DOMAČIN. DOMAČIN izhaja vsako soboto popoldne, ce je ta dan praznik dan poprej ob istem času. - Naročnina za Ljubljano z dostavljanjem na dom: celoletno 3 K, polletno 1 K 50 v, četrtletno 75 v; po pošti: celoletno 4 K, polletno 2 K, četrt-etno 1 K. - Uredništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I. nadstr. - Dopisi naj se pošiljajo uredništvu DOMAČINA. Nefran-kirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. - Inserati (oglasi): Trikrat razdeljena petit-vrsta pri enkratni objavi 12 v, pri vsaki nadaljnji objavi 8 v, pri dvostopni petit-vrsti v reklamnem delu stane vrsta 20 v. Cela stran 30 K pri večkratnem objavljanju po dogovoru znaten popust. - Upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 16 v I nadstr Štev. 18. V Ljubljani, dne 1. maja 1915. Leto III. Vstop Avstro-Ogrske v vojno. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Ko je izročil avstro-ogrski poslanik v Belgradu dne 23. julija 1914 srbskemu ministrskemu predsedniku noto, ki je postavila Srbijo pred vprašanje, da se ali odpove svojemu rovanju proti manarhiji, kateremu se je bila že enkrat odpovedala, s katerim pa je potem tajno zopet pričela, ali pa javno prizna, da se identificira z morilci v Sarajevu in njihovimi za-plečniki, je stala vsa vojna sila Avstro-Ogrske v predpisanem mirovnem stanju; monarhija, ki si je bila v svesti svoje dobre stvari, in ki ni hotela vojne, svojih pravičnih zahtev ni postavila pod pritisk vojaških priprav. Dne 25. julija 1. 1. popoldne je izročil g. Pašič našemu poslaniku oni odgovor srbske vlade, ki naj bi bil vzbudil domnevanje, da je Srbija pripravljena izpolniti do mej možnosti zahteve monarhije, ki pa je v resnici več ali manj odklanjal najvažnejše naše zahteve. Podlistek. Žrtve razmer. (Dalje.) Kar so jo potisnili v stran. Dvoje črno oblečenih mož je stopilo iz veže. Za njima so prinesli kovinasto krsto, jo potisnili v voz ter ga zaklenili. Med ljudmi je nastala tihota. Voz je oddrdral, ženska je utonila med množico, ki se je počasi razkropila. Zopet se je pričel navadni promet, tramvay je, kakor običajno, škripaje vozil navzdol proti središču mesta in nihče ni več opazil, da se odigral del skrite tragedije. Fridin mož je sedel brez suknje pri pisalni mizi, ki je stala kraj postelje v njegovi sobi in zrl pred se. Na mizi je bilo razmetanih polno papirjev, pisem, fotografij, Fridinih zapiskov in knjig. V zamišljenosti mu je roka zdrsnila in nehote je zgrabil lično vezane ‘•ste, ki so bili na poslikanih straneh popisani s pesmicami. Kromicki je jel prelistavati knjižico. Bili so ••čni miniaturni akvareli, ki so krasili in predočavali Kako si je bila srbska vlada na jasnem glede tega, da je njen odgovor nesprejemljiv, izhaja najbolj jasno iz tega, da je bila 3 ure pred oddajo te note tudi že odrejena mobilizacija celokupne srbske armade. Srbija je vrgla s tem, kakor se je kmalu pokazalo, vede netilo v smodnik, da provzroči svetoven požar. Nj. c. in kr. apostolsko Veličanstvo je moralo Svoji tako pogosto dokazani miroljubnosti nasproti skleniti ono, glede česar srbsko izzivanje ni dalo nobene druge izbire. Še na večer istega dne je izšel ukaz za delno mobilizacijo, ki so ga vsi narodi monarhije soglasno z navdušenjem sprejeli. Dne 28. julija je bila izdana vojna napoved Srbiji. Veselo, navdan od zavesti dolžnosti in požrtvovalnosti, katere ni nikdar manjkalo avstrijskim narodom v resnici, je pohitel vsak, ki ga je ukaz vpoklica zadel, na določen mu kraj. Mobilizacijski aparat je deloval s sigurnostjo precizijskega instrumenta. Vsa prorokovanja, da bo prišlo do zmešnjav pri razvoju vojne pripravljenosti in pri pohodih na bojišče, s čimer so računali naši sovražniki, se niso uresničila. scene in slike iz pesmic. Zvezdnato nebo, božično drevesce, dvoje mask, cvetoče breskve, četveroperesne deteljice, srna, ki leži pred jelenom, ženska glava v okviru okna, šopek vijolic, previt z vijoličnim trakom, križ, ovit z bršljanom, oveneli rdeči naglji, s črnim tušem risane vignete, vse se je vrstilo v lepen redu. Kro-mickemu je bila pisava pesmic tuja. Primerjal jo je s pismi, ki jih je vzel Fridi iz njenih omar in z divjim smehom, ki je še bolj spačil njegov grobo iztesani obraz z nesimetričnim nosom, vrgel vse preko mize. „Bagaža! Tako dolgo so me varali. V zahvalo za mojo dobrohotnost. In jaz, tepec, sem tega nesrečneža še vabil na svoj dom. No, sedaj je uničen!“ Kromicki se je spomnil svojega obiska pri Emilu. Flipno se mu je obraz prepregel s skrbjo, če se ne uresniči Emilova obljuba, da se usmrti tekom noči. Jezil ga je samozavestni Emilov nastop, ki mu je bolj imponiral, kakor si je upal priznati. Kakor osramoče-nje in osmešenje je čutil ob spominu na fa obisk, pri katerem je imel kljub svoji žalostni vlogi le srečo na svoji strani. Surove forme ljubosumneža so pričele v njem prevladovati. Misli so zašle k Fridi! Kakor zadoščenje je čutil ob prizorih, ki si jih je ponavljal v spominu. Videl je Frido, ki jo je podrl Dočim se je delna mobilizacija še pripravljala, je bilo opažažti že prve znake nevihte na severovzhodu. Dne 27. julija so dospela na Dunaj neoficijalna poročila, da se Rusija v sosednih vojaških okrajih že vojaško pripravlja. Pač je ruska vlada izpočetka še zanikala, da bi bila odredila kako mobilizacijo, vendar pa nam je dala sporočiti, da bi morala poseči po tem sredstvu, če bi naše čete prekoračile srbsko mejo. Sploh pa se je bila Rusija že dolgo prej pod naslovom poskusnih mobilizacij dalekosežno pripravila na vojno. Kakor svetla strela je to sporočilo rezsvetljilo temne oblake tajno zapričetih spletk. Rusija je razprostrla svoje roke varujoče nad Srbijo! Pod pretvezo, da hoče zadeti akcija proti Srbiji v resnici samo moskovsko državo in njen vpliv na Balkanu, — pretveza, ki ji je naša svečana izjava v Petrogradu izpod-nesla tla, — je stopila Rusija na stran Srbije, onega sovražnika, proti kateremu smo se morali obrniti brez vsakega stranskega namena napram katerikoli drugi državi, samo vsled nujne potrebe samoohranitve, da varujemo svojo državno varnost in red za vso bodočnost proti tajnim spletkam poželjivega soseda, ki se ne straši niti najzaničljivejših sredstev. Objektivni presoji je bilo sedaj očito, da so stale vse monarhiji sovražne spletke, ki so izhajale iz Srbije, pod patro-nanco Rusije; jasno je bilo spoznati, da se je mogla Srbija le pod to varno zaščito upati cinično odreči monarhiji zahtevane garancije in ji vreči pred noge rokavico. Dne 29. julija se je oficijalno potrdilo, da mobilizira Rusija vojaške okraje Kijev, Odeso, Moskvo in Kasan. Komaj pa so spoznali v Petrogradu, da nam stoji Nemčija v preizkušeni zavezniški zvestobi na strani, je sledil dva dni pozneje ukaz za mobilizacijo celokupne ruske vojske. Šele sedaj smo odgovorili mi, doslej se do skrajnosti trudeč, da ohranimo evropski mir, pod silnim pritiskom ruske grožnje z istim sredstvom. Kakor en mož so se dvignili narodi obeh držav stare monarhije, ki je bolj čila stezala na tla. Lasje so se ji v borbi razpustili, njen obupni pogled je zasledoval kretnje njegove roke, Ki je tiščala brovvning. In še ti trenutki njegove naslade in zadoščenja so mu bili zagrenjeni. V Fridinih očeh je zažarel izraz onega brezmejnega, skritega sovraštva, ki je tako dobro tolmačil njeno preziranje. S tem je ubijala samoljubnost plitve duše in Kromicki, ki je čutil svojo revščino nasproti nji se je čutil tako ponižanega, da mu je šinila kri v lica. Čutil je, da ga je vsaka priučena ljubeznjivost smešila in da je prišla ob nepravem času. Odtujenje od svoje soproge je pove-čavalo njegovo težko prikrivano ljubosumnost. Vse intimnosti svojega življenja je videl Kromicki razgrnjene pred seboj. Vse je šlo še enkrat mimo njega in sklonil je glavo pod težo spoznanja svojega ljubezenskega nagnenja in onemoglega sovraštva do Fride in vsega, kar je z njo v zvezi. Zatopljen v misli je Kromicki preslišal trkanje. Šele, ko je postalo trkanje močnejše se je zganil in šel počasnih korakov proti vratom, ki so bila zastrta z rdečo 'preprogo. Na pragu je stala prestrašena hišna in težko sopeč pripovedovala, da se je moralo gospej kaj hu^ dega pripetiti. Slišala da je ropot in zamolkel vdarec po tleh, vrata v gospejino sobo pa da so zaklenjena. svoje ude, kakor kdaj poprej. Navdušeni so posegli Nemci, Magjari, Slovani in Romani po orožju, navdahnjeni ene edine enotne volje, braniti svojo domovino. Dne 2. avgusta so prekoračile ruske čete brez vojne napovedi prusko mejo. Slučaj, da se izkaže zavezništvo, je bil tu. Dne 5. avgusta je' izročil avstro-ogrski veleposlanik v Petrgradu vojno napoved. Tako je stala monarhija pred potrebo, da i-e bojuje v obrambo svoje eksistence na dve strani: Na severu proti Rusiji s 173 milijoni prebivalcev, na jugu proti Srbiji z njeno vojsko, ki je bila v dveh zmagovitih vojnah izkušena v boju, zjeklenela v boju ter proti njenemu zavezniku v Črni gori. Tudi Črna gora se je postavila med sovražnike monarhije. Ker tvorijo za orožje zmožni' moški nekako deseti del pre-bivalstvva, je morala Avstro-Ogrska z okroglo 5 mili" joni bojevnikov nastopiti ne samo proti trikratni pre' moči 17 milijonov ruskih vojakov, marveč poleg tega še proti več kakor pol milijona Srbov in Črnogorcev,, ki sta jih mogli obe balkanski držažvi pri mnogo večji izrabi brambne moči vzeti iz svojih 4 in pol mili' jonov prebivalcev. Pač se nam je postavila Nemčija s skoro 68 milijoni prebivalci, torej okroglo 7 milijoni bojevnikov, dobro oborožena in pripravljena na stran. S tem pa se je dvignila obema centralnima državama cela vrsta mogočnih sovražnikov, ki so že dolgo prežali in že dolgo pripravljali zahrbten napad, da zlomijo gospodarski razvoj Nemčije, ki so ji ga zavidali. Številna premoč sovražnikov se je tako povečala, vendar pa je govorilo v prilog zavezniškima central' nima državama ozko sosedstvo obeh držav, brezpogojna skupnost interesov in vsled dolgoletnega zvestega sodelovanja izvršena spojitev obojestranske vojaške volje pokazati svojo moč enotno, dočim je moralo na sovražni strani krajevno ločenje držav ter cela vrsta le slabo premostenih nasprotstev, ki so imela svoj izvor v vsem dosedanjem političnem raz- Kromicki je pomislil, ali naj bi pustil vso stvar, zamrmral je jezno med zobmi, končno pa se je vendar odločil, da iz ozira do poslov gre pogledat. Oblekel ]e suknjo in šel po stopnicah v drugo nadstropje k soprogi- ... n Šel je sam, hišno je odslovil. Vrata v Fridm0 sobo je našel zaklenjena. Ko s trkanjem in klicanjem ni dosegel ničesar se je uprl s silo ob vrata. S povečanim naporom so se vrata iirešče vdala, počiio j£ pri ključavnici in Kromicki je stopil črez prag Našel je Frido na tleh, z glavo obrnjeno na tla. „Vraga“, je zamrmral, nato pa dodal glasno ,,vstani-kaj pa Ti je?“ Ker ni dobil odgovora jo je stresel za roko. Roka je bila hladna. Kromickega je to opte" šilo in pozvonil je hišni in poslal po hišnega zdrav' r-ika. Po daljšem naporu se je posrečilo Frido zbudm iz nezavesti. Kromicki je odšel nekoliko bled s težkim; koraki nazaj v svojo sobo. Frido so položili v posteljo. Izgledala je zelo sla; botno. V okviru njenih zlatih las so bilo lica še bol) bleda. Oči je imela zaprte. Spala ni in natančno je slišala prošnjo male Elze, naj jo puste k mamici, kaf ji je governanta branila. (Konoc prihodnjik) voju, pritisniti vse slabosti koalicijske vojne. Kako pomembne so te neprilike, uči skoraj vsak list zgodovine. (Dalje priboilnjič.) Svetovna vojna. Naša in nemška bojna črta proti Rusiji. Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Ker se je sedaj tudi tretji silni sunek ruskih mas ustavil, pač ne bo neinteresanten mal pregled, kako je bilo tekom mnogih in dolgotrajnih bojev s pridobivanjem terena z obeh strani. To nam pokaže prav jasno fronta, ki jo imajo zavezniške čete danes zasedeno, in katerim leže sovražne črte v splošnem na majhno razdaljo nasproti. Ta fronta poteka, če ne vpoštevamo posameznih skupin, ki so jih Nemci v kritje pokrajine pri Memlu in Tilsitu potisnili na ruska tla, od Njemena v skoraj skoz in skoz sklopljeni črti do rumunske meje vzhodno od Črnovic. Na severu je precej daleč potisnena preko meje Vzhodne Prusije, deli potem zahodnje pokrajine Ruske Poljske, v splošnem potekajoč ob Bzuri, Ravki in Nidi, na dva neenaka dela, katerih večji je v posesti zaveznikov, ter prehaja potem južno od Visle na gališka tla. Tu tvorijo Dolenji Dunajec, Biala in črta, ki gre v okolici sedla Konjecne, odsek, ki deli Zahodnjo Galicijo, ki je v naših rokah, od Srednje in Vzhodnje Galicije. Fronta se obrne potem proti vzhodu in poteka v splošnem v Karpatih. Karpatov si ne smemo predstavljati kot strnjen gorski greben, marveč so to širok pas, poln številnih hrbtov in vrhov, ki nudi tostran in onstran ogrske meje mnogo ugodnih pozicij. Po dolgih bojih smo popolnoma zabranili Rusom, da bi predrli naše pozicije v pokrajini depresije Dukle in morali so se zadovoljiti s prav neznatnim pomaknenjem svojih pozicij na ogrska tla do črte Zboro-Sztropko-Virava. Bolj proti vzhodu poteka fronta tik ogrske meje, da prestopi kmalu na gališka tla, da doseže severovzhodno Horodenke Dnjester in da obseže vso Bukovino razen mal trikot pri Novosielici, vzhodnq od črnovic. Na zapadu se omejuje ruska pridobitev na one dele Vzhodne Galicije, ki smo jih po bitkah pri Lvovu sovražniku prepustili. Velika ruska druga ofenziv^ jim ni niti omogočila, da bi v celem obsegu zasigurali zapadno od Visle ležeče dele Ruske Poljske: dejstvo, da smo sovražnika pognali nazaj, je imelo marveč za Posledico, da je moral nam prepustiti velik del te pokrajine. Edini uspeh, ki mu ga je prinesla ta ofenziva, je bil. da se je končno ustavil od Dunajcu, do-čim smo mu druga zavojevanja iz te faze vojne, ogrsko pokrajino do Homonne in posest Bukovine, kmalu zopet iztrgali. Tretja velika ofenziva je prinesla Rusom-vsega skupaj posest 5 do 10 km širokega pasa v pokrajini depresije Dukle; ves trud, da bi se tudi zopet polastili prelaza Uzsok, je ostal brezuspešen. Sijajen uspeh avstrijskega podmorskega čolna. — Na* podmorski čoln „U 5“ potopil franoosko oklopno križarko „X>eon Gambetta“. Poveljstvo vojne mornarice objavlja ta-le komunike : Podmorski čoln „U 5“, čigar poveljnik je linijski poročnik Juri vitez Trapp, je v jonskem morju torpediral francosko oklopno križarko „Leon Gam-betta“ in jo potopil. (Francoska oklopna križarka „Leon Gambetta“ je sestrska ladja oklopnic „Viktor Hugo“ in ,,Jules Ferry“. Zgrajena 1. 1901 je imela 12.550 ton prostornosti ter je bila 147 m dolga in 21 m široka. Armirana s 4 topovi kalibra 19 cm, 12 16 cm in 24 4-7 cm topovi, je razvijala z 29.000 konjskimi močmi 23 morskih milj brzine. Posadka je štela 711 mož. Naš podmorski čoln „U 5“ je bil zgrajen 1. 1909. in je torej eden naših najstarejših podmornikov.) Santa Marija di Leuca je italijanska mornariška postaja v najjužnejšem delu „italijanske pete“, v pro-vinciji Puglia. Kraj nesreče se nahaja že v odprtem morju 20 milj oddaljen od obale. Prvi boji na kopnem pred Dardanelami. Turški glavni stan poroča dne 26. aprila o teh bojih sledeče: Dne 26. aprila se je sovražnik pod zaščito svojih vojnih ladij poskusil izkrcati na štirih točkah ob za-padni obali polotoka Galipoli in sicer ob izlivu reke Sigindere, na obrežju Ari Burnu, zapadno od Kaba-Tepe in Tekke Burnu ter pri Kumrele. Sovražni oddelek, ki se je izkrcal pri Tekke Burnu, so naši vojaki z bajonetnim naskokom vrgli v morje. Čete, ki so bile izkrcane pri Ari Burnu, so bile pri poskusu, da bi prodirale, primorane se izogniti protinapadom naših armadnih vojev, nakar smo jih potisnili na obrežje. Del teh sovražnih čet je bil prisiljen, da je včeraj ponoči jadrno pobegnil na svoje ladje. Danes nadaljujejo naša čete uspešno svoje napade na vseh frontah. Istočasno se je včeraj približalo Dardanelam sovražno brodovje z namenom, da bi forsiralo morske ožine od morske strani, a se je moralo umakniti pred našim ognjem. Pri tej akciji smo potopili eno sovražno torpe-dovko, drugo pa težko poškodovali. Spravili so jo v smeri proti Tenedu. Danes ni sovražnik izvršil z morske strani nobenega napada proti Dardanelam. Na ostalih bojiščih ni nastala nobena izpre-memba. Uradna poročila. Z avstrijsko ruskega bojišča. Ponesrečeni ruski poskusi prodreti našo fronto v Karpatih. — Boji v dolini reke Gzlroke. Uradno javljajo dne 21. aprila: V Karpatih je nasprotnik že od dalje časa ustavil svoje, z velikimi izgubami združene napade proti najvažnejšim odsekom bojne fronte. To velja zlasti za one odseke naših postojank, ki krijejo najboljša vpadna pota na Ogrsko — doline rek Ondave, La-borcze in Unga. Oddaljen od teh prodiralnih črt v gozdnatem pogorju med dolinama rek Laborcze in Unga, je so- vražnik tudi sedaj še poskusil, da bi prodrl z močnimi četami. Prebitje bojne fronte v tej smeri bi naj z obkolje-njem zlomilo odpor naših dolinskih in sosednjih višinskih pozicij, ki ga sovražnik kljub najtejžim žrtvam ni mogel nadvladiti v frontalnem napadu. Tako so se znova razvili v gorenji dolini reke Cziroke pri Nagypolanyju, kakor tudi na celem ozemlju, kjer izvira ta reka, srditi boji, ki so trajali več dni in noči. Tudi tu je končno zadela ljute ruske sunke ista usoda kakor vse prejšnje napade. Po izgubi več tisoč mrtvih in ranjenih in nad 3000 neranjenih ujetnikov, je sovražnik opustil nadalnje navale. Nasproti mnogim, v inozemstvu razširjenim, tudi uradnim vestem ruskega armadnega vodstva o uspehih v dolgotrajnih karpatskih bojih, lahko na kratko konštatiramo, da se nahaja kljub vsem naporom in velikim žrtvam trdno v naši posesti gorski prelaz Uzsok, ki ga je nasprotnik vedno označeval kot glavni cilj svojih napadov in kot posebno važno točko. Na ostalih frontah so se vršili topovski boji. Situacija je povsodi neizpremenjena. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Krvavo odbiti raaki napadi na prelaz Uzsok. — Hrabrost ogrskih polkov. — 1200 Rusov ujetih. Uradno razglašajo, dne 22. aprila: V ruski Poljski in v zapadni Galiciji semtertja topovski boji. Na karpatski fronti smo krvavo odbili ponoven naskok proti našim postojankam ob gorskem prelazu Uzsok in ob obeh straneh tega prehoda. Pri srditih napadih, ki so se razbili deloma v najučinkovitejšem ognju naše artiljerije, deloma pa smo jih odbili s protinapadi naše pehote, je imel nasprotnik zopet težke izgube. Samo pred pozicijami nekega holma, ki ga je sovražnik opetovano napadel, leži nad 400 ruskih mrtvecev. Pehtoni polk št. 12, honvedska pehotna polka št. 24. in 25. iz Brassa in Marosvasarhelyja, kakor tudi vsa artiljerija, ki se je udeležila teh bojev, so se posebno odlikovali. Vjeli smo 1200 Rusov. No ostalih odsekih karpatske fronte, v jugovzhodni Galiciji in v Bukovini samo semtertja topovski boj in spopadi. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Topovski boji pri Nagy-Polanyju in Kozlowi. Uradno razglašajo, dne 23. aprila: Splošni položaj je neizpreinenjen. Na karpatski fronti semtertja topovski boj, pri čemer je z uspehom učinkovala naša artiljerija v odseku Nagypolany, nemška artiljerija pa v Koziowi. Pred pozicijami na gorskem prelazu Uzsok po končanem navalu razmeroma mir. Vsi ujetniki potrjujejo težke sovražnikove izgube. Vzhodno od gorskega prelaza smo včeraj zavzeli močno sovražnikovo oporišče. V južnovzhodni Galiciji in v Bukovini nobenih izprememb. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Odbiti ruski napadi pri Turki. Uradno razglašajo, dne 24. aprila: V Karpatih mestoma srdit topovski boj. V odseku gorskega prelaza Uzsok podnevi posamni ruski navali, ki smo vse odbili. Nočni sovražnikovi napadi ob cesti v Turko in zapadno od nje so se znova ponesrečili z velikimi izgubami za nasprotnika. Sicer je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Uspeh pri Koziowl. — Ostry vrh zavzet. Uradno razglašajo, dne 25. aprila opoldne: Na karpatski fronti smo izvojevali v dolini Ora-we pri Koziowi nov uspeh. Po večdnevnih, z veliko žilavostjo izvršenih napadih iz strelskih jarkov smo včeraj v naskoku zavzeli Ostry vrh južno od Koziowe. Istočasno se je sosednim nemškim četam posrečilo, da so ob cesti in zapadno od nje pridobile na prostoru. V celoti smo ujeli 652 Rusov. Z zavzetjem Ostrega vrha in z osvojkvijo grebena Zvvinin začetkom aprila so zavezniške čete sedaj potisnile sovražnika iz cele, več mesecev žilavo branjene pozicije na obeh straneh doline Orawe. V ostalih odsekih karpatske fronte posamič topovski boj. V Poljski in Galiciji večinoma mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml Novo rusko opOrlide pri Uzsoku zavzeto. 1000 mož ujetih. — 2 ruska bataljona uničena. Uradno razglašajo, dne 26. aprila opoldne: Na karpatski fronti trajajo boji v odseku vzhodno od gorskega prelaza Uzsok. Ena izmed naših napadalnih skupin je včeraj zavzela novo sovražno oporišče in ujela 7 častnikov in nad tisoč mož. Da bi izgubljene višine zopet osvojili, so sedaj Rusi započeli srdite protinapade ter so poskusili tudi v sosednih odsekih posamne sunke. Glavni napad je bil naperjen proti Ostremu vrhu in sosednim pozicijam. Po daljšem boju smo ta naskok odbili s težkimi izgubami za Ruse. Dva nasprotna bataljona smo pri tem skoraj popolnoma uničili, nekaj sto mož pa ujeli’ Zasledovalna akcija, ki smo jo takoj pričeli, je nam donesla 26 strelskih jarkov in mnogo vojnega ma-terijala. Tudi v drugih odsekih smo krvavo odbili sovražne nočne napade. Pied pozicijami prelaza Uzsok se je nasprotnik po končanem napadu umaknil, begu podobno. V včerajšnjih bojih smo vkljub obupnim ruskim protinapadom ne samo vzdržali doslej pridobljeno ozemlje, marveč smo ga jugovzhodno od Koziowe še razširili. Na fronti zapadno od gorskega prelaza Uzsok, v Galiciji in v Poljski, kakor tudi ob Dnjestru in v Bukovini topovski boj. Sicer mir. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Rual io zopet ponehali z napadi na Uzsok. Uradno razglašajo, dne 27. aprila opoldne: Na celi fronti nobenih posebnih dogodkov. V nekaterih odsekih srditi topovski boji. V Karpatih so Rusi zaenkrat zopet ustavili svoje, z velikimi izgubami združene napade proti našim pozicijam ob prelazu Uzsok in v vzhodno ležečih sosednjih frontnih odsekih. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Z južnega bojliča. Dne 20. aprila ponoči se je vršil ob Donavi pri Tekiji živahen artiljerijski boj. Ogenj avstrijskih težkih topov je bil jako uspešen in Srbi so se morali umakniti z neke gore, kjer so imeli izvrstne pozicije. Srbi so poslali na bolgarsko mejo dve diviziji ter utrjujejo dominantne višine na Ovčjan polju. Z nemško-ruskega in nemško-francoskega bojišča. Verniki zraiki napad na Blaly»tok. Veliki glavni stan, dne 21. aprila: Vzhodno bojišče: Položaj na vzhodu je neizpre-menjen. Na rusko bombardiranje Insterburga in Gumbin-nena, dveh odprtih, izven operacijskega ozemlja ležečih mest, smo odgovorili s tem, da smo včeraj vrgli 150 bomb na železniško križišče Bialystok. Vrhovno armadno vodstvo. Vsa nadaljnja poročila s poljskega bojišča javljajo, da je položaj neizpremenjen. Dne 25. aprila so odbile nemške čete dva slabotna ruska napada za-padno od Cienchanovva. Kot odgovor na to, da so Rusi bombardirali mirno mesto Neuenburg, so vrgli Nemci na železniško križišče Bialystok 20 bomb. Tudi 26. aprila so Nemci odbili nekatere slabotne ruske nočne napade v pokrajini severnovzhodno od Ciecha-nowa. V ostalem pa je položaj neizpremenjen. Nemiki uspehi na franooakem bojišču. Veliki glavni stan, dne 21. aprila: Zapadno bojišče: Ne daleč od katedrale v Reimsu smo opazili novo sovražno baterijo ter jo jeli obstreljevati. V Argonih so Francozi metali bombe, ki §p povzročale bljuvanje. Sovražen napad severno od Le Four de Pariš se je izjalovil. Med rekama Maas in Mozel smo včeraj pri Fli-reyju odbili z velikimi izgubami za sovražnika napad, ki so ga Francozje izvršili v široki formi. V Pretrskem gozdu smo nadalje pridobili na tleh. V Vogezih je sovražnik brezuspešno napadel naše pozicije severnozapadno in južnozapadno od Metzerala in Sondernacha. Tudi tam so imeli Francozje močne izgube. Včeraj je neki francoski letalec metal bombe na Lorach, ki so poškodovale tvornico svile — lastnino nekega Švicarja, in dve hiši ter ranile več civilnih oseb. Vrhovno armadno vodstvo. Veliki glavni stan, dne 22. aprila: Zapadno bojišče: Južno od kanala La Bassee in severnozapadno od Arrasa smo izvršili uspešne razstrelitve z minami. V Argonih in na ozemlju med rekama Maas in Mozel so se vršili srditi artiljerijski boji. Po artiljerijskem navalu so danes ponoči Francozi izvršili napad v zapadnem delu Pretrskega gozda, a so bili s težkimi izgubami odbiti. Na severnem obronku Hartmansvveilerkopfa smo včeraj razdejali neko sovražno oporišče ter zvečer zavrnili sovražen napad. Vrhovno armadno vodstvo. Veliki nemiki uapeh v Flandriji. — Nemei so ujeii 1600 Franoozov in Angležev ter uplenili 30 topov. Veliki glavni stan, dne 23. aprila: Zapadno bojišče: V včerajšnjih večernih urah smo na svoji fronti Steenstraat vzhodno od Lan-denmarka udarili proti sovražnim pozicijam severno in severnovzhodno od Yperna. V naskoku so prodrle naše čete v širini 9 km do višin južno od Pilkema in vzhodno od tod. Istočasno so si v trdovratnem boju izsilile prehod preko Ypernskega kanala pri Steenstraatu in pri Het Sasu, kjer so se na zapadnem bregu utrdile. Zavzeli smo kraje Langenmark, Steenstraat, Het Sas in Pilkem. Ujeli smo najmanj 1600 Francozov in Angležev ter uplenili 30 topov, med temi 4 težke angleške. Med rekama Maas in Mozel je bila bojna aktivnost zopet živahnejša. Artiljerijski boji so bili posebno srditi pri Com-bresu, St. Mihielu, Apremontu in vzhodno od Fli-reyja. Sovražna pehota je izvršila napade samo v gozdni okolici med Aillyjem in Apremontom. Tu so Francozi na posamnih točkah vdrli v naše najspred-nejše jarke, a smo jih deloma zopet prepodili iz njih. Boji mož proti možu se še vrše. Naše predstraže so izpraznile vas Fmbermenie, zapadno od Avricourta, ki smo jo zavzeli, katero pa so včeraj Francozi vpepelili. Višine severno in južno od te vasi držimo. Vrhovno armadno vodstvo. Nemiki uspehi pri Ypernu, v Aillyskem in Pretrskem gozdu. Veliki glavni stan, dne 24. aprila: Zapadno bojišče: Vsi sovražnikovi poskusi nam odvzeti ozemlje, ki smo ga pridobili severno in severnovzhodno od Yperna, so se ponesrečili. S težkimi izgubami za sovražnika se je severno od Yperna razbil močan francoski, severnozapadno od Yperna pri St. Julienu pa angleški napad. Ista usoda je zadela danes zjutraj nadaljni sovražni napad ob cesti Ypern-Bixschote in vzhodno od tod. Zapadno od Kanala so naše čete ponoči v naskoku zavzele vas Lizerne. Število ujetih Francozov, Angležev in Belgijcev se je zvišalo na 2470. Razen v celem 35 topov z municijo smo vplenili večje število strojnih pušk, mnogo navadnih pušk in drugega materijala. V Champagni smo danes ponoči razstrelili severno od Beau Sejour Ferme s štirimi minami sovražen strelski jarek. Francozi so imeli pri tem velike izgube, zlasti ker je njihova artiljerija obstreljevala lastne jarke. Med rekama Maas in Mozel so Francozje na več točkah ponovili svoje napade. V Aillyskem gozdu smo zmagali v bajonetnem boju. Dalje proti vzhodu smo zopet prepodili Francoze, ki so na posamnih točkah vdrli v naše bojne vrste. V Pretrskem gozdu smo znova napredovali. V Vogezih sta megla in sneg zavirala bojno aktivnost. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški uspehi v Flandriji in pri Combresu. Veliki glavni stan, dne 25. aprila: Zapadno bojišče: Pri Ypernu smo izvojevali na : daljne uspehe. Ozemlje, ki smo ga 23. aprila severno od Yperna osvojili, smo tudi včeraj držali proti sovražnim napadom Dalje proti vzhodu smo nadaljevali napade, zavzeli v naskoku pristavo Solaert, jugozapadno od St. Juliena, kakor tudi vasi St. Julien in Kersselacre ter zmagovito prodrli proti Grafenstaflu. Pri teh bojih smo ujeli kakih 100 Angležev in uplenili več strojnih pušk. Angleški protinapad proti naši poziciji, zapadno od St. Juliena, smo danes zjutraj odbili s težkimi izgubami za sovražnika. Zapadno od Lilla smo z našim ognjem v kali zadušili angleške napadalne poskuse. V Argon ih smo severno od Le Four de Parisa odbili napad dveh francoskih bataljonov. Na višinah ob reki Maas jugozapadno od Com-bresa so Francozi doživeli težak poraz. Tu smo izvršili napad ter v naskoku prebili več zaporednih francoskih črt. Nočni francoski poskusi, da bi nam zopet odvzeli osvojeno ozemlje, so se ponesrečili s težkimi izgubami za sovražnika. Pri tem boju smo ujeli 24 francoskih častnikov in 1600 mož ter uplenili 97 strojnih pušk. Med rekama Maas in Mozel so se sicer samo na posamnih točkah naše južne fronte vneli boji mož proti možu, ki pa pri Aillyju še niso končani. V Pretrskem gozdu se je ponesrečil francoski nočni napad. V Vogezih je tudi včeraj močna megla zavirala bojno aktivnost. Vrhovno armadno vodstvo. Nemški uspehi v Flandriji, pri Epargesu in v Vogezih. Veliki glavni stan, dne 26. aprila: Zapadno bojišče: Boji pri Ypernu se nadaljujejo. V naši posesti se nahaja tudi zapadno obrežje prekopa pri Lizerne, o katerem trdijo Francozje, da so je zopet zavzeli. Tudi vzhodno od prekopa smo obdržali osvojeni teren. Število uplenjenih topov se je zvišalo na 45; med njimi se nahajajo tudi 4 težki angleški topovi. Severnozapadno Zonaebeke smo nadaljevali napad ter ujeli pri tem več kakor 1000 Kanadijcev. Skupno število ujetnikov se je tako zvišalo na 5000. Tu se je zbrala na razmeroma malem prostoru čudna mešanica narodov: zamorci iz Senegala, Angleži, Turkosi, Indijci, Francozi, Kanadijci, Zuavi in Alžerijci. V Champagni smo odbili severno od Beau Se-joura dva francoska napada. Na višinah ob reki Maas so naši napadi dobro napredovali. Zavzeli smo zaporedoma v naskoku več gorskih hrbtov do višine zapadno od Les Eparges. Ujeli smo več sto Francozov in ugrabili nekaj strojnih pušk. V Aillyskem gozdu so se sovražni sunki ponesrečili. V Vogezih smo z našim napadom zopet osvojili Hartmannsvveilerkopf. Plen naših zmagovitih čet je znašal tu 11 častnikov, 749 mož, 6 metalcev min in 4 strojne puške. Vrhovno armadno vodstvo. Za Nemoe uspešni boji v Flandriji ln v Argonih Veliki glavni stan, dne 27. aprila: Zapadno bojišče: V Flandriji so Angleži z močnimi četami napadli novo črto naših pozicij, severno in severnovzhodno od Yperna, ki poteka 3 ali 4 kilometre, južno od dosedanje bojne črte, tesno severno od D’ Houdt Ferme ob Yserskem prekopu, preko St. Juliena, v smeri S’ Gravenstafel. Napadi, ki jih je naša artiljerija jugovzhodno od Yperna deloma zagrabila za hrbtom, so se z izredno velikimi izgubami popolnoma razbili že v našem ognju. 1 Fliše vasi Lizerne, ki jih je sovražna artiljerija popolnoma razstrelila, smo v zadnji noči izpraznili, neposredno vzhodno od tod ležeče oporišče ob mostu na levem bregu Kanala pa držimo. Z vidnim uspehom smo jeli obstreljevati važno železniško križišče in glavni kraj Peperinghe, kakih 12 kilometrov zapadno od Yperna. V Argonskem gozdu smo odbili francoski nočni napad, severovzhodno od Vienne le Chateau. Na višinah ob reki Maas smo tudi včeraj izvojevali nadaljne uspehe, dasi so Francozje pritegnili nove čete. Sovražni napadi proti našim pozicijam pri Combresu so se izjalovili. Srdit naval v Aillyskem gozdu smo zavrnili z močnimi izgubami za sovražnika. Tudi dalje proti vzhodu ni sovražnik pridobil na tleh. V nočnem boju mož proti možu smo uspešno napredovali v Pretrskem gozdu. Sovražnik je včeraj večkrat izvršil napade proti naši postojanki na Hartmannsweilerkopfu. Vsi napadi so se ponesrečili. Vrhovno armadno vodstvo. Gospodarstvo. Kako bo treba škropiti trte proti pero-nospori, da izhajamo z razpoložljivimi sredstvi. (Konec.) Če rabimo tedaj za napravo škropilne zmesi galico in galun, si pravzaprav izdelujemo tenaks doma. S pridatkom galuna pa prihranimo polovico galice, Kdor ima tedaj letos le polovico toliko galice kot jo rabi navadno, je zadostno preskrbljen. Kupi naj še lavnotoliko množino galuna in izhajal bode prav dobro. Galun je pa tudi veliko cenejši kot galica. Meter-ski stot galuna stane sedaj na debelo okroglo 35 K. galica pa že nad 250 K. Cenejši galun bo tedaj tudi. pozneje, v normalnih letih priporočljiv, ker zamore za polovico nadomestiti drago galico. Rabo Martinijeve zmesi je priporočal pri omenjenem posvetovanju na Dunaju ravnatelj kmetijsko-kemičnega preskušališča v Gorici, g. dr. Ripper, ki je to zmes sam praktično izskusil in se je prepričal, da to sredstvo dobro in popolnoma zanesljivo učinkuje. Dasi te zmesi sam nisem še imel prilike izkusiti, priporočam na podlagi izjave g. dr. Ripperja vsem kranjskim vinogradnikom, zlasti tistim, ki imajo le malo zalogo galice: „Rabite Martinijevo škropilno zmes proti peronospori“. Na galici se pa da tudi še na drugi način dosti prihraniti. Pred vsem je treba, da je ne pripravimo za škropljenje nikdar več, nego kolikor je zares rabimo. Če že vidimo, da smo galice preveč raztopili, spravimo nekaj tekočine za prihodnjič še prej, predno pridenemo apna. Kakor hitro primešamo apna, mo-ramo škropilno zmes tekom prvega dne porabiti, drugače se pokvari. Dalje ne smemo trto z galico oblivati, temveč le na fino škropiti. To se da doseči z dobro škropilnico, ki razvija primerno močan pritisk in ki je opremljena z dobrim razpršilnikom. Posebno fin je polno-škropeČ razpršilnik „Komet“ firme Nechvile. Tudi škropilnice te firme so pri nas priljubljene in najbolj priporočljive. Pred vsem pa velja: Proč s škarjami, ki razmetavajo galico po tleh. če že kdaj, se izplača nabava dobre škropilnice zlasti letos, ko je galice malo in ko je tako izvanredno draga. Da se trto po nepotrebnem preveč ne škropi, je priporočljiv tudi patentni zapiralnih na škropilnih ceveh, ki se da poljubno med škropljenjem z enim prstom (palcem) zapirati. Zlasti pri prvem škropljenju se da na ta način veliko galice prihraniti. enakega vzroka se tudi priporoča, da se škrope trte v celem v vinogradu skozi najprej le od ene strani in ko se je to zgodilo, šele od druge. V tem času se najprej poškropljena stran trt že obsuši in je videti, koliko je še ostalo nepoškropljenega, tako da se ne škropi nič po nepotrebnem dvakrat. V splošnem bomo letos morali izhajati le s trikratnim škropljenjem. Prvič bomo škropili, ko požene trta 40 do 50 cm dolge poganjke, tedaj pred cvetjem, drugič 10 do 14 dni pozneje, tedaj po cvetju, če je treba, tudi med cvetjem. Tretjič bomo škropili še kake tri tedne pozneje, tedaj v drugi polovici julija. Če potem tudi peronospora vršičke ali zalistnike malo osmodi, ne stori to ničesar, vsaj v drugi polovici meseca avgusta itak vršičke prikrajšamo, in če so napa- deni, sežgemo. Le v slučaju mokrega vremena zlasti junija meseca, bomo morali škropiti prvič prej in pozneje še trikrat, pa bolj pogostoma. Ne smemo pa pozabiti škropiti grozdja. Zlasti pri prvem in drugem škropljenju je treba grozdje dobro poškropiti, tako da od njega kar kaplje. Kdor nima galice, naj škropi s tenaksom ali s perocidom. Pri tem se seveda galuna ne more rabiti. Tenaksa se rabi za prvo škropljenje 1 kg, za drugo in tretje 1 in pol do 2 kilograma na 100 f vode. Prašek se strese v vodo, se v njej razmeša in škropilna zmes je pripravljena, pa se takoj rabi. Perocida je vzeti pol več kot galice, tedaj za prvo škropljenje 1 in pol kg, za drugo in ostalo 2 in en četrt do 3 kg. Apna se pridene toliko, da spremeni reagenčni papir, ki ga dobimo zdaj že skoraj v vsaki trgovini, barvo. Bolje je vzeti malo več apna kot premalo, ker bi sicer kislina perocida, enako kot pri galici, trdo osmodila. B. Skalicky, c. kr. vinarski nadzornik. Tedenske novice. (Imenovanja v politični službi.) Okrajni komisar v Logatcu Rajko Svetek je premeščen v Črnomelj. Deželnovladni koncipist Ludvik Pinkawa je iz Radovljice premeščen v Logatec in deželnovladni konceptni praktikant dr. Karol Tekavčič iz Črnomlja v Kranj. (Imenovanja pri poštni upravi.) Gospod Fran Papež, poštni uradnik v Beljaku, doma na Vranskem pri Celju, je imenovan za poštarja v Rabelju na Koroškem. (Ne razširjajte neresničnih in razburljivih govoric!) C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je izdalo dne 25. aprila t. 1. sledeči razglas: „Opazilo se je mnogokrat, da so se pojavile in se širile v policijskem okolišu že od pričetka sedanje vojske najrazličnejše govorice, bodisi o vojnih dogodkih, bodisi o političnih zadevah, Te govorice so bile take, da bi jih moral vsak razsoden človek smatrati za izrastek razuzdane domišljavosti ali breztemeljne bojazljivosti, ali pa celo za premišljene hudobnosti. Vkljub temu se je žal pokazalo, da se je takim govoricam tem rajši verjelo in se jih tem rado-voljnejše širilo, čim neverjetnejše so bile. V javnem interesu, kakor v interesu prebivalstva samega smatra c. kr. policijsko ravnateljstvo za potrebno najodloč-nejše opozoriti na to, da se bo proti razširjevalcem neresničnih in razburljivih govoric v smislu zakono-nitih predpisov z brezobzirno strogostjo postopalo. (Dopust v svrho,setve.) Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj odredba glede dovoljenja dopustov v svrho setve uporablja tudi za vse v zaledju se nahajajoče črnovojnike in delavce, ki so bili poklicani na podlagi zakona o vojnih dajatvah. (Vozniki, uporabljajte vedno levo stran ceste!) Občinstvo se ponovno opozarja, da morajo glasom ukaza, izdanega od c. kr. deželnega predsedništva, na vseh javnih cestah vsi vozovi, motorna vozila in kolesarji vedno uporabljati levo stran ceste ter da morajo sredo in desno stran ceste prosto pustiti. Dalje mora biti po obstoječih cestno policijskih predpisih vsako vozilo po nastopu teme v mestu Ljubljana od začetka ulične razsvetljave — raz- svetljeno. Med vožnjo voznik ne sme zapustiti vozila, živilih, ter da eventualno vložijo ovadbo pri držav- Prestopki teh določb se bodo strogo kaznovali. nem pravdništvu. (Črnovojniki drugega poklica), 42 do (O živilih.) Notranje ministrstvo je poslalo 50 let, bodo morali šele jeseni pod orožje. Tako se po- 15 t. m. vsem političnim oblastim in c. kr. preiskoval- roča iz Budimpešte. Ogrska vlada bo podala baje mcam živil, kakor tudi poizkusnim zavodom ukaz, v pri razpravi o novem črnovojniškem zakonu izjavo, katerem pravi: Zelo je razširjeno mnenje, da so vsled da bodo poklicani črnovojniki drugega poziva, ki so vojne prišli ob veljavo predpisi zakona o živilih in služili vojake, šele začetkom septembra, ostali pa še ja se ni treba več ozirati na določbe glede kakovosti pozneje. _ posameznih živil, ki jih vsebuje codex alimentarius (Vlom.) Minuli mesec je bilo na Kokri v žup- austriacus. Proti temu napačnemu naziranju, ki težko nišču vlomljeno ter ukradenih 1013 K denarja, obsto- škoduje interesom konsumentov, se mora nastopati z ječega večinoma iz kron, drobiža ter bankovcev po vsem poudarkom. Ostati moramo pri tem, da se mo, 10 in 20 K, tri obligacije in sicer ena (Notenrente) raj0 tudi zdaj živila izdelovati ter v promet dajati s št. 11.232, dve srebrni renti s štev. 41.472 in 38.041, v predpisani kakovosti. Natančna kontrola v tem v skupni vrednosti 153 K, katere so bile v uradni ku- ozjru je tem bolj potrebna, ker se spričo naraščajo- verti z napisom „2upni urad Kokra", dva zlata čega draženja številnih živil vedno bolj pogosto do- uhana, majhna broža in rdeča usnjata denarnica. gaja> da se na brezvesten način prodajajo za visoke Tatovi, ki so bili trije, so stari od 40 do 50 let in niso cene konsumentom pokvarjena, ponarejena ali pa vsaj bili obriti. manj vredna živila. S tem se ne škoduje le posamez- (Državni prispevki za preživljanje.) nemu konsumentu na premoženju in zdravju, marveč C. kr. domobransko ministrstvo je pozvalo vse politič- se tudi bistveno škoduje oblastvenim odredbam, ki ho- ne deželne oblasti, naj obrazlože okrajnim komisijam čejo zasigurati zadostno hrano vsemu prebivalstvu, za preživljanje, da v tem, da svojci vpoklicanih, ki Vsled tega je brezpogojna dolžnost vseh merodajnih ali že uživajo državni prispevek za preživljanje ali oblasti, da preprečijo vse čine in zlorabe, ki so se šele prosijo zanj, opravljajo ali prevzemajo poljska v sedanjem času težke in drage aprovizacije posebno dela, ni nikakega povoda jim državni prispevek usta- nevarne in škodljive za prebivalstvo, in da najstrožje viti, zmanjšati ali odreči, ako so le dani vsi drugi in z vsemi močmi nastopajo proti krivcem, postavni pogoji. To pa zato, ker je plača, ki se s takim delom doseže, le začasen dohodek, posebno pa še z ozironT na velik gospodarski pomen, ki ga ima v tem letu brezhibno obdelanje polja. (Kvarjenje živil.) Zelo je razširjeno mnenje, da so radi vojne popolnoma izgubili moč predpisi zakona o živilih in da ni več treba ravnati se po določilih, ki so bili izdani s takozvanim „Codex alimentarius austriacus" o kakovosti živil. To pomoto ter interesom konsumentov jako kvamo mnenje se mora pobijati z vso odločnostjo. Če se je pripetilo, da se posameznih živil radi vojne ni moglo izdelovati oziroma dobavljati v predpisani kakovosti, je ministrstvo za notranje stvari takoj ukrenilo, s posebnimi odredbami, da so se upoštevale te posebne razmere. Izvzemši izjeme, ki so se določile za posamezna živila, pa se morajo proizvajati in smejo prodajati vsa druga živila le v predpisani kakovosti. Natančno nadzorstvo v tem oziru je tem potrebnejše, ker se spričo naraščajoče draginje živil često dogaja, da se na brezvesten način oddajajo konsumentom po visokih cenah pokvarjena ponarejena ali manjvredna živila. S prodajo takih živil se ne oškodujejo samo posamni kon-sumenti, včasih morebiti celo v zdravstvenem oziru ampak se bistveno tudi zmanjšuje uspeh preskrbnih naredb vlade za zadostno prehrano celega prebivalstva. Vsem poklicanim oblastvom se je strogo naročilo,- da zabranijo te v sedanjem času težavne in drage aprovizacije jako škodljive postopke in zlorabe. Vsem nadzorstvenim oblastvam, predvsem občinam z organiziranim tržnim nadzorstvom je zaukazano, da z največjo skrbnostjo pazijo na promet z živili in v sumljivih slučajih nemudoma vpošljejo vzorce dotičnih živil pristojnemu zavodu za preiskavo živil, oziroma da vložijo pri prestopkih zakona o živilih ovadbo pri kazenskemu sodišču. Tudi zavodom za preiskavo živil je naročeno, da tudi po svojih uslužbencih pregledujejo živila v smislu § 26. zakona o Natisnila in založila: Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Odgovorni urednik: Krnst Polil. j 10.000 kron nagrade. Brado in lase povzroči resnično v 8 do 14 dneh pristni danski Nokah -balzam. Staro in mlado, gospodje in gospe rabijo za rast brade, obrvi in las samo