  Rafael 40 let 1973 - 2013 Letnik 48/1, velika noč 1 Rafael  letnik 48/1, marec 2013 SLOVENSKO DUŠNO PASTIRSTVO V AVSTRALIJI SLOVENSKA DUHOVNIKA V SYDNEYU: p. Darko Žnidaršič, ofm, p. Valerijan Jenko, ofm, OAM 313 Merrylands, Road Merrylands NSW 2160  (02) 9637 7147 Fax (02) 9682 7692 Email: darko@pacific.net.au Email: valerian@pacific.net.au http://www.glasslovenije.com.au/versko-sydney.htm SLOVENSKI DUHOVNIK V MELBOURNU: p. Ciril A. Božič, ofm, 19 A’Beckett st., Kew VIC, 3101. (03)9853 7787 Faximile (03)9853 6176; Email: cirilb@bigpond.com Poštne pošiljke na PO Box 197, Kew VIC 3101. Isti naslov za uredništvo »MISLI« E-mail: misli@bigpond.com  IZ VSEBINE TE ŠTEVILKE 3 Vera za našo prihodnost (škof msgr. dr. Anthony Fisher OP) 12 Postni čas in velika noč 2013 14 Dogajanje v skupnosti - Obnova naših prostorov v Merrylandsu 18 Prejem zakramentov, naši pokojni 19 Rafaelova zgodba: J. Kragelj, Od postaje do postaje - 1 22 Dobra volja naj velja! 23 Oglasi, naslovi, voščilo 24 Pirhovanje http://www.glasslovenije.com.au/versko-melbourne.htm. SLOVENSKI DUHOVNIK V ADELAIDI: p. Janez Tretjak, ofm, Holy Family Slovenian Mission, 51 Young Ave., West Hindmarsh, SA 5007 (08) 8121 3869, (08) 8346 9674 Email: tretjakj@gmail.com http://www.glasslovenije.com.au/versko-adelaide.htm. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali pri izdaji nove številke »Rafaela«. Hvala tudi vsem, ki ste ali še boste dali svoj dar slovenski cerkvi sv.Rafaela, kot pomoč za vzdrževanje cerkve in dvorane. Hvala vsem sponzorjem, ki so omogočili žrebanje. SLIKE NA NASLOVNICI 1. Novi papež Frančišek I. 2. Notranjost katedrale sv. Patrika v Parramatti. 3. Msgr. dr. Anthony Fisher OP, naš škof v Parramatti. 4. Naša slovenska cerkev sv. Rafaela v Merrylandsu praznuje letos 40. obletnico blagoslova. RAFAEL je občasno glasilo slovenske cerkve sv. Rafaela v Sydneyu in dušnega pastirstva v NSW, ACT, WA in QLD. Naslov 311-313 Merrylands Road, 2160 Merrylands NSW (vogal Warwick Rd.). Poštne pošiljke na PO Box 280, Merrylands NSW 2160. (02)9637 7147, (02)9682 5478 Faximile (02)9682 7692 Mobile 0419 236 783 (p. Valerijan), 0409 074-760 (p. Darko) E-mail darko@pacific.net.au; valerian@pacific.net.au 2 Rafael, marec 2013   Faith in Our Future Vera za našo prihodnost A PASTORAL LETTER FROM MOST REV. ANTHONY FISHER OP, BISHOP OF PARRAMATTA ON PLANNING TOGETHER FOR THE DIOCESE OF PARRAMATTA PASTIRSKO PISMO MSGR . DR. ANTHONYJA FISHERJA O. P., ŠKOFA V PARRAMATTI SKUPNO NAČRTOVANJE V KRISTUSU - ZA ŠKOFIJO PARRAMATTA A GROWING FAMILY RASTOČA DRUŽINA Naša škofija Parramatta narašča na vse strani! V nekaterih naših cerkvah morajo ljudje stati in v nekaterih naših šolah imamo vpisanih več učencev, kot jih lahko šole sprejmejo. Je pa še veliko župnij, cerkva in šol, ki jih moramo zgraditi, ker okoli nas naraščajo nova stanovanjska naselja in celo nova predmestja. Naša škofija ima najmlajšo povprečno starost prebivalcev od vseh škofij v Avstraliji. V njej živi veliko mladih družin in mladih odraslih. Prav gotovo smo etnično najbolj raznovrstna - multikulturna škofija na svetu. Številne naše župnije so žive skupnosti vere, bogoslužja in služenja. Tako imamo veliko energije in vse možnosti za našo prihodnost! Seveda stanje ni povsod enako. Nekateri deli naše škofije imajo mogoče preveč cerkva in svetih maš, medtem ko jih imajo drugi premalo. Prav tako nimamo toliko duhovnikov in redovnikov, kot bi si jih želeli, kaj šele laikov, ki bi sodelovali v življenju občestva. Demografska sprememba je povzročila, da se danes meje nekaterih župnij ali cerkva ne ujemajo in dejavnosti ne ustrezajo. Ljudje se selijo od župnije do župnije, ne samo zato, ker se selijo iz kraja v kraj, temveč zato, ker iščejo imenitnejšo cerkev ali dejavnosti in skupnosti, ki so jim bolj 3 Our Diocese of Parramatta is booming in so many ways! Some of our churches have standing room only and some of our schools are oversubscribed. We have new parishes, churches and schools yet to build,as new housing estates, whole new suburbs, spring up around us. We have the youngest average age of any diocese in Australia, many young families and young adults. We have possibly the most ethnically diverse, multicultural diocese in the world. Many of our parishes are vibrant communities of faith, worship and service. There is lots of energy here and all sorts of possibilities for the future! Of course it’s uneven. In some parts of our diocese there are probably too many churches and Masses while others have too few. We don’t have as many clergy and religious as we would like, nor as many lay people in ministry. Demographic change means some of our parish boundaries, churches and activities might be in the wrong places. People shift between parishes, not just because they move home but in search of the church with the style, activities or community they are looking for. For some, other activities increasingly crowd out church, even crowd out God. Letnik 48/1, velika noč  Amidst the busyness it can be hard to commit to attending regularly. There are people whom we’d like to see at church more often. Evangelising, bringing the Gospel to people who have never known Christ and bringing it anew to those who should know Him better, is the key to the future of our diocese. We need a new burst of missionary zeal! Being welcoming places where people are brought closer to God and finding ways to serve God’s people is the key to the future of our parishes and agencies. We need an explosion of new pastoral energy! Why do we evangelise and pastorally care for people? Because we love God and neighbour. There’s been a drift in faith and morals in our society and in many ways that drift is worsening. People are hurt as a result; many are lost, confused, hopeless. They are searching for answers to the big questions of God, creation and themselves. The answer is in the encounter with Jesus Christ. His Church is where they will find him and where they can be formed and supported. That’s our responsibility! Amidst the opportunities and challenges we want to be the best we can be as the Church in Western Sydney. We want to be attentive to God’s call to us today, to follow His charge to bring the Gospel of Jesus Christ to life, to reality, to the world.  všeč. Drugi se odtujijo od cerkve ali celo od Boga samega zaradi drugih raznih dejavnosti. Ker so prezaposleni, se težje obvežejo, da bi redno prihajali v cerkev. So pa tudi ljudje, ki bi jih radi pogosteje videvali v cerkvi. Evangelizacija, prinašanje evangelija - veselega oznanila ljudem, ki nikoli niso poznali Kristusa, in tistim, ki bi ga morali bolje poznati, je ključ prihodnosti za našo škofijo. Potrebujemo nov razcvet misijonske dejavnosti, potrebujemo kraje, kjer bomo toplo sprejeti in kjer se ljudje približamo Bogu. Iskati moramo možnosti služenja Božjemu ljudstvu, ki so ključ za prihodnost naših župnij in občestev. Potrebujemo eksplozijo nove pastoralne energije. Zakaj oznanjamo evangelij in pastoralno skrbimo za ljudstvo? Zato, ker ljubimo Boga in bližnjega. V naši družbi je prišlo do verskega in moralnega pohujšanja in to se vedno bolj poglablja na vse strani. Ljudje so zaradi tega prizadeti; mnogi so izgubljeni, zmedeni in obupani. Iščejo odgovore na velika vprašanja o Bogu, o stvarjenju, o sebi. Odgovor najdejo v srečanju z Jezusom Kristusom. Njegova Cerkev je tista, kjer bodo našli Njega in kjer se bodo vzgajali in podpirali. To je naša odgovornost! Med tolikimi možnostimi in izzivi, ki jih imamo, hočemo biti mi, ki smo Cerkev v Zahodnem Sydneyu, najboljši, kar se le da. Pozorno hočemo poslušati Božji glas, ki nas kliče danes, slediti njegovemu naročilu, da oznanjamo evangelij Jezusa Kristusa, ga prinašamo v življenje, v stvarnost, v svet. MILOST IN VERA Leta 2011 je Škofija Parramatta prazno- 4 Rafael, marec 2013  GRACE AND FAITH This year past (2011) the Diocese of Parramatta has celebrated its silver jubilee since Blessed John Paul II. erected it on 8 April 1986. In 2012 the whole Church marks another anniversary: the golden jubilee of the opening of the Second Vatican Council. Another blessed pope, John XXIII., gathered the world’s bishops together as one to consider how the Church might best renew herself and respond to the challenges - both internal and external - of serving God and humanity today. Beseeching a new Pentecost, the Church had a Gospel confidence that Christ would be with her always and that her mission of worship and evangelisation would be carried forward in new ways. To mark this the Church in Australia will be celebrating a “Year of Grace” from this coming Pentecost (27 May 2012 to 19 May 2013) and the Church throughout the world will be celebrating a “Year of Faith” from later in the year 2012 (11 October 2012 to 24 November 2013). Grace might be said to be our experience of God, especially of His free and undeserved gifts - gifts like our very existence, our being redeemed by Christ, our participating in His word and sacraments in the Church, our personal vocation as God’s adopted children. Every God-given opportunity is a grace, from life itself to our family and friendship, from work and leisure to our participation in all that is true and good and beautiful. Faith is our personal response to those divine gifts of graces. It is our saying “yes” to them, internalising them, responding to them. So our two overlapping celebrations of grace and Letnik 48/1, velika noč  vala svoj srebrni jubilej. Ustanovil jo je blaženi Janez Pavel II. 8. aprila 1986. Leta 2012 je vesoljna Cerkev praznovala še eno obletnico: zlati jubilej začetka drugega vatikanskega koncila. Drugi blaženi papež, Janez XXIII., je zbral škofe z vsega sveta, da so skupaj pretehtali, kako bi se Cerkev kar najbolje prenovila in odgovorila na izzive - tako notranje kot zunanje - v služenju Bogu in današnjemu človeštvu. V pričakovanju novih binkošti se Cerkev zaveda, s trdno vero v evangelij, da bo Kristus ostal vedno z njo in da se bo njena naloga bogoslužja in evangelizacije nadaljevala. V znamenje tega praznovanja je Cerkev v Avstraliji razglasila “Leto milosti” od binkošti, 27. maja 2012 do 19. maja 2013. V vesoljni Cerkvi pa obhajamo “LETO VERE” od 11. oktobra 2012 do 24. novembra 2013. Milost je, lahko rečemo, naše izkustvo Boga, posebno njegovih zastonjskih, nezaslužnih darov - podaril nam je življenje, odrešenje v Kristusu, omogočil nam je, da sodelujemo v Njegovi besedi in zakramentih Cerkve, v osebni poklicanosti kot Božji posinovljeni otroci. Vsaka priložnost, ki nam jo daje Bog, je milost za nas, naj bo naše življenje, družina in prijateljstvo, delo in prosti čas, ali priložnost za vse, kar je resnično, dobro in lepo. Vera je naš osebni odgovor na te Božje darove milosti, naš “da” tem darovom, ponotranjenje, odgovor nanje. Tako bosta oba naša jubileja, ki sovpadata, leto vere in leto milosti, kot pravi papež Benedikt XVI., priložnost 5  faith over the coming year will, as Pope Benedict XVI has said, be a chance “for an ever fuller conversion to God, to strengthen our faith in Him and to proclaim Him with joy to the people of our time”. FAITH IN OUR FUTURE This time of grace and faith provides our 25-year-old Diocese of Parramatta with a remarkable opportunity to reflect on its life and mission. We have so many strengths, so many gifts and opportunities. Above all, we have the Grace of God so evidently at work in our people and the Faith of our people responding to God with generosity and love. We see that in our parishes and schools, in health and aged care, in welfare, catechetics, youth ministries, ethnic communities and movements. How, then, might we live our faith in the future, whith fresh enthusiasm and vitality, with commitment and joy, here in Western Sydney? How do we reconnect with those rarely at church and welcome them home? How do we draw in those who do not yet know that their spiritual home is with us? How might we better support our families, parishes, schools, Aboriginal and migrant communities, in living and sharing the Good News of Jesus Christ? How do we best deploy our spiritual and human energies in service of these tasks? It is with such questions in mind, and with great confidence in God and the people of Western Sydney, that I have initiated a process of pastoral planning within our Diocese. Now is the time to plan under the guidance of the Holy Spirit. Faith is our response 6  za “še popolnejši pogovor z Bogom, ki “za še popolnejše spreobrnjenje k Bogu, da utrdimo našo vero vanj in da ga oznanjamo z veseljem ljudem našega časa.” VERA ZA NAŠO PRIHODNOST V času milosti in vere zaznamuje našo 25 let staro Škofijo Parramatta pomenljiva možnost, da osvetlimo njeno življenje in poslanstvo. Vsi imamo veliko moči, darov in priložnosti. Predvsem pa imamo Božjo milost, ki tako čudovito deluje v nas, ljudeh, in vero naših ljudi, ki odgovarjajo Bogu z velikodušnostjo in ljubeznijo. To lahko vidimo v naših župnijah in šolah, v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele, v dobrodelnosti, katehezi, mladinskih skupinah, etničnih skupnostih in v gibanjih. Kako pa naj živimo našo vero danes in v prihodnje, znova navdušeni, z življenjsko močjo, z zaupanjem in veseljem, tukaj v Zahodnem Sydneyu? Kako naj se povežemo s tistimi, ki ne prihajajo redno v cerkev, da se bodo počutili kot doma? Kako naj bolj pomagamo našim družinam, župnijam, skupnostim domorodcev in etničnim skupnostim živeti in oznanjati veselo oznanilo Jezusa Kristusa? Kako bi kar najbolje uporabili svojo duhovno in človeško energijo pri opravljanju teh nalog? Ob takšnih vprašanjih, ki se nam porajajo, in z velikim zaupanjem v Boga in v ljudi, ki živijo v Zahodnem Sydneyu, sem začel postopek pastoralnega načrtovanja v naši škofiji. Zdaj je čas za načrtovanje pod vodstvom Svetega Duha. Vera je naš odgovor na Božjo milost; načrtovanje in dejavnost sta naše izhodišče vere pod okriljem Božje milosti. Zdaj je čas, da delimo svoje misli z drugimi, se pripravimo in Rafael, marec 2013  to divine grace; planning and action are our living out that faith under grace. Now is the time to share our thoughts, make preparations and go forward with Faith in Our Future. PASTORAL PLANNING Of course, planning together in faith is nothing new in our Church. From the beginning we’ve tried to respond to God’s call and the needs of every age, discerning the best ways forward and those pastoral initiatives that will “renew the face of the earth”. As Blessed John Paul II. reminded us, “it is not a matter of inventing a new program. The program already exists; it is the plan found in the Gospel and in the living Tradition; it is the same as ever. Ultimately, it has its centre in Christ Himself, who is to be known, loved and imitated, so that in Him we may live the life of the Trinity, and with Him transform history” (Novo Millenio Ineunte, 29). So we know what we are for: to know, love and worship God, to live and proclaim the Good News of Jesus Christ. This is our perennial “program”. But we also know that it “must be translated into pastoral initiatives adapted to the circumstances of each community”. We need to discern together as a diocese so that the mission entrusted to us may be carried forward. Pastoral planning is not easy. It sounds less glamorous than many other aspects of Church life. But it is important. It is doing God’s work, not just talking about it. It is moulding our diocese and its future activites. It deeply affects our people and the people who will be the Church in the future. To give some examples: many of our parLetnik 48/1, velika noč  gremo naprej z vero za našo prihodnost. PASTORALNO NAČRTOVANJE Skupno načrtovanje življenja iz vere seveda ni nič novega v naši Cerkvi. Že od samega začetka skušamo odgovoriti na Božji klic in na potrebe ljudi vseh starosti, pri čemer upoštevamo najboljše poti naprej, kakor tudi tiste pastoralne pobude, ki bodo “prenovile obličje zemlje”. Kakor nas spominja bl. Janez Pavel II., “ne gre za to, da bi iznašli ‘nov program’. Program je že tu: tisti, kot je bil zmeraj, zbran je v evangeliju in v živem izročilu. Če ga analiziramo do konca, spoznamo, da se osredinja v Kristusu. Njega je potrebno spoznavati, ljubiti, posnemati, da bi živeli trinitarično življenje in z njim spreminjali zgodovino” (apostolsko pismo V zarji tretjega tisočletja, 29). Tako vemo, kaj moramo storiti: spoznavati, ljubiti in častiti Boga, živeti in oznanjati veselo oznanilo Jezusa Kristusa. To je naš trajni “program”. Zavedamo pa se tudi, da ga “moramo prevesti v pastoralne pobude, ki so prilagojene okoliščinam posameznih skupnosti.” Kot škofija moramo delovati složno, da bomo poslanstvo, ki nam je zaupano, lahko uspešno izvrševali. Pastoralno načr tovanje ni lahko. Manj privlačno je, kot so številne druge oblike življenja Cerkve. Vendar je pomembno. Pomeni ne samo pogovor o Božjem delu, temveč tudi uresničevanje tega. Pomeni oblikovanje naše škofije in njenih prihodnjih dejavnosti. To globoko vpliva na naše ljudi in na tiste, ki bodo predstavljali Cerkev v njeni prihodnosti. Navedimo nekaj primerov. Veliko naših župnij je bilo ustanovljenih pred 50 ali celo pred 100 leti. Ali so po 7  ishes were established 50 or even 100 years ago. After years of rapid change, are our parish boundaries, church buildings, priests, deacons, lay pastoral workers, schools and social services in the right places? Should some of our parishes be twinned, amalgamated, subdivided or otherwise rearranged? Do our ways of evangelising, worshipping and serving work for today’s people? How can we collaborate better within our parishes, and between our parishes, agencies and other communities? Can some of our parishes do new things or do them better by sharing IT, youth ministers, RCIA, parish secretaries, business managers...? What needs are we still not meeting sufficiently and would like to be doing more to help (e. g. marriage and family support, homelessness, refugees, vocations promotion...) Do our structures and resources really support us? Above all, how do we nourish the faith and enthusiasm of our people, build a true sense of belonging, and equip them for mission in the 21st Century? THE PROCESS In the coming months you will be invited to be a part of a series of conversations that will be held across our diocese. These consultations will provide an opportunity to listen to each other, exchange ideas and suggest directions. We must rely on the help of the Lord God above all. But to take the best view of these things I also need your wise advise. Under the guidance of the Holy Spirit, we may discover even better ways of doing the things we already do well and new initiatives 8  letih nezadržnih sprememb, meje naših župnij, naše cerkve in cerkvene stavbe, duhovniki, diakoni, laični pastoralni sodelavci, šole in socialne ustanove še na pravih mestih? Ali bi se morale katere od naših župnij podvojiti, razdeliti, združiti ali kako drugače preurediti? Ali naše oblike evangelizacije, češčenja Boga in služenja ustrezajo ljudem danes? Kako bi bolje sodelovali v naših župnijah, ter župnije, ustanove in skupnosti med seboj? Ali lahko katere od naših župnij začnejo nove programe ali izboljšajo obstoječe, tako da bi več uporabljali informacijsko tehnologijo (IT), usposabljali mladinske voditelje, voditelje tečajev uvajanja odraslih v krščanstvo (RCIA), župnijske tajnice in tajnike, poslovne zastopnike oz. upravitelje (“managerje”)? Katere so potrebe ali področja, ki jih nismo dovolj uspešno razrešili, pa bi jih radi (npr. pomoč zakoncem in družinam, brezdomcem, beguncem, delo za duhovne poklice...)? Ali so naše strukture, pripomočki, sredstva, ki jih imamo, resnično koristne? Predvsem pa, kako naj vzgajamo, hranimo vero in navdušenje naših ljudi, ustvarjamo resničen občutek pripadnosti in jih okrepimo za poslanstvo v 21. stoletju? POSTOPEK V naslednjih mesecih boste povabljeni k sodelovanju - k pogovorom na različnih krajih naše škofije. Ta posvetovanja bodo dobra priložnost, da poslušamo drug drugega, si izmenjamo svoje zamisli in si svetujemo, kako naprej. Predvsem moramo tukaj računati na pomoč Gospoda, našega Boga. Toda, če hočem temeljito preučiti ta vprašanja, potrebujem tudi Vaš moder nasvet. Povabim Vas, da pod vodstvom Svetega Duha Rafael, marec 2013  that are waiting to spring forth in the life of our local Church. Accompanying this Pastoral Letter is a Diocesan Information Guide, which provides an overview of who we are as the Catholic people of Parramatta and what we do. There’s information about our population trends, our families and young people, our ethnic groups, our participation rates, our clergy and ministries, influences on faith and involvement. It also overviews the significant work being done in our diocese in pastoral care, education, welfare, aged care, catechetics, justice and outreach, how we fund these activities and what might affect their future. Please, have a look at this Information Guide and discuss it with your family, friends and fellow parishioners. Then, take part in one of the consultation sessions. Share your hopes for Faith in Our Future. PASTORAL PRIORITIES In particular I would welcome your thoughts about the following five very important matters: - Family: How can we better support our families as the cornerstone of Church and societiy, strengthening them in their love and helping them live the Gospel? - Youth: How can we better engage our young people in the life and mission of the Church, helping them grow as disciples of Christ in a time of change and challenge for faith? - Outreach: How can we better reach out in the spirit of a “new evangelisation” to those not strongly connected to their parish or estranged from the Church? How can we best proclaim and witness to the Gospel so that othLetnik 48/1, velika noč  skupaj odkrivamo, kako bi še boljše delali tisto, kar že dobro delamo in kako bi uresničili še nove pobude, ki nas čakajo v življenju naše krajevne Cerkve. Temu pastirskemu pismu je priložen Škofijski informacijski vodnik, ki predstavlja, kdo smo katoličani v Škofiji Parramatta in kaj delamo. V njem najdete informacije o razvoju prebivalstva, o naših družinah, naših mladih, o naših etničnih skupnostih in medsebojnih odnosih med nami, o naših duhovnikih in sodelavcih, o vplivu vere in dejavnosti. Ta vodnik prav tako predstavlja pomembno delo in dejavnosti naše škofije: pastoralno delo, vzgojo, socialno delo, skrb za ostarele, katehezo, skrb za socialno pravičnost, kako vzdržujemo te dejavnosti in kaj lahko naredimo v prihodnje. Prosim Vas, preglejte si ta Informacijski vodnik in se pogovorite v domačih družinah, med prijatelji in farani. Potem se nam pridružite na katerem pastoralnem sestanku. Podelite svoje upanje z nami za vero za našo prihodnost. PREDNOSTNE NALOGE V PASTORALI Posebej bi Vas rad opozoril na pet zelo pomembnih področij: - Družina: Kako bi čimbolj podprli naše družine, ki so temeljni kamen Cerkve in družbe, jih spodbujali v medsebojni ljubezni in jim pomagali živeti po evangeliju? - Mladina: Kako bi bolj pritegnili naše mlade ljudi v življenje in poslanstvo Cerkve, jim pomagali, da zrastejo v Kristusove učence v obdobju sprememb memb in izzivov veri? - Oddaljeni: Kako bi v duhu “nove evangelizacije” čimbolj zajeli tiste, ki niso tesno povezani s svojimi župnijami ali so oddaljeni od Cerkve? Kako bi čimbolj oznanjali, pričevali za evangelij, 9  ers might “rediscover the joy of the Christian experience”? - Ethnic diversity: How can we better celebrate and harmonise the ethnic diversity within our diocese, building on the spiritual strengths and meeting the spiritual needs of the people already in Western Sydney, as well as those who will come in the years ahead? - Vocations: How do we call forth vocations to the priesthood and religious life, as well as to lay ministers, and support this commitment to service of the whole Church? In due course our pastoral planning team will use the information we receive from you and others as the basis of their recommendations for a Diocesan Pastoral Plan to take us forward from 2013. As we embark on this process of planning together, I invite you to get involved, to bring your vision and passion to the future of faith that awaits us. I expect to hear many different views on some topics and to find there is common ground on others. I promise that it is worth participating: sometimes one voice can make an enormous difference. Pray for wisdom and courage for our diocese as we seek to respond to grace as a diocesan community of faith and as we plan for our mission over the next generation. A prayer card has been distributed throughout the diocese for this purpose. As we commend these efforts to the intercession of our diocesan patron, St. Mary of the Cross MacKillop, we adopt her words as our own: “Pray that a great unity will prevail, that charity will shine, and a holy wisdom influence every word and act. Whoever we are and wherever we 10  da bi tudi drugi “ponovno odkrili veselje, izkustvo krščanskega življenja”? - Etnična raznolikost: Kako bi bolje praznovali, se uglaševali z različnimi etničnimi skupnostmi v naši škofiji, črpali duhovne moči, in zadovoljili duhovne potrebe današnjega prebivalstva Zahodnega Sydneya, kakor tudi bodočega prebivalstva teh predmestij? - Duhovni poklici: Kako bi prebudili zanimanje za duhovniški poklic in redovniško življenje, kakor tudi za laiške sodelavce, in okrepili to izročilo služenja v vsej Cerkvi? Po določenem času bo naš pripravljalni pastoralni odbor uporabil informacije, ki jih dobiva od vas in od drugih, kot osnovo - priporočila za Škofijski pastoralni načrt, ki ga bomo uresničevali od leta 2013 naprej. Ko bomo skupaj postopoma načrtovali, Vas vabim k sodelovanju, da si izmenjamo poglede in želje za prihodnost naše vere, ki nas čaka. Rad bi slišal veliko različnih mnenj o ključnih temah in odkril, katere so še druge skupne teme ali vprašanja. Zagotavljam Vam, da se splača sodelovati: včasih glas enega samega človeka lahko naredi veliko spremembo. Molite za modrost in pogum v naši škofiji, ko poskušamo, kot škofijsko verno občestvo, odgovoriti na Božjo milost in načrtovati naše poslanstvo za naslednji rod. V ta namen smo izdali molitvene kartice, ki ste jih dobili po vsej naši škofiji. Ta naša prizadevanja izročamo Bogu po priprošnji zavetnice naše škofije, sv. Marije od Križa - Mary MacKillop. Pri tem naj nas spremljajo naslednje njene besede, ki si jih zapomnimo: “Molite, da bo zavladala velika složnost, da bo blestela dobrodelnost in da bo sveta modrost vodila vsako Rafael, marec 2013   may be... let God’s glory, God’s will and the general good alone absorb our thoughts, deliberations and actions” (Letter of Mary MacKillop to her Sisters in preparation for the General Chapter of 1904). God bless you and your loved ones in this new year of grace, of faith, and of action. With your help we can make this great diocese even better, as we plan with faith in our future. (www.faithinourfuture.org.au) besedo in dejanje. Kdorkoli smo in bomo,... naj Božja slava, Božja volja in vsa dobrota napolni naše misli, posvetovanja in dejanja” (Iz pisma sv. Mary MacKillop sestram v pripravi na Generalni kapitelj Sester sv. Jožefa, 1904). Bog blagoslovi Vas in Vaše najdražje v tem letu milosti, letu vere in dejavnosti. Z Vašo pomočjo lahko naredimo to imenitno škofijo še boljšo, ko jo bomo gradili z vero za našo prihodnost. VPRAŠANJA ZA RAZMIŠLJANJE IN POGOVOR (www.faithinourfuture.org.au) Prevedla: Jasna Šlebinger Pregledal, popravil in dopolnil: p. Darko Žnidaršič OFM Rojaki, ki živite v Sydneyu in okolici, ste povabljeni na konferenco - sestanek naše skupnosti na temo škofovega pisma Vera za našo prihodnost, ki bo v soboto, 25. maja 2013, od 9.30 dopoldne do 12.30 popoldne v Merrylandsu. Obvestimo se med seboj in sporočimo svojo udeležbo pravočasno - do binkošti, 19. maja 2013. (RSVP: Pentecost Sunday, 19.05.2013) Vabimo Vas, da poleg postavljenih vprašanj pripravite še svoja vprašanja in predloge, kako bi še bolje služili Bogu in drug drugemu ter krajevni Cerkvi, ki ji pripadamo: kaj in kje lahko izboljšamo med nami, v življenju našega župnijskega občestva pri Sv. Rafaelu, in v skupnostih rojakov, ki mu pripadamo. Bodite pozorni predvsem na posamezne skupine ljudi in na vprašanja, ki so navedena ob koncu škofovega pisma: družine, mladi, oddaljeni, etnične skupnosti, duhovni poklici, seveda pa nam sporočite še svoja vprašanja in predloge, ki jih bomo obravnavali na naši konferenci. Skušajmo odgovoriti na naslednji dve vprašanji / Please, see and answer the following questions: 1. How can the Diocese of Parramatta better celebrate the gifts and support the needs of Your migrant Community – Slovenian Community? 2. How can your migrant community better support and share in the life of our parishes and the wider Catholic community? In terms of questions to the Slovenian community there are 5 areas of interest: Family life, Youth, Letnik 48/1, velika noč Ethnic issues, Clergy and Laity, New Evangelisation. We asked people in parishes to nominate one of the 5 areas they were passionate about, say Youth, and then asked them to discuss Youth issues around 3 questions: 1. What are we good at doing? 2. What are we not so good at doing? 3. What do we need to do better? W e then applied these 3 questions to the other 4 areas- Family, Ethnic etc. and received the feedback. (Fr Paul Marshall & Daniel Ang) NB. Rojaki, ki živite v drugih krajih oz. v škofijah: Wollongong, Canberra-Goulburn, Maitland-Newcastle, Brisbane, Perth idr., pripravite predvsem vprašanja in predloge, kaj in kako bi še izboljšali v življenju naših občestev, v naših srečanjih in pri Božjih službah. Svoje predloge lahko napišete in pošljete po pošti, po e-pošti, sporočite osebno ali po telefonu, kakor Vam je mogoče, slovensko ali angleško. Kdor se nam bo želel pridružiti na konferenci - sestanku naše skupnosti v Merrylandsu, 25. maja 2013, je dobrodošel in naj prav tako pravočasno sporoči svojo udeležbo. p. Darko 11   VELIKI TEDEN IN VELIKA NOČ 2013 SYDNEY - MERRYLANDS - SLOVENSKA CERKEV SV. RAFAELA Nedelja, 24.3.: CVETNA NEDELJA: Ob 9.30 dopoldne blagoslov butaric, oljk, zelenja na dvorišču in sv. maša z dramatiziranim pasijonom. Četrtek, 28.3.: VELIKI ČETRTEK: Ob 7.00 zvečer sv. maša in molitvena ura. Petek, 29.3.: VELIKI PETEK: Ob 3.00 popoldne opravilo v čast Gospodovemu trpljenju in češčenje Jezusa v Božjem grobu. Nabirka pri obredih in darovi pri Božjem grobu so za Cerkev v Sveti deželi. Sobota, 30.3.: VELIKA SOBOTA: Češčenje Jezusa v Božjem grobu. Blagoslovi velikonočnih jedil: ob 2.00 in ob 5.00 popoldne in zvečer po sv. maši - velikonočni vigiliji. - Velikonočna vigilija bo ob 6.00 zvečer. Nedelja, 31.3.: VELIKA NOČ: Vstajenjska procesija in sv. maša ob 8.00 zjutraj. Druga sv. maša bo ob 10.00 dopoldne. Po obeh sv. mašah blagoslov velikonočnih jedil. Ponedeljek, 9.4. VELIKONOČNI PONEDELJEK: Sv. maša ob 9.30 dopoldne, po sv. maši kosilo v dvorani in PIRHOVANJE. FIGTREE - WOLLONGONG - SLOVENSKA CERKEV VSEH SVETIH Sv. maši sta vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 5.00 popoldne. Nedelja, 24.3.:CVETNA NEDELJA: Sv. maša in blagoslov zelenja ob 5.00 popoldne. Petek, 30.3.: VELIKI PETEK: Opravilo v čast Gospodovemu trpljenju ob 7.00 zvečer. - Nabirka za Cerkev v Sveti deželi. Nedelja, 31.3.: VELIKA NOČ: Obred vstajenja in praznična sv. maša ob 5.00 popoldne. Po sv. maši bo blagoslov velikonočnih jedil. - Maševal bo g. Edvard Sedevčič. CANBERRA - GARRAN - CERKEV SV. PETRA IN PAVLA Sv. maša je vsako 3. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, če ni drugače oznanjeno. Na 3. nedeljo v marcu, 17.3., ni bilo slovenske sv. maše. Nedelja, 31.3.: VELIKA NOČ: Praznična sv. maša ob 6.00 zvečer in blagoslov velikonočnih jedil. NEWCASTLE - HAMILTON - KATEDRALA SRCA JEZUSOVEGA Sv. maša je vsako 5. nedeljo v mesecu ob 6.00 zvečer, kadar ima mesec pet nedelj. Velikonočna sv. maša bo na 2. velikonočno - belo nedeljo, 7.4., ob 6.00 zvečer. Maševal bo g. Edvard Sedevčič. Druge sv. maše v Newcastlu: 30.6., 29.9. in 29.12., vedno ob 6.00 zvečer. 12 Rafael, marec 2013   ZLATA OBALA - GOLD COAST in CORNUBIA - PLANINKA, QLD Zaradi okrevanja p. Valerijana po operaciji in odsotnosti p. Darka v velikonočnem času bo čas bogoslužja določen naknadno. PERTH - OSBORNE PARK - CERKEV SV. KIERANA Rojaki boste o bogoslužju posebej obveščeni. Za najem vozila smo Vam na razpolago na spletni strani www.budget.si. ali pa v naših poslovalnicah, ki jih najdete v Ljubljani, Bledu, Kranjski gori, ter na Letališču Jožeta Pučnika - Ljubljana. Kupon iz Rafaela, vam omogoča še dodaten popust. N KUPO Budget Slovenija bo tudi letos sponzor koncerta v Canberri Letnik 48/1, velika noč Rafael-Avstralia Pokličete me na telefon: + 386 4164 4626, moje ime je Igor. Pokličete lahko tudi Vasilija na +386 4 25 19 288 ali pa nama pišete po emailu na: info@budget.si Ne pozabite pripisati ali povedati, da ste iz Avstralije, da prejmete poseben popust! Bliža se čas vaših obiskov v Sloveniji, ki je trenutno pobeljena s snegom. Že čez mesec ali dva se bo prebudila v prelepo zeleno deželo pod Alpami vaš in naš domači kraj. S pred-rezervacijo avtomobila si zagotovite najboljšo ceno najema. Približuje se sezona in povpraševanje po avtomobilih bo večje, zlasti avtomatikih. Višja bo tudi cena, bodite pri naročilu pravočasni, da zadržimo ceno in uskladimo vaše potrebe in želje! 13   DOGAJANJE V SKUPNOSTI OBNOVA NAŠIH PROSTOROV V MERRYLANDSU JANUAR IN FEBRUAR 2013 V našem občestvu pod zvonom sv. Rafaela se vedno kaj dogaja, in prav je tako. V štirih desetletjih in malo čez smo veseli sadov, ki smo jih ustvarili s skupnimi močmi in darovi, našega skupnega doma v Bogu - naše cerkve sv. Rafaela, dvorane in prostorov, kjer se zbiramo, molimo, delamo, in kot živa Cerkev duhovnih darov in sadov. Letos 14. januarja je minilo 40 let, odkar je našo cerkev sv. Rafaela blagoslovil ljubljanski pomožni škof dr. Stanislav Lenič. - Tudi druga naša občestva, ki jih oskrbujeva sydneyska patra - Wollongong, Canberra, Newcastle, Zlata Obala, Brisbane - Planinka in Perth - živo utripajo in dajejo svoj pečat in ton našemu vernemu slovenskemu in avstralskemu bitju in žitju. Začetki in prvi sadovi pa so seveda starejši. P. Valerijan bo kmalu srečal še enega Abrahama: 23. oktobra bo izpolnil 50 let življenja, molitve in dela med našimi rojaki v Avstraliji. V vseh teh letih nam je duhovni oče in voditelj, prjatelj in skrbnik, svetovalec in pomočnik mnogim, ki so bili potrebni pomoči. Molivec, ki črpa moč pred živim Jezusom v tabernaklju, po priprošnji naše Božje Matere, Marije Pomagaj, in velikega zavetnika sv. Rafaela. In, seveda, ne pozablja naših vzorov: svetih bratov Cirila in Metoda, našin blaženih Antona Martina Slomška in Alojzija Grozdeta, sv. Marije od Križa - Mary MacKillop in drugih Božjih služabnikov. Vse nas pozna, pozna naše družine, naše otroke, z nami deli radosti in bolečine. Prislužil si je ugled, ljubezen in spoštovanje vsakega člana našega občestva. Po vsem, kar je p. Valerijan napravil za nas in kar smo napravili skupaj, je prišel čas, da spet kaj napravimo. Tako kot večini od nas je tudi p. Valerijanu začelo zdravje pešati. P. Valerijan je letos 14 21. januarja uspešno prestal operacijo hrbteničnih vretenc, ki so bila obrabljena, živec ukleščen in pater je težko hodil že kako poldrugo leto. Po nekaj tednih rehabilitacije in terapij je toliko napredoval, da smo res presenečeni in Bogu hvaležni. P. Valerijan se vsem zahvaljuje za molitve, želje, za nesebično skrb in pomoč ter za obiske. - Vendar so bili skromni prostori za cerkvijo, kjer je prebival (in sta nekoč tam prebivala oba patra), veliko premajhni in neustrezni, z leti se naberejo razne stvari, človekova dela se postarajo in zob časa ne miruje. Tudi župnijska pisarna je bila veliko premajhna. Zato smo že v nedeljo po Božiču, 30. decembra 2012, sklicali sestanek naše skupnosti v dvorani. Sestanek je po dogovoru s p. Darkom pripravila in povezovala Olga Lah, ki je sorojakom predstavila stanje patrovega bivališča in načrt naše obnove in potem tudi budno skrbela, da je obnova lepo potekala. Na sestanku smo se res plodovito pogovorili, marsikaj dodelali in sklenili in takoj po novem letu smo začeli. Najprej smo postavili novo montažno sobo v razredu za oltarjem. V njej smo uredili priročno knjižnico, prenesli vanjo police in nekatere omare, v nadstropju pa smo pridobili še eno sobo za shranjevanje cerkvenih predmetov in za arhiv. Knjige in arhivsko gradivo so uredile Olga Lah, Mihelca Šušteršič, Zora Johnson Rafael, marec 2013  in Danica Petrič. Sobo in stopnice so postavili Lojze Slatinšek, Jože Lah in Richard Slatinšek. Ob novih sobah so narejene nove stopnice na cerkveno podstrešje, ki je bilo tudi pospravljeno, pregledane in popravljene napeljave. Anthony in Jože Lah sta pregledala elektriko, Henry Stariha je napeljal kable za internetno povezavo in popravil kable v zgornjih prostorih v novi hiši ob dvorani. Tisti dan, ko je bil p. Valerijan operiran, smo podrli steno med sobo p. Valerijana in sosednjo sobo in iz dveh sob naredili večjo. Prav tako smo podrli vmesno steno med dnevno sobo in pisarno in tako povečali pisarno. Lojze, Richard in Mark Slatinšek so popolnoma prenovili kopalnico v patrovem stanovanju, uredili povečano sobo in povečano pisarno ter opremili pisarno z novim pohištvom, Ivan Brcar je za patrovo sobo izdelal novo pohištvo, nekaj opreme pa smo kupili – zelo ugodno. Jože Železnik, Anton Šajn in Štefan Zadravec so prebelili prostore. Vsi prostori so dobili novo preprogo (carpet) svetle čokoladne barve. Tudi oltarni stopnici v prezbiteriju naše cerkve sta pokriti z novim temno rdečim tapisonom, ker je bil prejšnji že oguljen. Paul Maculan je napeljal novo klimo v patrovo sobo, pisarno in zakristijo. Novi so tudi senčniki na oknih (blinds). Jože Modrijančič je prebarval železna vhodna vrata, Lojze Slatinšek pa je zamenjal mrežo na teh vratih. Pri raznih delih so poleg navedenih pomagali so še: Mirko Godec, Lojze Husarek, Milena Godec Colussi, Florjan Auser, Anton Špiclin, Mirko Lukežič, Martina Colnar, Kristina Car, Marija in Emil Grosman, Emil Kukovec in drugi. Za kuhinjo in postrežbo so velikodušno skrbele Ema Jaksetič, Mojca Kovač, Sonja Fisher in Dragica Valenčič. Vsem prav iskren Bog plačaj! - Bog povrni tudi rojakom oziroma dobrotnikom, ki ste se res velikodušno odzvali, darovali in še darujete v naš sklad, ter vsem vam, ki z molitvijo kličete Letnik 48/1, velika noč  Božji blagoslov. Veliko smo naredili doslej v dveh mesecih in še več lepega doživeli. - Naša obnovitvena dela pa še niso končana. Deloma smo obnovili tudi zgornje prostore, zamenjali nekaj pohištva, ki je bilo dotrajano, na novo smo opremili dnevno sobo in tudi sobo p. Darka. V zgornji dnevni sobi, v spodnji kuhinji ob dvorani in v zgornji kuhinji in tudi v naši dvorani moramo še urediti klimatske naprave, saj je poletna vročina občutna, sredstev pa že primanjkuje. Pa še vedno se rado kaj pokaže, ko začnemo delati in stroški takoj narastejo. Zato se še naprej priporočamo našim dobrotnikom in bralcem našega Rafaela. Svoj dar lahko oddaste osebno ali pošljete ček (Pay to: St. Raphael’s Building Funds) na naš naslov. Naj bo sloga še naprej med nami ter “veselje v Gospodu naša moč” (Neh 8,10). p. Darko Žnidaršič, urednik 15   OUR GIFT OF GRATITUDE – THE ST. RAPHAEL’S RENOVATION PROJECT 40 years ago, an incredible community built, what has become, the spiritual heartland of Slovenians in NSW. Many of this generation demonstrated incredible benevolence and goodwill. We will forever be grateful to them. Maintenance and update needs however, now require today’s community to demonstrate an equal dedication. What has been done……? What an incredible church community! In the 2 months since we commenced, much has been achieved: • A 2 level storeroom has been built in what used to be the ‘classroom’ behind the altar. This will house Father’s personal book collection and that of the church. The top level will house church objects, statues etc. These books, objects overcrowded Father’s living quarters and storage was necessary. • New steps to the underroof were constructed. In the past, unsafe access to the underroof storage was via a long ladder. • In Father Valerijan’s rooms, 2 dividing walls have been torn down; new ducted air conditioning installed in the lower residence; electrical wiring redesigned, door widened. • In the office/dining area, wall units were dismantled; a dividing wall was torn down; electrical wiring repositioned, internet access made possible. • Father Valerijan’s bathroom has been redesigned with his needs in mind; Leaking plumbing fixed; electrical rewiring; tiling has been completed. • New carpets in both residences, around the altar; new blinds and fly screens. • Bedroom and office cabinetry; necessary furniture. All this was achieved because of the generosity and benevolence of many people. Lojze, Rick and Mark Slatinšek, gifted professionals, who have lightened the load with their expertise, good humour and cooperative manner. Jože Modrijančič, Mirko Godec, Jože Lah, Anthony Lah, Lojze Husarek, Michelle Šušteršič, Danica Petrič, Zorica Johnson , Milena Colussi (Godec), Florjan Auser, Mirko Lukežič, Martina Colnar and Kristina Car, Maria and Emil Grosman, Emil Kukovec. Ema Jaksetič, Mojca Kovač, Dragica Valenčič and Sonja Fisher, our hostesses. A list of wonderful people who helped in many ways and without whom we would not have achieved our goal. Our gratitude to these tradesmen who helped us with their expertise… either as a gift or discounted: Ivan Brcar, cabinet maker, Anthony Lah, electrician, Henry Stariha updated some of the electronics and set up the internet access; 16 Rafael, marec 2013   Paul Maculan, the air conditioning; Our painters: Jože Železnik, Štefan Zadravec and Anton Šajn. A special ‘Thank you’ to these companies: Versatile Ceramics, cnr Rookwood Rd and Hume Highway, Bankstown. Their generous discount has been greatly appreciated. John Cootes Furniture on Woodville Rd. Merrylands, who has generously donated a king single bed and mattress, to our choosing. And you…..our community…….Thank you! The donations are steadily flowing in and although there are still bills to pay, I can see that we will be able to meet our bills because of the goodwill you have shown with your donations. Don’t ever doubt that the heart of our Slovenian community isn’t beating strongly! Olga Lah Letnik 48/1, velika noč 17  PREJEM ZAKRAMENTOV  Naši pokojni Sv. krsti ANDREA ELIZABETH GORRINGE, hči dr. Christopherja in dr. Lilijane, r. Mikuletič, krščena 11.11.2012 v župnijski cerkvi sv. Patrika, Mortlake, NSW. ANGELO ULJAN R. 22.9.1933 Zabiče pri Ilirski Bistrici; ŽU Podgraje U. 2.1.2013 Westmead, NSW. Sv. maša 10.1.2013 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Pokopan je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. MONIKA ASTRID SIUTZ, hči Petra Andreasa in Renee, r. Letnar, rojena 22.8.2012 v Wollongongu, krščena 24.2.2013 v naši cerkvi vseh svetih v Figtreeju. VIDA HARDI, r. MOZETIČ R. 2.10.1923 Gaberje pri Gorici U. 16.1.2013 Arncliffe, NSW. Pogrebne molitve 1.2.2013 v Woronora Cemetery - East Chapel. Pokopana je v grobnici na tamkajšnjem pokopališču. Prvo sv. obhajilo ALEXANDER GRAY, sin Stevena in Nives, r. Kapelj, je prejel prvo sv. obhajilo pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu pri sv. maši v nedeljo, 13.1.2013. Čestitamo! SINARTA GJIKOSKI R. 7.12.1978 Paddington, NSW U. 12.2.2013 Cronulla, NSW. Molitve 20.2.2013 pri Sv. Rafaelu v Merrylandsu. Pokopana je na slovenskem delu pokopališča Rookwood. Ostani zvest ALBINA MAVRIČ, r. KRAJNIK R. 31.3.1931 Volčanske Rute, ŽU Volče U. 12.2.2013 Waratah Hospice, NSW. Sv. maša v katedrali Srca Jezusovega v Newcastlu - Hamiltonu 22.2.2013. Pokopana je na pokopališču Sandgate. Kar svetega je v tvoji duši, ne daj iztrgati nikdar, naj tudi drugo vse razruši usode trde ti vihar. Naj svet prezira, v stran te suva, vsled klikov ti ne bodi mar, dokler srce ti verno čuva svetinj netaknjenih oltar. Anton Medved 18 STANISLAV JAKLIČ R. 28.9.1928 Podstrmec, ŽU Dole pri Litiji U. 15.2.2013 Albion Park NSW. Sv. maša 22.2.2013 v župniji sv. Pavla v Albion Parku, pokopan je tam na pokopališču. DARINKA M. STRUGAR, r. PLUT R. 28.10.1924 Vranoviči, ŽU Podzemelj U. 12.9.2012 Brisbane QLD. Pokopana je na pokopališču Mt. Gravatt. IVANKA ŠTAVAR, r. TOMŠIČ R. 16.6.1937 Bač, ŽU Knežak U. 14.1.2013 Brisbane, QLD. Pokopana na pokopališču Mt. Gravatt. Rafael, marec 2013   Jožko Kragelj: OD POSTAJE DO POSTAJE - 1. (samozaložba, Gorica 1998) PREDGOVOR Na naslovni strani te knjige je Marija begunka. Naslikal jo je Tone Kralj. Z Jezuščkom zapušča Sveto Goro. Večkrat je morala bežati: pod cesarjem Jožefom II., med prvo svetovno vojno in po drugi svetovni vojni. Tudi s Sv. Višarij je bežala pod istim cesarjem in med prvo svetovno vojno. Marija je hodila iz kraja v kraj. Iz Nazareta v Betlehem, iz Betlehema v Egipt in zopet v Nazaret. Tudi danes potuje. Ustavlja se zdaj tu, zdaj tam in vabi ljudi k Jezusu. Tudi apostoli so potovali in oznanjali evangelij. Šli so po svetu. Isto delo opravljajo danes misijonarji. Tudi duhovnike pošilja škof iz kraja v kraj. Nekateri ostanejo dolgo časa v istem kraju, drugi imajo več postaj v svojem življenju. Vsaka postaja prinese nekaj novega duhovniku in ljudem. Pri vsaki začenja znova in ni v nevarnosti, da bi otopel in se naveličal. Povsod najde delo in dobre ljudi, ki mu pomagajo. Mora skrbeti za duše in za stavbe. Mora popravljati duhovne in materialne razvaline. In v težkih trenutkih išče pomoč pri sv. Jožefu, ki je “skrben branitelj Kristusov” in “glavar sv. Družine”. Velikokrat čudežno pomaga tudi pri gospodarskih težavah, ker ve, da morajo biti cerkve dostojna bivališča za njegovega varovanca Jezusa. Knjiga nosi naslov “Od postaje do postaje”, ker govori o mojih duhovniških postajah - župnijah, v katerih sem deloval po prihodu iz zapora. Šest jih je. Tem pa se pridružijo še nekatere manjše, ki so bile v soupravi. Moral sem skrbeti za šestnajst cerkva in šest župnišč. Vmes je bil potres, ki je napravil veliko škode in povzročil dodatne skrbi. Moj zavetnik sv. Jožef je pomagal, da je delo povsod nemoteno potekalo, zato je na zadnji platnici knjige njegova slika, prav tako delo slikarja Toneta Kralja. UVOD Po izpustu iz zapora dne 7. julija 1956 mi je Udba določila za kraj bivanja ljubljansko bogoslovje. Goriškemu apostolskemu administratorju dr. Mihaelu Torošu sem sporočil, da sem izpuščen. Izrazil sem željo, da bi šel na kakšno župnijo. Povedal sem mu tudi, da ne smem spremeniti stalnega bivališča brez dovoljenja Ministrstva za notranje zadeve. Dr. Toroš mi je poslal dekret za župniji Šebrelje in Jagršče. Nič se nisem začudil, ker so tudi drugi duhovniki po zaporu dobivali bolj zakotne župnije, daleč od središč. Toda po toliko letih osamljenosti in preizkušenj med zidovi si človek kar zaželi hribovsko vas, da se zopet nadiha svežega zraka. Na Ministrstvo sem napisal prošnjo za spremembo bivališča. Po enem mesecu sem prejel negativen odgovor, češ, da je službeno mesto v istem okraju, kjer sem bil obsojen. Sporočil sem dr. Torošu. Drugi dekret je bil za župniji Štjak in Vrabče. Tudi za ti dve župniji je prišel negativen odgovor, češ, da sta v obmejnem pasu. Administrator mi je poslal tretji dekret za Velike Žablje in Brje v Vipavski dolini. Na tretjo prošnjo za Letnik 48/1, velika noč 19   spremembo bivališča je prišlo pozitivno dovoljenje. Vse to dopisovanje in čakanje je trajalo od julija do decembra 1956. Udbovcem se ni nikoli mudilo. Zapornik je moral vedno čakati. Dekreta za Velike Žablje sem bil vesel, ker sem to vas že nekoliko poznal. To župnijo je po letu 1945 upravljal moj sošolec Aleksander Lestan, in kadar sem ga obiskal, sem vodil tudi pevske vaje. Novico sem sporočil domačim. Ti so sklenili, da bo pri meni sestra Julka, občasno pa tudi mama. Ko ni bilo stalnega duhovnika, so Velike Žablje upravljali kapucinski patri iz Vipavskega Križa. Dogovorili smo se, da bi nastopil z novim cerkvenim letom. VELIKE ŽABLJE IN BRJE Ustavil sem se v Ajdovščini in obiskal župnika Dušana Bratino, rojaka iz Žabelj. Ker je imel motor, sem ga prosil za prevoz. Rad mi je ustregel. Bil je 1. december in njegova sestra Vera je praznovala rojstni dan. Skupaj smo se udeležili tega slavja. Sprejeli so me z velikim veseljem. To mi je bilo olajšanje, ker nisem imel občutka, da prihajam med tuje ljudi. Bratinovi so bili ugledna družina. Mati, ki se je prej pisala Črnigoj, je imela dva brata duhovnika. Oče je bil učitelj in je 50 let opravljal službo organista v Velikih Žabljah. V oznanilno knjigo sem najprej napisal: “Po Mariji k Jezusu!” Bližal se je praznik Brezmadežne, štirinajsta obletnica mojega mašniškega posvečenja. Polovico teh let sem preživel v zaporu in tam le nekajkrat maševal. Začel sem razmišljati. Sedem let in pol znese 2.735 dni. Toliko maš bi bil deležen sam in verniki. Udba je dobro vedela, kaj je treba vzeti ljudem. Če ni duhovnika, cerkev ostane prazna. Ni maše, ne poslušajo Božje besede, ni verouka. Ljudje otopijo. In takrat jih z lahkoto hraniš z drugimi nazori. Imel sem občutek, da stopam v novo obdobje duhovniškega življenja. Bil sem v najboljših letih, poln energije in navdušenja. Vendar z nekim strahom. Izkušnja zapora, srečanje s tolikimi poročenimi po celicah, tudi s kriminalci, zrela moška doba - vse to je prineslo nov pogled na življenje. V sedmih letih se je veliko spremenilo med verniki. Nastali so dvomi, širili so se miti, šola je skušala otrokom vzeti še tisto, kar so lepega doživljali doma. Kako bom sedaj stopil pred ta novi rod? Bil je strah, ki ga kot novomašnik nisem poznal. Takrat sem bil poln idealizma, zdaj pa sem gledal na življenje bolj stvarno. Takrat sem prihajal iz varnega zavetja semeniških sten, zdaj pa iz osovraženega okolja jetniških in taboriščnih pregrad. - In spomnil sem se Jezusovih besed: “Jaz ostanem z vami vse dni do konca sveta!” (Mt 28,20) In tudi besed, ki jih je neki duhovnik rekel novomašniku: “Ko ti bo najbolj hudo, stopi pred tabernakelj, kjer te čaka prijatelj.” Versko življenje je bilo v Velikih Žabljah še kar zadovoljivo. Večina je obiskovala nedeljsko mašo, otroci so radi prihajali k verouku. Pevci so radi prepevali. Cerkev je bila lepo urejena. Zgrajena je bila leta 1770. Goriški slikar Clemente del Neri jo je bogato poslikal leta 1889 in leta 1940 vse slike restavriral. Oltarji, ki so baje prišli iz neke cerkve v Furlaniji, so pravo bogastvo. Baročni slog, 20 Rafael, marec 2013   marmornati stebri s kapiteli in kipi angelčkov, inkrustacija v vseh treh oltarjih, da se nehote vprašaš, odkod je vse to prišlo v tako majhno vas. Po drugi strani pa vprašanje: Odkod meni ta čast, da bom maševal v tako lepem svetišču? Žalostno je bilo le to: glas edinega zvona, ki se je oglašal v zvoniku. Dva so pobrali Italijani leta 1942. Za duhovnika je bila velika opora mlad cerkovnik Branko, ki je vestno skrbel za zvonjenje in pomoč pri sveti maši. Članica Dekliške Marijine družbe je skrbela za cerkveno perilo. Izdelala je lepe mašne plašče in oblekce za strežnike. Cerkveni ključar Sipko, ki je bil radiotelegrafist, je skrbel za električno opremo pri jaslicah. Pevci so se radi odzvali za pevske vaje. Ko je organist Karel Bratina opešal, je sedel za orgle mlad fant Damijan Jejčič, ki se je z ljubeznijo posvetil glasbi. Razveselil se je mojega prihoda in obljube, da bom pomagal pri zboru. Stik z otroki in z zborom je pomagal, da je splahnel strah in sem se z vso vnemo ponovno posvetil pastoralnemu življenju. Za zabavo in kratek čas sem imel kanarčka, ki sem ga klical “Mali”. Navadil sem ga, da je priletel iz kletke na mizo, mi jedel iz roke in postal prav domač. Oponašal sem njegovo petje in mu klical: “Zapoj! Zapoj!” In res je začel peti, kadarkoli sem mu tako rekel. Mnogi niso mogli verjeti, dokler se niso sami prepričali. Bila sva tako domača, da mi je priletel na glavo, na nos in me kljuval po jeziku, s katerim sem migal proti njemu. Po božiču sem obiskoval družine in blagoslavljal hiše. Spremljal me je cerkovnik. V vsaki hiši so pripravili oltarček na mizici: križ, dve sveči in blagoslovljeno vodo. Ljudje so bili v zimskem času večinoma doma in so se radi udeležili skupne molitve in družinskega blagoslova. Opoldne sva se s cerkovnikom ustavila v župnišču pri kosilu. Pripovedoval sem mu, kako sva domača s kanarčkom. Ni mi verjel. Zato sem odprl kletko. Takoj mi je priletel na glavo in to ponovil najmanj desetkrat med kosilom. Branko se ni mogel načuditi, kako je to mogoče. (N. d., 5-13. - Se nadaljuje.) Ker se je papež Benedikt XVI. 11.2.2013 odpovedal službi, je bil za novega papeža izvoljen 76-letni kardinal msgr. Jorge Mario Bergoglio SJ, nadškof in metropolit v Buenos Airesu - PAPEŽ FRANČIŠEK I. Novi papež dobro pozna Slovence, zlasti tiste, ki živijo v Argentini. Njegov pomožni škof v Buenos Airesu je Slovenec msgr. Vinko Bokalič Iglič CM. Letnik 48/1, velika noč 21   Dobra volja naj velja! “ZAKAJ VEDNO pravite, da je vaš brat vaš daljni sorodnik?” “Zato, ker on živi v Murski Soboti, jaz pa v Kopru!” UČENCI IN UČITELJ se pogovarjajo pri učni uri. “Torej, zdaj veste,” pravi učitelj, “zakaj se ne prevrnemo na drugo stran, ko se zemlja vrti okrog svoje osi, ali pa nagne ob različnih letnih časih?” “Seveda! To je zaradi Newtonovega gravitacijskega zakona!” pravijo učenci. Tine pa dvigne roko: “Gospod učitelj, kako pa je bilo pred sprejetjem tega zakona?” JAKA IN MIHA se pogovarjata. “Miha, povej, kateri pastir dela bolj prav: tisti, ki žene živino iz žita, ali tisti, ki je ne?” “Tisti, ki jo nažene iz žita.” “Ne! Ne bo držalo.” “Zakaj ne?” “Tisti pastir, ki je ne žene ven, ker jo tako pridno pase, da v žito sploh ne pride.” ŠTIRILETNI ANŽE pripoveduje teti, da že pomaga očetu. “Res?” pravi teta. “Kako mu pa pomagaš?” “Pri sekanju drv.” “Kako? Saj še sekire ne moreš držati!” pravi teta. “To ne, ampak takrat, ko ati počije, mu pa v roke pljunem, da potem laže drži sekiro.” GREGOR je čakal na operacijo, ko pravi zdravnik asistentki: “Sestra, pripravite inštrumente!” Gregor pa zavpije: “Poslušajte, jaz se borim za življenje, vi pa hočete muziko!” JANEZEK je vprašal očeta: “Očka, kako veš, da si pijan?” Oče ga pelje k odprtemu oknu: “Poglej, sinko: ali vidiš dva moža, ki hodita po pločniku? Če bi bil jaz zdajle pijan, bi videl štiri.” “Očka, saj je samo eden!” ŽUPNIK je pri nedeljski maši pridigal o Božjih čudesih delih v naravi. Med drugim je dejal: “V vsaki travi je pridiga!” Naslednje jutro, ko je kosil travo, pride mimo njegov sosed in pravi: “Kako lepo, gospod župnik, da krajšate pridige!” LETALO, POLNO TURISTOV, bi moralo vzleteti. Tedaj se oglasi pilot: “S tole škatlo že ne bom letel, če ne zamenjajo motorja!” Čez dobre četrt ure je letalo le vzletelo. Eden od potnikov vpraša stevardeso: “Kaj, tako hitro so zamenjali motor?” Stevardesa pa pravi: “Ne, niso zamenjali motorja, zamenjali so pilota!” DVA VLOMILCA sta vlomila že v peto blagajno, pa je bila tudi ta prazna. Prvi, spet slabe volje, zmajuje z glavo, drugi pa se udari po čelu: “Človek Božji, kako sva midva neumna! To ni banka, ampak tovarna trezorjev!” 22 Rafael, marec 2013  REVIJE, KI JIH TOPLO PRIPOROČAMO ZA BRANJE MISLI, izhajajo že 62. leto. List je ogledalo slovenskega življa v Avstraliji. Celoletna naročnina je $50. Naslov: MISLI, P.O. Box 197, Kew VIC. 3101;  (03) 9853 7787; e-mail: misli@bigpond.com , http://glasslovenije.com.au DRUŽINA, ki je na razpo- lago v cerkveni veži, prihaja po letalski pošti. Cena izvoda je $ 4. Naslov: »Družina«, Krekov trg 1, p.p.95, 1001 Ljubljana, Slovenia;  0011 386 1 360 2830; http://www.druzina.si BRAT FRANČIŠEK, je glasilo Frančiškovega svetnega reda v Sloveniji (FSR). Revija izhaja šestkrat letno. Letna naročnina je $25. Naslov: Prešernov trg 4, 1000 Ljubljana,  0011 386 1 242 9300, faximile 0011 386 1 2429 313  SLOVENSKA DIPLOMATSKA PREDSTAVNIŠTVA VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE V CANBERRI: Veleposlanik: dr. Milan Balažic (02)6290 0000, faximile (02)6290 0619. Poštne pošiljke: Embassy of Republic of Slovenia, P.O. Box 284, Civic Sq. Canberra ACT 2608. http://canberra.embassy.si GENERALNI KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE v Sydneyu: je začasno zaprt, za vse informacije se obračajte na Veleposlaništvo RS v Canberri Pomoč bolnikom in umirajočim SPREMEMBA NASLOVA Če se preselite na drugi naslov, Vas prosimo, da nam takoj sporočite vaš novi naslov. Prav tako sporočite spremembo telefonske številke, e-maila idr. VELIKA NOČ 2013 Ko je Jezus deloval, poklical učence, učil, ozdravljal, so se ljudje odzvali različno. Nekateri so šli za njim, ga častili, drugi so ga odklanjali ali celo preganjali, bičali, kronali, križali. Danes je marsikaj drugače. Toda še vedno smo mi tisti, ki izbiramo življenje, izberemo Jezusa. Velika noč nam daje možnost hoditi za Jezusom, v njegovi in naši Cerkvi, prejemati Božjo milost, odpuščanje in nov začetek. Jezus je zato prišel med nas, “da bi imeli življenje in ga imeli v obilju” (Jn 10,10). VESELJE VELIKE NOČI NAM VEDNO BODI, JEZUS, TI! Letnik 48/1, velika noč p. Darko, p. Valerijan, g. Edi 23   PIRHOVANJE 2013 Na VELIKONOČNI PONEDELJEK, 1. APRILA 2013, V MERRYLANDSU A. Ob 9.30 dopold n e praznična s v. maš a v c e rkvi s v. Rafa ela. B. Po s v. maš i d ruž e n je v dvora n i, čas za kl e pet, č a j, kavo... C. Sku pno kos ilo (d elovna s ku p ina A) D. Te kmova n je v s eka n ju p i rhov: Pri nesit e č i mveč p i rhov i n kovanc e v za 20 c entov. Pa č i mveč t e kmovalc e v p rič a ku jemo! E. In š e mars ika j... PRINESITE VELIKO VELIKONOČNEGA VESELJA - DOBRE VOLJE NAJ VAM NE ZMANJKA! PA TEKMOVALCEV PRAV TAKO! Prijav e i n rez e rvac ije - či m p rej, t e m bolje (n e zad n je d n i!) ose bno a li po t e lefon u 9637-7147. - VABLJENI IN DOBRODOŠLI! 24 Rafael, marec 2013