96. JteullkD.
o UuDijnni, v fetrteft 26. aprila 19Z3.
Uto Uli.
izhaja vsak dan popoldne, liTzomtl nedtlio ln p ratnike.
tnserati i do 9 petit vrst 4 1 D, od 10—15 petit vrst * 1 D 50 p, večji interati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bete Ja 75 p. Popust le pri naroČilih od 11 objav naprej. — inseratnl davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
Ilptavnlstvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna** Knaflova
ulica St 5, pritlično. — Telefon it. 304.
Uredništvo „Ilov. Naroda1' Knallova nllea si. S, I. nadstropja
Telalon stav. 34. Dopise spr. ina lo poijitana ln sadostno frankovano. Rokopisov so no  vraža. ~W
HT Posamez?i3 Številk*:
v Jugoslavlii vse dni po Din 1-— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelje Din 1-25
PoStnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod" velja:			V InozemstTO
	v Ljubljani	po pO'tl	
	Din 120*—	Din 144 —	Din 21« —
	. 60-	. 72-	. 108-
	30 —	. 36'—	. 54-
	. lo-—	. 12-	. 16--
Novi
Na
Dr. Leonld Pitamlc, vseučiliški profesor.
NAŠA SEVERNA MEJA.
Pri morebitnem povišanju se ima dal;š.i naročnina doplačati, naročniki  naj  pošlje,o v prvič naročnino vedno    V"^" po nakaznici, -amo pismena naročila brez poslatve tienaria se ne mcremo ozirati. i      i--------i----Tm— i'   " i ~~ r-----— • i-----■—n~~i i---wmir**i
......Dotakniti se hočem nekega
upravnega vprašanja, ki se tiče ne samo čisto obmejnih krajev, temveč slovenske Štajerske sploh ter onega malega dela Koroške (Mežiške doline in dra-vogradske okolice), ki je nam pripadla Vprašanje, o katerem se je že toliko debatiralo in pisalo, se glasi: »Ali je umestno ustanoviti za navedene kraje (ln tudi za Prekmurje) posebno od Kranjske ločeno, z večjo ali manjšo avtonomijo obdarjeno administrativno celoto ali nec.
Iznešenlh je bilo mnogo argumentov pro in eontra, pozabljen ali vsaj nezadostno povdarjan pa je bil en razlog:, ki se mi zdi tako odločilen, da stopijo vsi drugi argumenti upravnega in gospodarskega značaja v ozadje. Predpostavka, ki nam dovoljuje 5ele razmo-trivati o nadaljni upravni ureditvi teh krajev, je namreč ta, da ostanejo ti kraji sigurno pri nas, t J. v okviru naše države. Po mojem mnenju obstoja resna nevarnost, da en del teh krajev izgubimo, ako niso tesno zvezani z upravo ostale Slovenije. Razlog za to je vpliv nemštva v naših severnih krajih v zvezi s intemacijonalnim položajem.
Nastopna Izvajanja nikakor niso naperjena proti nemškemu narodu, kateremu, kolikor živi v naši državi Iskreno želim, da bi se v njej počutil zadovoljnega, in še manj proti pravi nemški kulturi ki sem Jo sam užival m ki jo visoko cenim.
Te vrste naj bodo le opomin našim politikom, da ne pozabijo Iz strankarske strasti na naše narodne interesa. Boj med našimi strankami je večkrat res tragikomedija z nepričakovanim tragičnim izidom za naš narod, in — vsaj od naše strani — nepričakovanim zadovoljivim izidom za Nemce, ali bolje rečeno za odpadnike našega naroda, takozvane nemškutarje. Kako m zakaj je nem-štvo prodiralo t teh naših severnih krajih, kako je v njihovo vrsto pristopilo, zlasti v preteklem petdesetletju, veliko število pristnih Slovencev, o tem nočem tu govoriti ker je to Že dobro povedal g. Božidar Borbo (v članku »Likvidacija jednog stanja«, »Nova Evropa«, knjiga VIII., br. 3., od 21. januarja 1923). Ni mi tudi treba dokazovati da je pomen in položaj Nemcev v navedenih krajih popolnoma drugačen kakor v ostalih delih naše države, na pr. v Banatu.
Po težkem političnem in diplomatskem boju smo dobili slovenske in nekatere sedaj mešane kraje na Štajerskem. Te mešane kraje In z njimi še marsikaj druzega pa utegnemo zgubiti
če ne znamo tam vsaj ohraniti f ^ven-stva. Gospodarsko so Nemci močnejši kakor mi in že sedaj se opaža, da sicer oprezno, toda sigurno napredujejo; marsikatera slovenska firma je le krinka, pod katero se skriva ne samo nemški kapital, temveč tudi nemški sotrud-niki. Kaj pomeni gospodarska odvisnost v narodnem oziru, je znano. K temu prihaja še smotreno delovanje nemških
društev, tudi takih, ki niso v naši državi; dalje pa za nas zelo žalostno dejstvo, da je ravno na mejah slovenski živelj le malo odporen, čemur je menda glavni vzrok — alkoholizem, ki podpira z moralno propalosrio tudi rene-gatstvo. Skratka, kdor zna gledati, mora videti, da je prodiranje nemštva sicer po likvidaciji svetovne vojne brzdano in omiljeno, da pa nikakor ni ustavljeno. Ćula so se Že mnenja, naj to prodiranje s silo ustavimo in naj slovenski živelj s silo uvedemo tam, kter je slab ali kjer omahuje. Nisem prijatelj nasilja, tudi v tem primeru ne. že zaradi tega, ker sem globoko prepričan, da se to preje ali sleje maščuje. Pravičnost bodi naše geslo povsod, tudi napram Nemcem, ne glede na njih postopanje napram nam v preteklih časih. Toda ml nehamo biti pravični napram svojemu lastnemu narodu, ako rene-gatstvo umetno krepimo. In to se godi: seveda ne namenoma, temveč v neverjetni zaslepljenosti, izvirajoči iz bojne strasti med slovenskimi strankami. O političnem paktiranju z Nemci in o tem, da se njim pri taki priliki ponuiaio razne koncesije, nočem govoriti. Omejiti se hočem le na to čudovito dejstvo, da so se ustvarili zakoni, ki pomagajo
Nemcem celo do večje vezave, kakor Hm numerično gre. Seveda se niso nikoli nadejali take izredne naklonjenosti sprejemajo pa hvaležno ta darila. Imam predvsem v mislih sedaj veljavni famozni občinski volilni red, ki »podari« ne samo v Ljubljani, temveč v vseh občinah z 10.000 ali več prebivalci polovico za enega zmanjšanega števila vseh odbornikov že vnaprej oni stranki ki je relativno najmočnejša; toda s tem še ni izčrpana radodarnost zakonodajalca: poleg tega »anticipata« pride ta stranka še enkrat v poštev pri porcijonalni razdelitvi ostalih mandatov. Tako, da mora relativno najmočnejša stranka dobiti ne le absolutno, temveč kvalificirano večino mandatov (Vide Ljubljana!). V Mariboru ln Ptuju bo to v prid — Nemcem, ako so oni spretni in mi razcepljeni. Oni pa so navadno spretni in mi smo navadno razcepljeni. V našem narodnem interesu je, da se ta zakon čimprej spremeni; spremeniti se mora se-
veda za vso Slovenijo in ne samo za narodno mešane kraje.
Sem spada dalje kreiranje posebne oblasti na Štajerskem s sedežem v Mariboru. Uverjen sem, da bo to, ako ne takoj pa pozneje v prilog Nemcem (pravzaprav nemškutarjem), zlasti ako je ta »oblast« združena s samoupravo, kakor je to predvideno v zakonu. V takozvani oblastni skupščini bodo tvorili Nemci že v začetku znatno manjšino, tako da se bo moral »veliki župan« in tudi drugi upravni organi na nje zelo ozirati. Ugovor, da bodo Nemci zastopani tudi v enaki skupščini za vso Slovenijo, ne drži, ker bodo tu v veliko neznatnejši manšini in sploh popolnoma v drugem milfeju. Ugovor, da imajo te samoupravne skupščine samo gospodarske zadeve reševati, tudi ne drži; kajti ravno potom gospodarske politike se lahko uveljavijo narodnopolitične težnje; in ta pot je tem nevarnejša, ker se skriva politika pod »gospodarskimi interesi
Če pa bodo Nemci vsled te naše čudne zakonodaje prišli enkrat do večje politične moči, potem bo nemogoče potisniti jih zopet nazaj in »nemšku-tarstvo« bo na novo vzcvetelo. Ne smemo pozabiti, da je ravno na Štajerskem naš sosed mogočni nemški narod, ki šteje okoli 80 milijonov duš, da vodiio Nemci točen račun o svojih manjšinah v drugih državah, da jih gmotno in s kulturnimi sredstvi podpirajo, da smo mi po mirovnih pogodbah zavezani ščititi narodno manjšino in da bomo primorani jim temveč ugoditi, čim več se jači jo; ne smemo tudi pozabiti, da smo na mirovni konferenci v Parizu mogli le z največjim naporom in v zadniem trenotku preprečiti plebiscit na štajerskem in da ne bodo Nemci pozabili na to deželo, ako pride kdaj do revizb'e političnega stanja v Evropi. Ni treba misliti ravno na voino. Omemam le čl. 19. pogodbe o Društvu narodov: »Skupščina Društva narodov sme povabiti svoje Člane, da na novo prouče pogodbe, ki so postale neizvedljive, kakor tudi internacijonalne položaje, ki bi utegnili ogrožati svetovni mir.« Avstrija je že učlanjena v tem društvu; v dogled-nem času se bo morala tudi Nemčija sprejeti vanj. Ali se ne bo mogoče ena teh držav ali kak drug naš prijatelj spomnil teh določil pri ugodni priliki? Cim več ugodnega statističnega materijala bo imel, tem večji bo njegov uspeh.
Iz vsega tega sledi, da je edina prava politika tudi na naši severni men pravična doslednost in dosledna pravičnost, najslabša politika pa nasilje na eni strani in umetno favoriziranje narodnega odpadništva na drugi strani. Ce je po Vidovdanski ustavi ustanovitev dveh oblasti v Sloveniji neizogibna, se bo morala pač ustava spremeniti. In če
se — mogoče s pravico — trdi, da sta se Ljubljana in Beograd premalo brigala za prej omenjene kraje, se da pomagati vsaj na polju politične uprave tako. da se ustanovi v Mariboru ali v Celju ekspozitura pokrajinske politične oblasti v Ljubljani z obligatornimi uradnimi dnevi ljubljanskega pokrajinskega šefa v Mariboru.
Samo iz upravno tehničnih ozirov bi se mogoče dala zagovarjati ustvaritev dveh provincij ali oblasti v Sloveniji. Iz navedenih zunanjepolitičnih ozi-
rov pa se mi zdi neobhodno potrebno> da ostane slovenska pokrajina nedclje-na z enim glavnim mestom, naj si bo to Ljubljana ali Maribor aH kak drui kraj; iz tradicijonclnih in še drugih razlogov priha:a pač samo Ljubl;a*a praktično v p' štev. Kaj nam namrsč pomaga najlepše zauni'ljcna »razdelitev v oblasti«, če ravno z n.o pridemo v nevarnost, da zgubimo to z?mljoT katero hočemo tako lepo opravljati!
»Nova rTvropac.
Dr. Fran Bončina.
Administrativna in tehnična reorpanizgoiia Južne M?*m i
smislu sanžerrnsnske in trianonske mirovne pogodbe.
i.
Vprašanje južne železnice je za ekonomsko življenje naše države sploh, posebno pa še za nje slovenski del velike važnosti. Razumljivo je, da se naša javnost zanima, kako bo rešeno to vprašanje.
Ker sem imel priliko sodelovati pri pregovorih o soluciji južnoželezniške-ga problema, smatram za svojo dolžnost, da poskusim po svojih skromnih močeh vse to v glavnih obrisih pojasniti, kolikor je to v časopisnem dnevniku mogoče.
Evidentno je, da je politični polom Avstro-Ogrske bistveno vplival tudi na južno železnico. Do tedaj je tekla po gospodarsko enotnem ozemlui, nekako isti ekonomski interesi so bili merodai-ni za meno upravljanje in za uporabljanje njenih prog. Kot ena glavnih žil gospodarskega življenja, posebno za avstrijski del bivše monarhije, je imela južna železnica razne privilegije.
Novo nastala politična situacija koncem leta 1918 je izvanredni položaj južne železnice temeljito omagala. Poleg nastalih političnih in carinskih mej je neugodno vplivalo rudi de"stvo. da je postala pod novimi razmerami enotnost uprave ogrožena.
Vsled svoje, reči smemo, privilegirane lege pa južna železnica tudi pod novimi gospodarji ni izgubila na svoji ekonomski vrednosti, kar so države-naslednice bivše monarhije tudi takoj uvidele. Ni slučaj, da vsebujejo mirovne pogodbe takorekoč specijelne določbe za južno železnico. Člen 320 sanžermen-ske oziroma člen 304 trianonske mirovne pogodbe je predvsem prikrojen z ozirom na razmere južne železnice. Ako pogledaš na zemljevid, vidiš, da ta železnica to tudi zasluži. Preko njenih prog vodi danes pot iz Srednje Evrope k najbližjemu morju in obratno.
Kolikor mi je znano, se je vprašanje južne železnice na mirovni konferenci leta 1919. v Parizu temeljito pretresalo. Zadeva je toliko komplicirana.
da je mogla mirovna konferenca vsed pomanjkanja ča?a začrtati samo smer-nice-vodnice, po katerih naj se zainteresirani ravnajo pri definitivnom in podrobnem reševanju problema.
V bol še razumevanje hočem doslovno (seveda le v prevodu) aavs*ti vsebino imenovanih dveh členov mirovnih pogodb:
»Da se zagotovi redni obrat »a privatnih železnicah bivše monarhije, katere bodo po določilih te mirovne pogodbe tekle po ozemlju več držav, se bo administrativna in tehnična organizacija teh železniških mrež uredila za vsako mrežo potom pogodbe, ki jo sklene družba-koncesijonarka z interesira-nimi državami.
Spori, pri katerih ni mogoč spiora-zum, in tu je razumeti tudi vsa vprašanja o tolmačenju dogovorov, o podržavljenju železniških mrež. bodo predloženi razsodnikom, ki jih bo imenovalo Društvo Narodov.
Za družbo avstrijskih južnih železnic imaio pravico zahtevati navedeno razsodišče i upravni svet te družbe kakor tudi komite, ki representira ime-jitelje družbenih obveznic«
Razumljivo je, da se interesi družbe in komiteja na eni strani in držav na drugi strani ne morejo kriti. Istotako je naravno ,da tudi interesi več držav pri tako važni ekonomski železniški mreži ne morejo biti identični. Zato se nj čh-diti, da predstavlja gornja formulacija členov mirovnih pogodb kompromis.
Nesporno je, da je rešitev vpraita-nja južne železnice d?\ mirovnih pogodit. Ni jih malo pri nas, ki bi to hoteli ra-nikati. Države, ki so podpisale mirovno pogodbe, so morale volens nolens pregovarjati o problemu te železnice.
Mirovna konferenca je zamrilfla, da naj poskušajo interesiranci najprtje sami rešiti problem južne železnice hi sicer potom sporazuma. V slučaju, 4% se sporazum ne posreči, naj razvozlja-jo vozel razsodniki.
A* E. W. Mason:
65       KLIC NA POMOČ.
''RomatC
»Čujte,« je dejal Hanaud. »Na kanapćju sta ležali dve blazini. Obedve sta imeli vtise, a vsaka drugačnega. Pri vzglavju je bil vtis pravilnega telesa — morda obraza, ali pa tudi ne. Poleg; tega je bila mala lisa sveže krvi. Druga blazina je imela dva vtisa drugega pol drugega in med obema se je dvigala mala guba. Ta dva vtisa sta pa bila mnogo bolj razločna. Premeril sem razdaljo med obema blazinama in našel sem sledeče: Vzemimo, kar je bilo seveda dvomljivo, da ni nihče premaknil teh blazin od tistega trenotka; potem je dekle visokosti gospodične Celije ležalo stegnjeno na zofi, imelo obraz na prvi blazini, noge pa na drugi. Vtisi na drugi blazini in guba med njimi so bili ravno taki, kakor če bi jih bilo napravilo par črev-Ijev, ki jih je ležeča oseba tiščala tesno skupaj. Toda to ni bila naravna lega In poleg tega je bil vtis obraza zelo globok. Vzemimo, da je bilo moje domnevanje pravo, potem je morala ženska ležati samo zato na ta način, ker se ni mogla ganiti, ker so jo vrgli na zofo, skratka, Ker je imela na hrbtu zvezane roke in tudi zve-
zane noge. Sledite tej misli, dragi moj. Če sem uganil pravo, — tedaj ta ženska ni mogla biti Helena Vauquier, kajti o tem nam nI ničesar povedala. In vzroka pa ni Imela, da bi nam bila to zamolčala. Na vsak način je to morala biti gospodična Celija. Razen tega je bila v eni blazini zareza, na drugi pa madež, katerih pri tem niti nisem upošteval. Tudi mi je še preostajala uganka vtisov na zemlji pred steklenimi vrati. Če Je ležala gospodična Celija zvezana na zofi, kako Je prišla do tega, da Je tekla prosta iz hiše ven? To Je bilo vprašanje — vprašanje, na katero je bilo težko odgovoriti.c
»Da,« Je dejal Mr. Ricardo.
»Da; bilo je pa še več drugih vprašanj. Vzemimo, da je bila gospodična Celija slednjič le žrtev in ne soudeleženka, vzemimo, da so jo zvezano vrgli na zofo in da je nekdo napravil z njenimi črevlji vtise v zemljo In da so jo nato odpeljali, tako da bi bilo jasno, da je bila udeležena pri zločinu, — v tem slučaju bi lahko razumeli, zakaj so sledove drugih stopinj izbrisali, njene pa pustili. Sum, da je kriva, bi bil zadel njo. Tu je bil dokaz, da je hitro tekla iz sobe in skočila v avto popolnoma iz lastne volje. Nadalje pa, če je bila ta teorija prava, potem je bila Helena Vauquier udeležena pri umoru in ne gospodična Celija.«
»Sledim vam.«
»Nato sem pa našel važen dokaz, ki se je tikal tuje ženske ,katera je prišla v hišo: pobral sem dolg rdeč las; to je bila zelo važna stvar in mislil sem, da je najbolje, če to zamol-čim. Bil ni las gospodične Celije, ki ima svetle lase, niti Helene ,ki ima črne, niti gospe Dau-vray, katere lasje so rjavi, še manj pa postrež-kinje, ki je siva. Na vsak način je bil torej to gostov las. Dobro, šli smo naprej po stopnjicah v sobo gospodične Celije.«
»Da,« je rekel Ricardo živahno. »Sedaj pride zadeva z lončkom eold-kreme«.
»V tej sobi smo zvedeli, da je bila Helena Vauquier že v njej. Res je sicer, kakor je pravil policijski komisar, da je bil ves čas prisoten in da je pazil nanjo. Toda sklonil se je skozi okno, ko nas je videl prihajati, in je moral za par trenotkov Heleni obrniti hrbet. Sedaj sem bil že popolnoma na jasnem, kar se tiče nje, do-čim sem najprej mislil da je nedolžna. Toda ali ona ali gospodična Celija je morala biti soudeležena pri zločinu, morda celo obe. Ena najmanj — to je bilo gotovo. Tedaj sem vprašal, katerih omar se je bila dotaknila, ko je gledal komisar skozi okno. Kajti če je imela le eno željo, priti v to sobo, jo je bila gotovo izpolnila, ko ji je komisar obrnil hrbet    Pokazal mi je
omaro; vzel sem obleko iz nje, ker sem mislil, da je vanjo nekaj skrila. Toda nič ni padlo ven. Na levi strani sem pa videl par čisto svežih mastnih vtisov, ki so jih napravili prsti, in ti vif-si so bili zelo razločni. Začel se*7i samega sobo spraševali, kako je to mogoče, da je imela Ho-lena Vauquier mast na prstih, ko ji je vendar prav usmiljenka pomagala, ko se je oblačila. Nato sem si ogledal omaro, ki jo je prvo pregledala. Tu pa ni bilo mastnih vtisov na oblo-kah, ki jih je pregledala pred komisarjem* predno se je bil ta sklonil skozi okno. Iz tega je sledilo, da se je v času onih par trenotkov, k© le gledal na nas skozi okno, dotaknila masti. Pogledal sem po sobi okoli in na toaletni raiziai poleg omare je bil lonček eold-kreme. To jo bila mast. katere se je dotaknila Helena Vau-quier. In Čemu? Pač samo za to. prvič da je nekaj malega skrila v njem, drugič, nekaj rakera, kar je hotela skriti v sobi gospodične Celije in tretjič ,česar ni imela priložnosti   prej siriti.
Premislite te tri točke in povej to mi, kaj je bila ta mala stvar.«
Mr. Ricardo je prikimal.
»Sedaj vem,« je dejal. »Povedali ste ml. To so bili uhani gospodično Celijo* Toda prej ne bi bil prišel na to.«
Stran £
»S L O V EN SKI     NAROD«   đ n e 26. aprila 1923.
štev. 96
Kdo so interesenti?
Na eni strani sledeče drŽave: Avstrija, Ogrska, Italija, svobodna država Reka in na« £ a kraljevina, na drugi strani pa družba južne železnice in imejitelji njenih obveznic. Družba južne železnice je tnorala namreč v teku svojega obstoja led leta 1858 dalje najeti iz raznih razlogov več posojil. Posojila jo mogla dobiti le v formi, da je izdala obveznice, za katere je poleg družbe in dovoljene
hipoteke prevzela gotovo garancije tudi država.
Da naša javnost bolje upozna ak-tuelni problem južne železnice, smatram za potrebno, da pred vsem v velikih obrisih predočim finančni položaj imenovane železniške družbe.
Kapital družbe sestoji Iz treh vrst:
1. Delniški kapital,
2. Obligacijski kapital in
3. Anuitetni kapital.
PREOKRET V PARLAMENTARNI KRIZI.
DEFINITIVNO VRNIL MANDAT, — DOLGOTRAJNA AVDUENCA SVETOZARJA PRIBICEVICA. — NAPETOST V PARLAMENTU.
T'^X_ Beograd, 25. aprila, (Izv.) Danes ■jš deseti dan parlamentarne krize. V vistvu se kriza ni premaknila od svoje jfervotne točke. Obstojajo še vedno med Jflemokrati in radikali v vprašanju sestave koalicijske vlade načelna in dia-inetralno si nasprotujoča mnenja, ki 'zaenkrat zelo ovirajo popolni sporazum ^ned obema strankama in ki jih ni tako lahko izgladiti, ker demokratje vstraja-ak> pri svojem načelnem sklepu, da bo-jjfll koalicijska vlada obenem poslovna Jn volitvena. Demokratje zahtevajo "Icratkoročno vlado, ki bi imela izvesti y parlamentu najnujnejše zakone t. j. uradniški, invalidski in agrarni zakon, na kar bi se takoj razpisale nove volitve. Demokratje ne zahtevajo pri tem spremembe sedanjega volilnega reda. Radikali na drugi strani pa zahtevajo, da naj bo sedanja skupščina v smislu mstavnih določil dolgotrajna t i da naj ho nje funkcija štiri leta,
V parlamentarnih in političnih krogih so včeraj z veliko napetostjo in pazljivostjo spremljali razvoj političnih dogodkov. Tekom dopoldneva In popoldneva so se dogodki mirno razvijali. |3ili so oficijelni in neoficijelnl sestanki, ki niso mnogo prispevali za nadaljni razvoj krize, toda zvečer so se naen-irat pojavili važni momenti, ki so bili Odločilni v preokretu parlamentarne krize. Definitivna vrnitev mandata od strani g. Pašiča, sprejem te vrnitve od Strani kralja, dolgotrajna avdijenca Sve-tozarja Pribičevico, vsa ta dejstva so na razpoloženje v parlamentu odločilno Vplivala in danes pričakujejo, da so irona odloči poveriti mandat za sestalo ustavotvorne koalicijsko vlade g. ljubi Davidoviču.
pL> O. Pašfc je včeraj dorjoldno imel tfaljša posvetovanja z Ljubo Jovano-cvičem in dr. Ninčičem. pozneje pa daljne konference z vsemi vodilnimi ministri in prvaki radikalno stranke.
. Demokratski poslanski klub je včerajšnje dogodke opazoval z največjim interesom, Dopoldne ob 9. je bila plenarna seja, ki je trajala pol drugo uro. <i. Ljuba Davidov^č je poročal o svoji jjredsnočni konferenci na dvoru, Raz-Vila se je daljša debata o parlamentarnem položaju, o notranjepolitičnih raz-nerah in o nadaljnem postopanju stranko. Demokratski klub je še enkrat odobril prejšnji sklep glede obnove koalicije z radikali, ki je potrebna v narodnem in državnem Interesu, demokratska stranka pa obenem nikakor ne more odstopiti od zahteve glede volit-s/ene vlade. Demokratski klub zahteva volitve z državnopolitičnega vidika, ker demokratje žele, da nove volitve popolnoma razbistre notranjepolitične konflikte, da nove volitve ustvarijo Jasno sliko o dejanskih prilikah.
Teh volitev pa ne more in ne sme Izvesti homogena vlada, marveč vlada, ]sestoječa iz vseh parlamentarnih skupin, katerih program temelji na vidov-danski ustavi. Demokratski klub radi tega zahteva, da naj sedanji parlament sprejme le tri najvažnejše zakone in da *e takoj preide k volitvam. Radikali na
drugi strani to zahtevo še vedno odklanjajo.
Po daljših posvetovanjih z Ljubo Jovanov$čem in dr. Ninčičem je g. Pa-šič okoli 12.30 odšel na dvor ter je kralju poročal o poteku krize in o razpoloženju v radikalnem klubu glede možnosti za nadaljevanje pogajanj v svrho obnove koalicije. Po tej avdijenci je g. Pašič pozval za 16. uro g. Davidoviča na sestanek v ministrskem predsedstvu. Na tem sestanku je g. Davidovi g. Pašiću še enkrat pojasnil načelno stališče demokratskega kluba, da demokratje stopajo v koalicijo pod pogojem, da se volitve izvedejo čimpreje s pomočjo koalicije. Po končanih posvetovanjih je Pašfč sklical konferenco radikalnih ministrov, ki je trajala od 18. do 19.30.
Med tem Časom je g. Davidovi poročal svojemu klubu in ob 18. je bil minister n. r. Svetozar Pribičevšč pozvan v avdijenco, ki je trajala skoro štiri ure.
Ob 17.30 fe g. PašJđ kratio vrnil mandat za sestavo koalicijske vlade. Kralj je vrnitev vzel na znanje.
V razgovoru z uglednim Članom vlade je Vaš dopisnik dobil vtis, da se je od strani radikalne stranke storilo vse, da so se storili zadnji napori v svrho obnove koalicije z demokrati. Po njegovi izjavi je parlamentarna situacija zelo težka in težko pride do kake mogoče rešitve v vprašanju koalicije z demokrati, ker je Pašfc* za to, da bi parlament v svoji štiriletni zakonodajni dobi izvedel popolno konsolidacijo države.
Zagreb, 25. aprila. (Izv.) Današnje »Novosti« objavljajo o parlamentarni situaciji iz Beograda tole poročilo: Vaš dopisnik je v položaju javiti o razvoju krize senzacijonalne vesti o zelo važnih dogodkih, ki so se razvijali od 18. zvečer dalje. Minister n. r. Svetozar Pri-bičević Je bil ob 18. sprejet v avdijenci, katera je trajala tako dolgo, da ga je kralj ob 21. povabil na večerjo. Istočasno ob 19.15 je bil sprejet v avdijenci g. Pašič, ki Je vrnil mandat.Kralj je vrnitev sprejel, ko je Pašič izjavil, da ne more izvršiti dane naloge. Pašič, kakor je bilo pričakovati, ni tobll na to mandata za sestavo homogene radikalne vlade, radi tega je verjetno in ni povsem Izključeno, da kralj poveri sestavo vlade Ljubi Davldovlcn.
Ob 21. je kralj pozval k seb! radl-lkane prvake, med drugimi Ljubo Jova-noviča, Veljo Vukičeviča, dr. Laza Mar-koviča, Velizarja Jankovfča, Miletiča in Marko Trifkoviča. Z njimi le kralj kon-feriral od 21. pa do 24.30.
— Zagreb, 25. aprila. (Izv.) V demokratskem tisku je danes razširjena vest, da je bil Pašič po končani avdijenci snoči zelo deprimiran. Razširjena je tudi vest iz njegove okolice, da se namerava umakniti iz političnega življenja. Pašte se je prepričal, da je kralj pripravljen za vsako eventualnost ter hoče z vso odločnostjo poseči v nadaljni razplet krize. Kralj ima popolnoma Izdelan načrt.
Telefonska in brzolaena pomola
Nastop češkoslovaške proti Madžarski
Radikali prekinili vse stike z Radićem.
ZNAČILNI ČLANKI »SAMOUPRAVE« O POGAJANJIH   Z   RADIĆEM. —
KOROSCEVA VLOGA.
kansko stranko. Q. Ojuričić in dr. Ja-njiič sta se 14. t. m. vrnila v Beograd ter poročala radikalnemu klubu o uspehih. Iz teh poročil, tako ugotavlja »Samouprava«, je bilo videti, da nI bila dosežena glavna naloga, kakor je bilo želeti. Med tem je g. Radeč na svojem shodu v nedello 15. t. m. ustvaril situacijo, ki povzroča skrbi vsakemu prijatelja mira In reda v državi in ki ustvarja nenormalni razvoj naših političnih prilik. »Samoumevno je,« zaključuje »Samouprava«, da le po teh dogodkih presekan vsak poskus zveze med g. Stjepanom Radićem m narodno radikalno stranko Srbov, Hrvatov m Slovencev.
rmf Beograd, 25. aprila. (Izv.) Glav- | ni organ radikalne stranke »Samouprava« Je začela Že včeraj pod naslovom »Ustavno vprašanje In rešitev parlamentarne krize« priobčevatl kronolo-%ično vse važne politične dogodke, ki »o se odigrali po končanih volitvah od rl8. marca dalje z ozirom na pogajanja Radikalne stranke z RadKem. Današnji »Članek je zelo značilen, ker glavni orisan kategorično In v oficijelni obliki jigotavlja, da radikalna stranka ne bo nadaljevala pogajanj z Radićem in da
Je ž njim prekinila vse stike. Danes »Samouprava« našteva v celoti vse Razgovore, ki so se vršili 12. in 13. t 5n. v Zagrebu z Radićem. Članek ugotavlja, da sta radikalna odposlanca imela nalogo razgovarjati le z Radićem, ne pa z ostalimi zastopniki revizijonistič-nega bloka. Radikalna odposlanca sta Imela nalogo, da Iz razgovorov dobita sliko, na kateri podlagi bi bil mogoč sporazum z Radićem. Radić glede revizije ustave ni stavil konkretnih predlogov, marveč le določil le gotove točke v administrativnem smisla, na podlagi katerih je bilo omogočeno zbližanje oz. bi bil ustvarjen sporazum .med radikale! in Hrvatsko seljačko, republl-
IZGON MADŽARSKIH DRŽAVLJANOV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE.
— Praga, 24. aprila. (Izv.) Kakor javljajo listi, je Češkoslovaška vlada sklenila za slučaj, da bi dosedanje represalije proti Madžarski ne imele za-željenega uspeha, uporabiti Še nadaljna ostrejša sredstva. Danes je bilo iz Slovaške Izgnanih 60 oseb, med drugimi več magnatov in bogatih madžarskih državljanov. Dobili so ukaz, da morajo nemudoma zapustiti Slovaško.
— Budimpešta, 24. aprila. (Izv.) Grof Apponv je na današnji seji narodne skupščine vložil nujno interpelacijo radi madžarsko - češkoslovaških incidentov in represalij. ki jih je Češkoslovaška naperila proti madžarskim državljanom.
— Budimpešta, 24. aprila. (Izvir.) Madžarska vlada le včeraj popoldne protestirala pri zastopnlkb alllranih držav radi Izgona madžarskh državlanov Is Češkoslovaške in represali; češkoslovaške vlade ter je naročila svojim Inozemskim zastopnikom, da pri državah — Članicah društva narodov, vlože odločen protest
Češkoslovaški poslanik je včeraj izjavil, da ostanejo odredbe češkoslovaške vlade tofko časa v veljavi, dokler ne da madžarska vlada zahtevanega zadoščenja radi oboroženih vpadov madžarskih čet na češkoslovaško ozemlje. Potn'ški urad poslan'štva je nk?n;l Izdajane potniških vizov potn'knm, kl pottrefo v Češkoslovaško al! skozi Češkoslovaško.
Državne železnice objavljajo ponovno, da ne izdajajo voznih listkov za Češkoslovaško.
Represali te Ce^HcnslovaSke proti Madžarski so v Budimpešti povzročile posebno senzacijo m v vladnih krogih konsteraira-nost, ker so sleć'le ravno v času, ko bi češkoslovaška vlada imela dobiti predlog madžarske vlade, da se obmejni Incidenti preiščejo po mešan! madžarsko-češkoslova-Ški aH pa tudi hrtemactfonalrt komisiji. Madžari naglaša:o, da se Incident! po večini vrše na madžarskih tleh in prete, da store diplomatične korake, ako češkoslovaška vlaška vlada ne bo hotela mirnim potom zadeve rešiti.
— Bratislava, 24. aprila. (Tzv.) V ne de« ljo dopoldne sta priplula v Bratislavo dva
LAUSANNSKA KONFERENCA.
RAZPRAVA O MIROVNI POGODBI.
patnika, prvi madžarski, drugi pa avstrijski Na prvem je bilo 30 madžarskih drž avl j a» nov, na drugem pa 17, ki so hoteli v Brati* slavi izstopiti. Radi obmejnih represalij pa jim dostop na češka tla ni bil dovoljen. Pre* povedan je dostop na Češkoslovaško tudi onim madžarskim državljanom, ki prihajajo z vlakom preko Parkana. Na ta način hoče češkoslovaška vlada reagirati na zločine madžarskih obmejnih čet. Vse obmejne po* staje so obveščene, da je meja zaprta in da noben madžarski državljan ne sme stopiti na češkoslovaško zemljo. Dalje namerava vla* da izgnati vse Madžare, ki so v zadnjem času nezakonitim potom prihajali na Slova« ško. Med njimi je baje mnogo takih, ki so se ne glede na strogo prepoved udeleževali političnega življenja in delovali proti var* nosti države.
ZA ZAŠČITO ČEŠKEGA NARODA, — Praga, 24. aprila. (Izv.) Češke narodne dame so priredile v ponedeljek v Pragi javen shod, da opozore vlado na nevarnost, ki preti državi od stran! Madžarske in na nujno potrebo podpirati obmejno stražo, ki se nahaja stalno v nevarnem položaju. Po navdušenih patrijotičnih govorih javnih delavcev je bila sprejeta resolucija, ki ugotavlja v prvi vrsti žalostno dejstvo, da se večina češkega naroda ne zaveda nevarnosti, ki Izvira iz nezadostne oskrbe In zaščite obmejnih čet In njihovih rodbin, zlasti otrok. Napačno je naziranje, da mora skrbeti za te čete samo vlada. To je mogoče samo v okviru državnega budžeta in na temelju tozadevnih zakonov. Ker pa je nedostatek v proračunu in so vrzeli v zakonih, ne morejo vladni organi z uspehom posredovati. Čeprav bi hoteli. Zato so navzoči zahtevali: 1.) da se vsi merodaj-ni faktorji, poslanci in vlada, pobrigajo, da bo temu nevzdržljivemu stanju storjen konec in da ne bodo štedili tam, kier so ogroženi življenjski interes! države; 2.) ker Je potrebna izdatna in takojšnja pomoč, pozivamo vse, ki jim je kaj ležeče na nevarnosti države in naroda, da se udeleže pomože akcije v narodnih obrambnih društvih* v osrednji šolski matici in drugih javnih kor-poracijah, da na ta način dožejo, da skrb za zaščito države in obmelne straže, za njihove šole in deco n! samo delo posamnihi organizacij, marveč Je želja in dolžnost celokupnega naroda.
— Lansanna, 24. aprila. (Izv.) Pod predsedstvom sira Horaca Rumbolda Je bila danes prva redna seja prve komisije za stilizacijo in redakcijo mirovne pogodbe. Komisija le točko za točko razpravljala po-samne člene mirovne pogodbe. Kot prva točka Je prišel v razpravo člen II., ki določa reko Marico kot mejo med Grško in Turčijo. Komisija je razpravljala še nekatere druge člene. Rezultat razprave je bil, da se Je mestoma dosegel sporazum Nekatere točke pa so se odložile z dnevnega reda.
— Lansanna, 24. aprila. (IzvJ Včeraj Je bila otvorjena druga mirovna konferenca med Turčijo ln zavezniškimi državami. Te konference se Je udežilo okrog 120 diplomatov in 100 novinarjev. Večina delegatov je prispela v Lausanno v nedeljo ponoči.
Turška delegacija na Cela c Izmet pašo hi Rizo Nuri begom šteje 35 članov. Francosko delegacijo vodi general Pelle", italijansko pa sisnor Montažna. Predsednik angleške delegacije je sir rTorace Rumbold, ameriške pa Crewe. Z diplomatičnimi zastopniki, $e je nastanilo v najlepših hotelih mnogo strokovnjakov na polju prava, diploma-tičnih kurirjev, stenografov ln obilno spremstvo. Mesto ima zopet nekak kozmopoliti-čen značaj. Na ulici Je opažati Turke, balkanske tipe, Japonce Itd. Od vseh krajev so se zbrali novinar!!, da poročajo o mirovnih pogajanjih. Konference se udeleži baje tudi ameriški poslanik v Rimu Child. V političnih krogih se govori, da namerava Amerika skleniti s Turčijo separatno trgovinsko pogodbo.
— Beograd, 25. aprila.) Po svojem prihodu Iz Zagreba je začel dr. KoroSec vporabljati vsa politična in parlamentarna sredstva, vse triko, da bi preprečil sestavo koalicijske vlade. Dr. Korošcu gre za to, da pride njegova stranka v Beogradu na odločilna mesta ln zato dr. Korošec Izjavlja radikalnim poslancem, da bi klerikalci podpirali homogeno vlado. Za nedeljo 29. t. m. je določen ponovni sestanek revizUonl-stičnega bloka v Zagrebu, kjer se Ima določiti nadaljna parlamentarna taktika, . 1.
VLADNA KRIZA V ITALUL
ODSLOVLJENI POPOLARL
— Rim, 24. aprila. (Štefani.) V pismu, ki ga je poslal ministru Cavazzo-niju, izjavlja ministrski predsednik Mussolini, da sprejema demisijo onih ministrov, ki pripadajo ljudski stranki in se jim ob tej priliki zahvaljuje za solidarnost, s katero so dosedaj sodelovali z njegovo vlado. Mussolini dostavlja, da dnevni red, ki ga je sprejela parlamentarna skupina ljudske stranke, ne pomeni nobene spremembe v stališču turin-skega kongresa, ki je bil po izjavi navzočih poslancev v bistvu naperjen proti fašistom.
~- Rim. 24. aprila. OlzvJ Mussolini Je odklonil, kakor je bilo pričakovati, nadaljnje sodelovanje popolarov v vladi. Turinski kongres Je zadel fašizem v živo in nato so bile brezuspešne vse izjave In preokrenltve prizadetih popolarskih vladnih članov. Mussolini se ni mogel ž nJim! zadovoljiti in iz fašistovskih vodilnih krogov se je vršil nanj velik pritisk, da treba prerušit! vse zveze s popolari. To se Je zgodilo s pismom, katero Je poslal Mussolini Avazzonl-Ju. Vlada bo odslej čisto fašlstovska, ker Mussolini hoče ministrstvo za delo In tri ministrska podtalništva kratkomalo ukiniti. Listi razpravljajo obširno o tem dogodku ln večina se obrača proti popolarom, očitajoč jim nedoslednost in komedij antstvo. Fašistovski tisk Je zelo zadovoljen. Vas-salo baje Izstopi iz popolarske stranke. Proslav« 21. aprila Je še dvignila moč fašizma ln Mussolini Jeva vlada se čuti še trdnejšo in mogočnejšo. Agencija »Volta« naznanja, da se vse vladne in fašlstovska oblasti izrekajo celo priznalno za veličasten potek proslava 21. aprila, ki Hm Je prinesla popolno zadoščenje I Zato pa ie Mussolini mirnega srca odpravil klerikalce iz vlade.
OTONA HABSBURŠKEGA NI NA MADŽARSKEM.
m*. Budimpešta. 24. aprila. (M. T.) Vest O prebivanju Otona Habsburškega na Madžarskem ki so Jo razširili beogradski listi Jo docela neresnična. Madžarski brzojavni urad ugotavlja, da Otona nI niti v Subotišču niti v Budimpešti niti v kskem drugem kralu Madžarske. To lahko potrdilo tudi španske oblasti
REDUKCIJA MINISTRSTEV V ITALIJI.
— Rim, 25. aprila. (Izv.) Vrhovni svet fašistovske stranke je predlagal vladi, da se ukine vsled demisije klerikalnega ministra Cavazonija izpraznjeni portfelj ministrstva za socijalno politiko.
— Pariz, 25. aprila. (Izv.) Po poročilu listov iz Rima pripravlja Mussolini nov načrt za reformo ustave in parlamenta. Pripravlja tudi načrt zakona o redukciji ministrstev In o zmanjšanju Števila poslancev. Temu načrtu so naklonjene tudi ostale stranke. Mussolini v načrtu v parlamentu predlaga, da se ukinejo poslaniške dijete in da se mesto njih uvede reprezentacijska svota. Vsak poslanec, ki bi neopravičeno Izostal od seje, se Ima kaznovati z občutno globo.
NEMŠKA VLADA SE ŠE NI ODLOČILA.
— Berlin, 24. aprila. (K. B.) List! poročalo, da vlada še nadalje razpravlja7 o položaju, ki le nastal po Curzonovem govoru. Ob tej prilik! zlasti naglašajo, da vlada v govoru angleškega zunanjega ministra ne vidi predloga za ipogalan'a m nima namena iskat! posredovanja pri tej aH oni državi, bodisi Angleška ali kaka druga velesila. »Berliner Tageblatt« poroča, da je državni kancelar sprejel danes dopoldne zastopnike udruženja nemških Industiijcev m je govoril ž mfmi o nemškem reparacljskem predlogu, ki bi ga garantirala Industrija. Politične stranke bodo razpravljale danes o položa:u na frakcijskih sejah. Jutri se bodo bržkone vršila pogajanja med vlado ln strankamL
VAŽEN SKLEP ŠVICARSKE VLADE.
— Bern, 24. aprila. (§. A.) Z ozirom na dalekosežno amnestijo v drŽavah, ki so se udeležile vojne, je zvezni svet sklenil preklicati odlok Iz leta 1920. glasom katerega inozemski derzerterjl, ki so se v času vojne zatekli v Švico, niso mogli sprejeti ivicarskega državljanstva.
PROCES PROTI TfflONU ODGOĐEN.
— London, 24. aprila. (Retrter) »Dafty Expresc poroča, da je bil proces proti patriarhu Tihonu odgođen na nedoločen čas. Angleška vlada namerava ne glede na ponesrečeno akepo za rešitev r3udklewicza posredovati pri sovjetski vladi, da bo v procesa proti Tihonu bolj usmiljei
ANGLEŠKI BUDGET SPREJET.
— London 24. aprila. (Reuter) Spodnja zbornica je v prvem glasovanju sprejela proračun za 1923. leto.
KONFLIKT MED RUDARJI IN OKUPACIJSKO OBLASTJO V PORURJU.
— Berlin, 24. aprila. (K. B.) Po poročilih listov so poslala štiri večja rudarska udruženja v Porurju generalu Degoutte strogo pritožbo proti konfiskaciji transportov premoga, ki je bil namenjen za rudarje. Delavstvo opozarja na to, da je general po prihodu obljubil, da interesi in pravice delavcev z okupticijo ne bodo oškodovani. Konfiskacija tega premoga pa pomeni težko kršitev starih pravic rudarjev. Ako bi okupacijska oblast nadaljevala konfisciranje premoga, tedaj organizacije ne morejo prevzeti odgovornosti za stališče rudarjev.
TURČIJA HOČE KONCESIJE.
— London, 23. aprila. (Hnvas). »Mor-nfngpost« poroča iz Carigrada, da namerava turška vlada zahtevati od Francije, naj ji dovoli kot kompenzacijo za chester-sko pogodbo koncesijo za zgradbo železniške proge Eskišehir-Brussa-Pandcrma bi pristanišča v Panderml.
DUNAJ SE HOČE ZABAVATI. — Dunaj, 24. aprila. (Izv.) Pcsebal konzorcij je zaprosil vlado za koncesijo, da sme zgraditi v Pratru veliko areno, namenjeno za blkoborbe. Konzorcij ima 22 milijard na razipolago. Društvo za varstvo žival! je snoči sklicalo velik protesten shod, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki pozivlje vlado, da nemudoma izdela zakon v varstvo živali.
Politične vesti.
i— Iz načelsiva NNS. Redna načelstve-na seja N. N. S., k! bi se imela vršiti v sredo dne 25. aprila ti. odpade. Tajništvo.
= Kaj sedaj? Iz Beograda nam po-čajo: Kakor vse kaže, bo Lj. Davido-vič dobil od vladarja mandat, da poskusi sestaviti vlado, ki bi imela trdno večino v narodni skupšjini. V političnih krogih ne verujejo, da bi Davidoviču ta misija uspela. Skoraj popolnoma Izključeno je, da bi radikali hoteli vstopiti v Davidovićev kabinet, še manj pa je verjetno, da bi se Davidoviču posrečilo to, kar ni uspelo Pašiću, namreč, da bi sklenil sporazum s Hrvati in jih pritegnil v vlado. Zato je treba že vnaprej računati s tem, da bo tudi Davldo-vičeva misija brezuspešna. In kaj potem? Najbrže bo dobil mandat za sestavo vlade zopet Pašič. Ako bi tudi Pašič ne mogel izvesti razpleta sedanje krize, potem nI izključeno, da bi krona no posegla, tako se splošno govori v Beogradu,   po zadnjem sredstvu, po
— diktaturi. Pri tem pa prihajajo v po-štev samo vojaške osebe in nobeni po-lltikL   . r* •
as Pora* In bfatnaSa RadlČ-Konv SSevega bloka. »Pravaš«, glasilo hrvatske stranke prava, ki sicer stoji zelo blizu Radičevcem, Je v včerajšnji svoji Številki priobčil pod naslovom: »Blokov poraz in blamaža« članek, ki ga le vredno zabeležiti. Člankar Izvaia: »So tudi častni porazi brez blamaže. Blok je doživel najstrašnejši poraz, ker ni v tem porazu niti sledu tragičnosti, pač pa je ta poraz poln smešnosti. Ako bi znali slikati ali risati, bi vso stvar predstavili takole: Beogradsko skupščino kot vajeniško šolo, kjer je Pašič učitelj. Va-jenca-učenca Korošec in Spaho se opravičujeta učitelju, da sta se igrala s pokvarjenim Radičem. Toda učitelj ne sprejme opravičbe, marveč jih prime za ušesa in jih nažene iz klopi klečat v zapeček. Istočasno stoji vajenec Radič pred vhodom v šolo, ki briše oči z rokami in se z jokavim glasom opravičuje učitelju: »Gospon vučitelj, ja nis mislil, kak sem rekel 1 ja nis tak zločest, kak su me drugi fakini tužili.« Takoj moramo naglašati, da ta poraz ni direktno zakrivil Radič, marveč dr. Korošec ln dr. Spaho, Radič pa je prizadet samo v toliko, ker je popustil tej dvojici Toda vsa trojica je polomila v tem, ker pozablja, da ima tudi politika svojo logiko. Radjčeva družba — Korošec in Spaho
— je Radiča hotela izrabiti v svoje namene, hotela je splezati kvišku po njegovi grbi. Prvo se ji je dobro posrečilo, drugi račun pa ji je zmešal Pašič. Korošec in Spaho sta dobila brco, Radič pa zasmeh in sramoto.«
& Beogradsko časopisje o krlzL Beograd, 2. aprila. (Izv.) Včerajšnja »Tribuna« razpravlja o radikalsko-dc-mokratski koaliciji ter veli. da je situacija deveti dan zelo komplicirana, mogoči so trije načini rešitve: 1. radikalno demokratska koalicija, 2. radikalna homogena vlada in 3. koalicija radikalcev s kako stranko iz revizijonističnega bloka. List dalje konstatira, da so muslimani in klerikalci soglasno sklenili v slučaju obnove demokratsko-radikalne koalicije takoj zapustiti Beograd. Za prihodnjo nedeljo se sestanejo v Zagrebu revizijonlsti na konferenco, na kateri se imajo uvelavitl nadaljni sklepi. »Novosti« omenjajo, da je obnova koalicije nemogoča in da radikale! resno računajo na možnost koalicije s klerikalci, ki bi omogočila z drugimi manjšim! skupinami vladi absolutno večino v narodni skupščini. Vlada bi razpolagala s 159
Stev. gy
»SLOVENSKI   NAROD« dne "5 rprila 1923.
Stran 3
glasovi od 213.   Kakor   poročajo dfetfet
»Novosti«, je imel dr. Korošec na svojem stanovanju daljše konferenco z nekaterimi radikalnimi prvaki Zelo zanimiv pa je članek nacijonalističnega »Preporoda« pod naslovom »Doli z demagogijo!« članek ugotavlja, da radikal ci in demokratje vodijo krizo iz kotenje in demagošfva ter poziva prave in iskrene rodoljube, da osnujejo vlado nacionalističnega bloka, ki bi dal garancije za red in mir v državi
s= Kongres   jugoslovanskih cflonl-stov se vrši 29. l m. v Novem Sadu.
aB= Naša udruženje intelektualcev — član mednarodnega saveza.   Te dni sta se vrnila v Beograd naša delegata na mednarodnem kongresu intelektualnih delavcev in sicer gg. Andonovič, prol univerze ter Gjuričič, šef oddelka za državni proračun, ki sta zastopala savez državnih činovnikov, savez bančnih, trgovskih m industrijskih člr novnikov, udruženje glumaca m inženirsko udruženje.   Na kongresu se je osnoval mednarodni savez intelektualnih delavcev z nalogo, da zaščiti intelektualno delo in izboljša pogoje mednarodne zmanstvene vzajemnosti. Zveza francoskih intelektualcev je v Pran--c)ji   dasi še mlada,   zelo   važen ja> iven faktor. Predvsem radi tega, ker se nahaja v njenih vrstah veČina francoskih državnikov In politikov. Tako Šteje ta zveza 150.000 članov, od teh odpade na narodne poslance in senatorje 231. Angleška zveza intelektualcev izkazuje 360.000 članov. Naša delegata sta sklicala sejo upravnega odbora saveza državnih činovnika m mat poročala o svojem delu. Nato je upravni odbor razpravljal o internih vprašanjih^ posebno o čmovnllkenv Sklenil Je po-prositi pri kralju za avdijenco, da mu razloži obupno   stanje  člnovnflčov ter predloži nov! vladi Člnovnlšld zakon kot prvi V tem srnisln se je tudi sestavila posebna resolucija, Id se odpošlje kralju, vladi ln narodni skupščini Delegata sta sklenila sklicati Čimprej kongres mteTektuamm udruženj Jugoslavije,   <ta se osnuje savez intelektualnih delavcev za celo državo. V prvi vrsti stopita v stike % novtriarskim udruženjem. £ =
V. &s rtova amputacija, »rtovi List« firiobčuje pod tem naslovom zanimiv
ooffo-vor z nekim radikalnim politikom, IM je na vpraSanje. da-B ne bodo nove Volitve (če bi bile razpisane) dvojni posel r istim rezultatom, odgovoril; Ne bo. Vidite, Radič se upira proti neki srbski hegemoniji in ne vidi kako jo sam podpira. Zadnji dogodki so našli V srbskem dem našega naroda velik odmev. Naš seljak se ni mnogo zanimal ga politiko, ker ni imel za to časa. On je marljivo hodil za plugom, da bi zaoral to, kar mu je »brat razoral«. Seda* ga zopet vznemirjajo. D očim je Radić absorbiral vse kar je zapeljanega, nazadnjaškega m separatističnega, so ostale zdrave sile v naši državi indiferentne m razkrojen«. Pri novih volitvah to ne bo tako. Radič ne more postati vecn* kakor je sedaj, mi pa lahko. Kdo »mi« — vi radikalci? Mi. ki ljubimo to državo in hočemo, da bo vladal ;v nji mir. Po čem to diši? Po vladanju krepke roke. Radič lahko klepeta kar hoče. toda Se bo oviral konsolidacijo naše drŽave, ga bomo uklonili. Z amputacijo Hrvatske? Ne. Z amputacijo Radića na Hrvatskem, Mislite, da je to mogoče? Mora biti mogoče. S kakšnimi sredstvi? Z vsemi. Kadar se govori o državi, se sredstva ne izbirajo. Verujejo v v to? Vernjcm. Kotradika-fec ali rodoljub ? Kot prvo ali drugo. Verujejo v to tudi ostali radikale!? Ni niti potrebno, da vsi verujejo. Sploh pa, omahljive* črpajo vero iz sile onih, ki verujejo.
= Vatikan se pridružuje 21. aprilu* »Osservatore Romano« piše k preložitvi delavskega praznika na 21 .aprila, spominski dan ustanovitve Rima. da je prrvi majnik strankarskega izvora in da znači socijalno delitev, borbo in revolucijo. Krščanski delavec je prepričan, da Človeško delo ne more biti nikdar strankarski monopol in se ga ne more vpreči v voz nikake^a egoistično strankarskega triumfa. Novi narodni praznik naj bo praznik bratskega sporazuma med vsemi, ki hočejo svojemu rodu in svoji deželi pripraviti bodočnost miru in prospevanja. Koncilijantnost naj se razširja nad vse spore in nad vse ljudi. Patrijotizem. napredek, izobrazba in pravica ne morejo biti privilegiji za nobenega, marveč ostanejo danes in vedno last vsega ljudstva. Zato naj stranke in šole, programi in akcije gledajo preko nesoglasja in idealnih kontrastov na dobrobit in srečo dežele. Delati za nju, pod božjo previdnostjo, je neovržna dolžnost in neizpodbitna pravica vseh sinov jedne in iste zemlje. Tako je Vatikan hitro odobril Mussolini je v 21. april.
Gospodarstvo
DOMAČA INDUSTRIJSKA PODJETJA IN TUJI STROKOVNJAKI.
'Piša slovenski industrijalce.)
>BU 0OftU< C
izjava Zveze industrijalcev, ki jo je priobčil »Slovenski Narod« od 22. l m. pod naslovom »Za industrijo Slovenije in proti terorju«, Je bila dejansko potrebna. Ni dvoma! da jo odobrava aaia razsodna javnost. Zlasti pa Jo odobravajo naši sospodarsld sloji. Vendar se ml zdi koristno, da bližje pojasnim vprašanje, Id se je ponovno razpravljalo tudi v dnevnikih, namreč zaposlitev Inozemskih strokovnjakov - specialistov t naših domačih industrijskih podjetjih. V naprej priznavamo prizadevanjem naše nacionalne mladine, da izvirajo iz dobrih motivov, tudi če gredo v marsičem predaleč. Organizacija mladih nacionalistov in njeno glasilo sta zaceli nastopati proti slovenskim podjetnikom, pri katerih o nacUonalnl brezbrižnost! pač ne more biti govora.
Vsak,   ki so ran bile znane   naše gospodarske razmere pod Avstrijo, bo moral brez nadaljnega priznati, da smo v kratkih letih nase svobode naravnost presenetljivo napredovaH.   Al! je bilo mogoče pred nedavnim časom govoriti sploh o kak! slovenski industriji? Vsako količka? pomembnejše podjetje Je bilo v nemškfh rokah. Tujec ni samo bogatel ob našfh žuljih, temveč nas le celo duševno zasužnieval s tem, da je sistematično šfrtl   potom   suMerajnskih Šol germanizacijo   med   delavstvom. Po prevratu !e bflo hitro konec tem sramotnim razmeram.   Deloma so prešla stara industrijska pođjet'a v slovenske roke, deloma pa so se ostanovfla popolnoma nova. Naša mlada fndustrfla se nahaja sele v prvem razvoju In se hna boriti z nafvečuinl težko. čamL Ogrožajo fo na le (pomanjkanje denarja in neznosna javna bremena, temveč tnd! ostra konkurenca od stran f jake renomirane tnlezemske industrije. Tem težko-čaro se pridružuje So občutno pomanjkanje domačih strok. moči.   Podjetni in delavni slovenski duh Je ustvaril takorekoč  čez noč celo vrsto podjetij, kjer se prolzvala*o in-dustrTsk! fzdeUri, glede katerih smo bil navezani dosedaj izključno   na tuje dežele. Znana resnica je, da smo bili Slovenci sicer povsod Čislani kot prvovrstni   delavci in mojstri, da pa je nas tnjec vedno odrival od najvarnejših odgovornih mest in te iz političnih razlogov zasedal raje 5 svolimi ljudmi Vrh tega nismo imel? Slovenci t;a do zadnja Časov skoraj ncberrih strokov-nfh Sol. če smo rakorekoč čer noč ustvaril nova ipodlerja, nismo pa mogli iz tal Izkopat* vseh neobhodno potrebnih strokovnm n praktično tzvežbanih moči. Kjerkoli so zaposleni še   tujerodni    strokovnjak!, je podjetje k temu prisilila le imperativna potreba. Lacko je reči: * poiščite si domačih moči; ce jih hočete. Trii bodete že na?*;!« žalostna je resnica ta.   da se   za gotove stroke enostavno še nimamo sposobnih domačih ljudi, šola in praksa bosta tudi v tem poglede storili svojo dolžnost in nJ dvoma, da sc bomo   sčasoma popolnoma emancipirali tuiega vodstva in vtpliva. O kakem sistematičnem importfranju tujerodnih elementov v naša mdustrnska ipodjetia nač niti govora ne more biti Gre iz večine le za posamne moči, k? jih baš vsled njihove strokovne Izobrazbe nI mogoče pogrevati, ne da bi b?! resno ogrožen obstoj podjetja, le Pa sigurno še vedno za našo nacionalno stvar ugodneje, da se obdrže za vsako ceno na površju naša podjetja, k' zaposlujejo tisoče domačih ljudi, kakoT pa Če bi jih rfralf naravnost v propast ?n s tem na široko odprl? vrata v našo državo tujim mdustrfjskmi izdelkom in tuji podatnosti. Gmotni dobiček tujca bi v tem slučaju brez dvoma odtehta? zaslužke, kf v*h imajo med nami posamnf inozemski strokovnjaki. Ne smemo da!?e prezreti nevarnosti, grešeče nam Iz sosednje Hrvatske, ki se z neverjetno naglico industrijalizira m to skoraj Izključno s pomočjo nemških, mad-zarskm  m italijanskih strokovnjakov ter celo s tujim kapitalom. Ah bi z oteSkoče-afSffl položaja naših domačih podjetnikov, ne dosegi! baš nisprotn! efekt m direktno podprlr podjetja, glede kotih pač nimamo nikakega jamstva, da so v narodnih rokah m da se bodo skušala v doglednom času osvobodi« tujega vpliva?
Kakor za enkrat ne moremo »pogrešati tujih strojev. Id jih potrebujejo naša podjetja m kakor so primoran! naši tehniki, da gredo v inozemstvo izpolnit si svojo strokovno naobrazbo, tako zaenkrat tudi mnogo naših podjetji, zlasti takih, ki so se šele na novo ustanovila ne more pogrešati tujih strokovnjakov. Kar pa seveda moramo zahtevati od tujcev, ki jedo naš kruh, le absolutna lojalnost do naše krnJIevme £b spoštovanje našega Jezika, naših šeg in običajev. Tuicev, ki ravnalo v nasprotnem dnhti ne potrebujemo. Vpoštevati pa zopet moramo, da služi mnogo tujcev pri nas. k! se jim glede odnošajev do našega naroda ne more ničesar očitati In ki baš nasprotno skušajo popolnoma prilagodit! se nasmi razmeram. Pavšalno obsojanje vseh tirih elementov dejanski n* na mestu in običajno izvirajo tak? napadi ?z osebne mržn'e egoističnih prizadeval al! celo maščevalnosti. Strokovnjaki na vodilnih, odnosno odgovornih mc?tih Imajo navadno jako težko stališče, ker treba neredkokrat ■aalopatl proti subverzivnim elementom. V vseh rvomicah naprednih narodov vlada železna disciolina, ki je pnj predpogoj, da teče gladko ves obrat Naši -Amerikanci« vedo prav dobro, kakšen drakonlče« red in delavnost vladata n. pr. v ameriških podjetjih! Mož strokovniak — nedomačfn hna pri nas seveda tem težje stališče In se če-stokrat n'egove zahteve, ki jih stavi zgolj v Interesu službe;-:? discipline, smatrajo kot proti nacilonalneTmi Čutu delavstva naperjene, kar le sicer »ako komodno, toda skrajno krivično stališče.
Ponavljamo še enkrat. Kdor bi izrabil nase odvisnost od tulili strokovnjakov in
bo
tel greniti proti hJU
nasei v nas ■■jiimfir sodnika. Na drugI strani pa moramo apelirati na razsodnost vseh res narodnih krogov, da vpoštevajo vele važni pomen naše mlade naciionalne industrije za državo, posebno pa oŽ$o Slovenijo in 3 ne otežkočajo že itak prekerne-ga pložaja. Slovenija sama ne pridela toliko živeža, da bi mogla prehraniti svoje prebivalstvo Cim bolj bo razvita trgovina« obrt in zlasti industrija pri nas, tem boljši bo naš splošni gospodarsk? in narodni položaj in tem preje se bomo mogli emancipiran od inozemstva, kar šele bo izpolnilo nase nacljonalno osvobolenje.
—g Novosadska blagovna borza 34. aprila, Novi Sad, 24. aprila. Cene v dinarjih notiralo: bačka pšenica 77 kg, 2—3%, 2 vac. 432.50. 77>7S k£ 2—3% ponudba 452.50, 75'78 kg 2 vag. 457.50, bački ječmen 64/65 kg ponudba 315, bački oves 4 vag. 2S7.50, bačka koruza prompt 10 vag. 257.50—265, bačka 2—3S defektna 5 vag. 260, bačka 100% kase za maj 3 vag. 257.50, bačka za maj ab Tisa ponudba 257.50. bačka za april maj postavno Mostar 2% defektna 19 vagonov 292.50—295. srijemska postavno Mostar 5 vag. 297.50. fižol iskanja 465, moka »O« 2 vag. 660—695, -O« 1 vag. 675, »2« 1 vag. 640. »5« ponudba 580, »6* ponudba 520. »7* ponudba 450. otrobi v vrečah od Jute 1 vag. 160, otrobi v papirnatih vrečah ponudba 115. Tendenca Živahnejša.
—g Državna borza dela. Dela iščejo: vmicarji. kovači, stavb, in stroj, ključavničarji, elektromonterji, mizarji, krojači, šivilje, peki, mlinarji, mesarji, natakar?!, natakarice, slfkarg, pleskarft, tov. delavci, tov. delavke, dninarji, dnfnarlce, vajenci, valenke Itd. V delo se sprejmejo: rudarji, hlapci, dekle, vrtnarji zlatarji, zidarji, kle-iparjf. lesni strugar!!, soboslikarii. črkosB-karjl, sodavičar, vzgojiteljice služkinje, kuharice, vajenci itek
—g Taracovina i trošarina za predmete Izložbe zbora. Oradska opčina do-zvolita ie. da *e svim onim Izlagačima koli dovažaju robu na IT. zagrebački s*j?m uzoraka, u slučaja da je neprodanu vračaju natrag, »ma povratiti taracovinski porez kojega placa roba čim stupi n* područje gradske opčfne. Isto tak* 8e «e izlagačima alkoholnih pića sa strane gradske porezne vinuti kreditirati rrošarfnskl por^z na načfn. da će platiti naJmadn^ t v *<arirTTi I to samo na faktičnu orodana *-o!:?:m4 pića na Izložbi.
—g Dobava ovsa, V intendanturi Dravske divizijske oblast? v Ljubljani se bo sklenila dne 30. aorila ti- ob 11. url dopoldne direktna po^odbs za doh-»vo 120.000 kg ovsa. Predmetni odaš ?e v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani ?rteresentom na vpogled.
Kultura.
— Masarvk o ?fovattih. Pred kratkim je fešfe v Prag? brošura Masarvka »Sfovanl po volni'-, k? ie v glavug] potezah r-črtano stališče prszioenta češkoslo^Ške republike napram politiki ipo vojm nastalih slovanskih držav. V večjem delu brošure našteva avtor praktične naloge, kf čakajo te države na vseh poliTh socialnega 2iv!;enja. Notranja konsoIMacrja, enotna 2akonaca'a, raz\-oi ind?;strfje in večji izvoz industrijskih izdelkov, poznanje pravic narodnim manjšinam, to so glavni motlvs M:'sarr>rko-vega naziranja. Bolj zajiimjv ^e problem ki ga hoće rešit? avtor s shilišča vseslovan-ske politike. ^Za rvojitrčen panslavjzem*. pravi "V'asarvk. je potrebno politično vodstvo. To vodstvo nv>ra biti seveda v rokah največjega slovanskera naroda. Od ta naloge se je Rušila odda^Ua na dolga leta, na celo pokofenra. V Rusiii so bile vse vodilne stranke anacijonalne in ce?o prorinac^o- , , y . , natne teko. da od <e str** ni prfSaknv.« ! ^55> .P&SL.**. »?<to^<*~taM> ^ težn-e za panslovansko politiko. Panslav?-zem konservativnih ali calo reakcionarnih strank, pa bi ne bfl nikomur dobrodošel. V Času vojne ie panslavizem dosegel svoj cilj ir* dovršil svoio nalogo. Slovanska ideja je odslužila svojo službo. Zbog posebnosti ruskega življenja ni mogoče od Pusfje ničesar pričakovat! v bodoče. Poleg tega pa ona sedaj tudi ni potrebna. Vsaka slovanska država ima svoje posebne notranje naloge, kf morajo biti rešene samostojno. Nove slovanske države pa tudi še davno nfso obračunale med seboj. Tn končno je treba omeniti, da morajo vsi Slovani sedaj pravtako kakor pred vojno stremeti za zbližanjem s zapadnim narodi. Posebno va?ni so odno-Šaj! napram nemškemu naroda. S temi besedami ie Masarvk povedal, da je vseslo-vanska ideja v praktičnem življenh? neizvedljiva in za bodočnost celo nepotrebna, kar je tudi razum*:ivo. kajti danes Je na dnevnem redu državna fn nacfjonama osamosvojitev In o kaki politični skupposfi severnih m južnih Slovanov, kf bi poleg tega ne našla nobene opore pri najmočnejših vzhodnih plemenih — Ukrajincih in Rusih —ne more biti s stališča realnega (politika nobenega govora. To Jdelo. ki je igrala veliko vloso pred in v času vojne, mora sedal nadomestiti slovanska solidarnost, k! M se uveljavila r slučaiu ogrožanja neodvisnosti te aij one slovanske drŽave. 2e li dejstva.
}
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA, LIŠĆA V LJUBLJANI.
OPERA.
Sreda, 25. aprila: Carostrelee Red v
Četrtek 26. aprila: Nifava. Gostovanje opernega baritonista g. Rudo'fa Bnkseka, fzv.
Petek 27. aprila: Gorenjski slavček. Di aška predstava po znižanih cenah. Začetek ob šotih popoldne. Izven.
Petek, 27. aprila: Ob polu osmih zvečer. Plesni nastopi gne. Lidije Wistakove. Izv.
Sobota, 2S. aprila: Tosca. Gostovanje opernega baritonista g. Rud. Bukšeka. Tzven.
Nedelja 29. aprila.: Janko in .Metka. Mladinska (predstava. Začetek ob treh popoldne. Izven.
Nedelja, 29- aprila: Tosca. Izven.
DRAMA.
^reda, 25. aprila: črešniev vrt. Red D. Četrtek 26. aprila: Otok » Struga. Ped E_ Petek 27. aprila: črešnjev vrt. Red A. Sobota 25. aprila: rfasanaglnica. Gostovanje
g. Markovtča. Izven. Nedelja 29. aprila: Revizor. Gostovanje g.
Markoviča. Izven. Ponedeljek 3P. aprila: CreŠn]ev vrt. Red C *    m m
— IMTaška predstava po znižanih cenah bo v operi v četrtek, dne 26. tm. ob Štirih popoldne. Vprizor! se Izvirna domaČa opera »Gorenjski slavček«. katere delan'e se god! med našim ljudstvom na Bledu. Vstopnice k tei predstavi so na prodaj pri blagajni v opernem gledališču v sredo, dne 25. tm. m v četrtek, dne 26. tm. od 10.— % 1. m od 3. do začetka predstave, to je do četrte ure popoldne.
— Operna predstava za nese malčke bo v soboto, dne 28. tm. Vprizori se najlepše in najpriznanejše mladinsko muzikalno delo, krasna Humperdlnckova opera »Janko hi Metka«, k! nam slika doživljaje dveh ljubkih otrok, bratca !n sestrice. Izgubila sta se v gozdu ter zašla v kremplje zlobne čarovnice, k! lovj otroker jih peče fn potem pohruste. Toda s pomočjo umne Metke Sta grdo čarovnico ugnala in se srečna sešla s svojimi ljubimi starši. Vstopnice za to predstavo so na prodaj ob obt-ča:nlh urah v petek (27. tm.) m v soboto (28. fm.) pri dnevni blagami v opernem g'edallšču. Zsčetek ob Štirih popoldne.
Pri dllaSk! opem? predstavi v četrtek, dne 26. aprila ob štirih popoldne poje vlogo Prania (Gorenjski slavček) pr-' vič g. Kovač.
— TJmeiniika razstava Bitcik*Dot!nar se otvori t nedeljo dne 29. t. m. v Jakopl* cevem paviljonu. Podpirajte slovensko u met* nost in ne zamudite razstav!
— Zagrebška opere. Zagrebška operna uprava je v zadnjem času stopila v stike z raznimi svetovnimi umetniki, posebno pevci, da jfh angažira za gostovanje ▼ Za* grebu. Ti pregovori so tako daleč uspeli, da prispejo začetkom maja v Zagreb svetovno* mani b*s»barfton gosp. Zolevski, dalje gosp, Belina SkupievsVg, i«osp* Sadovcn h\ slo* vita ruska nlesalka Tamara Knrsmvinu. Ve* liki tenor Tino Patjera je moral gostovanj« opustiti, ker se mu ne izplača, da se priuči težka hrvatska besedila za dve, tri pred* stave. V tem oziru delujeio sedaj n« tem, da se besedila zagrebških in beogradskih oper izenačijo. Enako jc odpadlo gostovanje slavnega §a!japina. ki pa poseti zanesljivo Zagreb v jeseni. Balet pripravlja Stra^dn* skega Petrusko. glasbo najskrajnejše!** rvočnega impresionizma. Vežba se tudi opera Tamtra od Boro d ina. Premijera Clau* de Debussvjevega remek^dela Pelleas in Melisanda se je vsled bolezni gosp. Križaj a prenesla na jesen. Wagnerjev »Lohengrir^< se to nomladansko sezono proizvaja radi tehničnih, potežkoe" samo enkrat. Zaenkrat zadrzuie razvoj zagreb'Hce opere pomanika* nje prostora. Cim bo do-vrHeno malo gledam liščev Frankopanski ulici, se bodo Tazmero na zagrebški ooeri temeljito izpremenile. Opera bo tako dobila proste roke. V njej
bodo igrale samo šc velike Seksplrjevc
v
malem gledališču tudi nekatere manjše ope* re, kakor Mozartove in druge. Veliko bodo* čega dela p* zavisi od tozadevnih ororačun* skih postavk. Naj bi tudi naša gledališka uprava poizkušala pridobiti navedene gostu za en ali dve izleta v Ljubljano?
— Potar Konjovlč, ravnatelj zagrebšKe opere in znani jugosloveuski komponist je pravkar dokončal izredno duhov'to skl.idbo za klavir in vHoHno, k? nosi naslm': Psalm 18. tm. se je skladba proizvajala v Zrrrre-bu na koncertu vtjollnskega virtuoza Ara-nyfja. Kritika je spreiela Konloviče^' Psalm zelo laskavo.
— Lldlla Wls!akova. naša rojakinja, bo plesala v opernem gledaIffčn v petek, dne 27. tm. Po enoletnem odmom prihaja spet pred naše ohčfnstvo. da pokaže, kako le napredovala na ool'u plesne umetnosti, kateri se je posvetila. Pozimi se je mudila v zavodu prof. Dalcroze v Hellerau, kjer je Sela obilo priznanja in si pridobila mnogo simpatij. Ona VVlsiakova goji ples v modernem stUu. ki je pri nas še v povojih m «froro nepoznan. Na programu so skladbe Debussvja, Grtega, Gounoda, .Mozarta, Smetane in Suka. Na glasovirju g. A. Balat-ka. kapelnik Narodnega gledališča. Načrte za kostume ie izdelal arh. prof. Rado Kregat.
— Operni ttbretL »Tosca«. Pravkar je izšel 12. zvezek Zbirke opernih in operetnih
tekstov in sicer: »Toscac, melodrama v 3
ca   slovanski   narodi   nimalo   skupnega I dejanjih, spisal V, Sardou,  L. nilca In G.
ozemlja sledi, da mora vsaka slovanska dt-?ava skrbeti v prvi vrsti za svoj razvoj in priiateliske stike z obmejnimi državami, katf r nasprotnem slučajn bi utegnili Slovani naleteti na odpor neslovanskih narodov, kar bi rodilo žalostne posledice. Masa-rvk misli o nekakih evropskih združenih državah in pravi, da je bU tamell za to federacijo svobodnih narodov poloftea % Brest-Lltovskim mirom med Nemčijo m Rusijo In
Giacosa, posloven!! Cvetko Golar, uglasbll G. Pucclni. 36 strani. Cena 3 Din. LJbretlse dobrvajo pri založnici v Zvezni tiskarni v LJubljani (vVb3bva ulica IX Razprodaial-cem običajen popust. V razprodan' so tudi v tukajšnjih knjigarnah, kakor tudi pri blagajni v operi in pri opernih bfljeterjih.
— Proslava Zrtaskega in Prankopana v Sarajevo. Sarajevski odbor Jugosloven-ske matice priredi 30. tm. v proslavo ob-
da o lojalnosti Nemčije napram Slovanom ! letalce smrti Zrmskega In Frankopana sve-
ne mere biti dvoma. Kot dokaz za to trdi- ! čano akademijo, na kateri predava glavni
—— -       - «- tajnik pokrajinskega odbora v Splitu don
j Mate Škarica o ne osvobojenih primorskih
tev navaja, da je 18 nemških ttarvers v letošnjem semestru uvedlo tečaje vseli pa-aog slovanske literature, zgodovine, etnografije itd. S posebno vnemo se Nerad Davijo z Rusijo. V kolflco Je to nazlranje o Nemcih upravičeno, bo pokazala
bratih.
— Kongres igralcev v SpCtn. Meseca iuSlJa se vrši v Splitu kongres TUdni*en»a i tncpaoveoskih igralcevj
Glasben! vestnik
POLJSKO PEVSKO DRUŠTVO »HOR TEHNIČKI« V BEOGRADU.
Kakor znano, gostuje v soboto 28. t. m. v Ljubijanj poljsko pevsko društvo »riorc rehnicki* iz Lwova. Zanimanje za ta večer je posebno živo. ker se obeta umetniški in nacijonalni dogodek prve vrste. Akademsko pevsko društvo >Hor tehnickic za^ vzerna med Poljaki prib!!^r.o isto mesto, kakor zagrer-ka nkademska »Mladost« me4 nami. Pozdravlja:: moramo v današnji dobi mlačnega slovanskega čutenja, da s« razširja vseslovensko pobratimstvo s pomočjo narodne in ;imime pesmi, ki nas Slovane, k ukor neben druc: doživi ia). navdušuje za veliko duhovno skupnost bodočnosti. Z vsako turnejo slovanskega pevskega društva gre preko naše države nov val slovanske ljubezni, posebno še, ako imama srečo poslušati umetniško popolne zbore, kikor 50 praški ali pa ukrajinski. Sedaj sq jim je pridružilo akademsko pevsko društvo »Hor tehnički« iz Lwova_
Iz Beograda, kjer so Poljaki započeli svojo turnejo in od koder se pripeljefo v Ljubljano, čim obkrožijo našo drŽavo s koncerti v Skoplju, NiSu in potem v Zagrebu, poročajo, da je bil sprejem slovanskiti gostov nadvse gostoljuben in veličasten. Becv gradska glasbena kritika je polna pohvalrf umetniških kvalitet te^a pevskega udruženja. Priznani beogradski glasbeni kritik 1C P. Manojlovič pl?e, da koncert v »Mane-iU dne 21. aprila nI bi! samo manifestacija slovanske solidarnosti, temveč umetniški užitek, k! je omogočil spoznanje Izred-, nih vrlin poljske narodne ln umetniške pes*; mi. Posebno pohvalno omenja absolutna skupnost pevskega ansambla, striktno dis-; ciplino, izjednačenost timbra, sonomost ln čistočo intonacije. Eno In drugo v vseh rew glstrih, od najvišjih do najnižjih. MogoS-na je bila široka linija, skozi katero so seT. Čutil! strastni udarci poljskega nacljonalne-' ga temperamenta Velika Je umetnost te-j ga pevskega zbora v dinamičnih učinkih. 1 katerimi so znali kal spretno izraziti tudT nežna, vendar dovolj strastna drhtenja priznane poljske lirike. Ta zbor oziroma polj*' ska umetna in narodna pesem uporablja če—" sto -onoraatopoettčna sredstva, ki lih Je pc -»Hor tehnički* izvajal kljub nenavadnosti v; mejah prirodnosti. Zbor razpolaga z izbor-; nlm tenoristom g. Krajevsklm. baritonlsiota MllerJem in basistom Šubertom, Kritika nad vaja kot najlepše pevske točko »Gaude mav ter Poloma« v koralnem slogu. »Kolisan-ko» od Gurczvskega. »Slowiczek« Wslew skega,' posebno pa Monjuškovo »Resu ryv cerska* ln Kazurjev »Krakowiak« Itd. Glav-: no umetniško zaslugo na tem zboru pripisi*.! jejo njegovemu dirigentu gosp. dr. Šmittv kojega muzikalna interpretativnoat jo izredno apartna,
V nedeljo predpoldne so poliskl akademiki odšli na AvaJo. da se poklonijo ma-' rtom Neznanega vojaka. Na grob Neznanega: vojaka so položili velik venec z napis on* »Neznanmeu vojaku hvaležna poljska orala** dlnac. T^di poljski poslanik na našem dvora .g. Okenski le daroval krasen venec Po pov laganju vencev se je vršila intimna pro-4 ^lava, pri kateri Je govoril poljski poslanllei; V svojem govoru Je Izrekel zahvalo polj*i skega naroda »prahu. Id leži tu in ki soj je boril ne samo za osvobojenje Srbije Uk) Jugoslavije, temveč tudi za svobodo ln* vstajenje Poiiskec Nato je zapel »Hor teb* n'cki« neknj poljskih rodoljubnih pesem Ob 10. so Poljakom priredili zakusko, kolo] Intimnost so podžigale popevke poljskih la! beogradskih pevcev iz društva »Obilica«. Opoldne so se Poljalri vrnil! v Beograd,t kjer so bili erosti predsednika Narodne banke tovarnarja gosp. Vajferta. Poljski gosti kar nisi mosli prehvalitl naravne lepote" Beograda in njegove lege ter so obllubill, da ga posetijo ponovno. V ponedeljek popoldne ob treh so priredili v veliki dvorani beogradske univerze matinejo ter odpotovali nato z večernim brzo vlakom v Južno Srbijo.
Ko čitamo taka poročila nas nehote zaboli v srcu ln si mislimo, kako da zaostajamo Slovenci za poljskimi ln hrvatskimi akademiki, zakaj ne polete tudi naši prvi pevski zbor v slovansko tujino in raz-: našajo glas naše narodne ln umetne pesmi!
~   Zveza slovenskih pevskih zborov vabi iti iskreno   prosi ljubljanski' občinstvo, da se v velikem števila uda-, lezi sprejema pevskega zbora poljskih akademikov iz Lvova m da poseti koncert M sc bode vršil v soboto zvečer v/ veliki dvorani Uniona,
— Na XVII. intimnem glasbenem večeru F!rvatsl:ega glasbenega zavoda v Zagre-i bu, ki se vTši v'petek 27. tm, se bodo izvajale nastopne skladbe: V prvem delu pe-J srni vViesncr-Livadlča,   Llsiuskega, Elsem-hutha in Zajca, v drugem delu ciklus L. ša-i franeka-Kaviča Kajkavske poveVce (bese-i dfla Donranlča), Krenediceve Procesije H cuklus  Moments erot!ques J. Gotovca na! narodne pesmi. Tudi ljubljanski konservato-^ rij bi lahko srečala   misel   takih inttranlfo glasbenih večerov.
— Pucclnl Je v sporaznnru z ziiožbr.rnn zavodom v   Milanu d ovo! ti, da s«   odšle! j proizvaja   njegova    enodelanka »Glannji Schichl« tud! samostalno brez njenih pred-j nlc »Plašč« m »Suor Angellca«. Znano Js^; da ie Puccfni prvotno določil, da se te tri enodejanke ne smejo Izvajati ločeno. Uspehf; In vtisi po evropskih odrih pa so pokazali,; da prvi dve ne vlečeta, dočTm publika tretjo obožuje. To je sed?j nagnilo Pucctalia, da1 opušča svoj prvotni sklep.
Razisleisl
(pijoči)
The Res Ko.,
Stran 4
»SLOVENSKI   NAi> 111 h   Sne      apr?fa 1923.
Stev. .90
Abbe Arnoo o katoliškem pokretu.
f"0 bfrancoskem predavanju v LfabtfanL
Donebice šo porasle zvonih, ;
-4o* Amoa. j
V ponedeljek 23. aprila se je v alo^zrje- | viški učilnici vršilo francosko predavanje, | kjer ste med poslušalci (nad 100) zapazili g. konzula Flacha, vseuČIL prof. Zupančiča, Tesniera m druge prosvetne delavce, pa tudi nekaj ženskih. Mnogo je bilo duhovščine, vendar, po skromnem »ploskanju sodeč le samo manjšina navzočih lahko v podrobnostih s!edlla zgovornemu jezuitu Arnouju, ki je s svojega raotrišča skušal dati Čim točnejšo sliko sodobnega katoliškega gibanja v svoji domovin L
Uvodoma smo čuli, da je bilo med vojno /lobDJziranih 33.000 franc svečenikov, od katerih Je 4000 palo na polju slave. Ker se pri ljudskem Štetju ne gleda na veroizpoved, je težko določiti natančno število pravovernih državljanov. Katoliki niso organizirani kakor pri nas na verski osnovi, marveč se družijo Tx> družbenem, političnem, narodnem ali mednarodnem mišljenju. Tako se volilen lahko primeri, da glasuje za poslanca, ki ne bo deloval v prilog njegovemu verskemu prepričanju. Francoza, ki Je porogljiv, individualističen, pogostoma brezbrižen za nad-četna vprašanja, je (pač križ organizirati na religiozni podlagi. Koliko jih Je, ki sicer opravljajo verske dolžnosti, a če bi ga hotel opredeliti, se brani priznati s vole stališče: ako odpiraš tujim očem svoje srčno čustvovanje, se razdiši vsa tajna blaga vonjava verskih činov. Takih pristašev imajo katoliki po gov omiko vem zagotovilu 200 med poslane!, med njtmi pet mmistrov, ki so porazdeljeni na vse mogoče parlamentarne struje in skupine. Razen v doktrini so razdvojeni v vsem, oklepajoč se raznih gesel, tako da v kratkem ne bo več možno govorit? o »nazadnjaklh« ali »starokopitneiih«.
Svet gjbtfć človeštva vzvišene ideje.
Cimperman.
Dvoje Je poglavitnih' gibal, ki poganjata današnjo dobo: ljudske množice In veda. Katero stališče Je zavzel francoski katolicizem nasproti njima? Glede druge je gospod Arnou navedel precej številk iz raznih vlso> kih šol, kjer dijaštvo izvaja praktično kr-sconstvo. Prepisoval jih ne bom, ker nimam ostalih podatkov, ki bi nam omogočili ustvarit! pravo razmerje. Predavatelj Je bil videti zadovoljen z najnovejšim religioznim pokretom na najvišjih učfliŠČIh po vojni: unv stveni naraščaj sa zdi katoliški znanosti kolikor toliko zagotovljen.
Pri delavskem vprašanju se je govornik pomuda precej časa, pafpisujcč moderno preseljevanje množic s kmetov v industrijska središča* kjer se v trdem boju za obstanek izgube navadno vsi sledovi podedovane vere. Donebolee so zasenčile cerkveni zvonik« donebnice (gratte-ciel). ki simbolizirajo . sodobno materialistično prosveto, tvornice, obrt so silo neugodno vpHvale na podmladek. To mu je največja hiba današnje cjvflizacrje, da ves njen ustroj odbija od verstva. Na ta veliki (problem je segel Leon XITL j^'okrožnico »Perum nova rum«, po kateri so katoliki začeli delovati med najnižjimi sfolf. Duhovščina se zlasti po letu 1908 Jame ollžati delavstvu, v parSkl okolici se ustanavljajo župnije, mašnlk opravlja svoje obrede za rabotrđke, ki so le malo doma, kar oh url obeda, včasi v kakršnikoli sobi- Vzor podobne podrobne propagande je »Pavfllon« blizu Pariza. Ker se kmetskim doseljencem v prvostolnici često toži po domu, se snujejo »pokrajmske Župnije« kjer se shajalo pripadnik! istega kraja. Kakor Je dejal letos novopečeni nesmrtnfk francoske akademije Oeorges Oovau. le današnja Cerkev velik realist. SIfčno kot v Združenih drŽavah se verske dogme nekoliko potiskajo v ozadje, daje pa se prednost socijalnemu delu usmiljenja za bolnike, sirote, dekleta brez zavetišča, itd. Te »oenvres soclalesc premorejo kakih 20 pisaren in Imajo lastno glasilo V Ame frtanca'se.
Posebno plodni so brli »socialni tedni«, kf so zdaj tu zda* tam iprrreiali shode, boreč se proti »ekonomskim zakonom«. Tako se je razvila Zveza francoskih krščanskih delavcev. C.F.T.C„ ki skrbi za zdravniško pomoč, posojila itd. Vepdar pa je pripomniti, da pri posamnih društvih ledva 3% udov plačuje svoje prispevke. G. Ziraftde Je predsednik 350 kat. sindikatom ki štejefo 120 tisoč članov (dva njim nasprotna sindikata imata vsak po 400 tisoč članov). Prispevki so se zadnje čase podvojili, nesporno pa Je, da je znatna večina pri socialistih, ki katoliške sodruge pogosto nazfvajo »rumen-karje« ali »izdajice« (jaune, fauz frere.)
Francoski delavec se zaveda, da ni stroj niti blago; zato stremi po osamosvojitvi, s katero raste odgovornost In dasi boHševIštvo nfma samih slabih strani, pravi g. Amon, vendar niso delavci splošno za družabno prekuctfo. Zlasti pa ne bi katoliški organizirane! nikoli privolili v sodelovanje z nasprotnimi sindikati. Oovornik upa, na je v tem pretporodu krščanskih soclalcev dana obljuba družabnega miru. Svoje dni so svetniki bežali proč od tega sveta, se zapirali v samostane, mislili na svoje zveliča-nje. Zdaj pa se vrske duše posvečajo boli na druge nego nase. Bistvo religije tiči v izvrševanju socijalnih dolžnosti. f Sledjič nam je predavatelj povedal dvoje konkretnih primerov, kjer so se stavkujod delavci po brezuspenšnih pogajanjih z najemale! zatekli zaradi posredovanja k duhovniku, Id Jim ?e naposled priboril nekaj Izboljšanja.
A. FrancevUL
Dnevne vesti.
Poizvedbe.
— Izgubila te ]• zlata damska ura - j
zapestnica v soboto zvečer. Polten najdi- j
telj naj odda uro proti vlsold nagraiđl na i
policijskem ravnateljstvu. |
— Izgubil se fe drap pas o<i opernega ?!edali~ea do Narodnega doma dne 19. 4
V Ljubljani, dne
Slovenija in nemška nevarnost* Stališče, ki ga je naš list zavzemal od vsega začetka glede razdelitve Slove« nije v dve oblasti, je znano. VI tem pogledu so bili za nas merodajni samo stvarni oziri, ki jih je narekovalo pre* pričanje, da zahtevajo eminentno na* rodni interesi, da naj tvorijo slovenske pokrajine eno samo enotno upravno celoto. Zato smo opetovano opozar* j ali na nemško nevarnost, ki grozi naši narodni stvari na Štajerkem, ako ne osnuje mariborska oblast. Ta naša sva* rila v naprednih krogih na Štajerskem niso našla potrebnega razumevanja, zlasti je bil dr. Kukovec tisti, ki je z rabuljstično retoriko skušal predstaviti nemško nevarnost na Štajerskem kot strah in izrodek bujne fantazije. Danes priobčujemo na uvodnem mestu članek, ki je potekel izpod peresa vseučiliškega profesorja dr. P i t a m i c a. Dr. Pita« micu se mora ne glede na to, da je kot znanstvenik in politik na glasu trezno mislečega, razumnega in pre* vda me ga moža, priznati, da je kot dolgoletni član razmejitvene komisije na naši severni meji pač imel priliko se. temeljito poučiti o dejanskih razmerah ob naši severni granici ter si ustvariti o tamkajšnjih razmerah stvarno in ob* jektivno sodbo. Če je torej df. Pitamić prišel po temeljitem prevdarku in po vsestranskem pretehtan ju dejanskih razmer do zaključka, da je razdelitev Slovenije v dve oblasti v nacijonalnem oziru usodna napaka, ki se lahko v bodočnosti težko maščuje na Štajer* skem, mu lahko brez vsakega pridržka verjamemo. Vsem onim, ki so bili do* slej gluhi in slepi za vsa naša svarila in ki so nam pri naši akciji cel6 pod* tikali egoistične strankarske namene, priporočamo, naj pazno prečrtajo dr. Pitamiccva izvajanja in dokazovanja. Prepričani smo, da jih bodo njegove stvarne argumentacije uverile, da je v našem narodnem živi j enakem interesu, da tvori Slovenija samo eno upravno oblast. Da govore za to tudi gospodar* skl. državno * obrambni, predvsem pa finančni oziri, nam ni treba še posebej povdarjati. Iz tega sledi, da je bila politika, ki je stremila za tem, da se Slovenija razbije v dve oblasti, od vse* ga začetka zagrešena, ker so to poli* tiko narekovali ne morda toliko stran* karski, kakor osebni in lokalnospatri* jotskt oziri, ne pa, kakor bi bilo edino pravilno, splošno narodni in državni interesi.
— Seton Watson (Scotus Vlafcr) v Lfnbliani. Danes opolnoči prispe v Ljubljano z beogradskim brzovlakcm gosp. Seton Watson, znani angleški publicist in prijatelj jugoslovenskega naroda. Kakor čujemo, poseti razne naše javne delavce, da se na licu mesta pouči o naših domačih prilikah. Dobrodošel!
— Potovanje kralja in kraljice v Pariz. Po poročilih iz Beograda odpotujeta Nfih. Veličanstvi krali in krajca v spremstvu romunske kraljice v Pariz. Stanovanjske sobe so pripravljene zanje na »Otiai d* Orsay«. Kraljevska rodbina potuje v Pariz kot srost predsednika francoske republike Milleranda. Potovanje bi imelo biti že preje, ali Je bilo radi vladne krize odgođeno.
— Kratica v Dubrovniku. Kakor smo Že poročali, je dospela kralHca v Dubrovnik kler so jo svečano sprejeli. Kraljica, ki je ptj. spela v spremstvu generala Hadžfča In dvomih dam, se Je nastanila v kneževem dvom. ki ga Je dubrovmška občina preuredila v kraljevski dvor. V Dubrovnik je prispel ob tej priliki profesor zgodovine na beoradski univerzi Tihomrr Petrovič, k! bo kralflcl raztolmačil slavno zgodovino Dubrovnika. V petek je prispela v mesto četa kraljeve garde, ki je bila svečano sprejeta. Mesto le v zastavah.
— Ljubljanski župan in podžupan v Zagreba. Zagrebški velesejem sta poselila tudi ljubljanski župan dr. Ljudevit Peric in podžupan dr. Stanovnik. V ponedeljek sta si ogledala razne mestne naprave, na kar sta se vrnila v LJubljano. Če sta se poklonila tudi »prezidentu« Radiču, tega hrvatski listi ne povedo, molči pa o tem tudi glasilo majristratne večine »Slovenecc.
— Pravniški Izlet Zvesto starim tradicijam je sklenilo društvo »Pravnik« prirediti tudi letos pravniški izlet. Sporazumno z zagrebškimi tovariši, med katerim vlada za to prav živo zanimanje, je izbralo za kraj letošnjega sestanka prijazno mestece Krško ob Savi Izlet se vrši na dan 10. maja. Dopoldne (vlak iz Zidanega mosta dospe v Krško okoli Q. ure) si bodo ogledali izletniki mesto, stari grad in Sraj-barski rum. popoldne pa se napotili peš k Sv. Mohorju nad Rajhenburgom. Odhod proti domu ob 21. zvečer. Vabimo pravnike, da se udeleže izleta v obilnem ItevfliL Da moremo isposlovati znižano vožnjo, naj se izletniki prijavijo z dopisnico prt odboru najkasneje do 3, mala.
— Srednješolci v Ce*kosk>raIko ta Iz Češkoslovaške k nam. Praška če-
škoslovaška-jugoslovenska liga je sklenila, da omogoči za počitnice večjemu številu jugoslovenskih dijakov bi-vanjo.v Češkoslovaški, večjemu številu
25. aprila 1923.
češkoslovaških dijakov pa istočaino bivanje v Jugoslaviji. Jako dobra miseL
— Con Bljankm- častn? predsednik Narodne Obrane. Centralni odbor Narodne Obrane ie imenoval dona Jurja Bjankinija za častnega podpredsednica.
— Smrt generala Pavla BoŠkovJča. Dne 23. aprila je umrl v visoki starosti umirovljeni general Pavle Boškovič, tast bivšega narodnega »poslanika Milana Pribičevlča.
— Smrtna kosa. V Kanalu na Goriškem ie dne 23. t. m. umrla ga Krna Z e g a, roj. IvanČič iz ugledne narodne obitelji Ivanči-čeve. Pokojnica je zapustila tri sine in dve hčerki. Pogreb ;e bil danes 25. t. m. v Kanalu. Blag ji spemin! — V Semiču je umrl 22. t m. g. Tomo Konje'dić, posestnik in dolgoletni občinski tajnik, katerega bo ljudstvo občine Semič težko pogrešalo. Lahka mu zemlja!
— Razstava dobannanov v Gradca. Dne 22. aprila se je vršila v Gradcu specijalna razstava psov dobermanov. Iz Slovenije se je udeležilo te • razstave g. Ivan Grilc iz Ljubijane, Miha Cop in Stanko Ar-ko z Rakeka s štirimi psi. Prvo darilo je dobil za psa »Bena« g. Grilc, drugo za psi-co »Nely« tudi g. Grilc, drugo darilo je dobil g. Miha Cop za psa »Vrag« in g. Stanko Arko je dobil pohvalno priznanje za pslco »ffelo«. Dva mladiča pri g. Grilcu so nakupili tudi za kraljevski dvor, ker je znano, da so psi zares čistokrvne pasme.
— Kongres iugoslovenskifa Inženirjev ▼ Splita. Koncem meseca julija se vrši v Splitu kongres inženirjev in arhitektov iz vse Jugoslavije. Glavni namen kongresa Je, da tehniški strokovniaki iz vseh naših krajev spoznajo naše (primorje od Bakra đo Kotora in .pregledajo vsa važnejša pristanišča. Ob tej priliki se vrši tudi več strokovnja-Ških predavanj. Kongresnfki obiščejo Sušak, Bakar, §ibenik, Solin. KaStelo, Split, Trogir, Omiš, Zadvarje, Dubrovnik in Kotor. Ob tej priliki izide tudi strokovnja knjiga o Dalmaciji in Primorju.
— Pravoslavni sprejmo gregorijanski koledar. Cerkveni kongres pravoslavnih vladlk, ki se ie pravkar sestal v Atenah, pod pTedsedništvom atenskega mitropolita, je sklenil, da naj pravoslavna cerkev sprejme nov t. i gregorilanskl koledar. Obenem je zaključil, da naj ostanejo pravila pravoslavne cerkve glede cerkvenih praznikov zlasti glede velJkenočl neizpremenjena. Kdaj bo »pravoslavna cerkev uveljavila gregorijanski koledar, nI povedano. Vsekakor je to modernizacijo, ako se smemo tako izraziti, pravoslavne cerkve, toplo pozdravljati. Za našo državo, kjer tvorijo pravoslavni m katoliki pretežno večmo vsega prebivalstva je Izenačenje koledarjev obeh cerkva velikega pomena.
— Ruska gimnazija v Subotlc!. Mestna uprava v Subcticl je odstopila ruskim beguncem neko mestno po vojaštvu nezasedeno kasarno, kjer otvore Rusi 8 razredno svojo gimnazijo.
— Število nepreskrbljenih otrok v Jugoslaviji. Glasom poslednje statistike se na-haia v Jugoslaviji približno 100.000 nepreskrbljenih otrok. Od tega števila odpade na Hrvatsko, Slavonijo in Medhrmurje 30.000. Večinoma so to vojne sirote ter od starišev zapuščena deca.
— Gradnja sanatorija v Brodu. Kakor poroča'o iz Broda ob Savi začno tamkaj v kratkem z gradn.i? velemodernega sanatorija.
— Pametna nare<?>a. Spričo pokvarjenosti srednješolske omladine je bosanska pokrajinska uprava odredila, da se mora celokupno moško fn žensko dijaštvo sarajevskih srednjih šol opremiti s posebnim znakom, da ga bo na ta način mogoče strožje nadzirati. Tudi v Ljubljani bt ne škodila taka naredba.
— Iz krogov upokojencev nam flJKeJO: Dandanes smo največji siromaki upokojenci, ker so naš? prejemki sramotno majhni Da je naše življenje tefko. je umrtvo. A vkljub temu še živimo in v naših vrstah je Še mnogo takih, ki so še prav krepki kljub svoji visoki starosti m kljub pomanjkanju. Tak je na primer g. Florijan Vidova, ki doseže 4. ma;a redko starost 87 let. Želimo mu, da bi dočakal še ureditev in zboljšanje prejemkov drž. upokojencev.
— Celjske novice. — »Hasanaglnica« v mestnem gledališču. V torek zvečer so v našem mestnem gledališču gostovali člani ljubljanskega narodnega gledališča z gostom g. Markovičem Iz Zagreba z Ogrlzo-vičevo dramo »Hasaraginica«. Celjani so gledališče napolnili do zadnjega kotička. Pričakovanje, da bodo preživeli zopet lep večer umetnosti v Talijinem hrama se jim je v polni meri izpolnilo. Gostje so igrali izborno ter brez izjeme častno rešili svoje gorivo težavne vloge. Režijo ie vodil g. Rogoz. Glavno vlogo Hasanage je mojstrsko Igral g. Marković. Hasanaginico gospa Rogozeva. Celjani so svojo hvaležnost do umetnikov pokazali s tem, da so >Hasana-gl« in *Hasanaginici« poklonili vence s tro-bojnico. — Mesni trg. Naše mesto je zadnje tedne z mesom silno slabo preskrbljeno. Primanjkuje posebno mesa boljših vrst Dobi se samo govedina slabe kvalitete. Cene temu slabemu mesu pa se neprestano dvigujejo, da si ga slabše situirani sloji sploh več ne morejo kupovati. — Podružnica Slovenskega lovskega društva v Celja si le na svojem občnem zboru minulo nedeljo izvolila za predsednika zopet g. ConfidentUa, gostilničarja in posestnika v Za vodni.
w- Vratolomna produkcija na cerkvenem stolpa, Zagreb je imel v nedeljo dopoldne svojo senzacijo. Na stolp 100 m visoke katedrale ie okoli li. dopoldne nenadoma splezal neznan moški in se povspel t neverjetno drznostjo na križ vrh Stolpa. Ta )e začel izvajati vratolomne eksperimente, da le tisočem spodaj stoječim gledalcem zastajala sapa. Stal Je na eni nogi vrh kriza, si mimo prižgal cigareto in pisal na kos papirja, kot bt sedel v kavarni. Pol ure je trajala njegova predstava ki j o Je izvrševal •gratiM, ^M^^^.i^^.«
In so pa detektivi prijeli, ker le pač kalil zagrebški mir. Njegov sprevod na policijo pa je bil pravi triurni, ker mnoiice so mu ploskale. Senzacijonelm aJcrobat je 21-1 e trd , kovinarski delavec Stjepan Kosln, rodom iz j Češkoslovaške, Na policiji Je izjavil, da bi | rad. predno pojde v vojake na češkoslovaško, napravil med obema stolpoma še en eksperiment, da se pa kanoniki preveč Jeze...
— Na smrt obsojeni ropar. Is Sarajeva javi jo, da je bila včeraj izrečena sodba, s katero se obsoja Sava Traparič na Smrt na vesalih, kjer je svoječasno oropal m umoril denarnega pismonoša Novakovlca.
— Surovo maščevanje. Med posestnikom Josipom Ulcarjem iz Gozda pri Treb-ljah in njegovimi sosedi je vladalo že dalje časa napeto razmerje in sicer radi tega, ker je Ulčar sosedom prepovedal hoditi in voziti preko njegovega vrta. Sosedje so radi :ega sklenili, da se maščujejo nad Ulčariem, V soboto zvečer jih je pridrvela pijana še-stvorica nad nič hudega slutečega Ulčarja. Pobili so ga na tla in ga toliko Časa tolkli, da je starček obležal nezavesten. Pri tem so mu tudi izbili eno oko. Težko poškodovanega so prepeljal i v ljubljansko bolnico. Sosedje Plankar, Brcan, Kozlevčar, Ilovar. Ceglar in Brčaa Jcsip so bili od orožnikov aretirani.
— Internacionalni goljuf   aretiran. V
Subotici je bil aretiran trgovec Rali E. Rlchter, ki je v Zagrebu ogoljufal tvrdko bratov Baum za 56.165 dinarjev predstavljajoč se za tovarnarja Iz Kranja. Rlchterja zasleduje tudi ljubljanska policija, ker Je ogoljufal tukajšnjo tvrdko MagdlČ za 42.000 kron. Izročen je bfl zagrebškemu sodišču.
— 2rtev sarajevskega   spopada. Pri spopadu frank ovce v fn nacijonallstov ranjeni ravnatelj Jure Soča je v nedeljo za po- j škodbami umrl.
— Smrtna   nesreča.   Delavec Franc
Sokolstvo*
— MURNIKOV VEČER v prošla-vo tridesetletnice njegovega delovanja v našem društva se vrši v soboto dne 28. t. m. ob S. zvečer v veliki dvorani »Kazine*, na kar še enkrat opozarjamo in vabimo svoje Članstvo ter Sokolstvo sploh. (Kroj ctvUnt Sokoli in Sokoliće naj se pri vhodu legitimirajo s Članski-ml izkaznicami.) Zdravo f Sokolstvo društvo v Ljubljanu
— Predugački zbor Sokolskoga društva v SiŠkI javlja lzpremembo urnika, ki *topi v veljavo dne 30. aprila t. l. kakor sledf: ženska deca: sredo m soboto od 5.2TJ—^>.30: moška deca a): torek tn petek od 5.30—6.45: moška deca b) sreda m soboto od 6.45-8.: ženski naraščaj: ponedelj. in četrtek 6.—7.50; moški naraščaj: torek tri petek od 7.—8.15: članice: ponedeljek !n četrtek od S.—0.15: Hant: rore!: in petek od 8.30—10.15: preduiaiki zbor: sredo in soboto od 830 naprej. — Zdravo!
— Sokol LMifam. 7a četrtek, dne 26. aprila 1923. napovedano predavanje br. Va-roeha »o čeških legjah t Rusiji« se vr$l ob 20. ari fn ne ob 2i. ari, kakor le bilo prvotno iavljeno, — Predsednik prosvetnega odseka.
— »Sokol* društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo 29. aprila točno ob 17. urt telovadno akademijo. Radi bogatem sporeda vabimo vsa sosedna bratska draštvs in prijatelje Sokolstva k obilni udeležbi. Zdravo! Odbor.
Turistika in šport.
Celjani o svojem porazn v Ljubljani.
Celjska »Nova doba«- prinaša daljšo Fink iz Ljubljane ie padel danes dopoldne r. j oceno o tekmi S. K. Ilirija : S. K. Celje, drvečega tovornega avtomobila. Priletel je j ki se je vršila v nedeljo v Lfubliani In tako nesrečno na glavo, da je za posledV- I pravi med drugim rudi sledeče: »Igra Je cami poškodb dopoldne v bolnici umrl.        j bila otvorjena. Celje skozi celo igro v
, ~JSZ£* ****** ?re2* - lahki premoči vendar pa vsled slabeiše. lavec tobačne tovarne je obrezoval drevje, | , . M<i.^ * .TILii^-i „ „• „,__<
pri čemur se je veja na kateri je slonel od- 1 *ehnl£e v f"J«Ja/oal * moglo lomila fn Je padel z drevesa. Dobil je težke" j doseči. rezultata, ki bi odgovarjal Pote-poškodbe po hrbtu in na glav?. — Matevž i au tere- Sodnik Kramarsič nI bil nepri-Mnha. delavec pri Francu Simeonu na Vrh- ^stranski, žallbog pa ne zna soditi Od niki si je pri delu težko poškodoval levofj treh diktiranih enajstmetrovk ie bila roko. — Oba poškodovanca sta bfla preoe- :.pra\ilna samo ena... Tudi na stranske-Ujana v Ihroljansico bolnico. j. ga sodnika se ni oziral, ter je s tem za-
— Kino »Ideal« »predvaja prihodnji če-   Krivil eden goal. Ko ie kapitan Cančer
ska igralka Lya Mara. Vilm Je zelo Jntere- , Tudi prispevek k ljubljanski SOduiStf s anten in bode pred vsem zanimal ženst- \ ar.oniai. T_UI, vo, ker je pretežen del filmskega dela raz- L _ * . DOM.4CF TFKMC. kazovanle najmodernejših in najlepših tO- E : Ilirl,a 5:0'   PriJatellska tekma
ajek j Mask nastopi z rezervo pojačeno a Grde-
— Zopet eksplozija. V VOjaSko-tehnJ- I 1x1 Jem* Plazzerianom. UpovšČakom in šteiv škem zavodu v Kra^ujevcn Je nastala v so- j ^oto,M      n     M _ _
hato na nepojasnjen način velika eksplozija, j 5 makabl Iflfc Predigra.
Skoda ie velika, ker je bil uničen cel objekt/ L      Penkala : Zmaj 1:0« Pokalna tefcrna.
— Mlad   pustolovec.   Natakar   Nikola i      TlrjograĐJa : Sava 1:0, Pokalna tekma Raik'ović Je mlad pustolovec, ki je znal na' f      Ora^ans'd  (Osijek   :  Oradlanskl (W razne načine priti do denarja.   Natakarici j rovitica) 0:0.
kavarne »Central«   Milici Globočnikovi Je ]       Beogradski S. K. f Vardar SrO. ^zvabil 30 škatelj egiptovskih cigaret, vred- riazene Jugoslavija • ZombolJa I0:f.
nlh 6000 K, pod pretvezo, da iih bo pro- j Kolesarska sekcija Gradjanskega S. K. dajal v Kavami Fmoni. Povsod le govoril, j Je Priredila v nedeljo juniorsko kolesarsko da ie natakar te kavarne, končno, ko se ie j Wko na progi Zagreb — Samobor — Za-več časa potepal no LJubljani, le neznano *reb. Dolžina proge 36 km. Prvi Banek kam pobegnil. Opeharil ie še več drugih' 1:22:45, drugi Schlesinger 1:22:45%. Ijudf. Globočnikovi je ukradel tudi 2.000 K J Klubska dirka moćocfkllstične sekcije vreden prstan. Nikola je iz Zidanega mo- Gradjanskega S. K. na progi Brezice ~ sta pisal natakarici, da ji »denar in prstan ' Bregane. Dolžina proge 5 km Dosegli so pošlje iz Madžarske«. j Miljan 3:04, Bauer 3:25.   torej povprečno
_ Srebrn! denar ▼ železniškem vozu. \ brzino 91 km, kar pomeni izvanredno ngo/ Dne 11. marca 19P2 je našel neki železniški j den čas.
uradnik v vozu I. razreda vlaka južne že- j **mmmm^mm. mm    11
lemice Za^reb-Ljubljana 8 kg težak ovitek | P^Ifv^fVPttf* VPSfL
srebrnega denarja, skupaj 1619 srebrnih kron. Ker se izgubitelj dosedaj m favU, se bo ta najdenf denar v smislu § 392 sp. drž. zakona, akn «e tegubtteU tud} na ta ooriv do 15. maio 1923 ne javi. Izročil najditelju.
— Telesno zaprtje. Profesor Krafft -Ebing, veliki raziskovalec na torišču zdrav-
- ,1. N. A. D. »Jadran« ima v Četrtek dne 26. jvprila ob 20. zvečer 10. debatni večer. Predaval bo tov. Stojan Bajič. cand. iuris o temi: gospodarska in politična teo-j rija socijalizma ter praksa.   Udeležba «a
j člane obvezna. Nečlani dobrodošli! lena živcev, Je grenčico »Franz - Josef« r a n   tvi«««.     t i«kh.,«i ~irr,~*
uporabljal  z ugodnim uspehom: zadeni
učinek nastopi že po nekoliko urah . sc ^ ofe y ^crzMet* zbornict A —J*"*?' *• «• rfo^ltfn« »e f» Izgubi Drievnf red; ly Sprejnemba pravil. 2d Sinod Aleksandrove ceste do Vodnikovega trga ^ Kef . ^ fočko wlovxlikv črna usmata torbica z mafravgtO denar a potrchna ^m^^ večina, je ude4ežba m 1 kiiučeriL Poš en najditelj na Jarofato.        ^ ffl      s        obve^a! - Odbor,
gnblieno na policijskem ravnateljstvu proti 5 _ *B „      : r*
nagradi !      ~ Tovariši Triglavanl. V spomin srm>
— Kino Tivoli. — Danes zadnji dani i * narodnih mučenikov Zrinskega in Fran-Te dni se predvaia zanimiva v flvljen^e se-   kopana, priredi Kulturnoznanstvena sekdja
gaioča rodbinska tragedija »Krivci«. Poleg 1 na Hi rednem sestanku v četrtek 26. apri-
izbome uprizoritve In izredno dobrih igral- : la na verandi pri »Tišlerjue predavanje?
skih moči. se ta film razlikuje cd drugih tu- ) Zarota Zrinskih In Frankopana. Referira to-
di v tem, da ni prenapet, da ne razburja živ- j variš fil. Baš Franjo.
ce marveč slika kakor mojsterska roka roma ?      — Spevoigra »Sirota Anka« in pevski
nopisca realno življenje in maščevanje uso- j zbori malih Slovenk v Mostah. Prireditev
de za razuzdano življenje in zločine, ki iih je ^ Splošnega ženskega društva,   ki se je z
zagrešil mlad grof. Pravična roka nadna- \ najlepšim uspehom vršila dne 10. in 15. ap-
ravne sile zadene njega in niegovega brata, ki je v ljubosumnosti zakrivil bratomor. Sele po dolgoletnih mukah v ječi se nesrečnež povrne k svoji rodbini.
— Čevlje kupujte od đomač!b tovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano najboljši in najcenejši Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta 5t. 1. i
rila v dramskem gledališču, se v celotnem obsegu ponovi v nedeljo, dne 29. t. m. ob treh popoldne v Sokolskem domu v Mostah. Ves aranžma je prevzela agilna podružnica Kola Jugoslovenskih sester v Mr^tah. Da se omogoči dostop vsakomur, je vstopnina Jako nizka.
Borzna poročila.
— Zagreb, 25. aprila (Izvir.) Zaključek ob 13. Devize: Pariz 6.55, 6.60, Curih 17.75, 17.825. London 453. 454.50, Berlin 32, 33. Dunaj 0.13.65. 0.1380. Praga 291, 293, Trst 481, 4*3. Newyork 97, 97.50, Budimpešta 1.85. 1.95, Varšava 19.50, 20.25, Bruselj 5.60, 5,70-Valute: dolar 95, 96, lira 476, 478.
Kranjcu pred ljub. okrajnim sodiščem. I Dre ~ CnT?£' afLTf '*
-s.       *- -__ «     . . I predborza: Zagreb 5.60. Berlin 0.0182, Am-
Predmet tožbi so »aUfre bgcdfr gjh    sterdam 2^25  London Partz
je mž. Kranjc izrekel v kavarni Zvez- j mgm  „2X  Praffa   16 375 Budim!)e5ta
da povodom neke debate^ 0   Orjuni, j 0.1Q5. Varšava 0.0112. Dunaj 0.007725, avstr.
5e5, kaj bo ta paralltlfc  ta spada na ; ^g. krune 0.007750, Sofija 4.—
Studenec Ker ni prišlo do poravnave, j ^ji^^:Smm9  >-, ■■ -
je sodnik tožbo združil z drugo tiskov- J Glavni urednik:
no tožbo, v kateri se ima inž, Kragijc j Kasto pustoslemšek.
zagovarjati    kot    odgovorni    urednik j Odgovorni urednik:
Izpred sodišča.
— Proces dr. Šerko ca. Inž. Kranjc
Danes ob 12. je bila kazenska razprava radi žaljenja časti na tožbo unlv. prof. dr. A. Šerka   proti   inž. Ferdu
štev. 96.
„SLOVENSKI NAROD« dne 26. aprila 1923,
stran 5.
PA L 1*1 A
KaučuKpotpe tniKe i r\ potpl ate
llllllll!!l!!IIIIIIIOI!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIlllllllHmilllllllllllll!!l.
Pred no s ti?,
Ceneje
znatno trajnije nego od kozel
Va rstvo
proti vlagi _____
* mraza I
Meblovano sobo
• posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini me* sta ISCE GOSPOD (samec). Najemnina postranska stvar. — Ponudbe pod »Samec/4323« na upravo »Slov. Naroda«.
Soba.
ZAMENJA SE velika ne. moblovana SOBA 8 poseb* ntm vhodom v sredini me* Sta S PODOBNO. — Ponudbe na upravo lista pod »Najeir nina primerna/4302«.
Svinec se kupi
(event. tudi star). — Po* Ijanska cesta 13/11. 4237
Meblovano sobo
ISCE URADNIK za sebe in sina s 1. majem. — Ponudbe pod »Ludvik/4325« na upravo »Slov. Naroda«.
Meblovano sobo
(event. nemeblovano) I5ČE GOSPOD. — Ponudbe na: Stari trg št. 19/11. 4301
Meblovano sobo
Cevent. nemeblovano) pri so* lidni rodbini ISCE PROFESOR (samec). — Ponudbe pod »Pro* fesor/4304« na upravo lista
130.000 kron posodim
za več let dotičnemu, ki bi mi dal nemetto obresti stanovanje iz dveh sob, kuhinje in priti* klin, najraje v novi hiši v Ljub* IjanL — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4334
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, pripravna za trgovino ali obrt, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4305
NAPRODAJ je po ugodni ceni
lepo posestvo
ob glavni cesti (zidana hiSa, krita s cementno opeko, lep. zasajen vrt in vinograd). Vse pri hiši. — Naslov: Barbara PAAR.  Gornji  Lakenc 35. p.
Mokronog. 4326
Prodam hi
z malim vrtom, oddaljeno pet minut od postaje, v Pre* ski štev, 31 pri Medvodah (Gorenjsko). 4318
Kurjavo kot nagrado
dobi, kdor preskrbi aH od* da novoporočencema brez otrok, ves dan zaposlenima, majhno stanovanJe, bodisi v stari ali novi zgradbi. — Ponudbe pod M. N. 1922/4306 na upravo »Slov. Naroda«.
Vizitke, kuuerfe In pisemski papir s firmo kakor osako-:: prstne druge tiskooine ::
Izvrtale toCno
Narodna tiskarna
naroČila sprejema fndl „narodna knjigarna". T~m
Ekonom
a večletno prvovrstno prakso išče samostojno mesto za ta« ko j sen nastop. — Ponudbe je poslati do 1. maja pod »Ener* gicen/4303« na upravo lista.
Dežnike popravlja
in IZDELUJE NOVE, hi* tro, solidno in ceno
ANTON PAVLIN, Stran, ska pot 17, Trnovo. 4332
Meblovano sobo
r.% dobo dveh mesecev ISCE SAMEC ZA TAKOJ V MESTU ali na periferiji mesta; ninća vsako ceno. — Ponudbe r«a upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra cena/4330«.
Išče se družabnik
ZA NOVO DOBIČKA* NOSNO INDUSTRIJSKO PODJETJE. — Ponudbe pod »Plodonosno/4252« na upravo »Slov. Naroda«.
25.000.- Din posojila
aH ved, ISCE DOBRO VPE* L J ANO TRGOVSKO IN TOVARNIŠKO PODJETJE proti 20 % obrestim in intabulaciji. — Ponudbe pod »Nujno poso* 'ilo« na Anonffni zavod Drago Beseljak In drug, Ljtihlj.rva. Sodna ulica 5. 4308
Enodružinska
hiša
z lepim vrtom se proda t ko j v Rožni dolini 106 prt Mapaku. Stanovanje na razpolago. Ravnotam se proda kotei 65 1 za piešiče.
Sprejmem
NEKAJ GOSPODOV, oz. GOSPODICEN NA DO* BRO DOMAČO HRANO. Naslov pove uprava lista. 4307
PRODA SE
šest stavbnih parcel
od 400 do 700 m« po 30 di* na-jev kvadratni meter. —
Naslov pove uprava lista. 4259
18letna deklica,
poltena in krepka, želi vstopiti v kako trgovsko hišo, kjer bi opravljala vse hišne posle in obenem ji bil dovoljen dostop rudi do trgovine; gre event. tudi brezplačno (po dogovoru). — Dopisi pod »Krepka/4314« na upravo »Slov. Naroda«.
Enonadsfropna hiša
električno napeljavo, vodo*
vodom, poslovnim lokalom, in skladiščem v sredini Celovca. SE PRODA — Proda se tudi 50 stavkov š 50 Din avstrijskih plebiscitnih znamk. — Ponudbe pod »Celovec/4311« na upravo »Slov. Naroda«.
Učenec se sprejme
TAK O T V UČENJE ZA KLO* BUCARSKO OBRT. Učni do* ba tri leta. Hrana m stanova« nje v niši. S štiriletno r»?no dobo dobi pa tudi obleko. FRANC ADAMLJE, klobučar, ski mojster v Trbovljah. 4317 Inteligentna gospodična, zelo spretna v modni stroki,
bi tako) prevzela mesto kot prva moč
v kakem modnem salonu ali kjerkoli. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Salon/4322«.
25 tisoč kron nagrade
DOBI, KDOR ODDA STANOVANJE v sredini me* sta, obstoječe iz dveh sob in kuhinje do konca oktobra t. 1. — Ponudbo* na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Stanovanje oktober/4274«.
Klorirajte v „Slov. Herodu"
Potrti globoke 'alost! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena, nenadomestl ji vama^Uca, hčerka, sestra, svakinja, teta, guspa
dne 23. t m. po dolgi in mučni bolezni, previđena z vsemi svetotajstvi, mirno v B >gu zaspala.
Pogreb drage pokojnice se vrši v sredo, dne 25. aprla ob 17. popoldne iz hiše žalosti na domača pokopališče.
Kanal, dne 23. aprila 1925,
Ernll, Vojko« Darko, sinovi. — Hala. Ilara, hčerki — Anton m Frančiška Ivančič, starši, — Vsi bratje, sestra In ostali sorodniki.
Gospodična
z letnim spričevalom in primerno izobrazbo, govori več jezikov. Izurjena v Šivanju ter ic dovršila gospodinjski tečaj, ZELI MESTO k samostojr: dospe j ali gospodu; sprejme tudi kakšno drugo primerno sbiibo čez dan. — Ponudbe pod »Dobra kuharica/4324« na upravo »Slov. Naroda«.
pri olirojli peči v opekarni 4331
zanesljiv, dobro Izvežban, ki bi zamogel prevzeti tudi odgovornost za dobro in jednak merno žgano blago. Ponudbe s spričeval) doscdan'ep* službovanja so nasloviti na: Fran Kotnik, parna opekarna Verd, p. Vihnika.
Zahvala.
Za vse izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta
in tasta
Alojzija
kakor tudi vsem, ki so ga spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnji poti, iz* rekamo svojo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo pevskemu zboru Narodne Čitalnice za ginljive žalostinke in gg častnikom V. žandarmerijske brigade iz Maribora, Ljubljane in Kranja^za kf^sen venec in častno spremstvo, fjjP?"
V Kranju, meseca aprila 1923«
ti m      Žalujoči ostali.
i
J"
Slavenska banka d. d. v Zagrebu.
VIII. Emisiji
Povišanje glavnice od Din 37,500.000'— na Din 50.000.00Q-
Poziv na subskripcijo
ZAGREB, meseca aprila J923*J
komadov 125.000 delnic, glasečih so na prinosca po Din 100* v nominalni vrednosti v skupnem znesku Din 12,500.000-—
Pa n.
Teme1|em pooblastila ©Mnoga zbora i dne 8. aprila 1922 ter vsleđ sploine potrebe nadaljne prometne glavnice odločilo se je ravnateljstvo Sla^ venske banke d« d. izvršiti zvišanje delniške glavnice ter emisijo novih delnic po sledečih pogojih: ,  ~* w
1. Delniška glavnica Din 37,500.000*— povišuje se z izdanjem novih komadov 125.000 delnic po Din 100*-* nomlnale, torej za Din 12t500.0QQ: na Din 60,000.000— T '
2. Posestnikom starih delnic pripada pravica na 3 (tri) stare delnice optirati eno novo za ceno od Din 110»— tel quel. S. Subskripcija začenja z dnem 20. aprila t. I. ter se zaključi dne SO. aprila t- 1»
4. Nove delnice nosijo kupon za leto. 1923. ter sodelujejo na dobičku od dne K januarja 1923.
5. Protivrednost podpisanih delnic je vplačijiva takoj, najkasneje do dne 30. aprila 1923« 6« Subskripcija, odnosno opcija se obavlja
v Zagrebu pri blagajni zavoda, :':'rf^^ pri podružnicah Slavenske banke d« d.i v Beogradu, Bjelovaru, Brodu ob Savi, Celin, Dubrovniku, Gornji Radgoni« Kranju, Ljubljani, Mariboru. Murski Soboti. Osijeku. Sarajevu, Somboru. na Sušaku, v Šabcu, Šibeniku, Velikovou, Vr*ou, ~ v Splitu i pri Jugoslavenski banki d. da, v Ljubljani: pri Slovenski banki, v Mfienui pri Bankhaus Milan Robert Alezander.
v Budimpešti: pri Balkanski banki d. d« , , ..„.4^ __g  , ,
ter pri vseh bančnih zvezah Slavenske banke d. d. *   k ajp^T^i^
Delničarjem iz Amerike se bode rezerviralo na njih odpadajoče število novih delnic do prispetka njihovega naznanila, ako refflektirajo na izpisano opcijo novih delnie.
7. Posestniki starih delnic, kateri žele v smislu točke 2. optirati nove delnice, morajo predložiti pri zgoraj označenih mestih snbskripcije: točno izpolnjeno in podpisano prijavnico z navedbo Številk starih delnic (v kolikor niso pri zavodu v pologu), ali začasno potrdilo starih delnic. Delničarji bivše Jugoslovanske Union-banke zamorejo to opcijo izvesti na ta način, da se vzamejo v obzir njih še neizmenjene delnice, v smislu
svoječasnega zaključka glede zjedinjenja s slavensko banko d. d^ t f. na vsaki dve delnici Jugoslovenske Union-banke odpadejo tri delnice Slavenske banke d. d.
8. Azijski dobiček, katerega se doseže pri izdanju novih delnic, gre v korist rednega reservnega zaklada, odbivši stroške emisije in pristojbine.
9. V svrho provedbe te emisije le bil osnovan sindikat, kateri jamči za uspeh povišanja delniške glavnice.
■v*
ti
Rl
UG
7200
Stran 6.
»SLOVENSKI   NAROD«  dne 26 aprila 1S23
srev 5*5.
Čebulček
KAM PREOSTAJA ter ga ntrdim« po znatno znižani ceni.
Trgovina  s semeni SEVER & KOMP., Ljubljana, Weifa*a -jlica 12. 4072
Postrežkinja
SE SPREJME za popoldan* ske vre. — Poizve se dopols dne pri g. Leveč. Pogačar* Jev trv 3. 4312
Blagajnicarka
SE SPREJME s 1. majem. Go* agaaefteae z dobrimi spričevali in (»formacijami, pri starših sta* ftujoee, naj se ponudijo pod ^Stalnost/4190« na upravo lista.
Lepo meblovano sobo
IŠČE GOSPOD. — Na jemnina postranska stvar, -s- Ponudbe pod »J. N./4293« na upravo »Slov. Naroda«.
mlinar M!
Pristno In avežo švicarsko •vilo prvovrstne znamke .Arbert Wydler", 24 in 32 cm Stroka volnena sita, počinjeno žlćno tkanino, ga-atMtirj»no inHniko k a manja za belo, zmesno In koruzno meljavo, g u rt o, pe-aerčke, vijaka itd. pri-feroča po najnižjih dnevnih cenah
specialna trgovina za mlinske potrebščine
hM & Brc«,
LJubljana.
Kolodvorska ulica Št. 35. Zahtevajte cenike in ronudbo!
STEZNIKE i
(moderce)
po životni meri priporoča
Ana Hattor
Dunajska eaata 6-11
poleg lekarne PiccoH.
Za ustanovitev
Išče se ženska,
ki bi vzela tri mesece staro punčko v oskrbo (v bližini me* sta ali na deželi). — Ponudbe s pogoji je poslati na: D. Bo* žic. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 12. 4315
Zastopstvo
Standard Oil Comp. of lugoslavia
Strofna olja vseh vrst Cilindrova olja AutO olja v puntah in sodih Plinovo oljo v železnih so-
dih in cisternah Tovotna mast v sodih od
50—200 kg Kolomaz  za žel. vozičke
v sodih od 25—200 kg Benzol v železnih sodih Metzlerld a la Klingerit Sam. masMlko
vedno na zalogi
A. Lampref,
Ljubljani
Krekov trg 10.
Tel. 247.
Proda se trgovina
s papirjem in galanterijo v večjem mestu Slovenije. Stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod Ugodno 4260.
se sprejme družabnik t kapitalom. Mogoče je sodelovaje. Gotova eksistenca. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod Elektro-
Ia spodalaantrijska
terpentinska olja
prozornočista dobavlja po izredno ugodnih cenah točno
Baaa Katzler.  Cheroikaliengrosshandlung, Wien Z.
Schrankenberggasse 27.
Spretni strdke va'enl zastopniki se snrefmejo.
(gaterist*, za polnojermenlk, popolnoma izvežban v žaganju in brušenju žag, se sprejme takoj proti ugodnim pogojem.
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani.
Hlojzlj Lenček
stavbeni In galanterijski klepar
LJubljana, So. Petra cesta 29
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Cene zmerne. 4010 Delo solidno.
prešano u balama prodaje uz umjerenu cienu,
franko vagon,
Trgovačka banka d. d. n Noto]
Gradiški.
EIIDIIJOLE3HQHEIE3E[^
LJUBLJANA, Mirje 4.
Dao 20- aprila do 5. mala bomo ■ma Dunaia (W en VII, Hotel Hdller, Belariastrasse) da pacijentom po naravi napravimo In vstavimo
umetne oči.
F. Att. Muller-S6:ine, Wiesbaden, zavod za nmetne oči.
j j j a;a a>a a lj u j j j li lj
licem
večje posojilo
proti visokim obresi.ni tat vknjižbi na prvo mosto blpotoko. Ponudbo na upravo Slov. _Naroda pod „Sigurnost 430911.
[=1131=11
3n
SRPSKA FABRIKA TEPIHA
LAZAR DUNDJERSKI" A. D
Veliki Bečkerek (Banat).
Najmodernejše urejeno domače podgetfe za izdelovanje vsake vrste Furne, Velvet, Papestryf Boucle, Kid-derminster, Dorna, HolISnder, Jute, Manila preprog in moketov, kakor tudi splošno znanih specijalitet
ročno delanih Smyrna preprog.
Zagrebški velesejm
Industrijska palača paviljon st. 53.
Vaa potrebna pajaaalla dajo ergan v paviljonu, ki ep rej ama tudi naročili
„Color"
najboljša, neškodljiva BAR*
VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922
odne [efirie
za  srajce v najnovejših vzorci n priporoča
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Drniba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220. 2243
Izprašan strojnik,
jugoslovanski državljan, izučen strojni ključavničar in strugar, z elektr. strokovrdm znanjem, prakso v ravnanju Diesel*mo* torjev, s strokovno izobrarbo. ŽELI PREMEN1TI SLUŽBO. Prevzame tudi vodstvo repara? turne delavnice (samostojno mesto zaželjeno). — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4327
Elektrotehnično podjetje.
Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč. pogon, telefone, elek* trična zvonila, naprave stre* lovodov, popravila itd.
IVAN MIHELCIČ, Lepi pot št. 12, Ljubljana. 3792
POZOR //
Dopisovanje poste restanie pod šiframi
ni več dovoljeno.
Lahko pa se to vrši potom inseraU nega deta v „&lov. Narodu".
Albina Bogataj
iidelovalalea parila, Židovska nlloa 1, n. nadstr.
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah, ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojno vlivanje motivov ln  clps.  Srajce za gospoda
— po- meri —• 4329
Kfiijl
Pozor!
Originalna NOVA PUCHOVA DVOKOLESA a torpedo in do* Hro pneumatiko po Din 1900.— Več najnovejših MOTORJEV, novih in rabljenih in različnih OTROŠKIH VOZIČKOV SE POCENI PRODA.
»TRIBUNA«, Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 3916
portlanBcement
(dalmatinski)
lepenko, samot
dobavlja najceneje
F. Hočevar
tirovnica-Mosto-
za dama In gospode
v cenah Din 500 do Din 1000 Specialna zaloga
ORAfiO Ulfll. Ljubljana
pod Narodno kavarno
v veletrgovino v mestu na Štajersken  se takoj sprejme. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda _ pod Stalno 4167.
BRESLIltJ
(VRA.TfSi.aVA)
Tehniški semen].      Stavbni semen}.
Razstaoa pisarniških strojen.
3*—5. ra^ls 1923.
Vsa pojasnila  siede potnih llstoo, pripotooanla, prenoCICCa i. t. d. dale BRESUUIER mESSE-RniT.
mm
I r
Šmarješke toplice
izborno zdravilišče proti revmatizmu, protinu, živčnim boleznim. 30-5° C — 12 km od Novega mesta« Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno* Moderne sobe.   Izvrstna kuhinja. Najboljša kranjska in štajerska vina. Torek popoldan zdravnik na razpolago. Voz k pol enajstemu vlaku* Cene izvanredno nizke.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ana Žičkar,
botelirka in upraviteljica toplic v Šmarjetl pri Novem mesta (poprej v Mariboru).
osestniki novih stavb
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer:
Velika Izbira preprog oseh vrst Iz volna, |ute, kokosovega vlakna In llnole]a In nmetnliko Izdelanih zastorav na kose ln metre. Hloketl In gobelini za prevleko otoman In dloanoo. Platna za rolete In verande. Različno posteljno perilo, kakor r}nhe brez Siva, gradi za zimnice ln blazine« pernice« flanelaste In volnene odeje, Šivane vdeje Iz klala, kretona, volne In svile.
Cene primerne!
Postrežba solidna!
A. & E. Skoberne,
T
AHADIAN
RaioeCIe transportno podjetje sneta
EVROPH
fffllERIKH
CHI1HDH
_____4 dni na odprtem morfn. nelhKreJSa In naifeoIJSa zeeza preko
HHniHUROa Hntverpeua I Cherbonri
madle glede voznih cen, ptaa nsellevanla v Kanado trn Ziedtnjene države daje K6ERtya
CaiMPUMl PHCinc, Zagreb, JnrtMggga nl8sa br. 30.
JOSIP ZIDAR, LJUBLJANA) Wilsonova (Dunajska) cesta 31.
53
26
405
3323
76
65