke, ki je doslej gospodarila v tej važni občini. Ljudstvo je vsled tacega postopanja razburjeno iu bode pač treba, da družba kaj ukrene proti neopravičenemu ravnanju ravnatelja, ako si noče sama škodovati. — (Štajerske lokalne železnice.) Deželni železniški urad štajerski je izgotovil vse ope-rate za zgradbo lokalnih prog Št. Jurij-Slatina-hrvatska n eja in Spodnji Dravobreg-Velenje ter je predložil trgoviiiBkeinu ministerstvu. Kakor se čuje, vršile so bodo koucesijske obravnave še letos na jesen. — (SI h v no h! sv. Cirila in Metoda) priredi bralno društvo pri sv. Andražu v Slov. Goricah v nedeljo dne 23. julija v gostilni g. Jurija Petka. Začetek ob 4. uri popoludne. — (Javna tombola) bo priredi v nedeljo 30. t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni g. Mikla pri sv. Marjeti niže Ptuja. Po igri prosta za bava s plesom. Cist dohodek je uamenjen za napravo brizgalnice. Ako bi določenega dne vreme ne bilo ugodno, preloži bo tombola na nedeljo dne 13. avgusta. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — (Na Celovški gimnaziji) bilo je v minulem šolskem letu mej 413 učenci samo 59 Slovencev. Rodoljubi uloveuski bi morali za to skrbeti, da se to žalostno razmerje /.boljša iu da več zavednih slovenskih mladeničev pohaja \ srednje šole. — (Toča je pobila) tudi v nekaterih krajih na Koroškem, v BHČovsu, v Velinji vesi, Svečah, na Poljani, v Svetni vesi in deloma v Št. Janžu in v spodnjem Rožu. — (Izpit na čvetero razred ni slovenski ljudski šoli) pri sv. Jakobu v Trstu, katero v/držuie družba sv. Cirila in Metoda, vršil au je včeraj. K izpitu došel je tudi zastopnik centralnega družbinega vodBtva, ki |e prinesel sabuj darove za odlične učence posamičnih razredov. Prvo krono j družbi sv. Cirila iu Metoda! j v -___4± _F Razne vesti. * (Papeževo darilo k nožu črnogorskemu.) Sveti oče, Leo XIII, poalal je knezu črnogorskemu slovansko, z gjagotiticd v Rimu tiskano mašno knjigo v dar. * (Dr. Julij Gregr v sodni preiskavi.) V uredništvu nNnr. Lintov" v Pragi bila je 10. t. m. bišua preiskava. Policija iskala je rokopise govorov na ljudskem shodu v Vršovcih, |iosebno go vora dr. Jmija Gregra in dveh drugih govornikov. Ti govori so bili natisnem v ktmfitkuvaoi številki »Nar. L." Proti imenovanim trem govornikom ue postopa sodniškim potom. Rokopisi se dihu uašli. * (Velikanska nesreča.) Nevihte so predvčerajšnjim napravile na severnem Tirolskem velikansko škodo. Kar je na [»oljih, je vse pobito, a hudourniki so ob jednem tako strahovito narasli, da so prepluli cele doline in uničile cele vasi Zlasti trg Bnxlegg je skoro izginil. Ponesrečilo je tudi jako mnogo ljudij iu veliko ži vali j. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Karlove vari 14. julija. Bivši srbski minister Kundovie ni vzprejel povabila, naj se pride v skupščino zagovarjat, in izjavil, da se ne zmatra proti njemu začeto postopanje za nezakr nito. Peterburg 14. julija. „Novoe Vremja" javlja, da se vrše pogajanja mej llusijo in Anglijo radi trgovinske pogodbe. "R.iTTi 14. julija. Senat je začel posvetovanje o bančnem zakonu. Vlada se nadeje, da obvelja njena predloga. Pariz 14. julija. Budgetni odsik zbornice dovolil 7 milijonov frankov za Dahoniey. Bruselj 14, julija. Zbornica je odobrila premen jeni člen I. ustave, s katerim se do loča, da sme: Belgija pridobiti si kolonije. Sodi se, da bo Belgija anektirala kongO državo. Berolin 14. julija. Včeraj je bilo v državnem zboru drugo čitanje vojaške predloge. Člen L je bil vzprejet z 198 proti 187 gla som. Ta člen določa pomnožiteV vojske. Pri členu II. oasvetoval princ Carolath, naj se zakonito uvede dveletno službovanje, Caprh i je predlogu ugovarjal in izjavil, da nihče ne misli na zopetno uvedbo triletnega službovanja Debata je bila dolgotrajna. Glasovanje o Ca rolathoveni predlogu bo danes. Cl. II. je bil vzprejet brez debate. Berolin 14. julija. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo jutri zaključilo zasedanje drž. zbora. London 14. julija. Poslanska zbornica je s 32G proti 293 glasom vzprejela § 9 home-rule predloge, potem §§ 18, 11), 22 do 26; zavrgla §§ 10, 20 in 21, dočiiu je vlada umaknila §§ 11 do 17. Razprava se je nato preložila. Narodno-gospodarske stvari. — Ormoška posojilnica je iinuia mej dohodki v prvem polutetju l*-to«* 25.905 gld. vlog, 60 451 gld. vrueuih posojil in 4368 gld. obresti| od posojil; mei izdavki pa se nahaja : 38188 gld. i/,plačauib vlog, 5798 gld obresti) od vlog in 61 201 gld danih posojil; vkupui promet znaša 231 077 gld. 76 kr. — Posojilnica na Slatini je imela v preteklem polletj. dohodkov: gold. 4691.79, stroškov gld. 4806.70, torej prometa gld. 9298.49. Mej dohodki se nahHja 25 hiauiluih vlog v akupnem znesku: gld. 3228 68; mej stroški pa vrnenih iz-posojil v znesku gld. 2300'— in vzdiguenih hranilnih vlog v zuesku: gld. 1112 26. — Ameriško seno. Amerika pričela je izvažati že tudi seno v Evropo. Te dni priplul je velik parobrod v Uavre, ki je pripeljal samo sena, stia-nenega v bale.