144. Številko. D umnimi, v toreb 27. lunua 1922. Leto LV. Jbimbbhm^__________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ^h ^a a^^^H ^^^^B aBBBl ■■■■ BBBBBBBBBl BBB^^BBBBBBBb ^B Bk. I Ba BBBBm BBBBBBBBBBBBl Bi Bm B^^. BBBBb BBBBs BBBBl Bj\"i» B^^ ^^^^^^^^^^^^B ^H ^B^ B^B^^^r B^^^^^^^^^^^B ^^^^^^B BJ ^b ^w wM B M Bf ^1 HBBBBBh BBBBBBBI I Bi Bi ^B Bf Ba*^2> ——^------------------- ---------- ___________________________________________MJ-LM^M - M ------------------------- _________________________—i,-----------1------------------- — Uhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznika. Iftaaratl i do 9 petit vrst I 1 D, od 10—15 petit vnt a 1 D 50 p. večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrste 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žerUtne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — lnseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upr&vnUfeo „Slov. Naroda" In „Narodna tiskarna11 Enaflova ollca št 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda" Knallova ollca št 9, I. nadatrople Telefon štev. 34. Doplee apreleaea le podpisana la aadostao trankovane« aajar Rokopise* aa na vraCa. ~9B WttT Posamezne Številke: ~W v Jugoslaviji navadne dni 75 par, nadeli« 1 O v inozemstvu navadne dni 1 o, nedelje V25 O Poštnina plaša-.i* u gotovini. „Slovenski Narod" velfa v LJubljani In po pošti: ¥ Jugoslaviji: celoletno naprej plačan . D 120— polletno..,...., 60— 3 mesečno ..••.., 30— 1 . ...... 1^— V Inozemstvu: celoletno ...... D 216 — polletno *«••«. . 108*— 3 mesečno . s • • . . 54— 1 ........13 — Pri morebitnem poviS-mju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj po'ljejo v prvič naročnino vedno %-g1^ po nakaznici. Na *amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne rr.orrmo ozirati. ■Hi—P* "P* ■■...........■'■ i i da .... a . 16.000 » Plin....... 20.000 » Mestna elektrarna . . 3.000 » Lekarna (zdravila, ob- vezila i. t. d.) . . . 150.000 » Potrebščine zdravnikov (instrumenti, poprave) ..... 20.000 » Materiielne potrebščine oddelkov..... 40.000 > Nadomestilo perila . . 50.000 » Hlev .... . . 12000 » Skupni izdatki na mesec 1,171.000 K Dovoljena dvanaistin?» t>40,ooo » Primanjkljaj . . . 531.000 K Pripominjam, da je potrebščina jako nizko proračunjena, ker sedanjih 30 K pomeni v predvojnem času 60 vinarjev in za 60 v je bilo težko prehraniti eno osebo, če se pomisli, da je prvi pogroj uspešnega zdravljenja zadostna m primerna hrana. Po ukazu zdravstvenega odseka je treba tedaj štediti in porabljati samo 640.000 K. Če izdatke re-stringiramo na ta način, da se omeji sprejemanje bolnikov za polovico, kar je Da po mojem mnennj nemogoče, ali pa da se pri sprejemanju sedanjega števila bolnikov dijeta za 50qr restringira, to je naj bolniki malo stradajo, kar pa tudi ni mogoče, in bi to bil najbolj surov akt brez-srčnosti, bi imeli mjesečno prihranka 270.000 K. če računamo 15.000 oskrbnih dni a 30 K. ako še nadalje pri zdravilih in obvezilih restringi-ramo lekarno za 50.000 K. ako nobenega perila ne nabavimo 50.000 kron, dobimo skupnih prihrankov 370.000 K. Drugod pa nI mogoče pri najboljši volji kaj prihraniti. Kljub temu imamo pa še vedno mesečni deficit 161.000 K, in to v polet- nem času. Kaj pa po zimi, ko bo treba izdatno kuriti in narašča šte-\ flo bolnikov, kaj pa v slučaju epidemije, kaj pa, ko bo perilo popolnoma izrabljeno in nobenega nadomestila? Ne morem si misliti ravnatelja, ki bi hotel prevzeti v takih razmerah odgovornost le en sani mesec. S temi dohodki ni mogoče pokrivati niti najbolj primitivne potrebščine ta'.e^a zavoda. Se ubožnice bi ne bilo mr^oče s temi dva-najstinami vzdržati. Poprej ie bila bolnica v upravi dežele Kranjske. Ta je vedno brez vsakega obotavljanja pokrivala vsakoletni deficit zavoda. Zavod se ie dvignil in ie na daleč okoli zaslovel. Spopolnieval se ie od leta do leta. AJj naj mar scdaL ko ie država prevzela ta zavod v svojo upravo, prične nazadovati? Leta 1913. je bilo primanjkljaja 183.291 K, kar pomeni v sedanji valuti 1 : 50 deficit čez 9 milijonov kron. Dežela ie ta deficit brez ugovora pokrila. Leta 1916., v vojnem času, ie bilo primanjkljaja 330.273 K, kar pomeni danes 15'= milijona kron. Tudi ta deficit je dežela krila s svojimi dohodki. Še bolj žalos+ne so Pa razmere v blaznici na Studencu. V tem zavodu imamo mesečno za bolnike in strežniško osobje 11.880 oskrbnih dni. Za vse potrebščine blaznice (kurjavo, razsvetljavo, vodo itd.) je določena dvanajstma 180.000 kron. V blaznici hiralnici plača država za vsakesra hirale* 32 K na dan: če računamo, da imamo v zavodu preskrbeti 300 do 330 oseb dnevno, bi dobil zavod na mesec, ako nam plača ta znesek, okoli 380.000 K. Vprašam na. aH je moeroče preskrbeti blaznesra človeka z 32 K na dan. če j© drugače zdrav in ne rnra-lec. drugače, kakor da strada? Kaj Pa poreče javnost, če vidi iz pred-stoiečega računa, da znašajo dvanajstine 1S0.000 K. to ie komaj polovica, kar se olaoa za hiralca, to ie 15 K na dan? AH ni to vnebovpijoc greh? Da se vsaj nekoliko rxlporrfore tem neznosnim razmeram, so se delali dolgovi. Tako dolguje bolnica čez 5 ndlfionov kron. blaznica čez 1 ^ milijona kron. Toda mera te polna: Noben trgovec ne kreditira zavodu več niti novčiča. Pa tudi vsak upravitelj si bo desetkrat premislil delati dolgove, ker je on sedaj osebno odgovoren. Iz tesa poročila iavnovt lahko sklepa, da tnko ne čre daljo, kor v siijncm položaiu so vse podržavljene bolnice v SIovenUT Tu ne pomaga nobena Oikarila. Vsi dru^i instituti se lahko nkinefo iavrfe bolnice pa se ne sme pod nobenim oot:o-ieni u kini t L ker bi bil to kuLur^ni škandaL Pravo sociialno vprašanje se prične tam. kier si Človek M more sam pomagati. Takrat le javno-st zavezama priskočiti potrebnemu na I ►■ moc in mu brezpogojno pomagati. V takem položaiu |e bolnik. Srečen tisti, ki ima doma vso p -trebno postrežbo. Kako nesrečen pa še le tisti, ki bi v bolnici dobi! nezadostno postrežbo, nezadostno zdravljenje vsled ozkosrčneera fiska-ličneea postonanja nekaterih Trroio-dajnih krofov. -Bogastvo države je ;>re! iv«*-stvo države. Obresti tega premoženja ie pa delo te?a prebivalstva. Ati ni torej očividno. činr boli zdravo ie prebivalstvo, tem več lahko defa, tem večje so obresti državnega ka pitala. Koliko se govor! o narodnem zdravju, o higiieni! Mi naj pus(fnftx da se ta nauk tam. kjer je najbolj potreben, v humanitarnih zavodih, razrveljavi? Ne! Za te zavode rrw> rajo biti vsa potrebna sredstva na razpoteiro. Iktnojo naj se subveno* ie gledališču. druStvom. sijajnim pri redjtvam. Oni, ki hočejo posečati gledališča, koncerte itd.. Inttko plačajo. Vsak izmed liudstva Pa s? ne more preskrbeti potrebnih sredstev, da si pridobi zopet svoje zdravje. Za te. ki nimajo sredstev, mora pa skrbeti država, k? v to svrho pobira davke. Bolnice se morajo dotirati, kolikor one potrebujejo — v prvi vrsti pa bolnik ne sme — stradati.. Javnost, Tvoia naloga se. da spregovoriš odločno besedo! POSLAN. KUĆIĆ PRI ITALIJANSKEM POSLANIKU. — Beograd, 24. junija. UavtrufO Po končani seii narodne skupščine, ko je bila pročitana brtoiavka iz W*- ke o novem prevratu, le povabil italijanski poslanik grof Man zon i m*l. KnČlča k sebi ter se ž nirm nać eno uro razgovarjal. Manzoni ie skušal poslanca prepričati, da italijanska vlada absolutno ne podpira reških nreknenhov. Lonisa de la Ramee fOuida): 28 Kneglnja Vjera. Roman. >Zagrozila mi je. Noisett© naj se umakne iz stojnice, ako hočem, da. moja žena sodeluje pri bazarju. Ni tako naivna kakor smo mislili.c >Kako naj bo naivna, ako je tri leta bmofcena s teboj? Ali naj jaz govorim ž njo? Ali poskrbiš, da izgine Noisette?< >Kako morem poskrbeti? Ka^j misliš, da se da tako lahko odpoditi?« Madame Nalaenne je skomizgnila z rameni. >Dovolj, Sergej, povedati ti morem, da se popolnoma strinjam s tvojo ženo. Sploh ne vem, kako ste si mogli izmisliti, da nas pri bazarju spravljate x družbo s temi bolj ali manj razvpitimi gledališkimi damami.< >To idejo je imela Jeanne, me jaz. Hotela je povečati privlačnost prireditve s tem, da je pritegnila tudi dame od gledališča. In prav je imela.< >Prav ali ne prav, Sergej, ampak Vjera ima vendar tudi prav. Priznaj to! In najpametneje bi bilo: glej, kako dosežeš, da Noisette do jutri izgine.« >Kaj še! Sedaj navla&č ne! Prav gotovo bo stala v svojem paviljonu in bo croda.iala. In če bi io moral sam za lase privleči tj*L, prodajal* bo.<^ >Ali bi mogel tudi svojo ženb pri. vleči za las-e v njen paviljon?« Vprašala je to tiho. Tudi ona se ga Je bala, ker je vedela, kakt> brutalen m biti. >Tir*n!< si je mislila, ko m je obrnil od nje in je krenil v kadilnico ... Uro pozneje je Nadina neopazno poklicala svakinjo na stran in ji je rekla brez Okolišev: »Poslušajte me. Vjera; vem, kaj ste hoteli napraviti Serge-ju, in popolnoma prav imate. Toda prepozno je, profirrama ni več mogočfc iz-premeniti. Tudi veste, kako trmast je Sergej. Ognite se, draga moja, nepotrebnim scenam, ki se jih bo radovala samo galerija. Odnehajte, dasi imate vi prav. Saj končno zadeva sramota le njega in ne va«!< Vjara jo je potrpežljivo poslušala. >Prizu*vam, da bi so morala zanimati preje, kdo vse sodeluje pri bazaru. A tudi tako ne morem sprejeti tega ponižanja, saj bi sicer tre bila niti za las boljša od one ženske. Ne govoriva torej dalje o tem, ker nima zmlela. Dokler ne zvem, da je njeno ime izginilo s paviljona, se ne premaknem z mesta.« >Ljubi otrok,« je vskliknila mada-me Nalagine, >niti ne slutite, taksen more postati Sergej, kadar je raađražen. Bog ne daj, da bi ga hotela zagovarjati. Toda starejša sem, poznam življenje in vero, da v takih primerili žena vedno slabo izhaja, ako ne popusti. Hipno morda odobrava njeno pooetje, pozneje pa Ji obrne hrbet Svet ne zahteva od žen čednosti in ljubezni Grizelde, nego tahteva — potrpljenja.« Vjera Je ponosno dvignila glavo. >Vstraf«*n pri tein, kar sem rekla,« j« Izjavila. Mrflfrirr Nalafia* je večulinila. >Pa- tem je vojna napovedana,« je diejala, ko se je žalostna vračala v svoje sobe ... Naslednji dan je bil gorak in jasen. Po svoji stari navadi je Vjera zgodaj vstala in je šla z Lorisom na vrt na irprehod. Nič so ni bala. Njen sklep je bil storjen. >Kaj pa mi more narediti?« si je mislila. >Več nego umoriti me ne morfc. Rojena Herbertova se ne da poniževati. 91a je preko trate mimo cvetočih rožnatih grmov do mesta, kjer je imela pregled na vso obal od Honflenra do cnlvadoške počim? Od ondot je bila videti terasa kakor trdnjavski zasip, ki so ga globoko doli lizali valovi. Sedla je na železno klop. Bilo je sele devet, v Č49U, ko ni bil na Felicite še skorai nihče pokonci. Mahoma je padel njej pred nege kamen, in na kamnu je bilo privezano pismo. Na ovitku je bilo z neznano pisavo zapisan*> njeno iim*. Odprla je pismo, ki ie kakor meteor priletelo iz zraka. Čitala je: »Mademoi3elle Noi-sette je bila snoči pozvana v Pariz. Neznan prijatelj prosi kneginjo Zmrovo, naj se mirno udeleži bazarja.« Vjera je bila silno presenečena. Odkod to pisemce? Morda ođ igralke same? Sklonila se je preko ograje iz sivega kamenja in obrežja. Neki ve»1*č je veslal na vso moč nroč od brega. Klicala ga je, a je ni slišal ali morda ni hotel sliftati. Ker se je sklanjal globoko na svoje veslo, m mbgla viđati njegovega obrača. >KdO mi je poslal to pismo?« je razmišljala, Nikakar ni bila aadsvoljna, da se je vprašanje rešilo na ta način; ker pravzaprav se \e veselila, da udari pred vsem svetom Žurova, tako zelo je že bila razkačena nad brorn^nom svniefra zakona. >Č^ je res, škr>đa,mffiaz je bila že v svojem pestrem, z zlatom izvezenem flamskem kostumu. Govorila je in se smejala, ^nibančila oelo in razlagala. Zurov je stal mračnih pogledov za njo. Ko so ja Vjera bližala, je zaklicala markiza že od daleč: Pomislite, krrogi-nja, v svojem paviljonu dobite dmg vis-a-vis... Noi^etto so poklicali v Pariz, da se je nag roma. odTv*lja.la..< >Tako?,< je vprašala Vjera malomarno, fjurov je stisnil obrvi v zavisti, da je bil premagan. >Komu daste sedaj paviljon?« Markiza je zmajala z rameni. >To je Že odločil odbor v Tronvilln. Ni bilo časa. vprašati nas.« Vjera je tiho vprašala svojo svaki, njo: >In to je res? Ni kaka past?< >Hvala Bogu, rew je,« je Prigovorila madame Nalagine. »Sama 9em vic^la brzojavko ravnatelja, ki jo nepričakovano potrebuje za neko ulogo. Baje je bila besna. Toda pomagalo m nid, morala je odriniti.« V tem hipu je prejela markiza Son-naz pismo, ki j*» je silno razveselilo. Pismo je po=?liI čl?n trouvillskvffH odbora.. >Correze je v Trmivil|n!< la r?lrlf-knila. »Nadomestiti hočV* Notsette. Ubožc? se lahko vesele.« »Kdo je v Trouvilh»?< je urno v]yra-šala Vjera. Njen «rl*^ j** iznenadil marin-me Jeanne. »OorrČ7>e, m* nnarnork,^ jo odgovo. rila kneginja, in Vjera je wodaj rađala, kdo je bil oni veslač v čolnu ob obali . . . ReiTiiono j« st.nl na. ve***Iir*i veliki tenor v •otorn £ro*podif*n^ Noteotto; namesto gesla njegove prerbu^r« fo tlici 1 šotor Correzov jrrb. OMpčfn ju bil k«rt Savojaj-d, v rokah je držal kitam Iz slonove kosti, in jte P<*1 in prodajal, in denarja je kar deževalo ni njo^o-vo mi^>. In drsi e:a jo mndame .Teanno la Sitijega paviljona strogo opazoval'), ni angin ujeti niti eneira skritrsra rK^led-a, ki ht bil narfrj^njen kneirinji Zumvi. Menil «• je tako malo zanjo, da je Vjo™ ft*mn r.n-čela dvomiti, ali je bil Correzo tisti, ki jo je obvestil o odhoda Kolsetls. Kako bi bil tudi mogel to storiti? Staraj (la se je jezila, ker ga je poprej shutn!*. Proti večeru j« izginil. Namesto njega je bilo videti t Noi-settinetn paviljonu riave/ra. dolgega sudanskoga maniaa ki je ie Baoogo m slnžil Corresa. NetHOiaJone, kater *^- sona podoba, je atU ter ni sror«>riI iwv bene be»ede. V roki ni je držal zastav* i napisom: »NVsrer>n, da Je moral že oditi, tod? uboNovi list«, ki poroča: Ministar za trgovino in industrijo Os-man Vilović in minister ea narodno zdravje Derviš Omerović, člana muslimanske skupine Maglajčić - Karameh-taedović sta ponovno prevzela svoje dolžnosti, ker njuna ostavka nI bila sprejeta. Dosledni svojemu prejšnjemu sklepu bodo desničarski muslimani se nadalje vodili državotvorno politiko. i)asiravno tvorijo relativno majhno skupino, bodo obdržali še nadalje dva port-selja v kabinetu g. Pašića. Kakor smo informirani, se to zgodi zato, ker se demokrati in radikale! ne morejo sporazumeti, komu naj odpade eden od njunih portfeljev. Demokrati, ki imajo danes napram sedmim radikalnim sest portfe-ijev, zahtevajo, da se jim odstopi eden od muslimanskih portfelj ev v svrho paritete. Toda radikale! nočejo pristati na to. Zato bodo muslimani še nadalje obdržali oba portfelja, da ne pride do komplikacij v vladi in eventuelno do krize. s= Koliko Jugoslovenov sme v Ame. riko? Ameriško poslaništvo v Begradu je sporočilo naši vladi, da se more prihodnje leto naseliti v Ameriki 6405 Ju-goslovenov. ss Italianski prestolonaslednik V Trstu. Včeraj 25. t m. je prispel v Trst italijanski prestolonaslednik Umberto, da prisostvuje končnim tekmam telo. vadskega zleta. = Habsburške intrige. Iz Bukarešte poročajo, da je romunska vlada prepovedala Viljemu Habsburškemu, ki Je pretendent na ukrajinski prestol, prihod v Romunijo, kjer ie nameraval organizirati ukrajinske legije. = Razširjenje rusko - nemške rapitl- ske pogodbe. Iz Berlina poročajo, da le državni kancelar sprejel zastopnike ukrajinske sovjetske republike, s katerim se Je razgovarial o razširjenju rusko-nemške ra-pallske pogodbe tudi na sovjetsko Ukrajino. = Nemci v Češkoslovaški In avstrijsko vprašanje. Stališče nemških nacijonal-cev v Češkoslovaški glede avstrijskega vprašanja je precej vznemirilo socialne demokrate v Avstriji, ki sicer tudi niso preveč naklonjeni samostojni avstrijski repub-♦Fki, vendar pa računajo z dejanskim! političnimi razmerami. Ob priliki glasovanja za podelitev kredita Avstriji so namreč nemški nacionalni poslanci v češkoslovaškem parlamentu podali izjavo, k! v bistvu ni nova. vendar pa je značilna za celokupno nemško politiko. Vodja nemških naci-jonalcev v Češkoslovaški republiki, ki je v najožji zvezi z Berlinom in Dunajem, poslanec dr. Lodgeman je namreč izjavil, da glasujejo nemški nacionalci proti kreditu s prepričanjem, da izpolnjujejo s Sem svojo nacionalno dolžnost. Češkoslovaški Nemci smatrajo torej polom avstrijske republike kot svojo nacionalno dolžnost K it\ Izjavi pišejo avstrijski socialistični listi, da it nacionalno - boljševiška in da Nemci v Češkoslovaški nočejo poznati realne politike. Avstrija Je v gospodarskem oriru skoraj popolnoma odvisna od češkoslovaške. Poleg tega pa ščiti pogodba v Lani Avstrijo pred madžarsko reakcijo. Ako M Avstrija vodila sovražno politiko napram čeho-slovakotn, bi morali Avstrijci takorekoč umreti lakote, pa mdi Nemd v Češkoslo-vaJLJd ne bi Imeli noben* IumURL i-« Zani- mive so tudi izjave drugih političnih strank. V imenu nemških socialnih demokratov Je izjavil poslanec Taub, da se Avstrija v sedanji svoji strukturi nikakor ne more vzdržati sama In da njegova stranka popolnoma razume težnje avstrijskega delavstva po združitvi ar Nemč;io in da jih mora zato v vsakem ozlru podpirati. V imenu nemških klerikalcev je rekel poslanec Feverfeil, da bodo klerikalci glasovali za kredit ker ne morejo pustiti na cedilu svojih avstrijskih tovarišev. Poslanec dr. Kafka je v imena nemške demokratske svobodomiselne stranke obširno razlagal avstrijski položaj tet svetoval češkoslovaški vladi, naj v bodoče ne mobilizira proti združitvi Avstrije Z Nemčijo, ker je to baje v interesu češkoslovaške države. Glasuje za kredit, čeprav Je samo navidezna pomoč. Nemškim nad-jonalcem so se pridružili tudi slovaški klerikalci, Id kažejo povsod svoje sovraštva do češkoslovaške republike. Hpel na aontoC gladno! Rnsf !!• Velika slovenska nacija, majka Doato-jevskog. Puškina, Tur^enjeva, Tolstega i mnogih drugih svetskih genija, Rusija, zaštitnica svih slovenskih naroda, danas potpuno umire od gladi. Velika, da danas nezapamćena su* ša u Evropi, spržila je rusku useve, uništivši jih potpuno. Ogroman det> Rusije od Volge do Urala, jod od meseca septembra 1921 osta*> je potpuno bex hrane 40 milijona Siovena u najtežim mukama sistematski umire od gladi. Hiljadama hiljada nesrečnih majka ubijaju svoju decu, jer im je težko, da ih fledaju, kako se muče umiraci od gladi, 'osle rata i revolucije došla je suša, a featim je mrska glad stvorila svoje n«u za jazi ve čeljusti, da se najmspravičiiije svete nevinom ruskom narodu. Setite se 4. avgusta 1914, kada za-groženoi Srbiji, bratski doviknu Rusija: »Ne bojte se, mi smo s vama.c Velika slovenska nacija, uzrmala je tada 150 mil iona svojih podanika, da zaštiti svoga brata__malenog Srbina. Došao je trenutak, kada treba delom da dokažemo zahvalnost prema o-nima, koji su se vekovima borili za nas, i koji su nam pomogli, da se ujedinimo. Statistika nam iznosi jednu istinitu činjenicu: naime, da je pariodic. sva-kih 20—30 godina, usled raznih prirodnih nepogoda., jedan veliki deo Rusije izložen gladju. Budimo nepristastni po-smatrači i pravedno presudimo, koji su najglavniji uzroci današnje gladi u Rusiji. Evo ih: rat, revolucija i suša. Rat je izmirio, revolucija dez&rganizovala, a suša uništila poslednje životne rsser-ve. Mnkoji od ova tri uzroka bede, najveća je nesreča, koja mtnže snaći fedan narod. A sra tri zajedtfo *n njegova potpuna katastrofa. Ceo se kulturni »vet zaintoresovao za kobnu sudbinu velikog ruskog naroda. Iz sviju krajeva stižu razni prilozi umiraćoi Rusiji. Budimo i ml humani. Doka zimo stvarnošću «voju ple> menitost i saosecanfe njene Golgote, jer i ona saosećala na nafe)j. Setite se dojučeranfih groznih Albanskih muka, zatim naše humane sestre Francuske. Dokažimo Rusiji, da nam se još nije ugasila ona prava slovenska ljubav, a Ostalom svetu, da sro*> dostojni kulturo i civilizacije, Sije Je prvobitni sslov 1 baza humanitet Meladin & iAflfcatti flospodimlviL GOSPODARSKI POL02AJ V BOL-OARSKL BivJi univ, docent Atanas J a -ranov je priobčil v »Prager Pres-se« informativen članek o sedanjem eospodarakem položaju v Bolgarski. Ker so naši gospodarski javnosti bolgarske razmere skoraj popolnoma tujo. priobčujemo Jaranova glavna izvajanja. Bolgarska ie bila pred balkanskimi vojnami gnana kot poljedelska država, ki je izvažala predvsem žito, uvažala pa po večini tekstilno blago, stroje, orodje, železo in zdravila. Po odstopitvi Dobrudže in s pridobitvijo ozemlja Rodope. kjer živi prebivalstvo skoraj izključno od tobaka, je dobila bolgarska zunanja trgovina nove forme: v zunanji trgovski bilanci se je moralo žito umakniti tobaku, ki ga Bolgarska do balkanskih vojn sploh ni izvažala. Izvoz tobaka je znašal leta 1920. 835,000.000 levov, v prvi polovici leta 1921. pa 353,000.000 levov. Po balkanskih vojnah so se ustanovile v Bolgarski štiri nove sladkorne tovarne (ena s češkoslovaškim kapitalom), ki bi mogle v normalnih razmerah kriti vse domače potrebe. Preje se je uvažal špirit iz Avstro - Ogrske, danes pa se izvaža v inozemstvo. Špirit se izdeluje iz koruze, ki raste v velikfh množinah. Vkljub temu pa ostane Bolgarska poljedelska država, katere poljedelstvo pa se vsled primitivnega obdelovanja počasi razvija. Zemlia je skoraj izključno v rokah malih kmetov, ki si le težko nabavijo poljedelske stroje. Kmetom pomaga nekoliko zadružni sistem, ki r>a še ni dovoli razvit. Letos pa se vrhu tega uveljavi še novi zakon o še večji parcelaciji zemlje. Po tem zakonu ne sme imeti nihče več, nego 30 ha zemlje za obdelovanje. Ker bo v smislu novega zakona država razlastila vsa večja posestva, so polja obdelana že za 18% manj nego so bila do sedaj. Vsled tega in vsled skrajno neugodnega vremena bo letošnja žjitev najbrž neugodna. Nekateri narodno - gospodarski strokovnjaki se boJUo, da Bolgarska vsled nove parcelacije zemlie sčasoma sploh ne bo moffla več izvažati žita. toda ta pesimizem se zdi malo pretiran. To bi se moglo zgoditi 00 letih, ako bi se pomnožila industrijska obdelava poljedelskih produktov. Za več let bo izvoz žita omejen, tobak pa bo ostal še naprej glavni izvo* bolgarsko trgovine. Trgovski promet z inozemstvom, zlasti s Češkoslovaško, ie v zastoju: 1.) ker se te uvozilo pred novim carinskim tarifom mnogo blaga, ki ga je sedaj v izobilju. 2.) ker morajo trgovci, ki so še iz predvojnih časov dolžniki inozemskim izvoz' lučarjem, plačati svoje domove in 3.) ker veletrgovci. ki so se posluževali tujega kapitala, danes ne dobijo zadostnega kredita, Bolgarska 55 nahaja v najhujši kreditni krizi, ki k> ie deloma povzročil splošen negotov položaj kot posledica svetovne vojne, deloma in v prvi vrsti pa kampanja proti kapitalu in privatnim bankam. Kreditna kriza ima za posledico ustanovitev mnogih industrijskih obratov ter je povzročila novo stagnacijo gradbenih del v Sofiji. Stanje državnih financ nI ravno najboljšo. LetoŠnjši državni proračun izkazuje 4,345.740.000 levov dohodkov in 4.646,163.413 levov izdatkov. Deficit znaša torej okroglo 300 milijonov levov. Po mneniu bolgarskih narodnogospodarskih strokovnjakov pa bo orimankljai mnogo večji. K primanjkljaju pa je treba še priraČunati 300 milijonov stroškov za mednarodno reparacijsko komisijo in reparacijska odplačila. Bolgarski lev le danes še vedno na oni višini, ki io le dosegel pred približno enim letom, —g PoStnl tokovni promet ▼ črni gori Po odredbi ministrstva za poŠto in brzojav z dne 16. Junija 1922., št 34.065 se 1. avgusta t I. otvori poštni čekovni promet prt poStnem uradu Cetlnje ter bo t» urad sprejemal tudi vplačila na položnice poštnega čekovnega zavoda v LJubljani — Jadranska banka Beograd ie prenrsela za Din. 10.000.000— delnic zavoda Banoo Tu poplavo do Chilo, s ea-nrar se ustvarjajo, trdnejšo vozi m%d našimi inelionci v Južni Ameriki in kraljevino SHS. —C InttrmcHoMluciJa P—** Dh 20. t m. ie bil predložen francoski poslanski sborntcJ v raspravo zakonski načrt k mednarodnim konvencijam, sklenjenim v Parizu dne 27. Julija 1921. med državami, ki so Intereslrane pri ureditvi dunavske interna* eljonaltzaclje. Poročevalec Je niglašaU da Je potrebno, ds se načrt sprejme takoj In Poincare se le pridružil njegovim Izvaja* aiflBk flfg^Fjii^ apiamji mfrfei m rnmdlo* Kultura. -— Vrhovnik Ivan: Slavu Potf-Hmbarskemu! Narodnemu mučeniku Franu Maslju v spomin. — Izdali in založili šentpeterski podružnici Druž. sv. C. in M. v Ljubljanu 1922. Strani 62. Cena Din. 5. Pokojnikov prijatelj ie napisal to prelepo delce o Fodlimbarskemu. Pokojnikovi dnevniki, pisma, spisi, razni tiskani viri in ustna izročila so biii materijal. Na čelu &ta soneta »bomo vini«, ki ju je spesnil in objavil pokojnik jedva 20 let btar. Nato slede poglavja: Mladost. — vojak. — V pokoju. — Prejaianec. — Ciovek. — Slovenec. — Jugoslovan. — Slovan. — Pisatelj. — Proslava. — Reki iz »Gosp. hranja.« Spredaj je slika po fotografi*1 z avto^ramom. Tehtna knjižica se dobiva pri gej. Mihaeli Šega. glavni kulodvor v Ljubljani, Prodaja se na korist naše šolsko družbe. Priporočati jo pač ni treba, ker kupi si io vsakdo, ki je zaveden Jugosloven. — Gledališko gostovanje Sentjckobće-aov v Nuvoiu uictu. Iz Nuvena mcbia se nam piše: Mnogu hvale sem čital po časopisih tekom letošnje serone o SentjaAdbskem gledališkem odru, ampak, odkrito rečeno, kaj takega vseeno nisem pričakoval. Dali so nam dvoje del, v soboto težko rusko dramo »Spavaj moja deklica«, v nedeljo finega esprija polno veseloigro »Gospod senator«, obe igri, ki zahtevata dobrih igralcev, da uspeta. In uspeli sta naravnost sijajno. Take zrelosti v umetniškem podajanju in izražanju karakterizacije posameznih ulog ne bt bil nikdar pričakoval od tega baje samo eno leto obstoječega odra, ki bi mu brez pretiravanja delal krivico, Če bi ga imenoval di-lctantskega. To težko mejo so t mladi idealisti, rekrutirani Iz samih uradniških vrst, že davno prešli In so na potu do svojega visokega cilja: umetnosti. Odlikuje iih v prvi vrsti naravno igranje, ki tako priveze gledalca nase, da mora živeti ž njimi v stvari. Drugo je pa, čeprav nisem še opazit pri naSih odrih, pa naj si bodo poklicni aH diletantski, da streme zlasti za tem, da je vse delo podano dovršeno v celoti brez rl-valnosti posameznih ulog. NaJmaniSa uloga ali največja, vse z isto ljubeznijo naštudl-rano, vse mora biti podano enakovredno dobro. To je, kar jih povzdiir-ie nad vse druge in kar krona njihov usr>eh. Takih dveh večerov, ko so nam jih nudili Sentjakobčani, bi si Želel večkrat, da nas vsaj malo zbude iz naSejra mrtvila, ki se je razpaslo že do skrajnosti, in najemu dramatičnemu društvu bi priporočal, da stopi z njimi v stik ter lih pridobi bodočo sezono vsai enkrat na mesec za stalno gostovanje. In v te) nadi kličem šentjakobskemu teatru * vsem našim občinstvom: »Hvala in na svldenleU Fr.l. — Konzervatori] »Glasbene Matice« * LJubllanL II. lavna produkcija gojencev konzervatorija »Glasbene Mat ce« v LJubljani se vTšl v ponedeljek, 26. t m. točno ob 6. zvečer v dvorani Filharmoničnejra društva. Na produkcijo vabimo v prvi vrsti star Se gojencev In pa vse občinstvo, ki %m zanima za napredek na glasbenem polju. Vstopnina prosta, pač pa se sprejemajo prostovoljni prispevki t svrho kritja nastalih stroškov. — Strokovno nđruSeirje jujrosl. obl. umetnikov v Ljublfani. Važnost toga udruženja umetnikov se je v zadnjem času opetovano nakladala od strani najmerodajnojiših faktorjev v Bet>£rra-du. Podpisani odli>r vabi torej oblikujoče umetnike v Sloveniji ponovno k pristopu, ker s© v km tkem vrsi v Ljubljani izredni občni itor, na katerem se bodo reševale važne zadeve, ki sa tičejo vseh obl. umetnikov. Kongres udruženja se bo vršil 30. septembra t. L v Zaprebu. Prijavne fornmlare dbbe inr-teresirani umetniki pri tajništvu (Tehniška srednja šola, Ljubljana) in pri gosp. ak. slikarju V. Coticu, Majstrova ulica 17. Maribor. Pravila se na zahtevo dopo81jejt> interesentom, ako prilože pismu znesek 5 Din. — 100. rojstno leto B. Smetane proslave Cehoslovakl vse leto 1°24. z velikimi slavnostmi po gledališčih In koncertih. V Prajfi odkrijejo Smetanov spomenik Gotovo se spomnijo tega Jubileja tudi naša opera, naSa pevska društva In naSl orkestri! __Znanstveno potovanje prof. Cvi- Jica. Nal veliki jugoelovenski geograf prof. Cvljič je na znanstvenem potovanju po srerrrski, virfivili&ki in požeški Županiji. V njegovi družbi so kartograf dr. Milojević, Lazić, Radovanović in trije dijaki beogradskega vseučilišča. — Velik Ralokovilev nspeh v Londonu. Londonski časopisi poročajo-, da je dosegel nas violinski virtuoz ŽLitko Baloković pri koncertu v >Queen Hallc vdllk uspeh. Koncert se je vršil 13. t m. »Times« pišejo, da ima Baloković izvrstno tehniko, sladok in doneč zvok ter hvalijo njepovo temeljito izobrazbo in visoke kvalitete. iMorning Post« pa pravi, da dela Baloković a največja lahkoto čudeže na goslih. Občinstvo ga je ponovno pozdravljalo s viharnim ploskanjem med ieranjem. — ArkadH Averčenko ▼ Prati. Te dni U dospel v Praco znani ruski pisatelj In humorist Arkadi) Averčenko. Id se je mudil nedavno tudi v Beogradu te Zatreba. — Novi člani francoske akademife* Na tri izpraznjena mesta v francoski akademiji sta bila Izvoljena Pierre de Nolhac In Georges Govau. Tretje mesto je ostalo prazno. Pierre de Nolhac je zgodovinar in ravnatelj versallleskega muzeja. Gcfcrges Govau je profesor, speci falist za cerkveno in versko fcgo-do vino* Veličasten pogreb Podlimbarskega. V soboto popoldne so položili zadnje zemeljske ostanke ^^Jospodi-na branja« k večnemu počitku v domaČi zemlji. Njegova zadaja pot je bila veličastna. Na tisoče in tisoče ljubljanskega prebivalstva se je nabralo, da Izkaže zadnjo čast narodnemu tnučenlicu 1:1 borcu za svobodo Jugoslavije. Po vseh ulicah in cestah, kjer se je pomikal veličasten žalni sprevod, je tvorila šolska mladina, kakor mnogobrojno občinstvo Kost špalir. Pred Narodnim domom pa je stala večtisoČKlava množica ljudi. Ob pol 10. uri so prenesli krsto pred Narodni dom, nakar Jo Je mon-sicrnor Tomo Zupan ob asistenci župnika Ivana Vrhovnika in dr. 2 i b e r t a blagoslovil. Zveza pevskih društev pod vodstvom k. H ti -b a d a je nato zancla pretresljivo žalostinko -»ViJTred se povrne«. Nato se ie razvil s ore vod. kl jra je otvorila kavalkada Sokolov z zastavo, sleč© občinstva in Ljubljana je dostoino počastila spomin »Gospodina Frama«. Na pokopališču pri Sv. Križu so položili krsto začasno v grobnico rodbine Furlan. Pevska društva so ra-pela »Lepo našo domovino« in »Naprej rastava Slave«. Na irrobu pa sta se poslovila od nokofnika dr. Ivan Lah In župnik Fran S. FinŽsrar. ki sta v svojem govoru omenila zaslužno pokojnikovo delo za narod. Občinstvo na pokopališču je bilo kL>-boko ganjeno. Gospodin Franjo je umrl. Toda njegov duh ie ostal med nahodom. Slava soominu velikega narodnega mučenika. Po izvršenem pogrebnem opravilu na grobu Podlimbarskega Je monstgnor Tomo Zupan z £0$pridom župnikom Vrhovnikom in dr. Zibertom opravil kratko molitev rudi na grobu Harambaše. kjer ie bil od Šentpeterske CM. podružnice položen krasen venec z narodnim trakom fn nanisom: Podlimbar-ski — prijatelju Harambaši. Pev-sti zbor pa ie zapel v srce segujočo žalostinko: Plagor mu!______________ SokolstUD. __Cvetlični dan ▼ Celja. Na Vi-dov dan, dne 28. t. m. s3 vrsi cvetlični dan celjskega Sokola. Vse delo so prevzele celjske Sokolića, — Sokolsko društvo na Vl^a prircefi 28. i m. na Vidov dan slavnostno akademijo In tekmo naraščaja Slednia se vra popoldne od 3. naprej na Tomčcvem vrtu na Cflincah. akademija pa ob 8. zveficr v dvorani sokolskega doma. Sokoli in somišljeniki sokolstva, udeležite se polno*tevilnu obeh prireditev, kjer bodo nastopali samo izbrani telovadci in telovadke! __ Sokolsko društvo na Bledu prirodi 9. julija popoldne za zdraviliškim domom veliko javno tombolo v prid zgradbe novesa doma. — V četrtek, dne 29. t m. se vrti zlet gorenjske sokolske župe v Tržiču. Za dnine goste iz spodnjih krajev, t J. LJubljane, St Vida, SkofJeloke Itd. Je preskrbel odbor posebni vlak Iz Kranja do Tržiča, ki bo imel zvtzo z vlakom, ki odhaja Iz LJubljane ob 11.28. dopol. Zanimanje za zlet Je veliko, priprave v polnem teku. Udeležba utegne biti ogromna. Poleg sodelovanja popolne vojaške godbe pod osebnim vodstvom dr. Čerina, bo nudila po končani telovadni veselica sokolskega društva v Tržiču obilo zabava, plesa Itd. Cena voznim listkom na izkaznice polovična. Prllateliem Sokolstva svetujemo, da se tega zleta v polnem številu udeleži. Odbor. — Sokolsko droStTo t Cerkn»cl nriredl 28. Junija ob 20. v društveni telovadnici v počalCenJe Vidovega dne telovadna akade-mijo. Obenem se opozarja oknUMka društva na domaČ društven nastop dne 9. lulila. Zbiraite znamke L Jufioslovensko Matico! % Štev. 144. »SLOVENSKI NAROD, dne 27. junija 1922. stran 3. Dnevne vesti. V LJubljani, dne 26. junija 1922. ■— Njegovo VeUčanstyo krmil se fe v soboto izrazil proti pokrajinskemu namestniku Hribarju jako pohvalno o svojem bivanju na Bledu. Nenavadno je zadovoljen ž njim. Njegovo Veličanstvo kraljica pa Je od rajske lepote okolice blejske naravnost očarana. Kralj je pokrajinskega namestnika zaRotovil, da ostane na Bledu, dokler le mogoče. Češ da lepše ko tu. ne more biti nikjer. Odhoda kraljeve dvojice Je torej pričakovati šele 12. avgusta, tako da se udeleži Se prireditev Ptvega dne vsesokolskega zleta. Z izleti križem Slovenije je kraljeva dvojica nenavadno zadovoljna. Dobre ceste, lepe pokrajinske slike. prijazni kraii so. ki ju miČeio: narod oa ju naravnost očarava. Dasi kralj in kraljica potujeta povsod nenapovedana, ju vendar ljudstvo spoznava ter iu povsod navdušeno pozdravlja. Kadar se vračata po isti poti nazaj, pa Ju Pričakujejo praznično oblečene množice ter jima prirejajo prisrčne ovacije. Zato sta Slovenija in slovenski narod tako kralju kakor kraljici Drirastla k srcu in se bodeta po besedah kraljevih vedno rada vra^ čala na slovenska tla, ki so oirtago-darjena s tako prirodno krasoto in ki iih obdeluje tako pridno In dobro ljudstvo. Po dosedanjih dispozicijah bode kraljeva dvojica nekaj Časa provela tudi v Poeaški Slatini. — Pomiloščenje atentatorja Ste-jiča. Nt* Vel. kralj Aleksander L je pomilostfl na smrt obsojenega atentatorja Stejića. Kakor znano, je Ste-jić izvršil atentat na Nj. Veličanstvo po sprejetju Vidovdanske ustave L 1921., ko je kralj nanjo prisegel. Ta o blagem vladarjevem srcu svedoča vest bode gotovo izzvala povsod najboljši vtisk. — Gasilska župa žalska je na občnem zboru v Rogaški Slatini dne 18. junija t. 1. odposlala na Bled Nj. VI. vdanostno brzojavno čestitko z nastopno vsebino: Slovensko gasilstvo, zbrano na občnem zboru »Gasilske župe žalske« v Rogaški Slatini dne 18. junija, polaga pred prestol Vasema Veličanstva najvdaneiše čestitke k poroki z Vašo prejasno družico. Njenim Veličanstvom kraljico Marijo ter prosi dobreea Boga. naj skrbno čuva, kar je ziedinH. Na to Je dobilo župno predsedstvo še tisti dan odposlano zahvalo z Bleda od Nj.. VI. ?!?.seča se: »V ime moje i Nienog Veličanstva kraljice zahvaljujem društvu na Isjavama vjernosti i pod-netim čestitanjlrr.a. — Aleksandar. __ Prihod ministrov na Bled. Is Beograda nam javljajo, da sta enoČi z ljubljanskim brzovlakom odpotovala minister prosvete Svetozar Pribiftevic' in rcini-ster za izenačenje zakonov Marko Trifković na Bled. — Kaj Je s kraUevfcem Gtor-gjem. Razni beogradski listi še nadalje vprašujejo, kaj je pravzaprav s kraljevičem Gjorgjem, ali je bolan ali se mudi iz drugih vzrokov izven Jugoslaviie, Prinašajo tudi razna nova poročila, katerim pa se pozna nezadovoljnost. V zvezo z Gjorgjevi-mi neprilikami pa se spravlja poset ministra dvora Drag. Jankoviča na Bledu. Upamo, da se tako zadeva princa Gjorgja uredi in pojasni, da ne bo novega soletkarskega gradiva za razne huiskajoče elemente. — Vidov dan. V sredo dn« 2& junija 1922, na Vidov dan, ki se praznuje kot spominski dan preminulih borite-Hev za vero in domovino, se bt> v tukaj-šnj stolnici ob desetih daroval slo-v^esni rekviem. Istega dne se bt> vršila v pravoslavni kapeli služba božja s ps-rastosom ob 9. url. V ev.mgeljski cerkvi je služba božja kakor običajno« ob 10. V državnih uradih se tega dne ne vrsi služba. Delo v industrijskih, trgovskih in brtnih obratih naj dopoldne počiva. Prebivalstvo se vabi, da okrasi svoje hiše z državnimi in narodnimi za-stavami. — Proslava Vidovega dne na Bledu. Razpored proslave zvečer: Obhod ob jezeru v povorki. Vojaška godba, sodba Zveze jugoslovenskih železničarjev, pevci, društva, šolska mladina, občinstvo. Razstevljava Bleda. Čolni z limpijoni. Odhod ob 20.30 od zdraviliškega parka mimo hotela Malmsr, Toplice, Petran pred kraljevski dvorec. Podoknica kraljevskemu paru. Povra-tek skozi Z ako. Po obhodu koncert v hotelu Evropa. Petje in godba jugoslov. železničarje v. Godba dravske dlv. igra v Zdraviliškem domu, — »Vse za državo!« ^Murska Straža«, glasilo ofomejnfli Slovencev, izvafa v članku »Jasna beseda«: »Predoogol sporazumnega delovanja v državi je trdna vez ljubezni vseh sodržavljanov. Strankarski programi nai se zjedmiio v eni temeljnih točk: Vse za državo! Pota, ki vodijo k temu cilju, pa naj bodo v Imenu božiem različna, če že morajo biti. Država nfso ministri, država smo ml! V tej borbi ne smpmo nikdar pr> abitiL da smo Slavne* tUtt Slaven- J ci, ki smo imeli svojega kralja Sama, tisti Slovenci, katerim je skrivil val-Detov bič nemških grajSčakov hrbet, tisti Slovenci, ki smo bili sužnji raznih kraljev in cesarjev, tisti Slovenci, ki smo umirajl na bojnih poljih za Ideal svobode... Priborili smo si svobodno državo v zajednici z našimi brati Hrvati in Srbi. zato izženj-mo U sebe suženjskega duha in bodimo resnično svobodni ljudje, ponosni na svoje Slovenstvo. — Ali krenejo res končno klerikalci na Dot nove politike z geslom: Vse za državo!? Prva izvajanja kažejo na to, nadaljna so že separatistično barvana, — K uničenju spomenika atola-cev na Krnu. Pred kratkim ie bil odkrit na Krnu spomenik italijanskim aloincem. ki so padli pri zavzetju tega vrha. O tem smo poročali v dopisu iz Kobarida. Par dni na to pa je bil ta spomenik znatno poškodovan. Strašen vihar ie nastal zaradi tega v italijanskem časopisju in fašisti korakajo dan na dan proti Kobaridu. Gotovo je, da mora vsakdo obsojati zločinsko početje na Krnu. obsodbe vredna le pa t"di renresalija, ki je takoj sledila s strani fašistov, ki so razbili spomenik sloven. skladatelja Volariča v Kobaridu. Oblasti so takoj pričele strogo preiskavo In, kakor se poroča iz Trsta* so bili identificirani nemudoma trije krivci. ki se nahajalo sedaj v zaporu. Slovenski občinski zastopi na Kobari-škem v svojih posebnih sklepih živo obžalujejo ta zločin ter energično ločujejo vsako odgovornost ljudstva od krivcev. Radi dogodka na Krnu so kombatenti v Trstu vdrli v urad železniškega ravnateljstva ter izgnali nekatere slovenske uradnike. Posebno piko so imeli v računskem oddelku na inšpektorja Vaclava Milost, katerega obdolžujejo »jugoslo-venskega naciionalizma«. Izgnali so ga z divjimi žvižgi. Izgnali so tudi nekaj nemških uradnikov. Italijanski fašisti in planinci zahtevajo, da morajo Slovenci na KobariŠkem poravnati vso škodo, da se spomenik obnovi in vsi občinski zastori bi morali nato izkazati Čast spomeniku. Faši-stovski naval na Kobarid ie vedno hujši. Pridrli so tudi na DreŽnico pod vrhom Krna in tam so zažgali župnlšče, češ, da je tamkajšnii duhovnik sovražnik Italiianov. To le seveda le pretveza & novo represalijo. Ljudje so zbegani, po Kobaridu In okolici mrgoli vojaštva. Poročajo, da so dobili pri dveh dečkih album s podpisi posetnikov spomenika. Preiskava se vrši dalie. Ko bo končana, se pobavimo s to mučno zadevo pobližje. Za danes tečemo ]Ct da Moscorjijev režim prinaša Julijski Kraljevini samo nesrečo, ker razdvaja namesto da bi pomirjeval in ujedjnjeval. — Radi demonstracij proti kralju odpuščen Iz službe. Prof. na veliki gimnaziji v Zagrebu, dr. Franjo Jelašić, član večine v zagrebškem občinskem svetu, je bil po izvedeni disciplinarni preiskavi odpuščen iz službe, ker se je kot uradnik in profesor težko pregrešil proti svojim službenim dolžnostim in se Je izkazal nevrednega časti, ugleda in zaupanja, ki Je združeno z njegovim poklicem, ker je kot član mestnega občinskega zastopa v seji dne 19. avgusta 1921. glasoval za predlog, da se občinski svet žalnih manifestacij povodom smrti kralja Petra nima udeležiti. — Is sefa mest SoL sveta. O zadnji redni seji mesta. šol. sveta, ki se je vršila 16. Junija, smo prejeli sledeče obvestilo; Predsednik preglasi sklepčnost in otvori seja Poročila o kurencijah, personalijah in dopusti izza sadnje upravne dobe se vzamejo na znanje. Zapisnik sadnje seje z dne 25. aprila 1922 se odobri brez ugovora. Poročila o nadzorovanju zasebne dekliške osnovne fn pa zasebne dekliške meščanske šole v UchtenrarnJčnem sirotlscu, I. dekliške meščanske šole, IV. deške mest osnovne šole, zasebne deške osnovne šole sale-sijanske fn I. mestne deške meščanske šole — vse sa leto 1921/22 se vzamejo na znanje in se višjemu šolskemu svetu predlože ! v končno odobrenje. Poročilo o razvoju in i dosedanji ureditvi centralnega šolskega vrta fn pa i nJim združenega mladinskega igrišča za vse tukajšnje šole v trnovskem I predmestju se vzame na znanje. Razprav« Ua ia sklepa se o predlogih učiteljskega zbora mestne pomožne Šole o preustroju te sole. Mestni magistrat Je naprositi« naj na pristojnem mesto vnovič posreduje, da se za nameravani zgradbi II. mestne dekliške osnovne in ITT. mestne dekliške meščanske lole v Karel Kotnikov! nltd z ozirom ns njih neodlofljlvost In zares nujno potrebo mestni občini dovoli naleti potrebni kredit Mestni magistrat Je naprositi, na) mladini Iz zdravstveno-poPciJskfh razlogov prepove ribolov In stikanJe In brskanje po gnjvsnlh kanalih v strugi Ljubljanice, Ko se dado nt nekatera interna vprašanja pedagoške in gospodarske vsebine pojasnita, sskUntt nrdsedclk sefa, f __ Sbod za nravno vzgojo priredi ljubljansko ženstvo nocoj, v ponedeljek, ob pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Govorile bodo samo ženske o dostojni morali, dekliški časti, o vzgoji mladine ter o dostojni modi. Komur je fes za povzdigo morale, dobrodošel 1 — »Prerod«, »na*ramna ženska nosalo dvakrat blamirani gospod Kalan. V Ljubljani se Je ustanovil v »Sveti voiskit pododbor »Prerod«; vanj so bili povabljeni različni odlični gospodje, pristaši raznih političnih strank, katerim se je Pridružilo tudi zastopstvo »Kola jugosl. sester« in ki je pričel intenzivno in uspešno delovanje, da se dvigne morala slovenskega naroda. List »Prerod«, Id ga ie pričel izdajati, je našel prijazen odmev. V »Slovencu^ se ie čitala pritožba nekega itujega duhovnega dostojanstvenika«, ki Je na tramvaju videl dve »cigansko« oblečeni Ljubljančanki To je dalo povod g. Jerneju Kalanu, predsedniku odbora in glavnemu uredniku -Prerodi«, da je v »Slovencu« sklical protestni shod proti »nemoralni in nespodobni noš! ljubljanskega ženstva«. Naletel je na hudo obsodbo v »Jutru« in mirno odklonitev v »Slov. Narodu«, kar ca je pač navedlo do tega, da le shod odgodil. Fdino neki bivši dunajski policijski uradnik, danes že zelo star magistratni uradnik Je pritrdil g. Kalanu. V »Prerodu* samem pa Je bilo pn vseh Članih ogorčenje radt samovoljnega ravnanja g. Kalana; nekateri Člani $o javili svoi izstop, drugi so se dali pregovoriti za nadaljno udeležbo le pod pogojem, da gosp. Kalan javno pojasni, da shoda ni sklicai odbor »Preroda«, temveč on sam kot Klavni urednik istoimenskega Usta. Kaj bo storilo zastopstvo »Kola« na to pavšalno žaljenje slovenskega ženstva llubljanskega. nam nI znano. Pač pa se nadaljuje v »Slovencu« gonja proti »nesramnost'* jn »nemoralnosti« ženske noše v LJubljani. Vfdetl le, da dvojna blamaža ff. Kalanu še ne zadostuje. Obžalulemo, da se le uspešno deto »Preroda« s tem fanatičnem divjanjem povsem ubilo. Zelotlzem povsod več škodni* nego koristi. Zaradi posamernlh izrodkov 2a1it! in obsojatf celoto, zaradi par nespodobnih ?ensk očitati vsemu ljubljanskemu ženstvu (izvzete so seveda Marijine device In »tretjerednlcc«) nemoralnost v no??!, pa Je rako gorostasno, da ne more ostati brez odr*ora. — Odvetniška rent. Dr. Joža R a v n f le iz Bohinja, dobrovoljce Iz svetovne vojne, le postavljen z dekretom ministra pravde za odvetnika v Beogradu. Pihamo Je odorl začasno pri dr. Olipu, Kralla MIlana 2*. Za osvobojenje In ujedinjenje zaslužnega borca toplo priporočamo. — Stavku v Avstriji. TfaoM prvine stavke v .Av<*trifi rm železnici in pa po-čti rismo da-nes danili z^^re z inoze?n>-ermrn, radi **»sar so izostala vsa najnovejša poročila. — Ukinjen preroet « Avstrijo. Obratno ravnateljstva Južne želo^rnice nam javlja, da je radi splošne železničar-ske stavke v Avstriji ustavljen do nada! jn^^a celokupni osebji in tovorni promet v Avstrijo oz. iz -Avstrije. "Radi teg;a izostanejo rndi vsi mednarodni br-zovlaki v Jugoslavijo- tako v smeri Dunaj _ Trst. odhod Miribor ob 2.35 oz. 13.50 ter prihod v Trst ob 9.40 os. 21.20, v smeri Trst — Dunaj odhod I« Trsta oh 7. oz. 19.45 ter prihod v Mnri^or ob 14.54 oz. 3.20. V smeri Dunaj__ Zasrreb odhod Iz Maribora ob 1.40 vz. 14.10, prihod v Zagreb ob 5.10 oj*. 17.3-2. V smeri Zajrreb — Dunaj odhod iz Zagreba ob 11.7 oz. 20.14 ter prihod v Maribor ob 14.34 odnosno 23.35, v smeri Maribor -Pliberk ravnotnko izostanejo vlaki, dalje izr>st^ne tudi vlak v «mori proti Budimpešti. — Promet na ptrofri Maribor___Ljutomer. Radi stavke v Avstriji je ukinjen tudi promet na progi Maribor___Ljutomer. — Nov inženjer. Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo, gozdarstvo in kulturno tehniko je položil dne 22. t. m. inženjerski izpit jr. Fran Ravni k z Bleda. — Korošci, pozor? Vsi oni Korošci, kateri so še državljani Avstrije, st> morajo do 30. t. m. zelosfti pri tukajšnjem nemškem konzulatu zaradi potnega lista. __ Udruženjo koroških Slovencev v Ivjubljani. — Vojna akademija. Letošnjega leta sprejme vojna akademija 320 mladeni-čev, ki 3o izvršili najmanj a dobrim uspehom šest razredov gimnazije aH realke. Rok prijave do 31. julija t 1. Na zahtevo pošljo brezplačno vojna akademija konkurz z natančnimi navodili in pogoji. — Litijčane, Smareane, Zagorja ne in TrboveljSane opozarjamo na zanimiv koncert jugoslovenskih narodnih pesmi pevskega društva >Ljubljanski Zvone, ki so vrši na praznik sv. Petra- in Pavla v Sokolskem domu v Litiji. — Iz »Kola ragoslovemkflj teater« nam pllejo: Neizprosna smrt nam je vzela iz naše srede članico, gospo Magdaleno R a-movž, mater bančnega uradnika g. Frana Ramovža. Bila je vrla narodna žena, zato se prosijo članice »Kala«, da se pogreba, danes, 26. ob 4. popoldne Iz hiše žalosti Sv. Florijana ulica 19 v obilnem Številu udeleže. — Ia Stiene na Dolenjskem nam pišejo: Leto« je bilo na predvečer av. Janeza Krstnika videti ved Kresov v stiski okolici. Gorelo je tudi troje velikih kresov na hribu nad tukajšnjim ci-stereijanskim samostanom in je ob tej priliki pri kresih svi ral* novoustanovljena samostanska irodba, obstoječa iz gojencev tukajšnje zasebne samostanske grlmnazlje, koja dobi v bodočem sol. letu 4. razred. Svirala je pod vodstvom č. g. patra-organista. Med raznimi komadi je kaj lepo odmevala dale* na okrog naša krasna >Lepa naša domovina«; Mnogi »treli in pritrkovanje edine« ga zvona so poveličavali ta običajni slo-vaaski večer. —Umetniški atelje kiparja LoJ2e Do-finarja se nahaja sedaj v novem zgrajenem paviljonu, Levstikova ulica za Mladiko. — Državna strokovna šola za pu-*ka.rsko obrt v Kranju priredi Ob sklepu šolskega leta dne 28. t. m. razstavo risb, pekarskih in praverpkih izdelkov v gimnaziji, II. nadstropje. Razstavi bo otvorjena v sredo, na Vidov dan, ob 10. uri dopoldne ter bo odprta i?ti dan od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. — Tombola Kluba Primork. Ob ve lik^nski udeležbi ie bila včeraj ob 16. tombola Kluba Primork. Rilo je 20 do, bitkov po redni v donarju. Ti dobitki en bili izdani onim osebam, ki so zadele činkvino. Med velikansko napetostjo seveda tudi X gotovimi humori-etičnimi opazkami pa so ljudje čakali na glavne dobitke na tombolo. Olokup no je bilo 6 tombol. Splošno je bilo opažati", da imajo pri tombolah posebno srečo renlei. Več dijikov realke je dobilo razne dobitke. Seveda pa je bilo ?pločno zanimanje za prvi fflavni dobitek. De- lavec Rudolf D e b e v c je dobil kontra-bandarja, cenjenega na l.S.Ooo K. Sluga Jadranske banke Joiko B a č a r jo dobil vrhniškega škrata, vrednega. 12.000 kron, dijak I. razreda Erimnazij^ Jože Hribernik Je bil obdnrj^n 3 flAd-krrno devico, vredno 10.00«) K, ur<*dnL»a Jerica Z a v r t a č n i k pa ja lamela <*asu, da je k sebi spreiela leno >Ur£ko na fedrih<, vredno 6000 K, trgovka ga. Ana JerSe je pa naMa pri tomboli dobre-ca p. Močnika, cen\* neera na 6.000 K. Velikanski p* je bil boj za zadnji dobitek za močno baterijo. Srečo jd imela, da je to baterijo dobtlr\ žena čevljnrja Kristina Koropec Biterja je vmiri.* 4.(XX) K. Ostali igralci, ki so tudi imeli tombolo, eo bili obdarjeni z večjimi ovo-tami. __ Smrtna kftp''-šiti sprejem uradniške službene pragmatike. PROVOKACIJA SEPARATISTIČNIH HRVATSKIH ŽEN. ___ Zagreb, 2h\ junija. (Izv.) Na za grebškem zboru je bil otvori en bufet, ki so ga vodilo članice prfcd dnevi ra/.pu-ščenega separatist i en **jra društva >Hr-vatsk* žena<. Aranžerke bufeta po demonstrativno nosile društvene o odbor zagrebškega z^*>ra sklenil, t\u vodi bufet nadalje v lastni režiji, smatrajoč za umestno, da «e na taki m naAo narodno gospodarstvo vHoponTembnt prireditvi absolutno ne smo voditi politika. PREVOZ TAKE JONESCA V ROMI -N1JO. __ Beograd. 26. junija. (Izvl \a včerajšnji ministrski konferenci |i bilo sklenjeno, da vlada položi v Subntiri velik venVK5 na krsto v Rimu umrlega romunskega politika in državnika Tak« Jcnesca. Krsta =o tekom d masnega rineva prepelje preko na£e države v Bukarešto. Venec ima napis kratke vp^bine-»Prijatelju našo države — vlada kraljevine Srbov Hrvatov in Sloveneev.< — Na krsto položita venec v Ljubljani tudi kralj in kraljica. Borzna poročila. — Zajrreb. 98. iunija (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 14.45, 14.625, Pari^ 6.60, 6.65, London 344___, 347.50, Berlin 22.10, 23.50, Dunaj 0.127"», 0.44, Praga 14S.50, 149.50, Trst 3.615, 3.625, Newyurk 76.—, 78—, Budimep^ta 7.80, 8.—. Valute: dolar 76___, 76.50. — Curin, 96. iunijn (Tzv.) Zagrob 1.7249, Berlin 1.479/ Dunaj Oft*, Praga 10.125, Budimpešta 0.51H, Milan 24.199, I/ondon 23.219, Pariz 44.549, Newyork 5.30. Tnristika In šport. SPARTA (KLADNO) : ILIRIJA (LJUBLJANA). Prvi dan 5 : 1. Tekmi 2 clasovito Sparto fz Kladna sta Mil težka preizkušnja za naSo Iliriji. Dasl-ravno je vsak pričakoval poraz našega moštva, vendar so računali na veliko ugodnejši rezultat zlasti, ker se ie Ilirija zadnjič proti C. A. F. C. dobro odrezala. Ilirija ravno nI bila v slabi formi, to osobito prvi polčas ne. V kombinacfji Je celo prekašala goste; manjkala pa ji je odločnost pred so-alom — to, kar se Je pri Sparti izražalo * največji meri. Najslabši del moštva Iliriie je bil sigurno levi branilec Pretnar, na rovaš kojega Je prvi in drugi dan padlo veC goalov. Halfs-liniji se Je prvi dan poznalo, da Je manjkal njen najboljši mož Zupančič II., medtem ko Je drugi dan dobro krila. V napadu Je bil še najboljši mož UČak, medtem, ko Je Wl Vidmajer pod običajno formo. Vratar Soklič Je storil, kar Je mogel. Od gotov treba omeniti srednjega krilca Bur-gerja, ki Izborno obvlada žogo In Je duša vsega moštva. Izborna Je radi obramba In nn goalman. Igra tarna na aebl se Je lepo razvijata. Premoč n| bila na eni, kakor m drnjrl strani Izražena, razen v strelih na goal. Vratar gostov Je fenomenalno obranil nekaj ostrih strelov Ia In skoro siguran Omanov goal. Polčas 2:1. V drugem polčasu, zlasti proti koncu Ilirija preveč po-pu5ča in gostje zabijejo še tri goale. DrugI dan 5 0: Drugi dan Je Ilirija doživela Še večji poraz. Ce bi moštvo vzdržalo tempo, ki ga je imelo v drugem polčasu, vso igro, bi bil rezultat veliko boljši, če ne enak. V prvem polčasu so si gostje s silnim elanom priborili štiri gcale. Dva sta padla iz kotov, po Pretnarjevi zaslugi. Branilec Pretnar Je zadnje čase popolnoma odpovedal — poleg tega se pa odlikuje z unfair igro. Napad je bil v dobri formi, imeli pa so strahovito smolo pred vratnii — ali črez — ali aut — aH oa Je držal vratar, tako so končali vsi streli na goal. Tekmi le sodil oba dneva zagrebški sodnik g. BoSkovic. Imel Je zelo težko nalogo radi neprestanega of sida s strani Sparte, vendar se Je skazal zelo odločnega in Je svojo nalogo dobro rešil. Tekmi Je prisostvovalo oba dneva mnogobrojno občinstvo. Stafetnl tek po LfubHanl. Pri včerajšnjem, stafetnem teku je odneslo prvo mesto Primorje, drugo Ilirija in tretjega Jadran. — Akademik*Jadran (komb.) : Ilirija III S : L — Primorje (res) • Urrtft irtz.) 2:9. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD" dne 27. junija 1922 Štev. 14*. Drnituene vcsfl. — Inedari občni zbor Strolcovneca udruženu obllkujočih umetnikov v področen Slovenije v Ljubljani se vrši dne 1. Ju-lifa \9te ob 4. popoldne v hotelu »Union«. — Carilnetodova podružoim za Orobelno in okolico priredi dna 2. julija ob 5. popoldne veliko narodno veselico na prostem pred znano gostilno ;Vug» n« Grobelnem. Vspored raznovrsten ter bo za duševno in telesno olarepčilo dobro preskrbljeno. Na vsselo svidenje ob vsakem vremenu! . — Občni zbor I. mestne možke po-urnžniae »Družbe sv. Cirila in Metoda v | Ljubljani se vrši dne 30. junija (v petek> ob 6. uri v pisarni C. M. družbe v Narodnem domu. Vsi p. n. odborniki in člani so vljudno vabijo k udeležbi. — Predsednik: prof. Bartel. — Čebelarska podružnica za Ljubljano in okolico priredi dne 2. julija leta 1922 ob 4. uri popoldne na dvorišču ljubljanskega gradu veselico v prid društvene blagajne. Za pokrepčanje gostov, prijateljev - čebelarjev bo skrbljeno v paviljonih, kjer ee bo točila poleg izborne vinske kapljice in piva tudi medi- I ca. Da madenih štrukijev in potvic poleg drugih jestvin ne bo manjkalo, je ! samo ob sebi umevno. Tudi za srcoolov in šaljivo pošto je preskrbljeno, čas bo krajšala priznano izborna godba >Zveze jugoslovenskih železničarjev«. K tej izredni prireditvi se vabi vso čebelarjem naklonjeno občinstvo. — Pogrebno društvo »Marijina bratovščina« opozarja člane na sklep občnega zbora, da se pobira naknadni donesek po 30 £ za vsakega člana dne 28. junija od 2.—5. popoldne in 29. junija od 9—12. dopoldne in od 2—5. popoldne v društvenem lokalu, Hrenova ulica 7. Obenem opozarja na sklep, da 3e smatra izstopivšira vsak član. ki dolgu- i je enoletni prispevek. Novi člani se j sprejemajo vsak dan od \-----2. popoldne v društvenem lokalu.___________________ Poizueđbe. __Poizvedba. V soboto 24. t. nameti 13. in 14. uro popoldne se je izgubila v Konjusni ulici v Trnovem od Sokličeve trgovine do Popoviče-vega Marofa, približno 4 metre dolga veriga. isti im* na obeh koncih Kaveljne, na katerih so vsekane črke V. A. Po&freo najditelj s© prosi, da jo odda proti nagradi Trnovski pristan 14, pri Areetto. — Pozabil }* gospod dne 12. junija 1922 ob 8. v vlaku v Novem me=tu <*n 1 nahrbtnik in dve č>ni knji^ri (.»preje- ma lni za les). Najditelj si nahrbtnik lahko pridrži, knjige naj pa vme proti 1000 K nagrade. Naslov: 1. Požonel pri A. Kobi, lesna trgovina, Ljubljana. ■^■■■■■^HHHHHHHHHHBMBnVB __ Avtomobilna prometna d, d. v Ljubljani naznanja, da se je otvorila dne 14. junija 1922 redna avtomobilska zveza meč*e. 4754 - ■, !■■ ■ ■ ■■ *"» i a— i si ..... M*pa "——' " — — »— Električna perllnica in likalmca perila drultva »Spas" v Banjalnkl (Bosna) tSče prvovrstno žensko moč i za boljša perilna in likalna dela ter upravo delavnice. Služba dobra, nastop takoj. Ponudbe z izpiičuva-!om o zahtevani sposobnosti poslati direktno na društvo. 47S" 3šcesc stanovanje v Rlbnlol nm Doisnjakam. Sta- • novanje: majhna soba s kuhinjo aH dve : sobi. — Ponudbe t. navedbo cene pod • „Ribnfčan 1922—47V)" na upravo Slov, Naroda 4750 Lesne trgovce prosim, da ml poSIje.o po nmlbe reianega In tesanega leaa, drv In oglja za pošiijatve franko Postojna ali Podbrdo. V ponudbah navesti zadnjo ceno v lirah in natančne plačilne pogoje na naslov: „Importaa draiba Šota", poštno leieće, LJubljana, glavna poita. 4737 temne tista iia u malim buradima od 50*— kg netto može se dobiti u klanici i fabrici salame ::: ::: E. Bigeon. Vršac (Banat) The ,0L1UER' najboljši in najcenejši pisalni stroj Zastopstvo in zaloga: Ivan OaJSok, papirna trgovina v Ljubljani, Sv. Petra oeata 2. Zastupnika dobro uvedenog traži inozemna tvornica konserva sa skladištem u Jugoslaviji za rajon Sloveniju. Po što je marka svuda poznata i uvedena nije potrebno nositi uzorke stoga vrlo podesno kao nuzzaslužba koja nosi mjesečno 20.000—i više kruna. Ponudbe uputiti na Interreklam d« d. Zagreb, Ilica 21 pod šifro as MZaatnpnlka 1-83'. 4740 KOKS samo od 5 vagonov naprej, prvovrstni sa Industrijske potrebe, takoj dobavni, garantirano n. pr. francoskega ali drugega lavora se proda. Refflektantl na| se obrnejo pod „Koks 4740" nm upravo Slov. Nerada. 4759 Lastnina In tlak »Narodno tiskarne«. 2a inseratni del odgovoren Valentin Kopitar.