S T U u . PRIMORSKI DNEVNIK ____glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje SLXL‘ Štev. 207 (1598) TRST, sobota 1«. septembra 1950 Cena 15 lir -JI VELIKIH SIL i* VOJNO NA KOREJI Tna^a dežela na fonS* V2hodu azijskega Wn»UortH!‘-?aTWi’ ki je v *, tezko£ in ™sreč, Hm suet°imi vojni, je po. , Predmet obračunavanja Egonih Iedij |B6«yKm prelivanjem nje-^ rvi. Razdelitev Koreje kmn.fl1' y'1 Se je izvršila Hjue fcfc“ druoe svetovne eW ™teresne sfere So- haJleZe inZDA ter pote Velikih sil zaostrit-taoj»„°SOU lema dvema enega in istega naro- lm°d7Z,^0r m drugih ? '»fere bo »vetu »e Žat/C! braiomorrLe borbe, * * bc največ jo škodo »Jta!"1 korejski narod in etie G 0?vobodilno gibanje z ^ straniT *>etovni mir 2 n« Reneji je delo ve-™‘V.Prvivrsti Sovjet-obota,,j ■e, 111 5D-A' se nis0 'ttoveii ,niti Pne d tem, da bi g.J °°orožen spopad, da n°jj Z9lamčile še Jca/co pred- tu r 20 nadvlado v • izrabljajoč priliko, ker že začel- “ Je tjjj Sovjetske zveze šaja arl£o tako resnega ptolo-v<‘tJ*. kml woj bojkot *5ete ”ne9ajveta, so ZDA u-Udjj ’ Večini članov V.ar-Jluljj-311. 5t,eta usiiijo suoje reji or !n 01(1 su°je si!c v Ko" n. 2 veneem «sil pr; * n narodova, ne da bi tret. 7, ^kreno poizkušale, li ^ Zdrnženih narodov dela-«ojna ern’ da se hitro konča tale lito«?3- iq laskav naziv, v t, m zahvaljujoč se stali-kdet v*ske9a delegata, pri-W cefa|Tl Z.DA, katerim ni ^0 d0 interesov. Sa nar°da in do premih ■ ,voine> pač pa do feit. 'nteresov ameriške po-^ to Daljnem vzhodu. ”1 strani pada glede ^lo, - are Za socialistično W Se večja odgovornost Jljlit»nn5: Koreji na Scvjet-*t eu • Predstavnik Sovjef-%>atiJe ,ni ^otel priso-*5etji j. sejam Varnostnega Slik i!o Za to. ali se bo LVs?«r na Koreii’k0 1|(»ir0 'j',’ si;et samo s spo-^5«r©i ®0nj ilij pieda 'p1 SotrL aJcc*j° labko uspeš-4», *redoval „_______________.. 'n Preprečil na-e vojne. Ce Se v tej *i>0jknt VeS SOvje t' ^ruženih naro-J^kika lo°ično priti do v! Po Pcv'at- i rno«tni . ga delegata V 1 ialie ,Vf' čeprav v njem t^dvnik n Kuomintangov t, 'Vot h ■ je sovjetski Ne5a °J,cotiral del0 Var-j,%sti % ne zaradi na-eVdUi, ^^domintangovega c Pa zaradi tega, ker je želel izbruh in nato podaljšanje spopada na Koreji. To je zgodovinska odgo-Vamost Sovjetske zveze pred korejskim narodom in pred miroljubnim človeštvom sploh. Korejski narod ne more imeti in nima od spopada, ki je nastal in ki Je rezultat delitve sveta in tudi te male dežele na interesna področja, nobene koristi, pač Pa samo ogromno škodo, ker vojna ne bo pripetila do rešitve borbe naroda za neodvisnost in enotnost. Tudi po vojni, naj bo njen izid kakršen koli, bo ostala ta dežela kakor do sedaj še dalje predmet, ki ga bodo izrabljali v namene za dosego tujih hegemonističnih ciljev. Velike sile, ki so tudi z izzivanjem spopada na Koreji pokazale, da ne želijo miru in sodelovanja med narodi, izkoriščajo korejsko vojno za nadaljnje rušenje miru in pripravljanje vojne. Za spravljanje v pogon svojih vojnih strojev, za nebrzdano ščuvanje najnapadalnejših elementov za vojno. Tako je bila v zadnjem času ena od glavnih značilnosti V mednarodnih dogodkih nadaljnja zaostritev hladne vojne z napov edovanjem novih kreditov za oboroževanje, podaljšanje obveznega vojaškega roka. povečanje proizvodnje vojnega materiala itd. Velika Britanija je sprejela nove ukrepe glede oboroževanja in sklenila podaljšanje obveznega vojaškega roka od IS mesecev na dve leti. Obvezni vojaški rok se bo podaljšal tudi v Belgiji in Franciji: v Belgiji od enega na dve leti, v Franciji pa od dvanajst na osemnajst mesecev. Razen tega bo v Franciji opremljenih 20 divizij suhozemne vojske in odgovarjajoči efektivi letalstva. TutuKpredšednik Truman je nat•«.„ celo vrsto ukrepov, ki bodo «omogočili izvedbo programa za obrambo državen. V ta namen Oodjo v prihodnjem letu potrosili ngd 30 milijard dolarjev. Truman je opozoril, da bo podaljšan delovni umik, zvišani bodo davki za okoli 5 milijard letno, mnoge tovarne bodo prenehale izdelovati blago široke potrošnje itd.. Vse te akcije poleg odgovarjajočih demonstracij vojne sile Sovjetske zveze in drugih vzhodnoevropskih držav med ostalim tudi v. odnosu na Jugoslavijo na njenih mejah, kažejo, da velike sile nimajo namena da bi iskale kako drugo pot, ki bi vodila li večjemu raz umevanju med narodi, k sporazumnemu reševanju mednarodnih sporov in k utrditvi miru in k izboljšanju gospodarskih pogojev delovnih množic. Izjave ministra FLRJ v Rimu Mladena Ivekoviča Vodstvo KF Italije ima interes onemogočiti sporazum med FLRJ in Italijo ker je to politična linija SZ in njenih satelitov RIM, 15. — Mirister FLRJ v Rimu dr. Mladen Ivekovič je v zvezi z odstavkom v izjavi, ki je bila objavljena ob zaključku zasedanja vodstva KP Italije, v katerem je rečeno: «... če je kaka država, s katero je možen konflikt v zunanji politiki, je to samo Jugoslavija, satelit ameriškega imperializma in varovanka angleške laburistične vlade ...», izjavil: «Globoko sem bil ogorčen pri čitanju te trditve, ki je ne morem drugače označiti kot pro-vokatorsko. Ta trditev odkriva očitni namen vodstva KP Italije, da prikaže, po receptu Kominforma, Jugoslavijo kot drugo Korejo, s katero je vojna neizbežna, oziroma «verjet-na». Zdi se nam, da je za vodstvo KP Italije povsem verjetno, jasno in opravičljivo, da mora biti Jugoslavija uničena, ker je baje «prešla v imperialistični tabor». Samo tu je «mo-goč konflikt v zunanji politiki«, oziroma vojna. To je v polnem skladu z motnjami in z raznimi napadalnimi ukrepi, ki jih proti Jugoslaviji izvajajo vzhodne kominformistične države, ki jih KP Italije mora odobriti. Ali je KP Italije resno mislila na nevarnost vojne med Italijo insJugoslavijo? Tega v tem trenutku ne verjamejo ni- ti najbolj zagrizeni kominfor-misti. Toda vodstvo KP Italije ima velik interes da prepreči kolikor mogoče sporazum med obema državama in da obtoži Jugoslavijo kot edino nevarnost za vojno v Evropi, ker je pač to politična linija Sovjetske zveze in njenih satelitov, ki naj bi opravičila tako pretekle kakor sedanje protisocialistične ukrepe proti Jugoslaviji. Zvišan kredit FLRJ v Zahodni Nemčiji FRANKFURT, 15. — Kakor jav. lja ((Frankfurter Allgemeine Zei-tung», je ameriška visoka komisija v Zahodni Nemčiji odobrila zvišanje kredita v blagu Jugoslaviji od prvotnega odobrenega zneska 126 milijonov zahodnih mark na 147 milijonov. v Belgiji BRUSELJ, 15, — Na današnji seji belgijske vlade, kateri je predsedoval ministrski predsednik Pholen, so poročali o vojaškem vprašanju, Vlada je predvsem sklenila, naj del vojaškega letnika 1949, ki je sedaj pod o-rožjem odpustijo v predvidenem roku, in obenem sklenila predlagati parlamentu, naj podaljša vo- jaški rok letnika 1950. Kar se tiče službovanja letnikov 1953 in drugih, bo vlada v najkrajšem času dala nalog posebnim parlamentarnim komisijam, naj pripravijo ukrepe za podaljšanje vojaške službe na dve leti. Volivni program finske demokratske unije HELSINKI, 15. — Izvršilni odbor finske demokratične unije je objavil izjavo, v kateri pravi, da bodo ljudski demokrati nastopili na volitvah z volivnim programom »borba za mir in demokracijo«. Izjava pravi, da so socialdemokrati odklonili skupen nastop z ljudskimi demokrati, ter zato poziva ves finski narod, naj na volitvah podpre one, ki se borijo za enotnost delavcev in za izboljšanje življenskega stanja. Sporazum za pomoč arabskim beouncsm iz Paiesline ALEKSANDRIJA, 15. — V Aleksandriji je bil podpisan sporazum med Organizacijo Združenih narodov za pomoč arabskim^ beguncem iz Palestine in Egipta, na temelju katerega bo egiptovska vlada dala pomoč arabskim beguncem v znesku 14.000 egiptovskih funtov. Organizacija za pomoč arabskim beguncem se je zavezala, da bo vzdrževala okrog 6000 na novo priseljenih arabskih beguncev iz Palestine do Angleška vlada grozi s protikomunistično zakonodajo ■um mi nwiiMwnrTmnnri[ ut 1 —— w,im—ni wiH Nakazuje se možnost novih volitev - Stavka 15.000 nameščencev prevozniške stroke v Londonu LONDON, 15. — Danes zjutraj je minister za delo George Isaacs predložil spodnji zbornici osnutek zakona o podaljšanju obvezne vojaške službe od 18 mesecev na dve leti. Zbornica -je soglasno brez glasovanja odobrila zakonski načrt o podaljšanju vojaške službe. Minister za delo je v spodnji zbornici še izjavil, da niso popolnoma neosnovane vesti o poskusih, da bi prišlo do neredov v Angliji. Minister Isaacs je dodal, da se množijo dokazi o obstoju neke organizacije, katero sestavljajo predvsem voditelji nedavnih neuradnih stavk. Anthony Eden je nato predsednika sveta Herberta Morrisona opozoril, naj V pri- meru potrebe brez obotavljanja da na glasovanje poseben zakon «proti tej nevarnosti«. Isaacs je y svojem poročilu izjavil, da je stavka sprevodnikov in vozačev londonskih avtobusov, zaradi katerih počiva več kakor polovica avtobusov, delo komunistov, ter je dodal, da bo vlada v primeru potrebe predložila nov zakon, s katerim kos položaju. Danes popoldne je veliko stavkajočih demonstriralo pred uredništvom lista «Daily Express», ki je obtoževal stavkajoče, «da so nasedli komunistom«. Vodja angleške KP Harry Pollit je nocoj izjavil, da je bajka o komunističnem rovarjenju dobrodošlo sredstvo, s katerim šarijo vsakokrat, kadar pride do jMERIŠKO IZKRCANJE 150 KM ZA FRONTO M^lS^a P°mors^a PGhota zasedla Inšon in prodira proti Seulu - Izkrcanje južnih Stv Unsanu južno od Seula in na vzhodni obali pri Šangsadongu - Mac Arthur priso-izkrcanju * Južni ponovno zasedli Jongdong in Angangni, Američani pa Kazan (REUTER). — o- £ lia C os^ ^vzetje Seula, ka- »e dob?^1 g€neral Mac ° razvija. Sode- !|^co!^miCe sedmih pat- Hachu O ogromne le- ^.Sete’ izkrce- mbrnt •'-kme iz Prve ^avT^T,aklh strelcev, k« bo izkrcanje so bi-\ so ®f.lpravljene. Dva :v^bo bn™Jadje in letal. V^ozav , ?mbardiraLe oba-£ ^ le,?, ln tožnoza-!v‘ So se S Mornariški tC? obali J- ?8!1 v skupi-bristarusInsonu' to Je ‘^«6 Seula 150 >ib„v°itoh larFi ' to top. SS natoav l Uničilo o- Cw!!»eS? »3t°ka Volmi. /j l)**Cem mosta 3 tCm°rnarLim0n?m' Potom v kaW tol zased- VttSh žibak -J™ 50 sever‘ proti v p,or' 80 začele KSrog* Seulu vzdolž žc- M 5e Juž?S°j'Seul- toto-ijkrca* V^?n,a to zavrt,milj tožno (očasr mesto. ,a*WIVii -asno 3 terni rceni^Chuchon oKongchon ^ oBoenjsuM AJgochu /Chongson Kimchon Kaijo TAtJON Kunsanpg Kuanjchu Hojo li konča nekaj kilometrov južno od 38. vzporednika pri Cuin-šonu, ki leži 5° km severno-... — —. vzhodno od Seula. Upravičeno pKang n č u n g ~ sodijo, da ibo ta cesta služila za 1 ‘Samehiokr ojangehi, yj0ngwoil Ulch/npcb -Pjongtekjtf* Tjonan (ChungcMjdngchdn Hsmchang^Antong Jdntok Makjan-g^oChonch^ . A- J \ Mjij3ng Chinchu' ChonhaS. ^"VTAKU3 ., ...Urusanr Lnonglu o f Sosengke .Tanna ---- km. i 3£lrFUSAN~ 0 25 50 75 5 ar« . 3 temi op^-fitotoli^^kl padalci Sjb>nki 2 zahod‘ ®eza^anažin to Seul Vii,te y _r°van na za- na za- Vj izkrcanje vr- ^ i^^li (totoosti, so sc ? B j odtegnili ne- itiL^t I« toa »/^Tmestill na » Č s®ve^etoto, da gre W*1 n-torik ?°korejsko di- napadalcev dosegle Inšon ob 17,30 po krajevnem času, ko je nastopila večerna plima. Fred tem je oddelek pomorske pehote zasedel otok Volmi, ki je kilometer oddaljen od lnšo-na. Otok je bil zaseden eno uro po izkrcanju. Generalmajor Edvard Alvond, načelnik Mac Arthurjevega glavnega štaba, je tudi vrhovni poveljnik novega 10. armadnega zbora, ki je bil nedavno ustanovljen, Generulmajor Oliver Smith je poveljnik prve pomorske divizije, ki je sestavni del tega zbora. Kontradjni-ral Henry Doyle poveljuje pomorskemu napadu. Viceadmiral Arthur Struble pa je poveljnik sedme pomorske skupine. FOROCILO MAC ARTHURJEVEGA GLAVNEGA ŠTABA pravi, h'a je prya divizija po- morske pehote zasedla otok Volm; v man, kot pol ure. Vojne ladje so pred izkrcanjem strahovito obstreljevale obalo. Strahovito bombardiranje je trajalo 45 minut. Istočasno so seveo« obstreljevala z raketnimi izstrelki in bombardirala obrambne naprave tudi letala. Ameriška oklopnica «Missouri» je obstreljevala obrambne naprave pri Samšoku y višini 37. vzporednika. V ameriških krogih pravijo, da ie cilj izkrcanja seveda Seul. Poudarjajo pa, da govore za to ne samo psihološki vzroki, ker je Seul bil vselej korejska prestolnica, pač Pa tudi ker je mesto cestno in železniško križišče, katerega se poslužujejo severni. Edina prometna zveza, ki se izogne Seulu, je cesta iz Taeguja protj severu, Ja se smer ameriške,miu protinapadu. Zaenkrat je najvažnejše vprašanje to, ali ima vrhovno poveljstvo severnih na Severni Koreji dovolj rezerv, da ustavi ameriški sunek na «drugj fronti«. Oddelki južnih gverilcev so se izkrcali v Samgsadbngu približno 25 km severno od Po-hanga. AGENCIJA REUTER poroča, da so napadalci zasedli pristanišče Jongdong in Pusam ter ustvarili mostišče severno od pristanišča Pohanga. Na tem področju prodirajo jiužne čete z jugozahoda proti Pohangu in so danes zjutraj ponovim zavzele Angangni. Neki predstavnik glavnega štaba gen. Mac Arthurja je potrdil, da severni umikajo del svojih čet z •južn" fronte okrog ameriškega mostišča in jih pošiljajo proti severu. Predstavnik ie poudaril, da je letalstvo Združenih narodov začelo bom bardirati ta premik sevemnko-rejskih sil proti severu. Severno od Taeguia so ameriške sile ponovno zavzele Kasan. Jutranje POROČILO GLAVNEGA ŠTABA SEVERNIH pravi med drugim, da na južni fronti enote 25. ameriške divizije in mornariške pehote izvajajo močne protinapade s pomočjo oklopnih sil in topništva. S področja reke Naktong javlja poročilo o letalskem de lovanju. Na vzhodnem bregu reke Naktong Pa se vrše ogorčeni boji z ameriškimi in južnimi silami, ki skušajo začeti s protiofenzivo, Oddelki ljudske vojske so na tem področju kljub bombardiranju odbili vse sovražne protinapade. Poročilo severnih ne omenja izkrcanje ameriških sfl pri Seulu. zakonitega mezdnega spora. Vendar pa to šarjenje ne more več prevariti pametnega človeka. Po seji predstavnikov vseh garaž londonskih avtobusov je neki predstavnik izjavil, da so ustanovili tajni stavkovni odbor V nedeljo zjutraj bo verjetno protestno zborovanje, katerega se bodo udeležili vsi uslužbenci londonske sekcije prevozniške stroke. Danes kasno zvečer je znašalo število stavkajočih več kakor 15.500. Avtobusni promet pa je bil ukinjen na 70 progah, tak0 da se promet vrši samo še na 30 progah. Vladni sklep, da se v najkrajšem času začne izvajati zakon o nacionalizaciji jeklarske industrije je zasenčil yse zanimanje za debato o oborožitvenem načrtu, ki se je zaključila sinoči v spodnji zbornici. Današnji londonski tisk zanemarja debato p obrambi m posveča največ pozornosti vprašanju nacionalizacije jeklarske industrije. Konservativni in liberalni listi in celo sam «Times» obtožujejo vlado, da ravna zelo nespametno, ker je y sedanjem položaju ponovno načela to vprašanje. «Daily Herald«, laburistično glasilo pa trdi, d’a so na včerajšnji seji vlade sklenili, da bo v primeru poraza vlade v parlamentu Attlee takoj zahteval pdl kralja, naj razpusti parlament. Drugi laburistični list «Daily Mirror« pa p,^ da je vlada pripravljena na volitve. V odgovor na ofenzivo, ki so jo sprožili konservativci proti izvozu v Sovjetsko zvezo, je popoldne vlada predložila spodnji zbornici popravek' k resoluciji. ki jo ie predvčerajšnjim predložil Winston Churchill. Churchillova resolucija zahteva prepoved izvoza orodnih dokončne rešitve njihove usode. Po podpisu sporazuma je namestnik egiptovskega zunanjega ministra Ibrahim Farad bej sporočil, da je egiptska vlada poslala generalnemu sekretarju OZN Xrygv.e Lieju pismo, v katerem zahteva, da pride vprašanje novih beguncev iz Palestine pred Varnostni svet. Vprašanje kolonij pred malo skupščino OZN LAKE SUCCESS, 15. — V začasnem komiteju glavne skup ščine OZN (mala skupščina) je brazilski delegat, predsednik Muniz sporočil, da ni bilo mogoče priti do kompromisnega predloga, ki naj bi se predložil glavni skupščini glede Eritreje, irj je zato potrebno, da komite preda skupščini samo zapisnik o svojih razpravljanjih, ne da bi dodal svoja priporočila. Ameriški delegat je predložil resolui.*^), na podlagi katere naj bi se bodoče meje med Libijo in francoskimi ozemlji v Afriki določile s pogajanji, ki naj bi se začela, ko bo Libija postala neodvisna, med francosko in libijsko vlado s pomočjo tretjega posredovalca. Glede Somalije predlaga a-meriška delegacija, naj se meja med britansko in italijansko Somalijo določi s pogajanji med britansko vlado in italijansko upravo v Somaliji z morebitno pomočjo tretjega posredovalca. Meje med Somalijo irj Etiopijo pa naj bi se določile s pogajanji med etiopijsko vlado in italijansko upravo po odobritvi režima zaupniške uprave. Komite je z 21 glasovi proti 5 in 17 vzdržanimi sklenil, da vključi v svoje poročilo ameriški predlog, ne da bi izrekel kakršno koli mnenje o njem, prepuščajoč odgovornost zanj ameriški delegaciji. Protest Egejskih Makedoncev proti terorju bolgarskih oblasti BEOGRAD, 15. — Na izrednem sestanku v Skopju je Združenje egejsko-makedonskih izseljencev sprejelo resolucijo, v kateri se protestira proti terorju bolgarskih kominformistov proti makedonskemu prebivalstvu. V Beograd prispela skupina francoskih kulturnih delavcev BEOGRAD, 15. — Iz Zagreba je danes prišla v Beograd delegacija francoskih kultur, nih delavcev, ki seda-j na vabilo Zveze sindikatov Jugoslavije potuje po Jugoslaviji- Med razgovorom z voditelji jugoslovanskih kulturnih organizacij so gostje pokazali veliko zanimanje za vzgo-jne metode teh organizacij. Dunajski fabrikati v Srbiji BEOGRAD, 15. — Združenje likovnih umetnikov Srbije bo organiziralo od oktobra t. 1. do januarja prihodnjega leta pet razstav del likovnih umetnikov. Na razstavi del naprednega slikarja Dušana Vlajlča, ki je umrl leta 1945 po povratku iz nemškega ujetništva, bo razstavljenih okoli 60 slikarskih del. Jesenska razstava Združenja likovnih umetnikov Srbije se bo začela 29. novembra — na dan proglasitve jugoslovanske republike. Nov dokumentarni film v Bosni BEOGRAD, 15, — Filmsko podjetje «Bosna-filmi) je zaključilo delo novega dokumentarnega filma «Sila velike reke«, v katerem se prikazuje zmaga graditeljev velike hidro-centrale v Jablanici na Neretvi, Ta film bodo v kratkem prikazovali v jugoslovanskih kinematografih. ZAGREB, 15. — Včeraj je prišla v Zagreb skupina španskih antifašistov, ki so si danes ogledali tovarno «Rade "Konfar«. Avstrijski ir.formbirojevski tisk je bil pred dnevi v precejš nji zagati. V prizadevnosti, da bi čimbolje izpolnil nalogo klevetanja Jugoslavije, je teze, ki mu jih je — v svojem cirku-larju vsem podružnicam — poslal «starejši brat« iz Moskve, prenaglo izrabil in se čez noč znašel pred ugotovitvijo, da je predpisani obrazec že izčrpan, ko sveža navodila še niso prispela. Da bi trenutno krizo v pomanjkanju zadevnega gradiva preboleli, hkrati pa niti za ped zaostali za sovrstniki, so «Die Oesterreichische Volks-stimme«, «Die Wahrheit», «Der Aber.d« in ostala informbiro-jevska trobila v Avstriji pričela ponavljati že izdeklamirane lek cije in še bolj goreče prepisovati tuje ((zanesljive vire«. Da pa bi se izognili morebitnih očit kov o pomanjkanju samostojnosti in fantazije, so pokazali smelost, ir.f pričeli tudi na lastno pest kovati. Pokazalo se je, da to ni bil prestopek, ker so se moskovska glasila v drugih državah hitro poslužila dunajskih fabrikatov — in obratno — ker je dunajsko, graško ali celovško glasilo KP Avstrije, moglo še enkrat ponoviti svojo, doma izdelano vest, sklicujoč se pri tem na tuje vire. Obisk g. Daviesa Jugoslaviji in njegov sprejem pri maršalu Titu, sodi v to vrsto vesti, ki so dunajski «Volksst4m-me» osrednjemu glasilu KP Avstrije, poslužile, da je zamašila vrzel, ki je zazijala y listu do prihoda naslednje poštne pošiljke iz Moskve. Deset dni po tem obisku so ((Volksstimme« in ostali listi KP Avstrije še vedno vztrajno poročali o g. Daviesu, prinašali do zadnje vejice »točne podrobnosti« njegovega razgovora z maršalom Titom in iz ((verodostojnih virov« javljali, da je po sredi vprašanje osi «Atene—Beograd—Dunaj«. Ce je danes ((Volksstimme« objavila članek z naslovom ((Misija g. Daviesa«, v katerem je ((komentirala« nastajanje «osi Atene—Beograd—Dunaj«, potem je jutri zanesljivo objavila članek z naslovom «Os Atene— Beograd—Dunaj«, v katerem je ((komentirala« «misijo g. Daviesa«. Deset dni se je to ponavljalo. Da bi si članki le ne bEi podobni kot jajce jajcu, so skrbeli klicaji, ki so včasih nadomestili vprašaj, obrnjeni stavki (tam, kjer so včeraj nehali, so danes začeli — in o- bratno) ter drugi podobni prijemi. Vrzel oje bila tako za deset dni izpolnjena (če upoštevamo še nekatere članke, ki so jih prepisali iz Nove Borbe). Vrh tega pa so — potem ko so deset dni ((stopnjevali napetost« — javnosti še razodeli, kaj se je skrivalo za ((zagonetno misijo«, kakšnj so nameni «06i». Rešitev je objavila graška Die Wahrheit, In sicer dan pred tem, ko so se v Londonu sestali namestniki zunanjih ministrov. ki že tri leta priprav-; ljajo pogodbo z Avstrijo. 6. t. m. je Die Wahrheit objavila članek «Os Atene-Beo-grad-Dunaj«, v katerem je ugotovila, da «se Amerikanci poslužujejo Tita za preprečitev sklenitve avstrijske pogodbe«. Pri tem se je sklicevala na vest italijanskega reakcionarnega lista Messaggero o spojitvi obeh področij STO (italijanska vlada je to vest zanikala, kar je po Die Wahrheit dokaz, da je resnična; Jugoslavija na to provokatorsko vest sploh ni reagirala, kar je po Die Wahr-heit prav tako neizpodbiten dokaz, da je resnična) s tem. da bi angloameriške zasedbene čete že naprej ostale v Trstu. K?r Jugoslavija torej zagovarja nadaljevanje protipravne zasedbe Trsta — meni «Die Wahrheit» — Sovjetska zveza pa pri pogajanjih o Avstriji zahteva umik zasedbenih sil iz Trsta, potem je takorekoč na dlani, da je Jugoslavija tista, ki onemogoča sklenitev avstrijske pogodbe. Da bi razpršila vsak dvom. i(Die Wahrheit» navaja v podkrepitev še izjavo g. Daviesa, ki je dejal, da Se «Ju-gaslavija in Italija trudita, da bi v vprašanju Trsta prišlo do popuščanja napetosti«. Skratka, po desetdnevni pripravi je avstrijski infonnbiro-jevski tisk — da bj že vnaprej opravičil polom londonske konference in opral politiko Sovjetske zveze — obdolžil Jugoslavijo novega greha. Namreč, da ne želi siklenitve avstrijske pogodbe, da ne želi, da bi se v tem delu' Evrope končala hladna vojna, da se med drugim protivi odhodu zasedbenih sil, tudi sovjetskih, iz Avstrije, s tem pa prav tako iz Madžarske in Romunije. Tako otipljivo, nespretno in prenagljeno izmišljotino si lahko privošči samo avstrijski in-formtoirojevski tisk — kadar mu manjkajo potrebna navodila iz Moskve. KRID TOČKA PRI POCAIANIIH ibriI silim Ih imlBSIriiia i Italiji Induslrijci vztrajajo pri svoji nepopustljivosti - Vlada pa se med tem pripravlja na akcijo proti delavstvu ZASEDANJE atlantskega sveta NEW YORK, 15. — Danes se je začelo zasedanje dvanajstih članov atlantskega sveta. Navzoči so fudj visoki zavezniški komisarji v Nemčiji. Dnevni red predvideva v prvi vrsti razpravljanje o poročilu namestnikov, nato pa proučitev vprašanj, ki so jih ločeno sprožili člani atlantskega sveta in že posebno trije zahodni zavezniki. Poročilo namestnikov bo po-Vpd za raznovrstne diskusije, ki se bodo nanašale med drugim na pospešitev proizvodnje in dobav vojnega materiala, o pogojih finansiranja te proizvodnje. Vsega skupaj bodo razpravljali q približno 60 predlogih. Po otvoritvenem govoru A-chesona je bilo poročilo namestnikov naglo sprejeto in takoj nato je holandski zunanji minister Van Stikker postavil vprašanje, y kakšnih pogojih bi se države Zahodne Evrope lahko branile y primeru splošnega konflikta.' S tem )e hkrati postavil vprašanje zahodnoevropske obrambe in tudi vprašanje vključitve nemških edir.tc v atlatsko vojsko. Na današnji popoldanski seji, kateri je prisostvoval tudi a-meriški visoki komisar v Nem- so razpravljali o vpraša- strojev * in strateških surovin, I nju nemške oborožitve. Po seji «kj bi povečale _ vojaško silo pa so ministri odklonili kakrš-morebitnih napadalcev«. | no koli izjavo tisku. RIM, 15. — Danes popoldne so se sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij, dia se sporazumejo c odgovoru indu-strijcem glede začasne rešitve vprašanja individualnih odpustov. O dokončnem odgovoru Se bodo sporazumeli jutri zjutraj in ga bodp v teku dlneva izročili Confindustriji. Nato so se sindikalni predstavniki sestali s predstavniki industrijcev. Ro sestanku so izdali poročilo, ki pravi, da so si sindikalni predstavniki pridržali. da bodo glede individualnosti odpustitev predložili jutri skupnf predlog. Glede težkoč, ki so nastale pri dosedanjih pogajanjih, so stranke poročale ministru za delo, ki namerava sklicati predstavnike organizaciji. Glede pogodbe za tekstilno stroko je minister že začel razgovore a prizadetimi strankami; glede pogodbe za mehanike se bodo pogajanja nadaljevala 25. t. m. skupno z vprašanjem kovinarjev. Po zaključku današnjih razgovorov 5e tajnik Splošne zveze dela Di Vittorio izjavil, da so pogajanja Prišla na kritično točko, ker da so razlike med predlogi sindikatov in industrij'-cey ie zelo velike. Pripomnil je, da ostanejo pložnosti sporazuma zelo problematične, če ne bodo industrijci napravili resnega koraka naprej. O vfem bo jutri razpravljal izvršilni odbor CGIL, ki je sklican za jutri. Pastore, tajnik «svobodnih sindikatov« pa je izrazil upanje v mirno rešitev. Predsednik Združenja industrijcev Costa Pa iie izjavil, da sio industrijske kategorije napravile med pogajanji «znaten naipor, da bi prišlo do sporazuma« in da zaradi tega ne Pade nobena krivda na industrij-ce za težlcoče, ki so nastale pri pogajanjih. Medtem ko se nadaljujejo po gajanja za izboljšanje mezd, vlada že pripravlja načrt, kako bo nastopila proti delavstvu, če bo zaradi nepopustljivosti industrijcev prisiljeno sto- piti v akcijo in začeti stavke. Notranji in pravosodni minister ter minister za obrambo so se že razgovarjali s šefom glavnega štaba ter s policijskimi šefi. Demokristjanski krogi se zelo zavzemajo za ustanovitev zbora prostovoljcev ((Civilne obrambe«. Ni treba niti omenjati, kakšno vlogo bi tg zbor kot orodje klerofašistične vlade imel. Sicer pa je minister Gonella, tajnik demokristjanske stranke v svojem govoru voditeljem stranke jasno povedal, kakšni so nameni vlade. V svojem govoru je predvsem vztrajal na ((obrambi varnosti«. Dejal je dalje, da je glavni smoter de-mokrščanske politike ((Obramba demokratičnega sistema«. Govoril je nato o ((ogrožanju varnosti od zunaj in od znotraj« ter o neki socialni pravičnosti, ki da jo vlada izvaja. Grozil je nato z ukrepi proti komunistom in zaključil: »Država bo napravila vso svojo dolžnost za varnost države in posameznika. Vlada bo podvze-la primerne ukrepe. Krščanska demokracija, ki je poudarila nujno potrebo teh ukrepov, bo morala biti pripravljena, da na- Pravice prebivalstva v nesamostojnih ozemljih BERLIN, 15. — Na zasedanju medparlamentarne unije je bila sprejeta resolucija o pravicah prebivalstva v nesamostojnih ozemljih. Resolucija poziva parlamente držav, ki so odgovorne za nesamostojna ozemlja, naj nadzorujejo izvajanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in poskrbe, da se ne bodo izvajali strateški, politični. in gospodarski ukrepi, ki bi škodovali koristim prebivalstva prizadetega ozemlja. V resoluciji tudi priporočajo, naj se uvedejo potrebni ukrepi, da bi se nesamostojna ozemlja pripravila za samoupravo in neodvisnost. pravi svojo nacionalno dolžnost v obrambo miru in svobode«; Kakor vlade v ostalih državah zahodnega bloka tako izrablja tudi v Italiji klerofašistična vlp da podrejanje KP Italije sovjetski zunanji politiki kot argument, da pod krinko borbe proti vmešavanju neke tuje sile v notranje zadeve Italije vodi vedno ostrejšo borbo proti italijanskim naprednim silam ih s tem proti življenjskim interesom italijanskega ljudstva; Ko so delavci v Turinu zvedeli za predloge Združenja ir.1-: dustrijcev, so priredili številne protestne demonstracije. V nekaterih tovarnah so govorili predstavniki Splošne zveze dela in ((svobodnih sindikatov« ter obsojali postopanje voditeljev Združenja industrijcev. Zaupnica grški vladi ATENE, 15. — Po 24urn[ seji je grški parlament izrekel zaupni, co novi vladi, kateri načeluje 1!» beralec Venizelos. Za vlado je gl a. sovalo 153, proti pa 43 poslancev. Novo vlado je napadla socialistična skupina in stranka generala Plastirasa. Plastiras je Imenovali nove ministre plutokrate, ki Izko, riščajo nacionalizem. Pri tem so socialisti s svojim prvakom Sforosem zapustili dvorano v znak protesta, ker je vojaško sodišče v Lamijl obsodilo na smrt nekega bivšega levičarskega kandidata. Poudarjati Je tre, ba, da se seje parlamenta ni udeležilo 54 poslancev. Moskovski radio poroča, da so oblasti na Kreti prepovedale nal prednl tisk. Gromiko sprejel ameriškega poslanika MOSKVA. 15. — Namestnik sovjetskega zunanjega ministra Gromiko je danes popoldne AlanJaelKirkriŽkega P°5’anika Letošnji 15. september «gior. nata infausta», je šel _ mimo skoro neopazno. Istrski esuli in vsi tržaški šovinisti, ki so druga leta razgrajali in pretepali, so se letos zbrali, i.olikor jih 'je prišlo, v prostorih de-mokrščanskih shdikutov, kjer so kot po navadi prelili nekaj krokodilovih solza po ((Zatirani Istri, Dalmaciji, Reki itd.«. Z njimi je sžaloval tudi tržaški župan Bartoli, ki ie s svojo «besčdo» vlil esulski druščini spatriotičnega poguma» in pohlepa po ssvetih mčjah matere domovine». Vse drugo se ie omejilo na «poziu» istrskega CLN „a tržaške «meščane» in s julijske esu-le». Tudi v tem so bili zelo skromni. Živijo sicer v «up:i. nju« uresničenja tristranskega predloga od 20. marca 1948. Klerofašislični in keminf r-mistični pisuni pa so se ob tej priliki omejili le na člančič na drugi strani. «Messaggero Venetov, kot glasilo tržaških no-vofašistov piše celo: «ostane pi nam spomin na uradno ločitev od matere domovine...». Kakor vidimo, so se sami tržaški nov.ofašisti sprijaznili z dej. stvom, da je bil tristranski Skozi sito in rešeto predlog le volivni manever ob priliki volitev v Italiji. Zato poudarja dalje u svojem članku: «S tem odpade tudi potreba po bolečih komemoracijah in protestih... upati moramo na življenjske zakone, ki bodo mogli končno prevladati, kot so vedno povladovali. Potem ko se spominja predloga od 20. marca 1948 leta, se tolaži: «Vsi se morajo zavedati, da bo t :-ba še dolgo čakati na dokončno rešitev)). Tako danes pišejo ljudje, ki so do včeraj kričali na vse grlo po svojih «pravicah» do naše zemlje, do naših krajev onstran Snežnika in Triglava. V tem kakor vidimo se je razblinilo vse njihovo «ju. naštvo«, ki se je v bistvu naslanjalo samo na pristransko pod poro angloameriških okupacijskih oblasti, ki so jih podpirale v njihovi lažnivi gonji -,« kampanji proti demokratičnemu gibanju v. Trstu, proti Jugoslaviji in proti jugoslovan- ski coni Tržaškega ozemlja. Nič več ne. piše klerofašistič-ni «Giornale di Trieste» v uvodniku ki ga je napisal znani «modrijan» Diegso De Castro. V svojem članku pod naslovom «A tre anni dal trat-tato» hoče, kakor je to v njegovi navadi in praksi, dokazar ti, da Angloameričani grešijo, ko spodpirajo Jugoslavijo in ne Italijo«, in zaključuje z ugotovitvijo v. zvezi z izmišljenimi razgovori med Jugoslavijo in ZDA glede skupne uprave Tržaškega ozemlja, obstaja za STO samo ena rešitev, in sicer ((začasna zavezniška uprava tudi nad jugoslovansko oono, ki je italijanska». To kar nam Diego de Castro pove, ni nič novega in predstavlja samo grabežljive želje italijanskega cunja-stega imperializma po tuji zemlji. Tudi Icominformistična «U-nitd» ni šla mimo «15. septembra)). Zanjo predstavlja danes ta datum isto kot gg ostale ita- lijanske šoviniste. Potem ko se razpisuje o aameriških Titovih načrtih«, ponavlja ji0t stara lajna bajko o «izvršenem dejstvu.», o priključitvi cone B k Jugoslaviji in končno ugotavlja da bodo ((razgovori, ki so v teku za, tristransko upravo obeh con Tržaškega ozemlja, samo potrdili status quo, po starem titovskem načrtu, ki ne predstavlja drugega kot strate-grcno spojitev Trsta«. Tržaški kommformisti, ki so do včeraj uporabljali Vidalijevo geslo sbaratto infame», so danes, kp je to geslo popolnoma propadlo dobili novo, in sicer «razgovori za, tristransko upravo Tržaškega ozemlja«. Iz njihovih ust se vedno cedijo sladke besede 0 ((imenovanju guvernerja in spoštovanju mirovne pogodbe«, medtem ko sami vedo, da je vse to, kar govorijo, laž. Vsem je znano, da so prav sovjetski predstavniki tisti, ki ovirajo rešitev tudi tržaškega vprašanja na podlagi neposrednega sporazuma med prizadetimi državami, t. j. Jugoslavijo in Italijo, s tem da spravljajo vpraša nje Trsta V zvezo Z vprašanjem mirovne pogodbe z Avstrijo, ter s tem tako rešitev enega kakor drugega vprašanja zavlačujejo v nedogled, ker imajo pač interes, da njihove Okupacijske čete ostanejo v Avstriji, in da jim še vedno ostane možnost vojaškega prehoda preko vzhodnih kominformistič-nih držav. Medtem ko z ene 'strani kričijo, da mora biti Varnostni svet edini porok neodvisnosti Tržaškega ozemlja, sovjetski predstavniki z druge strani sabotirajo delovanje Varnostnega sveta in vseh drugih organov OZN. Klerofašisti, n ovofašisti in kominformisti so v bistvu na i-sti liniji v svoji politiki glede Tržaškega ozemlja, ki se izraža v cilju: priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji. Eni iščejo podpore pri anglo-ameriškem imperializmu, drugi pa hočejo doseči ta cilj z i-menovanjem guvernerja, kateremu naj bt sledila, nato »boljša rešitev«. * PRIMORSKI DNEVNIH velesejma v Z A W PRVI IZLET: OD 23. DO 25. t. m. DRUGI IZLET: OD 7. DO 9. OKT. SKUPNI S TROS KI ENEGA IZLETA SO 3.10« LIR Prijave pri krajevnih odborih OF in pri potovalnem uradu ADRIA-EXPRESS Ul. F. Se vero 5 b, tel. 29-243 Slavka uslužbencev Uradna otvoritev del pri olavne bolnice popolnoma zaključena Zahvalno pismo staršev iz Beneške Slovenije Starši otrok, iz Beneške Slovenije, ki so v Trstu na počitnicah, so poslali naslednje zahvalno pismo: Vodstmi počitniške kolonije v Trstu. Danes smo dobili dopisnice, ki so jih poslali naši otroci. Zelo smo se razveselili, da se jim dobro godi in smo zadovoljni. Čutimo, da je naša dolžnost, da se Vam zahvalimo. Nam je sicer neprijetno, ker je kolonija že pri koncu. Drugo leto upamo Vam jih poslati prej. Vsi naši otroci so potrebni kolonije, zato Vas prav iz srca pozdravljamo ter se Vam najtopleje zahvaljujemo. • » • V zvezi s predvčerajšnjim obiskom so žene iz III. okraja obsodile nečloveškega duhovnika iz Ažle, ko so zvedele za njegov napad na nedolžne otroke. «2upniku Krajniku iz Ažle izražamo gnev tržaških mater ob njegovem nečloveškem izrazu na račun otrok Beneške Slovenije, ki so prišli k nam na počitnice. Najstrožjo sodbo bi si zaslužil vsakdo, ki bi se tako izrazil o nedolžnih otrokih. Ker Pa je to prišlo iz ust človeka, ki si je nadel nalogo učiti in šixiiti medsebojno ljubezen in razumevanje, ne najdemo primernih beseid, da bi izrazile svoje zaničevan ie.» • n * Včeraj ob štirih popoldne so žene in pionirji I. okraja obiskali male Benečane. Ob tej priliki so mladi pionirčki iz Skednja priredili kratko igrico «Rdeča kapica« in deklamirali Erjavčevo pesem «Domače živali«. Igrica «Rdeča kapica« je prav lepo uspela, prav tako de- klamacija ((Domače živali«. Zene iz I. okraja so se pa posebej razveselile naših malčkov. Presenetile so jih prav pri ju-žimi. Tedaj se je mnogo radovednih oči uprlo vanje. Po prireditvi, pri kateri so bi]e tudi one prisotne, so jim darovale kar cel zavoj žog in 20 velikih in debelih zavojev s čevlji, oblekami itd. Včeraj ob 11 je bila dokončno zaključena stavka uslužbencev glavne bolnice, ki je trajala tako dva dni. Uslužbenci glayne bolnic® so sklenili, da zaključijo stavko šele potem, ko so izvedeli za vsebino pisma, ki ga je poslal finančni odsek vojaške uprave prav v zvezi z njegovim stališčem glede rešitve spornega vprašanja. Sicer niso uslužbenci glavne bolnice dosegli prav vseh izboljšanj, ki so jih zahtevali vendar so njih sindikalni predstavniki sklenili stavko zaključiti ter s tem zaključiti tudi borbo za sporno vprašanje, ki je trajala že več mesecev. Ze pred časom smo javili, da so uslužbenci glavne bolnice zahtevali, da jim upravni svet glavne bolnice poviša osnovno plačo za 10 odst. Po dolgih pogajanjih jim je upravni svet odobril povišanje plač, toda le za 7 odst., kar je kmalu nato potrdil tudi conski u-pravni odbor. Sklenjeno je torej bilo, da se to zahtevo predloži še finančnemu odseku vojaške uprave, ki naj vprašanje prouči ter nato izda nalog za povišanje osnovnih plaž za 7 odst.. Finančni odsek je to zadevo proučeval tako dolgo časa, da so se uslužbenci naveličali ter stopili že pred časom v stavkovno gibanje. Kljub zaostritvi položaja pa se finančni odsek ni izjavil glede tega vprašanja. Tako so uslužbenci naknadno svoje stališče še zaostrili ter stopili. y sredo tudi v stavko, ki naj bi se nadaljevala do rešitve spornega vprašanja. Cim so uslužbenci stopili v stavko, je finančni odsek poslal pismo, ki ga jg prejel u-pravni svet glavne bolnice. V pismu je bilo rečeno, da je finančni odsek odobril povišek vsem uslužbencem, vendar le za 5 in ne za 7 odst., kot so to zahtevali sindikalni predstavniki. Ker pa je ta povišek efektiven, bodo delavci nižjih kategorij prav za prav prejeli celo nekaj več plače, kot če bi bil odobren povišek za 7 odst., katerim bi se pa morali uslužbenci obvezati, da povrnejo denar, ki so ga kot predujem na te poviške že> prejeli. Vest o zaključku borbe u-službencev glavne bolnice so sprejeli z zadoščenjem delavci vseh ostalih kategorij, kot tudi bolniki sami, ki so precej občutili posledice dvodnevne stavke. Tako se je zaenkrat zaključilo eno izmed neštetih perečih vprašanj tržaškega delavskega razreda, ki pa dokazuje, da bodo delavci le z odločno borbo dosegli uresničitev vseh svojih zahtev. Novo priznanje Lojzetu Spacalu Pred seboj imamo najnovejšo številko milanske umetniške revije «Domus» (št. 248-49 - ju-lij-avgust - 1950), ki je razkošno ilustrirana in opremljena. V njej najdemo celo stran reprodukcij najnovejših del Lojzeta Spacala, ki jih večinoma poznamo z njegovih razstav v Trstu in Ljubljani. To je že četrtič v zadnjih desetih letih, da prinaša revija reprodukcije Spacalogih umetniških del. V prejšnjih številkah so izšli tudi članki in ocene o tem našem tržaškem slikarju, ki so jih napisali znani italijanski kritiki. Zanimiv doprinos k uveljavitvi Spacalove umetnosti je tudi reprodukcija njegove slike v angleško-francoski literarni reviji «Adam», ki je levičarsko usmerjena. Revija prinaša nekaj primerov literature o Benetkah in o Trstu, toda k temu se bomo še povrnili. Zaenkrat beležimo to mednarodno priznanje našemu tržaškemu slikarju Spacalu in se njim veselimo njegovega uspeha. B. V. v industrijski luki v Zavijah Prvim objektom y industrijski luki y Zavijah so pričeli kopati temelje. Za sedaj to še ni nikaka velika stvar, perspektiva je zaenkra.t še majhna, kajti po sna majhna tvornica cementa, žarnic, vžigalic, čevljev in tobaka bi ne zaposlila več kot največ 2000 ljudi, posebno če upoštevamo današnjo mehanizacijo obratov. Vprašanje rešitve brez posebnosti o-stane s tem še vedno nerešeno. Včeraj so bile na področju bodočega industrijskega pristanišča slavnosti polaganja temeljnega kamna za prve nove Tudi včerajšnja pogajanja niso privedla do zaželenega uspeha Pekovski delavci odločeni braniti še nadalje svoje interese Prvotni optimizem, s katerim so gledali pekovski delavci na potek pogajanj, je včeraj popolnoma splahnel. Pokazalo se je namreč, da delodajalci prav v ničemer niso spremenili svojega stališča ter da so nadalje pripravljeni zanikati upravičenost zahtev svojih uslužbencev. Ljubezenska tragedija v Banah V prepiru je verjetno v navalu ljubosumja do smrti »bodla svojega zaročenca, ameriškega vojaka, katerega ime vojaške oblasti še niso povedale Predvčerajšnjim popoldne je bila slovenska vasica Bane priča strašni ljubezenski tragediji, ki se je končala s smrtjo nekega ameriškega vojaka ter a-retacijo 271etne Zofije Zancato iz Benetk. Bilo je okoli 15.50, se ie ameriškemu naredniku Makotu Miyamotu približala neka razburjena mladenka ter mu v solzah povedala, da leži v hiši št. 57 hudo ranjen neki ameriški vojak. Narednik je o zadevi takoj obvestil vojaško policijo, ki je bila z nekaterimi člani civilne policije v nekaj minutah na označenem luaju. Ko so vstopili v sobo, so zagledali strašen prizor. Na tleh je ležalo vznak truplo a-meriškega vojaka, katerega ime je »e vedno neznano, pripadal pa je 351. pehotnemu regimentu oddelka «H». Iz leve strani prs mu je iz rane, prizadejane z nožem, še vedno tekla kri. Ob njihovem prihodu je bil vojak že mrtev, tako da zdravniku ni preostalo drugega, kot ugotoviti njegovo smrt, ki je nastopila nekaj minut pred njihovim prihodom. Pri takojšnji preiskavi sov so Odmevi iz sodnih dvoran Policistom se je zlagal Anton Staraj je Ipni pobegnil iz Jugoslavije in se zatekel na tukajšnje ozemlje. Ob prihodu je možem postave natvezli, da je ušel iz Jugoslavije iz političnih razlogov, z begom pa da s« je poleg tega hotel izogniti tudi vojaškemu naboru. Njegovo pripovedovanje je bilo tako prepričljivo, da so mu verjeli ter ga vtaknili v eno izmed tukajšnjih begunskih taborišč. Laž pa ima kratke noge, posebno še, kadar lažejo sumljivi tipi. Letos je namreč policija ugotovila, da Anton ni govoril resnice, iz Jugoslavije namreč ni pobegnil iz političnih, temveč iz kriminalnih raz, logov. Begunska ovčica je izvršila roparski napad, zaradi katerega so ga jugoslovanske oblasti aretirale. Mfed prevozom z Reke proti Sežani pa se je Včerajšnjemu obtožencu posrečilo pobegniti ter se zateči na tukajšnje ozemlje. Tako je Anton Staraj sedel včeraj na zatožni klopi zavezniškega sodišča za določevanje narokov pod predsedstvom maj. Craebba; obtožnica pa mu je očitala, da je dal o sebi lažne podatke. Razprava je bila zelo kratka in jedrnata. Predsednik sodišča ga je po kratkem zaslišanju obsodil na 4 mesece zapora, od teh 2 meseca pogojno, ter po prestani kazni na prisilni izgon s tukajšnjega ozemlja. Ni potegnil noža Prav tako je bila pred istim sodiščem kratka tudi razprava proti jugoslovanskemu beguncu Mihaelu Petkoviču, obtoženemu, da je grozil z nožem v roki madžarskemu beguncu Las zlu Holnoku. Ker pa je bilo mnenje prič različno, ene so trdile, da so videle, da je iz žepa potegnil nož, druge pa, da je potegnil glavnik, ga je maj. Craebb po kratki moralni pridigi zaradi pomanjkanja dokazov oprostil od vsake obtožbe. bici našli tudi okrvavljen nož. Sum je takoj padel na razburjeno dekle, ki je o zadevi obvestilo narednika Makoto, zaradi česar so jo takoj aretirali in odpeljali s seboj na zaslišanje. V začetku je odločno zanikala, da bi bila ona morilka. S tresočim glasom in v solzah je jecljala, da se je vojak usmrtil pred njenimi očmi. Dekle, ki je doma iz Benetk, je do aprila letos kot gospodinjska pomočnica delalo pri neki ameriški družini. Iz podatkov, ki smo jih uspeli zbrati, je razvidno, da j® bilo mimo in pošteno dekle, ki se je tukaj zaljubilo y. umorjenega vojaka, s katerim sta se tudi zaročila. Niti 10 dni tega sta v Banah vzela v najem sobico v hiši št. 57, kjer se je njuna ljubezen tako tragično končala. Zofija Zancato pa ni dolgo časa vzdržala križnih vprašanj ter končno priznala, da je sama med prepirom in v navalu ljubosumja zabodla svojega zaročenca. Vzrok njunega prepira in vse ostale podrobnosti so za sedaj še zaviti v neprodirno temo. Razjasnila jo bo lahko samo aretiranka na prihodnjih zasliševanjih na policiji ali pa šele na razpravi. Zofijo Zancato smo že včeraj dopoldne zagledali pred zavezniškim sodiščem za določevanje narokov, kateremu je predsedoval maj. Craebb. Oblečena v črno obleko je mimo sedela na zatožni klopi, v njenih solznih in od nespečnosti in groze izmučenih očeh pa smo opazili, da se v sedanjem duševnem stanju verjetno še niti ne zaveda, kako hudo je bilo njeno nepremišljeno dejanje. Pogreznjena v svoje misli je bila odsotna od vsega dogajanja. Zdrznila se je šele, ko jo je predsednik sodišča vprašal, če ima kakšno pripombo. Kot v hipnozi se ie dvignila s klopi ter s komaj slišnim glasom zajecljala: «ničesar». Maj. Craebb je nato odločil, da bo šele čez sedem dni, ko bo dokončana sodnijska preiskava, določil o njeni nadaljnji usodi, to je, če jo bo sodilo zavezniško vojaško ali pa redno sodišče. Ime umrlega vojaka ne bo objavljeno, dokler ne bod0 obvestili njegovih sorodnikov. Kot smo že javili, so se včeraj nadaljevala na uradu za delo pogajanja glede spornega vprašanja pekovskih delavcev. Obenem s to novico smo izrazili tudi upanje, da se sporno vprašanje zaključi v čim krajšem času ter da pekovski delavci dosežejo spoštovanje nove delovne pogodbe, ki je bila skle njena že pred meseci. Na žalost so včerajšnja pogajanja dokazala, da se položaj prav v ničemer ni izboljšal v prid pekovskih delavcev. Urad za delo je sicer v interesu čim prejšnje rešitve spornega vprašanja predložil na včerajšnjem sestanku nekatere protipredloge, ki naj bi bili sprejemljivi za obe zainteresirani stranki; teh predlogov pa niso jsprejeli niti sindikalni predstavniki, kot tudi ne delodajalci. Po dolgotrajni diskusiji, ki ni privedla do zaželenega rezultata, so predstavniki obeh zainteresiranih strank sklenili na daljevati s pogajanji prihodnji teden; dan, ko bi se ta pogajanja vršila še ni bil določen. Pekovski delavci, ki so vendarle upali na mirno rešitev spornega vprašanja, so zelo raz očarani in ogorčeni. Vprašanje, o katerem so si bili z delodajalci še pred meseci edini, se je sedaj zaostrilo, da bodo pekovski delavci morali stopiti v stavko, če ga bodo hoteli v doglednem času rešiti. Sedaj je še bolj jasno razvidno, da je šlo delodajalcem le za to, da rešitev vprašanja po- daljšujejo ter z raznimi nejasnimi obljubami odvračajo delavce od njih borbe za dosego uveljavitve določb nove delovne pogodbe. Zato so tudi delodajalci enkrat odklanjali vsaka pogajanja, takoj nato pa so pogajanja sprejeli, ker so videli, da so delavci pripravljeni z vso odločnostjo braniti svoje pravice. Se bolj «popustljivi» so postali delodajalci takrat, ko so videli, da groze delavci s staVko. Takrat so prav hitro pristali na pogajanja ter celo pokazali pripravljenost, da mir no rešijo vprašanje. Cim so pa videli, da so ogorčeni delavci na pogajanja pristali, so svoje stališče ponovno spremenili ter s tem pokazali, da jim ni do mirne rešitve spornega vprašanja ter da so pripravljeni pogajanja še zavlačevati na škodo interesov svojih uslužbencev. industrijske stavbe, zasebnega in javnega značaja. Prva je bila vrsti tovarna Flent, ki sicer že obratuje v Trstu, toda v malem in neprimernem prostoru. Izdelovala bo male žarnice, one za baterije in podobne. Ne kaže, da bo v tej tvornici zaposlenih več kot 20Q delavcev oziroma delavk. Položili so temeljni kamen z običajnim pergamentom ob prisotnosti političnih in gospodarskih osebnosti Trsta; med njimi je bil tudi gen Airey. Isti postopek ceremonij se je nato izvršil pri temelju za bodočo transformatorsko postajo, ki bo razdeljevala električni tok v.sem tovarnam tega področja, tgr pri polaganju cevi za novi vodovod; Po tem «težkem» delu, kajti sonce je neusmiljeno pripekalo, je bila mala zakuska, a pred to pa govori, oziroma napitnice pričetku del nove industrijske luke. Pri večini govoranc seveda ni manjkala prestana jed in krokodilove solze za «madrepatrio», itd.. 15. september gotovo ni bil po naključju izbran kot dan otvoritve del v industrijski luki v 2avljah. Huda nesreča v kamnolomu pri Sv. Križu V kamnolomu pri Sv. Križu se je včeraj popoldne hudo ponesrečil Kristijan Tence dz Sv. Križa 34, katerega so takoj po nesreči z avtomobilom Rdečega križa pripeljali na ortopedski oddelek tukajšnje bolnišnice, kjer bo moral ostati okoli 60 dni. Ko je bil zaposlen pri nakladanju kamenja na neki vagon, se je z njega zavalil nanj 100 kg težek kamen. Ogromna teža kamna mu je zlomila stegnenico leve noge ter mu prizadejala še več drugih poškodb. KOLEDAR ^iedaiidce - 'dtiM-lflaclui Sobota 16. septembra Ljudmila, Sodimir Sonce vzide ob 5.43, zatone 18.16. Dolžina dneva 12.33. Lun« vzide ob 11.12, zatone ob zu.ui. Jutri nedelja 17. septembra Marija 7 žal., Prvan SINDIKALNE VESTI Tajništvo A.S.O. bo imelo svojo sejo vsak ponedeljek ob 19.30. Vsak četrtek ob 18. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekov. Vsak petek ob 19. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata grafičnih delavcev. .Vsako soboto ob 19. uri bo seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata industrijskih delavcev. OF V Barkovljah se sprejemajo prijave za obisk zagrebškega velesejma v prostorih Prosvetnega društva na Mandriji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure. Ne zamudite in pohitite z vpisom! Matere iz IV. okraja in Kolon-kovca, ki so imele svoje otroke v kolonijah v Sloveniji, lahko dvignejo rojstni list svojega o-troka na sedežu OF pri Bordonu v Skednju št. 65. Vpisovanje za II. turnus od 7. do 9- oktobra za obisk zagrebškega velesejma se nadaljuje. Prijave se sprejemajo na sedežu I. okraja OF v Ul. Machiavelli št. 13, II. dopoldne od 10. do 12. ure in popoldne od 16. do 18. ure vsak dan razen nedelje. V Barkovljah se sprejemajo prijave v prostorih Prosvetnega društva na Mandri-ji ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 20. ure. IZLETI PDT Za izlet na KRN IN TRIGLAV bo odhod danes 16. t. m. od začetka Ulice Fabio Severo OB 13. URI in ne OB 15. kakor je bilo prvotno javljeno. V r.edeljo 1. oktobra bo izlet V TRNOVSKI GOZD skozi Vipavsko dolino z obiskom preteklo nedeljo otvorjene Iztokove koče pod Golaki. Vpisovanje pri Geču v Rojanu in v uradu ZDTV (UCEF), Ul. Machiavelli 13-11 do 21. t. m. LUTKE V nedeljo bo lutkovna predstava v VI. San Vito 17 (gledališče) ob 11. uri. Vabimo vse pionirje iz Sv. Vida (San Vito) in Sv. Justa (San Giusto). Zveza pionirjev- SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 16. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) z Molierovo komedijo ff TART U F F E Prodaja vstopnic v pekarni Cok - Opčine ff V nedeljo 17. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE NA OPČINAH (NA PROSTEM) s komedijo Bratka Krelta VELEIZDAJALEC" ff V ponedeljek 18. t. m. ob 20 uri GOSTOVANJE V KINODVORANI V NABREŽINI s komedijo Bratka Krefta ./VELEIZDAJALEC" Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer razstavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-Cernigoj, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. 'Tla, koncertu, Ki bo V SREDO 20. T. M. na stadionu «PRVI MAJ«, bom0 prvič slišali nekatere s o 1 o s p e v e z orkestralno spremljavo. Znani Pavčičevi, Gerbičevi solospevi se nam bodo tako predstavili V novi obliki. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo - Carmci, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. 'Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo. V hali zadušen požar Včeraj ob 2 zjutraj je neka policijsika potrulj.a zapazila sumljiv dim, ki se je dvigal iz skladišča na Trgu Hortis. Člani civilne policije so takoj obvestili gasilce, s katerimi so nato vdrli v skladišče ter v kali pogasili tlečo slamo. Lastnika skladišča Franc Pescia in Julij Fotizara sta tako utrpela le neznatno škodo. Prst mu je zmečkalo Včeraj ob 10.30 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v tržaško glavno bolnišnico 511etnega Antona Prinčiča z Opčin, ki se je ponesrečil pri delu na železniški postaji na Proseku, kjer je bil zaposlen pri razkladanju materiala z nekega vagona. V bolnišnici so mu morali odrezati prstanec desne roke, zdraviti pa Se bo moral okoli 12 dni. HUDA NESREČA PRI SESIJANU m ki STRELSKE VAJE TRST, 15. septembra (PIO) Na bazoviškem strelišču bedo streljali s karabinkami 16., 18,, 20. in 23. septembra dnevno od 6,30 do 18,30 uro. Na pomorskem strelišču (od sesljansl^ obale proti morju) bodo 18. septembra od 8 do 17 yaje protiletalskih strojnic. Nevarni zračni pas za letala sega do Višine 3.000 metrov. se pt pri Pri nesreči so bile hudo ranjene 4 osebe V kamnolomu v Sesljanu se je včeraj popoldne ob 15.15 ponesrečil 30-letni zidar Josip Alesič iz Sesljana 76, ki je v kamnolomu delal na račun tvrdke Casale. Med delom je po naključju prišel med dva ročna vozička, oba polna kamenja, ki sta ga stisnila v višini prs. Iz kamnoloma so takoj telefonirali po avtomobil Rdečega križa, medtem pa se je že ponudil neki angleški vojak, ki je bil slučajno tudj V kamnolomu s svojim kamionom, da Med umetniki začenjajo svojo pot v glavnem iz dveh nasprotujočih si smeri: ali se polagoma, takorekoč korak Za korakom dotipljejo iz solidmh osnov, ki sta jim jih dala šola in akademski študij, do svoje lastne fizionomije, ali pa se tzržejo drzno, porušeč za seboj vse mostove, v neznane svetove, ki jim lebde v njihovi fantaziji. Pri enaindvajsetletnem Klavdiju Černigoju sc zdi, da je poizkusil prodreti v svet umetnosti z obeh strani. Vsaj tak vtis dobi obiskovalec njegove razstave, ko stopi v galerijo. Na levi strani zagledaš velika olja, ki te na prvi pogled spominjajo v svoji shema-tičnosti na originalno izdelane plakate. Na desni strani pa opaziš poleg nekaterih temper in akvarelov, ki ne kažejo kdo ve kakšne izvirnosti razen mladostnega poguma, nekaj zelo posrečenih študij, ženskih aktov, ki pričajo o solidnem risarskem znanju in o umetniški poglobitvi v objekt. Pogum in drznost sta nedvomno izmed simpatičnih privilegijev mladosti. Klavdij Černigoj ju je pokazal v svojih delih v obilni meri. Tako kaže že njegova prva oljnata slika, nekam programatično nazvana «Svobodna umetnost» na pogumno tipanje V. sicer nam ne povsem nove, a vendarle Za naše razmere dokaj apartne svetove. Slikar nam podaja abstrakcijo — oziroma točneje: shematizacijo različnih predmetov, ki se sekajo med seboj v živih enobarvnih ploskvah. Nedvomno se čutijo vplivi različnih protagonistov tako imenovane abstraktne umetnosti, vendar bomo priznan Černigoju, da se je lotil snovi z neko svežino in zanosom, ki kažeta na njegov pogum v iskanju novih poti. Bolj posrečen se mi zdi njegov avtoportret, ki sicer ni kot kompozicija nič manj shematičen od njegovih ostalih olj, kilpa vendarle kaže v izrazu neko originalno ekspresivnost. Na sliki vidimo mladega slikarja, ki ima eno oko zatisnjeno in drugo ostro uprto predse, kot da bi ostro fiksiral predmet, ki ga ima pred seboj. Manj žive in posrečene so na sliki roke, kjer so koreni prstov črno obrobljeni, kot da bi bili speti z Verigo. Tudi na drugih oljih sem opazil, da mladi slikar še ne zna oživiti rok pri svojih figurah. Tako sta njegov «Sejalec» in «Kmet Z drogom» zajeta predvsem shematično in učinkujeta kljub izvirni zamisli preje kot plakat. Abstrakcija in shematizacija sta dve različni stvari. Shematizacija se tiče predvsem površine, medtem ko sega abstrakcija predvsem tudi v globino. Je razlika med poenostavljanjem in poenostavljanjem. Nekdo lahko poenostavlja, podajajoč zgolj obrise, nekdo pa poenostavlja, da bi bolje izrazil in osredotočil notranjo webino. Klavdij Černigoj se je zaenkrat izkazal predvsem v shematizaciji predmetov. Zato tudi še ni jasno razvidna njegova umetniška fizio-nomija, kar pri njegovi mladosti ni niti čudno niti posebno pereče. Černigojevi akvareli, tempere in risbe kažejo na dokaj drugačno izhodišče. Posebno v risbah se mi zdi, da kaže smisel tudi za plastično podajanje predmetov in za psihološko izrazitost v kretnjah in linijah. Prepričan sem, da ima Klavdij Černigoj ki je letos razstavljal tudi v Benetkah na Bien-nale, pred seboj nenavadno umetniško pot. Ce primerjam obe povsem različni polovici njegovih razstavljenih del, bi rekel, da bo dosčgcl svojo lastno fizionomijo in večjo umetniško dozorelost takrat, ko bo umel spojiti svoje mladostno drzovito iskanje novih poti s solidnim znanjem in tehniko, ki ju mora še znatno izpopolniti. Vladimir Bartol bo ponesrečenca prepeljal bolnišnico. Takoj nato je kamion res odpeljal ponesrečenca, v njem pa sta se peljala tudi delavca 31-letni Roman Fernetič iz Ul. Slataper 7 in Jurij Sepič iz Sesljana 76. Med prevozom Pa se je na nekem ovinku glavne ceste v bližini poslopja št. 34 kamion prevrnil, se trikrat zakotalil okoli sebe ter se 20 metrov dalje ustavil. Angleški vojak je kljub temu da si je pri nesreči zlomil nogo, pričel gasiti ogenj, ki je švigal iz motorja ter grozil, da bo zajel ves kamion. Na srečo so na kraj nesreče takoj pritekli ljudje, ki so ali pomagali vojaku gasiti ogenj ali pa nudili prvo pomoč ponesrečenim delavcem. Kmalu nato sta privozila dva avtomobila Rdečega križa in ponesrečene civiliste odpeljala v glavno, angleškega vojaka pa v vojaško bolnišnico. Josipa Alesiča so sprejeli na III. kirurški oddelek s prognozo, da bo ozdravel v 40 dneh. Pri dvakratni nesreči si -je hu. do poškodoval prsni koš ter verjetno zlomil več reber, ranil koleno leve noge ter dobil manjše poškodbe po vsem telesu. Jurija Sepiča, ki ima poškodovano levo ramo, nogi, hrbtenico ter verjetno zlomljeno tudi kako kost, so sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo 50 dnevnega zdravljenja. Najhuje pa je bil ranjen Roman Fernetič, katerega so sprejeli na III. kirurški oddelek. Zlomljeno ima medenico, poškodovano čelo še več drugih ter poškodb po vsem telesu. O njegovem stanju se zdravniki niso hoteli izjasniti, Fernetič in Sepič sta bila ob prihodu v bolnišnico še vedno ne. zavestna'. Poškodbe angleškega vojaka niso znane. TRŽAŠKA BORZA Elati šterling 8125-8175, papirnati šterling 1580-1620, dolar 664-667, dolar (telegrafski) 672, švicarski frank 153-154, 100 francoskih frankov 172-176, avstrijski šiling 22.75-23.25. Prosvetno društvo Lonjer-Katinara priredi v nedeljo 17. septembra ob 17. uri v Lonjerju, n a dvori š, č,u gostilne «PRI ZUPANU« Koncert narodnih in umetnih pesmi, klavirja solo, harmonike solo in orkestra Sodelujejo: pevski zbor Lonjer-Katinara, pevski zbor «Slovan» iz Padrič, pevski zbor ((Valentin Vodnik« iz Doline, orkester iz Lonjerja, harmonika solo, klavir solo Ker je to prvi koncert, kjer bodo nastopili naši mladi glasbeniki z Glasbene akademije v Ljubljani, vabimo vse, da se zanimivega koncerta udeleže Odbor KINO Rosselti. 16.30: ((Romantičen avanturist«. Gregory Pieck. Excelsior. 16.30: <(Ameri’kanec v Etonu«, Mickey Rooney. Filodrammatico. 16.00: «Scstre pod orožjem«, C. Colbert. Alabarda. 16,00: ((Nepremagljivi« Gary Cooper. Armonia. 15.30: «Pri zlatem konjičku«, B. Grable. Garibaldi. 15.00: «Zlata ovira«, barvni film. G. Raft, J. Bennet. Ideale. 16,30: «Amora», n. Dar, nell in G. Sanders. Im Pero. 16.00: «Pošast iz Rio Escondito«. Savona. 15.30: »Naprej... Red« Ro. bert Parge. Viaie. 16.00: «TaJnica za vsako delo — Gospodar, ki vse zahteva« Vittorio Vcneto, 16.00: «Usoda Manhattana«. Ob morju. «Hudič v telesu«, Ml-cheline Prešle. Azzurro. 16,00: «Margie», Jeanne Crain. Belvedere. 16.00: «Buffalo Bill«, Joel Mc Crea. Marconi. 16.00: «Zena vseh«, Marija Felix. Massimo. 16.00: ((Vprašanje in odgovor«, revija. Odeon. 16.00: «Revija zvezd«. Vittoria. 19.30: «Crna slonova kost«, Fredrich March. Ljudski vrt na prostem. 20.45: «Jutri bodo ljudje«, Myrna Dell. Letni kino v Ul. F. Severo. 20.30: «Na morju se leskeče...« Boby Breen. • Letni kino Rojan. 19.45: «Zvezna država«. Letni kino Brocchetta. 20.45: ((Življenje Markantonija in Kleopatre«. „„ „ .. Letni kino del Ronco. 20.45: «No-torius«. Gledališče na gradu. 21.00: ((Kresnica«. ROJSTVA. SMRTI IN 1 Dne 15. septembra 58J®;, Trstu rodilo 10 otrok, ufflrto'1 8 oseb in porok je bjl° _[. Poročili so se: uradnik ®LjS di Vulcani in uradnica ^ Vodopia, uradnik 13 ,, j0. Danilo in uradnica Isa 5ian ju mano, fotograf Italo .nS|a. gospodinja Pison c®siraLiavM later Stelio Bresaz in -vjjne Nives Del Negro, agent ’ ^ policije Livio Jakin m * ^ dinja Matilde Leban, tir Mario Luin in frizerka ^aI, Cappel, uradnik Luigi De* tini in uradnica Vera ne )(f mehanik Gualtiero Zjan”? Jg. spodinja Amalia Marico®> > -s dar Albino Rust in _ sla Danila Sonc, agent civio« licije Umberto Forza. tnMl. spodinja Karmela Penf’ ura-dnik Ricciotti FerialdiJjjaJsf dnica Maria Zanin, sIa,°iavfca Giuseppe Falzari in ivjine Antonia Bartole, agen^ Dino Duscovich Albina Gombač, in mizar gušf Emi’ nio Crasso in gospodinja lia Barbieri. . p. Umrli so: 82-letna LUŠetJia bissa vd. Mazzaria, “.'jjci. Anna Della Valle vd. % yi 59-letna Josipina Znider= j0. Mishelini, 52-letni tild nazza, 45-Ietni Giuseppe 75-l.etni Alojz Jazbec, 2,ilaCqd» stara Mariagrazia BeV‘‘ in 57-letni Carlo At*8®' ■II RADIO JUG0SL. CONE TB™ (Oddaja na srednji!* vjin" 212.4 in ali 1412 «*c) SOBOTA 16. 9. ,,5t fV 6.30: Jutranja glasba; ročila v ital. in objava Poročila v ital. da; 13.00: Napoved 7.15: Jutranja glasba. por«, 12.00: Lahek opoldanski^,P; 12.30: B. Smetana: al. in porot c (oved čsss- j3.1 _ v siuv. (n oDjava spor Qf^ui Poje baritonist Konrad,vcosP£ nato lahka glasba; 1 <400: *L. darski pregled (ItaUč * 'jjjtfijS: Zabavni orkester Rj1«?, v P" na; 14.30: Pregled tisKa 14.45: Pregled tiska v ^ 17.30: Popoldanska glat£. ’psPf. Pionirska ura (ital.)! 18‘ urv*?y glasba; 18.45: Poročila ^ tfTj ni; 19.00: Glasbena m*?!*fjaP&e Poročila v ital.; l9-. jo45: časa - poročila v slov-', tizanske pesmi; 20.00- jO- kulturni pregled na.,; 20.30: Pesmi Jugoslovan^ d M dov; 20.45: Politični.v€ 21.00: Veder sopotnt vete Vft la kronika (slov.); **■ sKla£Lw glasba jugoslovanskih ^ ljev; 22.00: Človeštvo n pr«^. (ital.): 22.15: Franz L's‘al P’ diji; 22.30: Plesna 61=*,.; J Zadnja poročila v 2L5: Zadnja poročila v 1%- Objava dnevnega SP®. ,3.30: Melodije za lahko noc, ključek. LJUBLJANA,MARlJjjU rel. postaja NOVA G« (Oddaja na valih 32" 212,4; 202,1 m-’ SOBOTA 16. 9. ,5’®5. JJJ. 5.00: Jutranji pof^vren*1^ sssrtffissvass red-a: 5.30: Zabavna teloV? k1 '■50: Jut-ra^ioPbrot^ji 12.00: Opoldanski p0roj$ 12.30: Napoved cajia)ugo5lo''^ '2.40: Pisan spored jug _ vTO-□ii-nrinp in umetne ^aja^t/Č glasba; 5— 6.00: Napoved časa, radijski koledar; koncert narodne in umetne ob 13.00: Mladinska 0“.,, kv*"m Zabaval vas bo 14.30: Kulturni Pc,® ,abavn° 3 liki orkestri igrajo zab3 * bo; 15.00: Napoved casa čila; 15.10: ^ 15.15: Fizkulturnl Pr£*vna t .oon. T Tn.,ntclfa ZaD«*’ on- 18.00: I-Irvatska zab, Jj- U p (Prenos iz Zagreba)- ggiadh |g ja za Pionirje; j®„5 oved mladino; 19.00: Nap^f. )z ^ »V mladino; 19.uu: tt Ur poročila! 19.15. Novaki diskoteke: 20.00. T 20.^',,^ nje-polittčni pregled- slovety bena medigra: 20.20 v „ narodna glasba (PT vecerhLjtr! greb); 20.50: Veder ve ofk^ red: 21.30: Igra Radia Ljubilane; 22* poročil Zvezne ti 22.15: Za ples in ra*ve Poročila; 23.35: Konec Potovalni in turistični urad TRST Fa «? Še o dogodku v podgorski predilnici Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - Telefon 11-32 gjH V TRŽIŠKI TOVARNI OLJA PONOVNO STOPA V OSPREDJE Delavci pripravljeni rešiti spor s široko zasnovano akcijo ™ Manku potrjena pravilnost ravnanja od same zasedbe tovarne pa do danes . »sanje rešitve spora, ki v katerih se že OljarniCaSa na^aia'jst de la ve i v ki ie ■?? 5010 v zvezi s sporom, *i it. r, delavci in delodajalce neporavnan, izvedeli, da odbor*3 P°va^il° tovarniškega % aii^3 ag’,taclj° V tovarni “i te« 3tti sestaH *lav-Ijalj , Eodje toliko časa PopoijKvl svojim; sovražniki, "raviin,, v . .lo§'č®n zaključek ‘n bo rJ™!6’ ^ ie veiin° bila SOc>alnr„Y, re®*a borba P*oti ^avljS Okoriščanju in za-hiorai; j-,, ■ ot jis znano so tladaljn;r, ’<:i opustiti misel na So oblast. ^e^bo tovarne, ker Prisilil 1 ,s Policijskimi silami »Hi, vend Ce’ ^ 50 se ujnak-kisiutj ria.r Pa jih niso mogli v zat • borbo opustili. borbe? J? u nph "e vedno -«ost kakor tudi od- ^»bojuit; u Pajb°lj pravič-er p- hudo borbo, irebn 8 23 usPcšno akcijo *5tanI.aZŠirjOTo vodstvo, so ,i„ u soglasno sklenili, Col, ^iseVa-.. ..---------- bjopovi C1lski odbor vklju-L°li<)eL t iz nj‘h srede pa , L. 8aciia’ ki, bo odšla na vravjjig k®reffsttu. .Popolnemu So delavci ob tej MfoL' bidr obsodil; ke7vih in osrednjih ob- Z. SestanktlSD aklicaIe potreb-lo- fc k na ministrstvu za nedvomno ravnanje *i'bi ta ,vSJllr,1 ' —'-'•vuiiino pnpo-Vejef ??rešitvi spora. j se v {e bil nadalje sklep *UgeelifrtCiiji, Pritegnejo L51)« te« sm• da bodo delavske fep«zadet°PV,t?msporu nai' v10 in - bko bolj svo- m e naše Pf2?^eno 23dihala. rt ,pravičn / Pa uje so na stra-l3v'i. Zat °rbe- ki ib vodijo 4w vs ° Je na ujihovi stra- Cr!?Vnih m^.°ralna P°dPc»ra fen teh kr«-ZlC obeb narod1-lofUl’o, da J*': °benem jim ./Cejp v , trajajo kar ct°r' 2ade^am ®poru‘ ki r n tržiš), ?J°č interese ut„,- v^tavlja pVoarnt! olia- ampak , Po SVOiiJ________J-.; Imeli bomo prenovljen kino Minilo je že mesec dni, odkar so y Kopru začeli popravljati kinodvorano. To delo je Lilo potrebno in tako bomo imeli v kratkem udobno dvorano, ki bo kolikor toliko odgovarjala krajevnim razmeram. V času popravljanja je kino-podjetje organiziralo predstave na odprtem, skoro bi rekel primitivnem proštom na obali ob kopališču. Ce bi bilo za stvar vsaj nekaj več zanimanja bi podjetje dobilo lahko lepši prostor oziroma bi sedanjega lahko lepše uredilo. Nekateri gledalci pri sedanjem stanju letnega kina ne morejo slediti predstavi, ker ne vidijo platna. Pričakujemo, da bo prihodnje leto dobil poletni kino priprav-nejše prostore, oziroma, da bo letošnji prostor pravilno urejen. Delavci in nameščenci, ki si žele po celodnevnem delu malo razvedrila, vsekakor zaslužijo, da imamo v kinu na razpolago udoben prostor. Vrhu tega bo treba polagoma misliti na to, da dobimo v Kopru kinodvorano, ki bo odgovarjala v prvi vrsti akustičnim zahtevam. Največja važnost je pač to, da je pri sedanjem načinu govorečih filmov razločno slišati izgovorjavo, odnosno petje igralcev. V sedanji dvorani, ki ni bila zgrajena po strokovnjaških načelih, pa glasovi verjetno večkrat odmevajo, tako da j.č težko razločiti besede oziroma petje filmskih igralcev in pevcev. Morda pa je tudi napaka v ki-noaparatih. Vsekakor bo imiela sedanja kinodvorano po obnov; docela drugo lice. Preurejen bo strop dvorane, stranski zidovi bodo na novo ometani in pobarvani kar bo izboljšalo tudi higiensko stanje prostora. S tem v zvezi pričakujemo, da nam bo naše filmsko podjetje «Globus» preskrbelo čim boljše filme, ki bodo obiskovalce filmov razveselili ali pa tudi kaj naučili. Končno hočemo omeniti, da je želja večine obiskovalcev kina ta, da bi bili v bodoče sedeži numerirani ,in da ne bi bilo treba tu in tam v kinu stati vso predstavo, kar pomeni dobri dve uri. Za naše mesto bi bil to najbolj prikladen način Okrajni plenum ZAM Danes ob 8.30 bo v mali dvorani koprskega gledališča okrajni plenum Zveze antifašistične mladine. Na plenumu bodo delegati razpravljali o vključitvi ZAM v S1AU in pregledali uspebe in pomanjkljivosti svoje organizacije. IZGUBLJENA PROMETNA KNJIŽICA Mihael Bacci iz Izole je izgubil prometno knjižico za motorno kolo NSU. tip. 175, evidenčna tablica STT 136. Prosi poštenega najditelja, da izroči najdeno na naslov: tov. Slavko Jerman, Puče - Planjave št. 18. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru • GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 BERTOKI 0 nekaterih pomanjkljivostih pri gradnji zadružnih domov Q uspehih pri gradnji zadružnih domov smo že mnogo govorili, zato bomo v naslednjem pregledal; nekaj pomanjkljivosti v organizaciji dela. Leta 1949 so se pričela pripravljalna dela za gradnjo zadružnega doma v Bertokih. Delavci in kmet; tega sektorja so vsestransko sodelovali pri teh pripravah. To je bil znak, da so ysi ljudje z navdušenjem pozdravili pričetek gradnje tega gospodarsko tako važnega poslopja. Zc. v samem' začetku dela so osnovne organizacije Ljudske fronte pokazale premalo zanimanja, vendar sta dobra volja nekaterih tovarišev in njihovo konkretno delo veliko pripomogli pri mobilizaciji prostovoljne delovne sile. Številna prostovoljna udeležba ljudstva je postopoma prenehala tako, da danes lahko režemo, da je organizacija dela popolnoma najod- iiJ0, sv°ii razredni med ga razre- Gd, ia ne ?. !avci. ki ne mo-t,** pr; odnehati, ne vseKa ] k°dovali inte- ^ ^teVSk€& 2(1 n^k°r°vanja „ propagando ^^n!"!kipokrQiini 34ilo, pa do V" ,uu sep' tih' P°sebnP u okt°bra skli- Coii^lih gorR«°rOVanja v raz' e,sko i pokraJine za C'Sestanka .r°Pagand°. Na- in Pohede,PrikaZati kme-delcem napredek! Ilin.,.. 23 P°ljedelstvo ''ju 3 nai se od 24. sep- OSNUTEK LEPAKA ALBINA ROGLJA IZ LJUBLJANE ZA GOSPODARSKO RAZSTAVO V KOPRU, KI JE PREJEL DRUGO NAGRADO za nič. Osnovne organizacije Ljudske fronte tega sektorja iščejo vzroke takemu stanju vse drugje kot bi bilo potreba. Pogledati bi morale na svoje lastne napake. Ker tega niso napravile, jih bomo našteli v naslednjem. Prva pomanjkljivost je bila, da Fronta na yasi ni prevzela takoji ji začetku direktnega vodstva gradnje v svoje roke. Osnovne organizacije Fronte so premalo obravnavale vprašanje organiziranja delovne sile in zbiranja denarnih sredstev. Najvažnejše vprašanje pa je bilo to, da je iniciativni odbor za gradnjo zadružnega doma izdelal svoji plan delovne sile. katerega sta se držali le dve osnovni organizaciji Fronte: Bertoki - Sermin. Nedeljsko množično prostovoljno delo, ki je od kraja zelo dobro uspevalo je za daljšo dobo popolnoma izostalo. Take in podobne napake so se dogajale in se še dogajajo, in to ne samo v Bertokih temveč tudi y mVterih drugih vaseh. Skoro smešno je, da za neuspela dela iščejo nekateri izgovorov, češ da ljudje nočejo sodelovati. Take trditve izpodbija dejstvo, da so v. Bertokih s pravilno mobilizacijo imeli na prostovoljnem delu do 100 in še več ljudi. Zaradi tega je nujno da Fronta na vasi odpravi svoje pomanjkljivosti in jih nadomesti z resnim ;n pozitivnim delom. Zadružni dom y Bertokih mora biti po planu dograjen do konca leta 1950. Potrebno je, da osnovne frontne organizacije tega sektorja pričnejo z novim delom. Najnujnejše je vprašanje organiziranja strokovne delovne sile, zidarjev in tesarjev, katere bo Fronta lahke^ dobila iz svoje rezerve med kmeti, ki niso stoodstotno zaposleni na kmetijah in so obenem vošči zidarskega dela. Druga naloga Fronte je organiziranje prostovoljnega dela. Ne zadostuje, da se postavi sklep, treba je istega spraviti tudi v življenje. Prav tako frontna organizacija ne sme zanemarjati nedeljskega prostovoljnega dela, ki veliko pripomore v našem tekmovanju. Tudi mladina naj pri gradnji doprinese svoj delež. Nujno je, da se ustanovi mladinska delovna brigada, ki bo v skupinah dnevno pomagala pri gradnji zadružnega doma. Važno vprašanje je tudi zbiranje denarnih sredstev, kar bo dalo dobre .uspehe, Če bo Fronta znala vzgojno postaviti pred ljudi to vprašanje. Kljub temu, da je bila do sedaj organizacija dela pomanjkljiva, je precejšnje število ljudi, ki so ogromno dali pri gradnji zadružnega doma. Take ljudi je treba nagraditi in pohvaliti, ker bo to v vzpodbudo za nadaljnje množične prostovoljne delovne akcije pri gradnji. Obstajajo vse možnosti in pogoji, da lahko izpolnimo naš plan, to je zgraditev zadružnega doma v Bertokih še v tem letu. Osnovne frontne organizacije naj odločno in živo poprimejo za delo pa bomo ob koncu leta lahko slavili novo in veliko delovno zmago v naši vasi. lila ogled mednarodnega velesejma 2ag'wm Tudi prebivalci našega okrožja bodo imeli priložnost obi-skaii letošnji Zagrebški velesejem in si ogledati gospodarsko sliko razvoja, rasti in moči narodov nove Jugoslavije, ki kljub vsem oviram uspešno gradijo socializem. Kot znano bo letošnji Zagrebški velesejem od 23. 9. do 8. 10. Pripravljalni odbor za obisk Zagrebškega velesejma v kar 6 obiskov. Prvi obisk bo 22. 9. s povratkom 25.9., drugi 24. 9. s povratkom 27. 9., tretji 26. 9. s povratkom 29. 9., četrti 28. 9. s popratkom 1. 10., peti 30. 9. s povratkom 3. 10. in šesti 2. 10. s povratkom 5. 10. Prevozi iz Kopra do Divače bodo s kamioni, od tam do Zagreba in nazaj z vlakom, ker je uprava Jugoslovanskih železnic dala na razpolago pet prenočišče je preskrbljeno. — Skupni stroški s prevozom vred so 950 din na osebo, l^dhko rečemo, da je to skoro zastonj, ker je v tem všteto štiridnevno potomnje, hrana in prenočišče. Vpisovanje je pri okrajnih odborih SIAU, Enotnih sindikatih, AFZ in Zvezi Italijanov, ali pri krajevnih odborih gornjih organizacij. Vpisovanje se je že pričelo. Znesek 950 din je Kopru organizira v ta namen | železniških voz. Za hrano in I treba vplačati takoj ob vpisu. Izročilev prehodne zaslavice /PP v Gažonu V Gažonu bo prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. popoldne svečana izročitev zastavice krajevni skupini Zveze primorskih partizanov v znak priznanja za njeno sodelovanje pri prostovoljnih delih na Rižanski cesti, kjer se je ta skupina izkazala kot ena najboljših. Zastavico ji poklanja okrajni odbor ZPP. Pri tej proslavi bodo nastopila razna okoliška prosvetna društva, sodelovale bodo tudi godbe in po končanem kulturnem sporedu bo ljudsko rajanje. Pripravljalni odbor vabi vse o-koliško ljudstvo, zlasti nekdanje partizane k čim večji udeležbi. Tinjančani popravljajo cesto proti Škofijam Zadnje dni so Tinjančani dobro poprijeli za delo pri popravilu ceste, ki veže Tinjan s Škofijami. Ze dolgo časa so imeli to delo v načrtu, toda obilica domačega dela jim ni dopustila, da bi bili načrt izvedli. Kakor*hitro so opravili najbolj nujna domača dela so sklenili, da bodo pričeli s popravili omenjene ceste, ki mora biti popravljena najkasneje do letošnje trgatve, da bodo po njej laže v.ozili domov grozdje in druge pridelke. Z delom so pričeli v avgustu in prispevali veliko število de- • •■IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIirilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllSllllllllilllllSlilllSISIIIIIliailllllllllllllllllllllllllllllllllflllllllllllllllllll,!!,,!!!,,!,!,,,,,,,,!!,,,,!!,)!!!,,)!!!!!!,!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!,!!!!!!!!!!!!!!!)!,!,!!,,,,,,,!,!!,!,,,,,,,,,!,,! o vinski roman v 44. Jo i£avnanj hi« J1* Je naianc o sv°Je pre- OnJa dne ki sjtvarl’ a od Cfi«ih nk° Je bU s k°-5 Več tP?aleZevlnl, ni 6 Pa je natapč-1 Preiskava-flego pospe- ha l^Ctako rad in ta- celo k° rok°vnjačih, ‘6vŽ bek’aj vof ,mu daU od Rojakov na Ko- kau0P aganie, da Sli? 111 lotn °nlh ropar' % te» 1 s E R,dela m tudi Vstaii°bedu „ k°sDodiJI S0(lniku so ^ 511 na kra- s Posebnim 111 bil Prav nič tek sprehod iz mesta; Poljakova mati in mlada njena snaha sta ostali doma. Stara gospa Poljakova Je bila izobražena, blagoduSna žena naravnega, skoro preprostega vedenja, ki si je takoj pri svojem prihodu pridobila srce mlade neveste, tako sta že zdaj, ko sta se komaj poldrugi dan poznali občevali odkrito in zaupno kakor mati in hči. Govorili sta danes, ln to je čisto naravno, največ o Stefanu- Prvi kakor drugi je bil vendar on najdražje, kar sta imeli na svetu. «Ah, mati. glejte, niti vi niti Stefan mi še nista povedala nič o drugem vašem sinu; pisali ste mi o njem, pa tako, da nisem vedela, je li še živ ali mrtev. Oh, mati, nikar ne bodite hudi, ako sem vas žalila s tem vprašanjem!« Tako je začela mlada žena po kratkem premolku, ki je bil nastal v njunih pogovorih, ter je tako boječe in skrbljivo sklenila svoje vprašanje ko je zapazila, da je pri prvih njenih besedah tuge poln izraz prevlekel materino lice. «Ne, ne, Rezika b reče stara gospa, «kako morem biti žaljena? A ta spomin me vselej pretrese, dete moje! Verujem, da s teboj Stefan o tem ni hotel govoriti, pa vedeti moraš! Tudi Stefan ti bo o priliki vse povedal, kar mu je znano. Zal, da on o tem tako malo gotovega v6 kakor jaz.« Rekoč je starka sklenila roki in pogledala z mokrim očesom skozi okno tja čez Sumečo Bistrico proti strmi gori onkraj nje, kjer se je lahka megla polagala čez gosto gabrovo grmovje. «Pustiva te žalostne spo-mine, mati! Žalostni morajo biti, to vidim, — torej pustite jih, mati! Stefan mi bo vse povedal!« Pri teh besedah se oklene Rezika matere; a ta jo bridko smehljaje zavrne ter deje: «Bolje bo, ako ti jaz po-vem vse; s Stefanom o tej stvari tudi nisva enakih misli; zato ga pozneje lahko vprašaš in potem boS sama sodila!« Mlada žena ni dalje ugovarjala; sedla ,ie zopet na stol k materi. «Kakor veš,« je pričela starka svoje pripovedovanje, «sem se jaz omožila z očetom tvojega moža kot vdova- Stefan je moj sin iz drugega zakona. Prvi moj soprog, in to ti je tudi že znano, je bil general Basaj. Rodil se je tu blizu Kamnika, bil je namreč kmetskih staršev sin iz Komende; o-možila sem se, stara že sko-ro štiri in dvajset let, a moj soprog že več kakor dva- krat toliko- Umrl je, ko je bil moj sin še jako mlad in zapustil nama je toliko, da sem brez skrbi živela in sina Ferdinanda lahko dobro vzgojevala. Imela sem ono malo posestvo na Spodnjem Štajerskem, kjer še sedaj vedno bivam, in tam sem se seznanila tudi z inženirjem Poljakom, ki je postal drugi moj soprog- Stefan, sin njegov, je osem let mlajši od svojega polbrata Ferdinanda. Ta je moral kmalu v šole in postal je iz svojega veselja in nagiba inženir. Bil je v raznih službah in končno je bival nekaj časa v Celju. To je bilo pred desetimi leti. Obiskoval me je večkrat, — postala sem bila namreč zopet vdova ln drugi moj sin, Stefan, se je učil ge ne iOunaju — a naenkrat se’ je zgodilo nekaj strašnega in od tedaj svojega Ferdir.ianda nisem več videla« Umolknila je pri teh besedah ter obraz zakrila z rokama. Tudi mlada žena je čutila, da morajo biti to bridki spomini, ki pretresajo mater. Cez nekoliko trenutkov je nadaljevala stara gospa: «Moj sin Ferdinand je bil v vseh svojih podjetjih jako samostojen in svojevoljen, tako da tudi meni o mnogih spremembah, ki jih je glede svojega službovanja sklepal in izvrševal, ni besedice prej naznanil. Tako sem tudi šele po okoliših zvedela, da se je moj sin zaročil s hčerjo nekega nižjega uradnika v Celju. Čakala sem od dne do dne poročila od njega o tej zadevi, a niti pisma niti njega ni bilo. Kar mi prinese Stefan, ki se je ravno vračal z Dunaja na počitnice, grozno novico, da so Ferdinanda v Celju zaradi tatvine zaprli-Dejali so, da je ukral prijatelju svojemu, nekemu nadlajtnantu Brnjaču pet sto tolarjev, in te so pri hišni preiskava v njegovi shrambi našli. Tudi Brnjač je pričal proti njemu A ven- dar ga niso obsodili, ampak — saj veš, ljuba moja, ali spominjaš se morda še malo, kako silno so potrebovali pred desetimi leti vojakov in kako so vse pobirali, kar so mogli, kajti Francoz je stal pred durmi — in tako so tudi mojega Ferdinanda brez sodbe, ali je kriv ali ne, vtaknili med vojake in moral je na Laško. Cez tri mesece pa je prišla zopet vest o njem in še hujša nego druge; dezertiral je, lovili so ga povsod; od onega, časa pa nisem čula besedice več o njem in tudi danes Se ne vem, je li še živ, je li mrtev. Ali naj bo, kar hoče, ljubim ga še tako kakor nekdaj in, ko bi ga še enkrat videla, stisnila bi ga k sebi z vso ljubeznijo, da bi moral pozabiti vse bridkosti in nesreče, ki jih je prebil do sedaj! Ljuba moja,-jaz, nikdar nisem mogla verovati in Se danes ne verujem, da je Ferdinard kriv onega zločinstva!« Nadaljevanje sledi lovnih ur. Tako so samo zadnjo soboto, nedeljo in ponedfe-ljek žrtvovali nad 490 prostovoljnih ur. Predvčeranjem pa je sodelovalo pri delu 72 domačinov ki sp napravili nadaljnjih 450 ur. Za njimi ne zaostajajo prebivalci iz Škofij, bi ne popravljajo samo ceste, ampak gradijo tudi zadružni dom. Za zgraditev tega dajejo vse sile samo da bo preje dokončan. Z novim domom bodo Škofije za' svoj gospodarski kulturni razvoj zelo mnogo pridobile. Kakor Tinjančani so delavni tudi člani SIAU iz bližnjega kraja. Sodelovalo je 110 prostovoljcev, od katerih je napravil vsak od 8 do 12 ur, tako da so vsi skupaj dali nad 900 delovnih ur. Pri vsem moramo omeniti še to, da sQ Tinjančani sodelovali tudi pri cestnih delih na Riža-ni. Vse to nam dokazuje, da so vselej pripravljeni žrtvovati se za skupnost. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA Tov. Hrvatin Stanislav iz Kort je 13. t, m. izgubil na poti iz Kopra v Korte osebno izkaznico. Najditelja prosi, da izroči najdeno na KLO Korte. Pričetek pouka na Kmetijski šoli v Skocijanu Na Kmetijski šol; y Skocijanu bodo 27. septembra sprejemni izpiti, 1, oktobra pa se bo pričel rednj pouk. Dijaki jnorajo vložiti pri ravnateljstvu šole prošnjo kolkovano z 9 din, kateri je treba priložiti krstni Ust, zadnje šolsko spričevalo in potrdilo krajevnega ljudskega odbora o družinskem stanju prosilca. V Sv. Petru gradijo zadružni dom Domačini y Sv. Petru so se zavzeli, da morajo zgraditi zadružni dom v svojem kraju, in sicer preje kot prebivalci v Novi vasi. Za dosego tega cilja navdušeno tekmujejo pri delu. Tako so opravili Sv. Peterča-ni od 24. julija naprej nekaj: nad 1-200 ur prostovoljnega dela. Ves ta aktiv so uporabili pri gradnji zadružnega doma. V prvi vrsti so nakopali več metrov stavbenega kamenja in pripravili še drugi gradbeni material. Kot najboljši in najbolj požrtvovalni delavci so se pokazali Celiga M., ki je napravil v tem kratkem času 59 delovnih ur, dalje Mih. Delbel-lo in Mahnič Jože, ki sta napravila 40 odnosno 80 ur. Q uspehih vsega dela vodijo pri gradnji doma grafikone, ki Vzpodbujajo prostovoljce in o-stalo prebivalstvo k delu za prekoračenje plana. Po načrtu je določeno tako, naj bi vsak za delo sposoben vaščan opravil 80 ur prostovoljnega dela. Glede na to, -da so zgoraj imenovani žg do danes dovršili navedeno število delovnih ur so prekoračili prevzete obveznosti za 60 odst.. Od svoje strani so imele članice ASIZZ našega kraja pred-volivnj sestanek, ki so se ga udeležile polnoštevilno. Ce upo-števamo, da se je pretežna večina naših žen na ta ali oni način udeležila narodnoosvobodilne borbe, oziroma sodelovala pri množičn; vstaji istrskega ljudstva, ni čudno, da se danes organizacijo ASI2Z lahko smatra bet eno najpomembnejših množičnih organizacij in da se zaradi tega žene upravičeno zanimajo za to, katero od svojih tovarišic bodo izvolile v odbor svoje osnovne organizacije. Na tem sestanku so izvolile žene pripravljalni odbor, ki bo pripravil množični sestanek in ki bo s svojim propagandnim delom delal na to, da se bodo tudi žene v Sv. Petru, kakor v Šmarjah in mnogih drugih vaseh, udeležile volitev 100 odst.. DNEVNIK 3 4 3 16. septamlffa1555 Visoko priznanje tnjine slovenskim slikarjem iz Trsta »Čuditi se je treba" je pisal avstrijski list „Neue Zeit“, da razpolaga manjšina razmeroma majhnega mesta kot je Trst kar s šestimi tako razvitimi talenti brez Vsakih provincialnih potez“ Umetnost je veljavnejša od plemenite misli, zakaj umetnost je bržčas najprepričljivejši tolmač kulturne zmogljivosti in Stvarjalne sile nekega naroda. Zato je nihče ne odklanja, ako-ravno prihaja od idejnega nasprotnika, nihče ne zavira njenega kulturnega in obenem člo- pravcato hvalnko Saksidovim slikam: ((Hualima njegove, okrogle, omiljene in jasne o-blike, mirno harmonijo njegovih barv. Njegove slike so. lepe brez postranskih smotrov.. Saksida je. čisti estet ustvarjalec lepih stvari. Veselje mora biti, imeti eno izmed njego- RAZSTAVLJENA SLIKA B. GROMA večanakega poslanstva, razen zakrknjenca, ki si je ustvaril svoj svet, mimo katerega ne priznava več ničesar jr življenju. Naši slikarski oblikovalci, ki že nad deset dni razstavljajo v Celovcu, se prav gotovo ne bodo mogli pritožiti nad tem, kako so bili sadovi njihove u-metniške prizadevnosti sprejeti v celovški javnosti in nad po-voljmim odmevom v tamkajšnjem nemškem tisku. Z izjemo kominformističnega lista «Volkswille», so poleg ((Koroškega vestnika« vsi celovški listi prinesli daljše kritike o tem kulturnem dogodku. Izognil se mu ni niti skrajno reakcionarno, malone nacistično usmerjeni graški dnevnik «Kleine Zei-tung«. V svojii posebni izdaji Za Koroško in pod naslovom ((Pomembna razstava v Kuenstler-hausu« pravi y uvodu: «Noben prijatelj umetnosti bi ne smel zamuditi te razstave. Vtisi, ki jih dobiš, privedejo do spoznanja, da vlada povsod v sodobnem slikarstvu težnja po novih oblikah izražanja in način, kako to pot iščejo in najdejo, stopi prav tukaj zelo značilno na plan. Slovenski prosvetni zvezi moraimo biti hvaležni, tila nam je posredovala to razstavo«. Pisec članka nadaljuje z obravnavo vsakega slikarja posebej in piše n. pr. o Hlavatyju: «Kot učinkovito nasprotje temu življenjskemu naturelu (namreč prej ocenjenega slikarja Groma) izhaja pesniška akva-relna umetnost Roberta H lava-tyja, po poklicu zdravnika, iz visoko talentiranega samoštudija. Njegove slike Kopra so dišeče nadahnjene na papir in očarajo občutja. Izoblikovane z varčnimi sredstvi, so prav tako učinkovite velemestne tržaške ceste in obe sliki morja. Da zna biti Hlavatg tudi oblikovalec realističnega življenja, zgrab-Ijivo dokazuje z ((Brezposelni-mi» in «Trpečimi». In dalje o Lukežiču: ((Prav tako avtodidakt je Avrelj LU-KEZIC, ki se je moral kat mizarski pomočnik odpovedati obisku umetnostne akademije. Iz lastnih moči si je priboril ime prave umetniške osebnosti. Njegovo delo se predstavlja kot sijajna harmonija barv, v katerih svojstveno in dominantno preOladuje luč. Iz njegovih. oljnih slik »Sonce v dolini» in oSonce v Istri« čutiš migljajoči sijaj, ki ti žari nasproti in ki je omamijiv. z ogromno intenzivnostjo doživetja so privlačne slike »Istrska cesta» in ti ho zamišljeni sPovratek». Njegova »Pomlad » z belo cvetečim drevesom ti ugaja kot svetli čudež, iz «Devinskega gradu» ti udarja nasproti dramatična sila. Mno. gostranost umetnika se kaže Poleg ubranega «Tihožitja» posebno iz dražestnega «Portreta deklice« in iz izrazite slike «Moj očes. °b enako ugodni oceni ostalih slovenskih Umetnikov iz Trsta zaključuje list sestavek s poudarkom, da bo «znamenl-ta razsjava odprta do IR. septembra«. Najvestneje je pretehtal razstavljena dela in njihove avtorje tenkočutni celovški kritik M. Ouettenbrunner v tam-lojjinjiem tedniku «Die Einheit«. Obširno oceno je načel z za-hvapj Slovenski prosvetni zvezi, «ki nam je pokazala sadove slovenske zemlje onstran Karavank« ter cjb koncu zapel viK slik v sobi; za zbranost, nasičenje in pomiritev. Saksidove slike so neusahljiva Pflša za oči. O Cesarju, ki ga imenuje akaralcteriza^orja množic«, pa piše: «To je silen slikar, ki v nasprotju s Spacalom, učinkuje predvsem s. snovnostjo barve in močne črte. On je psihološki portretist, ki »Uka, osebnosti same. Spacal predstavlja ga upodabljanja s tem, da ga reducira na njegovo bistvo Njegova olja in grafike so do potankosti premišljene in komponirane ter so veljavni končni produkti nedvomno dolgega in trudapolnega stvarjalnega procesa)). Dobršen stolpec o razstavi najdemo tudi v glasilu avstrijske ljudske stranke (OVP). H. Strutz, ki je napisal oceno, vzporeja nekatere izmed1 raz-atavljalcev z znanimi koroškimi mojstri čopiča, postavimo Lukežiča, čigar barvna tehnika in način kompozicije spominja kritika na sorodne umetnine pro/, Arnolda Klemenčiča, medtem Mo (postavlja Spacala v sosedstvo Vfemerja Berga. Laskava presoja in spontano priznanje tujine umetniški u-stvarjalni moči naših rojakov nas ne pušča ravnodušne. Ponosni smo nanje, ne le, ker so zrasli iz naše srede in ker s svojo visoko kvalitetno umetnostjo pričajo v svetu o zavidljivi kulturni ravni slovenskega naroda, marveč zlasti zaradi u-gotovitev, mimo katerih ne morejo niti objektivni nasprotniki: »Čuditi se je treba«, je zapisalo glasilo socialistične stranke (SPO) »Neue Zeit«, ada razpolaga manjšina razmeroma majhnega mesta Trsta kar s šestini tako izrazitimi talenti brez vsakih provincialnih potez*. In še pred tem beremo v i- ~me ceste, itie, kanalizacije, uadouei drugo, zgouorno pričajo o napori ijudsfte oft! gre seveda samo zato, da 1 ske zadruge okrog katerih se čKUENSTLERHAUS«, KJER RAZSTAVLJAJO NASI UMETNIKI. iši ljudje zavedajo svojega ga jutrišnjega dne. Saj dan vidijo in občutijo, ka-spehi lastnega dela kori-onim, ki delajo Danes sve-ektrična luč v več deseti-vasi, ki je niso nikdar ?, danes se ljudje shajajo, Ujejo,, kulturno izživljajo enekalerem zadružnem in irnem domu, ki so ga sa-gradili in so nanj upravi-ponosni vsi vaščani. No-sste olajšajo napore naših . nove šole, kanalizacije, vodi, cementne cisterne, e govorimo o večjih ob: i splošnega značaja, so de-i zgovorno pričajo kakšni ipori ljudske oblasti in za se gradi in dela. tem zadrug — odkupna in ovalna mreža, ki olajšalo naših kmetov, so rezul-pravilne politike ljudske oblasti in naporov naših delovnih ljudi. Številne produkcij- D RimmilH POSUMI neenakoprat/nosll med socialističnimi državami Očitno je, da vodstva Sovjetski zvezi podrejenih držav nočejo razvijati takšne organizacije - množične, monolitne in s takšno revolucionarno vsebino in ustvarjalno silo, kakršna je Ljudska fronta Jugoslavije POGLED NA RASZTAVLJENA SAKSIDOVA DELA tipe, Cesar karakterizira množice, plemena. Cesar razlikuje ljudi. V njegovih slikah so imenovali nezmotljiva osebnost; «Igralec Fischer«, ((Komponist Vrabec«, «Slikar Luke-Žič«. Tukaj je vsak posameznik znan y svoji intimnosti,v svojih posebnostih, po strogi karakteristiki tega, kar je enkratno na njem. Vzporedno s portretom poudarja Česar tudi p pokrajini osebni moment, medtem ko Spacal slika večnost, Cesar dan in uro, njeno u.einQ spreminjajočo se igro potez. Poseben poudarek zaslužijo tudi njegovi «Linotipisti». Tu diši po olju in jeklu, tu ropota in brenči, to je ustvarjeno iz čutne senzacije, iz utripajočega živca«. Konservativni list aKlagen-furter Zeitung» karakterizira naših šest umetnikov kot šest individualitet, ki jim ((doživljanje južnih pokrajin in slovansko bistvo dajeta možnost mnogovrstnih oblikovanja. Q Gromu pravi, da se je kljub italijanski ioli izognil italijanskemu futurizmu ter nadaljuje: «V njegovih slikah se prikazuje uravnovešeno duševno stanje in sigurne poteze čopiča. Mehko in poezije polno učinkuje realizem v sliki «Borjač moje tojstne hišea. katere ozadje se izlije v nežno idilo. V ((Kraški pokrajini» razvršča v nežnem odtenku barv zemeljske zvoke, ki prevladujejo, tud i V figuralnih predstavah, kakor bi se morale v južnih svetlobnih valovih otožnega jugoslovanskega temperamenta lomiti«. Največ prostora so avstrijski kritiki vsekakor posvetili SPACALU kot vidnemu predstavniku socialnega realizma, ki skuša a plemenito primitivnostjo tolmači očesu novovrstne oblike. «Najmočnejša osebnost«, piše o njem Y. (bržčas P. Tru de Pollev) v> »Neue Zeit», uje Spacal, ki si je pridobil že mednarodno priznanje. Njegov primitivizem, katerim z nebrzdanim navorom uspava pri vzpostavitvi izgubljene enotnosti s veta, ne izvira iz revščine, temveč iz polnosti. Ta umerjeni surealist brez geometričnega igračkanja poglobi in povzdigne objekt svoje- stem listu: ((Razstavo slovenskih umetnikov in Trsta lahko ocenimo kot dogodek prve vrste. Vsled skrbne izbire In razporeditve tvori celoto, ki dokazuje, da se moderno slikarstvo ne razblinja y zmedeno nesmotrnost ali individualistično igračkanje, temveč da se bori za smisel življenja in za njegov izraz y prispobodah«. V Bolgariji se je začela pred resolucijo Informbiroja Domovinska fronta razvijati ob izkušnjah jugoslovanske Ljudske fronte. Toda že 15 dni po objavi te zloglasne resolucije je Červenkov na plenemu CK Bolgarske delavske partije izjavil, da je bilo napačno pripisovati Domovinski fronti tako velik pomen, in je rekel, da se morajo aktivisti-komunisti vzeti iz Fronte na delo v Partijo, tam pa naj bi ostali samo šibkejši komunisti. T.o je Domovinsko fronto brrfrtvičl-lo in paraliziralo, hkrati pa so začele oživljati buržoazne stranke. Hude posledice takšnega stališča so primorale Červenkova, da je leto dni pozneje (10. junija 1949) na plenumu CK Bolgarske delavske partije znova sprožil vprašanje Domovinske fronte. Toda glejte, kaj pravi zdaj: «Mi ne le obsojamo sleherno podcenjevanje Domovinske fronte, ki je živo utelešenje številčne zveze delovnega ljudstva v naši državi, marveč moramo storiti v tem oziru tudi organizacijske ukrepe proti tistim našm članom Partije in delavcem, ki ne uresničujejo z dejanji te naše partijske linije glede na Domovinsko fronto. Pri nekaterih naših tovariših vidimo nekakšen čuden strah, da Domovinska fronta, ne bi slučajno zastrla, oslabila vodilne vloge Komunistične partije. To je smešna, neutemeljena in nesmiselna bojazen». Ta govor Červenkova kaže Hluudii Če^nigof razstavlja v galeriji «Scorpione» vso njegovo hinavščino in kla-vrnost, ker so on in njegova druščina na vse grlo obrekovali KPJ, češ da se je baje razblinila v Ljudski fronti, da je oslabljena njena vodilna vloga in da prevzema vodilno vlogo Ljudska fronta itd. In glejte, potem priporoča prav tisto, kar je pri nas napadal, in prav. tisto, proti čemer je v. vprašanju Domovinske fronte nastopil pred letom dni. Zdi pa se, da se je potem znova pokazalo, da je Domovinska fronta «neprikladna» organizacija za politiko, ki jo uveljavljajo iz Moskve, in leta 1950 Domovinsko frcmo znova zapostavljajo z očitno težnjo, da bi prenesli njeno vlogo na Drušvo «Bolgarija-ZSSR, kakor se je zgodilo v Romuniji. Očitno je, da vodstva ZSSR podrejenih držav, nočejo razvijati takšne organizacije — množične ,monolitne, s takšno revolucionarno vsebino in ustvarjalno silo, kakršna je naša Ljudska fronta. Tovariš Kardelj je o vprašanju Ljudske fronte v že citiranem referatu rekel: «V ljudski demokraciji so sicer tudi velike nove stvari, toda to so zares nove stvari, ne pa ostanek oblik stare buržoazne oblasti, To, kar je novega, je na liniji nadaljnjega razširjanja socialističnega demokratizma in nadaljnjega razvijanja tistih načel, ki nam jih je dala Pariška komuna in sovjetska oblast. Takšna novost je nedvomno in v. prvi vrsti tip Ljudske fronte, kakršna se je razvila, pri nas, in ki je izredno prikladno sredstvo za čedalje bolj množično pritegovanje ljudstva k sodelovanju pri oblasti)). (»Komunist)) št. 4/49, slov. izdaja, str. 28 in 29). Zdi pa se, da Cervenkovu in drugim informblrojevskim voditeljem ni po volji, da se Ljudska fronta ukvarja s krepitvijo socialistične demokracije in pritegovanjem ljudstva k oblasti. Človek dobi vtis, da jih stvarnost sili uporabljati Ljudsko fronto, toda hoteli bi, da bi se to zgodilo samo, kadar je potrebno, in toliko, da se ne razvije v organizacijo, ki bi ogrožala centralistično in hegemonistično politiko. V tem Červenkov res spominja na tisto «Diši mi jare, pa mi ne gredo Izpod palca pare«. Toda če vzamemo Ljudski fronti vsebino, če Ljudska fronta ni sredstva za bo kakor laže uporabili za hegemonistično politiko sovjetske, ga vodstva. Ze to, kar smo povedali, dovolj očitno kaže, da postavljajo in rešujejo v vzhodno-ev-ropskih državah vsa važnejša vprašanja (razvoj gospodarstva, vprašanje oblasti, ljudske fronte itd.( tako, da se vse to prilagodi, usmeri in razvija tako in toliko, da ne ogroža že zagotovljene hegemonije in izkoriščanja, ki jo vsiljujejo vladajoči krogi Sovjetske zveze tem državam. Očitno je tudi to, da tudi neenakopravnost upostavljajo in vzdržujejo preko komunističnih (delavskih) partij, ki so v teh državah na krmilu, ali bolje rečeno, preko vodstev partij teh d-.žav. Samo po sebi je razumljivo, da se morajo tuli same partije prilagojevati in usmerjati v takšnih ciljih in zato v njihovem delu kar mr-geli nemarksističnih pojavov. Mi se tu ne spuščamo v analizo dela teh partij ir. ga tudi nočemo ocenjavati, Navedli Lemo samo nekaj momentov, ki kažejo, kako negativno vpliva na razvoj partij, če morajo biti izvrševalec tuje hegemonije, da morajo zagovarjati neenakopr\vnost na škodo svojega lastnega ljudstva. Znano je, da so ustanavljali i’ državah ljudske demokracije komunistične (delavske) partije po vojni kratko in malo z vpisovanjem, malone brez slehernega kriterija glede sprejemanja v članstvo. V Romuniji je na primer CK partije leta 1946 s tiskanim razglasom pozval intelektualce, naj se vpišejo v Komunistično partijo. Prav tako je znano, da so se vpisali v Bolgariji V. Partijo celo nekateri industrija, lastniki tovarn. Podobno je bilo tudi v drugih državah ljudske demokracije. Sam Farkasz, eden izmed prvakov obrekovalcev naše Partije, je slučajno pripoznal, kako so •na Madžarskem ustanavljali Partijo. Glejte, kaj je rekel o tem v referatu, ki ga je imel pred partijskim aktivom 18. septembra 1949. ((Katere člane naj po sklepu Politbiro ja izključimo iz Partije? Naravno, brez obotavljanja je treba odstraniti iz naših vrst veleposestnike, indu-strljce, bančnike, ki so izigrali našo budnost in se vtihotapili v naše vrste. Isto velja tudi za veletrgovce, špekulante ter tiste obrtnike, mlinarje, gostilničarje, ki iziemajo delovnega kmeta.... voditelje, organizatorje in propagandiste raznih fašističnih in reakcionarnih organizacij, reakcionarne vojaške in politične o ji-cirje«. Po resoluciji Informbiroja so se začele v partijah teh držav ((čistkes. Ni pa težko razumeti, da neenakopravnost, ki jo vsiljuje sovjetsko vodstvo, ter sama resolucija in gonja proti socialistični Jugoslaviji onemogočajo, da bi pri sčistki» takšnih partij postavili leninistični kriterij. (Nadaljevanje sledi) zbira vedno večje število naprednih kmetov kažejo kakšni naj bodo produkcijski odnosi na vasi in kakšne so želje naših delovnih kmetov. To so zarodki 'socialističnih odnosov, na vasi. Pionirjem, ki utvar ja/o te nove socialistične produkcijske odnose na vasi danes ni lahko. Pomanjkanje mehanskih sredstev in strojev za obdelavo otežuje, obdelovanje zemlje 'vpliva na stroške in na dpnos Toda zavedajo se, da če danes še nimamo zadostnega števila takih strojev, jih bomo prav gotovo imeli vsako leto več kajti v. socialistični Jugoslaviji od katere pomoči je odvisen naš razvoj in dvig našega gospodarstva, se gradi težka industrija, ki sicer danes terja od vseh. jugoslovanskih narodov. mnogo naporov in marsikatero odpoved, ki pa bo kmalu dajala potrebne stroje tudi našemu kmetijstvu. Našteli smo nekaj karakterističnih primerov, ki dajejo vsekakor pozitivno sliko o gospodarskem razvoju in politični zavesti delovnih ljudi Istrskega okrožja v borbi za izgradnjo svoje lepše bodočnosti. Nepravilno bi bilo, ako bi naštevali samo pozitivne strani našega dela in razvoja. Oglejmo si tudi naše pomanjkljivosti in napake, ki zavirajo hitrejši razvoj, ljudsko iniciativo in ki povzročajo škodo. Seveda bi bilo tudi nepravilno če bi smatrali, da so vse pozitivne strani nastale same od sebe, brez nekega usmerjevalca, vodstva, zavestnega faktorja. In ta zavestni faktor je KP. Pod vodstvom KP mora tudi SIAU, qe noče grešiti, ob vsaki analizi kritično gledati na stvar, obdelati od vseh strani, če noče u-spavati sebe in množice ter počivati na doseženih uspehih. Pri vodečem, zlasti nižjem kadru, je še mnogo sektaškega, ozkega odnosa do delovnih ljudi, neka nevera v. sile ljudskih množic, nek neupravičen strah pri reševanju vseh, pravim vseh, problemov 'skupno z vsem prizadetim prebivalstvom- T.u tiči razlog zakaj se marsikje ne sestajajo niti redno niti izredno in ne sklicujejo zbori volivcev, frontni odbori na vasi, delavski sveti, mestni sveti, sindikalne podružnice; zakaj se na teh masovnih sestankih, ki so edini kompetentni za reševanje vseh problemov, ki se jih tičejo, ne rešujejo ta vprašanja. Zaradi takega odnosa se vprašanja rešujejo z dopisi, v. pisarni, biro-kratično, ki je nasprotje ljudske deomkracije in njena nevarnost. Zavedati se je treba, da imajo delovni ljudje pravico, da vedo vse, kaj se dogaja in pravico in dolžnost, da soodločaj o pri reševanju vseh problemov na vasi, u tovarni itd. Koliko manj nepravilnosti, godrnjanja in napak bi bilo, če bi naši osnovni kadri tako ravnali pri svojem delu. Poklicne godrnjače in sovražnike ljudske Oblasti bi ljudje sami izločili iz svoje srede. Po vaseh, kjer vodstvo tako ravna in dela, so uspehi tudi taki, medtem kio je še mnogo premalo takega načina reševanja stvari v obalnih mestih. Tu je pomanjkanje vere v sile ljudskih množic mnogo bolj ukoreninjeno, četudi ne obstajajo objektivni razlogi za to. Naravno, če bomo birokratsko reševali posamezna vprašanja, bo sovražnik rovaril med poštenimi delovnimi ljudmi in nemoteno de- predel svojo mrežo. Uspeva} ^ toliko bolj, kolikor man) našega politično-vzgojnega, la, objasnjevanja in aktuiz • je. Potrebno je, da * obliko in način svojega d™. teh krajih. Preizkusni karm je delo, je aktivnost. Ta priti do izraza iskrenost. V -. nosih do ljudske oblasti, ae gradnje socializma. snovno vprašanje v oaa ,-mestih politična aktivizem) ■ se mora preizkusiti M ® ' Italijanska unija ima Pp v važno nalogo. Prvi saaCUi _ nega dela se že vidijo. K- . je odnos do naše nam služi primer ita»W* brigade na delu v Novem , gradu, ki se odlikuje po požrtvovalnosti. Izločiti ssje no. subvencioniranih Čle' ki merijo svoj patriotizem številu prejetih tisočakov, jih prejemajo od tržaške akcije, politično dvigmh zaktivizirati vse. ostalo «***_ ljudstvo mest, to je naloga v naših obalnih m ^ In ta naloga ni težka. ozkost in 'sektaštvo se oPz- g di drugod v razširjanju ^ zlasti med italijanskim tom, v našem gospodarsiw zadružništvu. V vseh teh . šanjih je potrebno, da se -de temeljita analiza, da s ri pregledajo in uredi)0- ^ Govorili smo že in tudi ^ rili dober korak naprej ^ niji decentralizacije *» ff p kratizacije ljudske da še mnogo je vprašanj v našem aat> tivnem aparatu. Se Jnre njem birokrati, ki vilnega odnosa do .7!SSI jt tfi-do zadovoljitev treb, ki često zaman fr!^ p jo za potrebne stvari, k‘ # razpolago in ki jih jJjf j« dobijo samo zaradi tega, '"^e vse skupaj zamotano l $ mreže birokracije m bi bile dostopne usem 0i-Ce neki predmeti in P®,, fine neživljenjske vazno ^ ^ manjkujejo ,odnosno 1“*« £« jih ni, ker jih še n-j w n& ljudje razumejo. Toda rejo razumeti, in imaJ? ti$ zakaj ne dobijo n- T' sj po-gradbenega materiala, popravijo hišo ali sezida30^ p Glede tega bo potre^® iba- da lici široka** ... očju > bene dejavnosti. Dost' trallzacija zavira razvoj-vinska 1 sam sistem trgovino je naša trgovinska prekompliciran. ^ hiti $ obrtništvo je treba bo predvsem služilo vi potreb širokih ljudS' žic. Organizaciji obrtnV/^.(/. smo posvečali dovolj njo J ti poskrbeli, da bi se * rejalo vprašanje °s tefi()fl\. nikov s potrebnim 7r,°' j,glr Obrtništvo je pri Jf razvito in bi lahko samo za zadovoljitev n potreb, ampak postal0. pr važen vir za ustvari0 trebnih deviznih sr $ Zaradi nezadostne .s ref?-, ipravočasno dobavljam/f m' dukcijskih sredstev ‘j/ijs- naša kmetijska Pr°d gOSpoi// tem nastaja, ne sarno ska, ampak tudi P°l*Ji M , da. Ne sme se doga) ’gjuof se zaradi malomarnega mt, naših organov r7710”-;«, nosnost setvenih Povr5 AotiJV ti se je treba, da se e/jstw jajoča reprodukcijska ^ o pravočasno preskrbi)0- .ju let11 efekt požrtvovalnega 0 tov. v celoti zadovoln/j-^- (Nadaljevanje s ^ V nedeljo v Kopru izbirne lahkoatletske teki»e za sestavo reprezentance Tržaškega ozefljjj Jutri v nedeljo bodo v Kopru zanimive lahkoatletske tekme za sestavo naše reprezentance, ki se bo v kratkem prijateljsko srečala z ekipo ljubljanskega ((Železničarju«. Tekme bodo vsekakor zanimive in ostre, saj bo vsak dal vse iz sebe, da bo le prišel v reprezentanco. Prijavljenih je že mnogo atletov in atletinj ih oj proti birokratskemu cen- , lahko pričakujemo nekaj do-tralizmu, prot i sleherni hege- MLADI SLIKAR KLAVDIJ URSIC . ČERNIGOJ RAZSTAVLJA TE DNI V GALERIJI «SCORPIONE» NA SLIKI: «PIJANEC» moniji, de preko nje ne pritegujemo ljudstva k sodelovanju pri oblasti, če Ljudska fronta ne pomaga razvijati socialistično demokracijo, tedaj izgubi svoj smisel. Vse kaže, da v državah ljudske demokracije te,ko tudi delajo. Ljudski Jronti so vzeli tisto, kar ji daje silo, in kot takšna se je sp(emenila p začasno votivno kombinacijo, razen tega pa je bolj ali manj samo organizacija na, papirju. Ljudska fronta tipa jugoslovanske Ljudske fronte ni primerna za hege-monistične cilje in zato forsi-rajo namesto nje (dnternacio-nalistična» društva «Romuni• ja-Z SSR», «Bolgar\jarZSSR» itd., ker bodo ta dri 'tva vse- brih rezultatov, Tekme bodo ha stadionu v Kopru in -«e bodo začele ob 8, jnedtem ko se morajo atleti iz Trata in okolice zbrati ob 7.30 pred ribarnico, odkoder bo odhod s parnikom v Koper. Bivši svetovni prvak diletantov Guido Messina na II. kolesarski dirki okoli Tržaškega ozemlja Na drugi krožni dirki okoli Tržaškega ozemlja, ki bo jutri v nedeljo, bo sodelovalo veliko število tujih kolesarjev. Tako bodp sodeloval; poleg naših kolesarjev tudi kolesarji Jugoslavije, Italije, Franclje in Avstrije. Te dni se je prijavil tudi bivši svetovni prvak dijetantov Italijan Guido Messina. Omenjeni Messina je prosil Italijansko kolesarsko zvezo dovoljenje za nastop. Ker je naša Kolesarska zveza priznana s strani Mednarodne kolesarske zveze, je zelo verjetno, da bo Messina dobil dovoljenje. Z njegovo prisotnostjo bo postala dirka še zanimivejša, Poročajo lz Istre, da so razna mesta in vasi pripravile lepe nagrade za tekmovalce. Med temi »padajo Buje, Novi grad, Portorož, Izola, Piran in Koper. Danes popoldne pa bo na sedežu Tržaškega Velo Cluba v Ul. Machiavelli 13-11. od 16. do 19. ure pregled' koles, jutri zjutraj pa bo start. Nedeljske tekme n nogometno lile A Atalanta - Napoli; Fiorentina -Torino; Inter - Como; Juventus -Triesttna; Lucchese - Pro Patria; Novara • Bologna; Padova = La-zio; Roma t Palermo; Sampdoria -Milan; Udinese - Genoa. Danes začetek mednarodnega lahkoallelskega dvoboja ITALIJA-JUGOSLAVIJA Danes se bo v Milanu začel toliko pričakovani lahkoatletski dvoboj med reprezentancama Italije In Jugoslavije. Nekateri Jugoslovanski! atleti so že v Milanu in so tudi Izvedli kratek trening. Vsi so v dobri formi in z zaupanjem pričakujejo začetek današnjega tekmovanja. So pa še nekoliko vožib6 —«* trudni zaradi dolge janes Švedske, vendar b°*> h«® polnoma pripravlien. «e dvoboj. Ostali atleti, ve(jsKe 1 udeležili turneje po pa so ponoči prispel* prji:ie V Milanu so 14. t. JJ'?iuja» 0 obdaritve atletov ganizirali majhno ajnno , ,e s«-, prireditev v metih, kJ loval poleg Italijan^ tS°3x!\ tudi Žerjal. V disku 1^ Tosl z metom 53.57, ■ 53,25, 3. Žerjal 42 m. Con^S Tavef JUGOSLOVANSKI LAHKOATLETI NA NA POTI V MILAN. UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI, St. 6, III. nad. — Telefon štev. 13-101 in »4-63*. — Poštni predal 502. — UPHAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA »t, zu. -s Telefonska it, 73-36. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-... - it. upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. ureanut STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podrut: Gorica, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, int,5C^ tlSK» ’ Poštru tekoči račun za STO-ZVU: ZaložniSt*o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnozentfkeg ^ Ljub'jana, Tyrševa 34 . tel, 49-83, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. —• izdaja Založništvo tržaškega tiska D. •_________ Z RAZSTAVE CESARJA, GROMA, HLAVATYJA, LUKEZICA, SAKSIDE IN SPACALA V CELOVCU J Politično poročilo na zasedanju Okrožnega sveta SIAU 12.t.m.iHop»;