PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakri2 nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevu
Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 233 (11.649)
Trst, sreda, 5. oktobra
TRST
Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije)
tk» jtanoin
1
5723
to
Ul
Ul
Drugi dan Pertinijevega obiska v deželi Furlaniji-Julijski
NAVDUŠENJE TRŽIČA IN GO___________________E
V ladjedelnici Ferlini prekinil protokol in spregovoril dekmcem Goriški župan Scarano za sprejetje globalnega zaščitnega zakona Slovenski dijaki so navdušeno pozdravili predsednika republike
SZDL Slovenije bo še enkrat predlagala ukinitev vseh omejitev za maloobmejni promet
LJUBLJANA — Poleg drugih vprašanj iz tekočega delovanja je predsedstvo RK SZDL na včerajšnji seji obravnavalo tudi odgovor zveznega sekretariata za finance na pismo, ki ga je SZDL Slovenije marca naslovilo zveznemu izvršnemu svetu v zvezi s plačilom pologa na iznos dinarjev v tujino. Ugotovilo je, da odgovor ne ustreza pobudam iz pisma, v katerih je zahteva po analizi dobrih in slabih učinkov depozita in v katerem je predlagana oprostitev plačila polo ga v maloobmejnem prometu, Saj le ta krni stike med matičnimi narodi in manjšinami onkraj meje. Slovenija bo zveznemu izvršnemu svetu še enkrat poslala predloge. Pripravil jih bo republiški izvršni svet in bodo vsebovali vsestransko analizo dosedanjih učinkov pologa ter predlog, na kakšen način v pri hodnje obravnavati prehajanje meje. Predvsem bo znova predlagala ukinitev vseh omejitev za maloobmejni promet, (jp)
Tovariš med tovariši
MARKO WALTRITSCH
Gorica, mesto ki ima slovanski naziv, kar je uzakonil že v daljnem letu 1.001 cesar svetega rimskega cesarstva Oton III., je včeraj sprejela predsednika italijanske republike San dra Pertinija tudi s slovenskimi na piši v znak dobrodošlice. Naša sred nješolska mladina se je ponosno po stavila pred županstvo z velikim tran sparentom na katerem je v naših narodnih barvah napisano «Slovenski dijaki Te pozdravljajo» in na katerem je tudi rdeča peterokraka zvezda, simbol našega odpora, ki je marsikomu trn v peti. Učenci naših osnovnih šol so se ponosno postavili v špalir v Ulici Roma z dvema dvojezični ma transparentoma, prisrčnim po zdravom otrok predsedniku republike. Učiteljstvo in starši naših otrok še dobro zavedajo, da smo lahko dobri državljani italijanske republike in istočasno tudi ponosni pripadniki slo venske narodnostne skupnosti.
Narodnostno mešana Gorica in de lavski Tržič sta včeraj sprejela predsednika Pertinija tako kot ga spreje majo druga mesta ko jih obišče ta, brez dvoma med vsemi dosedanjimi, najbolj priljubljeni predsednik republike Italije. Ob ulicah s Travnika do županstva, koder je Pertini s svojim spremstvom šel peš, je bilo vse polno ljudi, največ navdušene mladine. Ni so bili to mladi, ki so vajeni priti na manifestacijo samo zato ker jih tja v vrsti pripelje učitelj. Mladi so se navadili ljubiti Pertinija. Tako je bilo tudi v Gorici.
Nekoliko drugače kot dan prej v Trstu, kjer so se melonarji in melo-narke šli puste in pogrebce.
Prav tak navdušen sprejem je Per tini doživel v Tržiču, kjer ga je sprejela velika množica delavcev tamkajšnjih tovarn, ladjedelnice v prvi vrsti, in kjer se je zbrala tudi velika množica prebivalstva. Solze so bile v očeh predsednika ko sta ki-rasirja položila venec pred visok spomenik, ki spominja na 503 slovenske in italijanske delavce, ki so padli v boju proti fašizmu.
Bilo je že konec uradne ceremonije v veliki tovarniški hali, kjer so spregovorili župan, predsednik Italcantie-ri, zastopnik delavskega sveta, kjer so predsedniku dve ženski iz delavske menze podarili šop cvetja, bilo je že takrat ko je spremstvo Pertinija že porivalo proti stopnišču, ko se je stari, a žilavi predsednik, jezno obrnil, šel k mikrofonu in glasno dejal: «T0VARIŠI!» Iz dvorane se je dobesedno vsul buren in dolg aplavz. Predsednik Pertini je potem kar improviziral govor, mimo vseh protokolov, delavcem je povedal to kar ga žuli celo življenje: enotnost delavskega razreda, protifašistična borba, mir, razorožitev, sožitje med narodi. Ploskanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Sam Pertini je gotovo težko zaključil svoj govor, saj takega navdušenega sprejema ni ho telo biti konec.
V Gorici pa smo doživeli še nekaj za nas zelo pozitivnega. Goriški župan Scarano je v dvorani občinskega sveta, v pozdravnem govoru pred sedniku, kjer mu je orisal položaj mesta ob meji, ki ga težijo sedanje gospodarske težave, dejal, da si Gorica želi večjih in ponovnih stikov s sosedno Jugoslavijo na vseh ravneh. Scarano pa je zelo odločno dejal tudi, da je pozitivna tukajšnja prisotnost slovenske narodnostne skupnosti, ki si želi globalni zaščitni zakon za ohranitev in razvoj svoje nacionalne identitete, in da si je treba prizadevati, da bo ta njena zahteva uslišana.
PERTINI V VIDMU
«Kako je z Zicom?»
Kot v Gorici, tako je tudi v Vidmu Pertinija sprejela velika množica z navdušenimi aplavzi. Predsednik, ki bo danes obiskal potresno področje, se je v vladni palači srečal s predstavniki krajevnih oblasti, še pred prihodom v Videm pa je sporočil, da želi ponovno videti kapetana U-dineseja Causia, katerega je spoznal na Mundialu in proti kateremu je med povratkom iz Ma drida izgubil partijo na karte. In prve besede, ki jih je Pertini namenil Causiu so bile: «Kako je z Zicom?». Videmčani namreč pripisujejo tudi Pertiniju veliko zaslugo, da je prišlo do preklica prepovedi nakupa slovitega brazilskega nogometaša.
Tudi v Vidmu so zidove prelepili s pozdravnimi lepaki. Tu je treba povedati da je videmska pokrajinska uprava pozdravni lepak končala s pozdravoih v fur-lanščini «Mandi President», kar je pokrajinska uprava naredila prvikrat.
Včerajšnji dan je bil za predsednika republike Sandra Pertinija' zelo intenziven. Dopoldne je prispel v Tržič, kjer ga je v tamkajšnji ladjedelnici sprejela navdušena množica delavcev. Še prej se je Pertini poklonil spominu padlim v protifašistični borbi. Pertini je prekinil protokol in spregovoril tržiškim delavcem, ki so mu navdušeno ploskali.
V Gorici se je na ulicah zbralo veliko ljudi, še zlasti mladine. Predsednika Pertinija so na prefekturi pričakali zastopniki goriškega javnega življenja, med temi številni Slovenci. Na ulicah pa so mu ploskali ljudje slovenske in italijanske narodnosti. Na goriškem županstvu je v svojem nagovoru župan Scarano omenil tudi problematiko slovenske manjšine.
Popoldne sc je Pertini poklonil spominu italijanskim padlim v prvi svetov ni vojni v kostnici na Oslavju. Zatem je odpotoval v Videm, kjer sc bo mudil danes ves dan.
NA 2. IN 8. STRANI
Craxi pojde na obisk v ZDA
RIM — Ministrski predsednik Betti-no Craxi bo sredi meseca obiskal ZDA, v Washington bo odpotoval 18. ali 19. t.m. in vrnil se bo tri ali štiri dni kasneje. 20. oktobra ga bo v Beli hiši sprejel ameriški predsednik Ronald Reagan. To bo prvo Crarijevo srečanje z Reaganom; razpravljala bosta še zlasti o libanonski krizi in o vprašanju evroizstrelkov. Craxija bo na potovanju spremljal zunanji minister Andreotti, ki se bo v Washingtonu sestal s Shultzom.
V poslanski zbornici
vlada v manjšini
RIM — Zopet «tehniični incident* za Craxijevo vlado, ki je sinoči v poslanski zbornici ostala v manjšini pri glasovanju o vladnem odloku o zmanjšanju nekaterih davčnih dajatev na petrolejske proizvode. V komisiji za javna dela je bilo z večinoi glasov izrečeno negativno mnenje o vladnem odloku. To mnenje ne bo i-melo praktičnih posledic, ker ima komisija samo posvetovalni glas
Vlada
«klestila»
invalidnine
RIM -■ Včerajšnja seja vlade je bila daljša in bolj zapletena kot običajno, saj so poleg tekočih poslov pretresli najbolj problemske točke vladnega programa, med katerimi so prednjačila predvsem gospodarska vprašanja.
Po ukrepu z gradbenim odpustom, ki bi moral v državno blagajno spraviti vsaj 8.500 milijard so precej časa posvetili vprašanju invalidnin in pokojnin, saj bi vlada tudi tu rada kaj prihranila. Če je ne bo parlament zaustavil, bo prihranek dolgoročno kar precejšen. Že z ukinitvijo invalidnin za vse tiste, ki imajo preko 900 tisoč lir mesečnih dohodkov, bo vlada odpravila 180 tisoč invalidnin. Če k temu dodamo še 15 tisoč invalidnin, ki so jih kot kaže neutemeljeno dodelili, bo prihranek precejšnji.
To pa še ni vse. Popolnoma bodo spremenili dosedanje zastarele kriterije pri določevanju invalidnosti, ki so še iz leta 1939 in so eden glavnih razlogov, da je Italija med prvimi v svetu po številu invalidov. Pri določevanju invalidnosti bodo po novem upošteval le delovno sposobnost, invalidnino pa dodelili samo tistim, ki so izgubili vsaj eno tretjino delovne spo sobnosti, večjo skrb pa bodo posvetili delovno nezmožnim, a teh je kot kaže še najmanj, da bi moral prihranek vseh teh ukrepov znašati leta 1984 čedno vsoto 130 milijard lir. Seveda novi ukrepi ne bodo retroaktivni, kdor je dobil invalidnino po starih kriterjih, jo bo ohranil.
Sedanjemu kriznemu obdobju bodo prilagojene tudi norme o zaposlovanju, o vajeništvu in okrnjenem delovnem urniku (part-time). Z večjo prožnostjo in odpravo dosedanjih togih in bi-rokratičnih sistemov bi po zamisli vlade povečali zaposlenost ali vsaj poenostavil zaposlovanje. Seveda se bo o tem vprašanju kot o vprašanju invalidnin odvijala v parlamentu precej huda bitka.
Izven «klestenja» pa je zakonski o-snutek, ki predvideva 25-odstotni prispevek države za vse izboljšave in nove stroje v malih in srednjih podjetjih. Vlada bo nakazala 100 milijard lir, obrtniki in podjetniki se bodo le obvezali, da ne bodo strojev prodali v roku štirih let.
NA 2. STRANI
Socialist Darno Clarici potrjen za predsednika tržaške pokrajine
Socialist Darno Clarici je bil na sinočnji seji potrjen za predsednika trza ške pokrajine. Vodil b- --icnjšinski odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki KD, laičnih in socialističnih sil ter SSk in ki v pokrajinski skupščini razpolaga le z enajstimi glasovi od skupnih trideset. Clarici je bil sinoči izvoljen v balotaži s predstavnikom liste Venturo: oba sta namreč pri prvem glasovanju prejela po enajst glasov (Venturo so podprli tudi misovci), v balotaži pa so listarji oddali bele glasovnice, medtem ko sta misovca tudi tokrat podprla Venturovo kandidaturo; bele glasovnice so v balotaži oddali tudi komunisti, ki so pri prvem glasovanju podprli svojega kandidata Martoneja.
Neuspešni pa sta bili sinočnji glasctvanji za izvolitev šestih efektivnih odbornikov, ker je bila za njihovo izvolitev potrebna absolutna večina glasov. Svetovalci Locchi, Cannone, Fabiani (vsi KD), Toresella (PRI), Harej (SSk) in Martini (PSDI) so pri obeh glasovanjih prejeli po enajst glasov; izvoljeni bodo na prihodnji seji pokrajinskega sveta, ki bo v ponedeljek, ko bo za njihovo izvolitev zadostovala le relativna večina glasov. Za odbornika suplenta pa bosta izvoljena čok (PSI) in Sbisa (KD).
Predsednik republike v brk protokolu nagovoril tržiške delavce
Pertini: «Tovariši delavci!»
«Delavstvo se mora odločno in enotno boriti za mir in za delo»
Sindikati opozorili predsednika na hudo krizo, ki pesti ta sektor

Delavski Tržič, ki na lastni koži doživlja boleče posledice gospodarske krize, je včeraj zjutraj navdušeno sprejel predsednika Pertini ja za svojega, kot starega tovariša in prekaljenega borca za svobodo in enakopravnost. Priletni, a vedno žilavi državni poglavar ni razočaral več kot pet tisoč delavcev tržiške ladjedelnice in drugih krajevnih o-bratov ter se vzklikanju in burnemu ploskanju v brk protokolu, ki ni predvideval njegovega posega, oddolžil s kratkim, a izredno po-menjljivim pozdravom o emancipa ciji delavskega razreda in o njegovi nenadomestljivi vlogi v borbi za mir in za boljšo bodočnost, šlo je za improviziran govor, tako improvizacijo pa danes v Italiji zmore samo on, kot predsednik, ki tudi v težkih in kriznih trenutkih pooseblja tegobe in probleme «človeka s ceste*.
Tržiška ladjedelnica Italcantieri, nekoč cvet v gumbnici enega najbolj razvitih sektorjev vsedržavnega gospodarstva, se danes sooča z najhujšo krizo v svoji skoraj osemdesetletni slavni zgodovini. Načrtovana pre-osnova družb IR1 in Fincantieri bi samo temu obratu, kjer je trenutno zaposlenih 3600 delavcev in uradnikov, odštela približno 800 delovnih mest in s tem tudi avtomatično skr čila proizvodno kapaciteto ladjedelnice. Delavci in njihovi sindikalni predstavniki pravijo, da so ti ukrepi nesprejemljivi ne samo zaradi izgube tolikšnega števila delovnih mest, ampak tudi zaradi tega ker ima ladjedelništvo, kljub svetovni krizi, še vedno stvarne možnosti za preporod in torej za nadaljnji razvoj.
Na zatožni klopi je torej vodstvo Italcantieri ja, ki je po mnenju sin dikatov, v prejšnjih letih zagrešilo preveč napak, ki jih skuša sedaj zvrniti le na ramena delavcev in njihovih družin. Ni naključje torej, da je množica delavcev s hrupnim žvižganjem, ki ga je prekinil samo Pertini jev pomirjevalni poseg, pozdravila predsednika Italcantieri ja Vittorija Fanfanija, brata bolj znanega demo-kristjanskega veljaka.
Pertini je nagovoril zbrane delavce (med katerimi je bilo mnogo Slovencev) povsem nepričakovano in v brk strogemu protokolu, ki mu je med štiridnevnim obiskom v naši deželi v bistvu «zamašil» usta. Že u-vodne, iz srca izrečene besede ^tovariši delavci» so vžgale do zadnjega kotička napolnjeno največjo delavnico ladjedelnice. Nato je predsednik
občuteno, kot je v njegovem stilu, pripovedoval o svojih partizanskih izkušnjah med tržiškimi in tržaškimi delavci in antifašisti, večji del svojega improviziranega govora pa je namenil borbi za mir in za delo. Glede prvega vprašanja je Pertini zelo neposredno in živo raztolmačil svojo slavno frazo «Izpraznite vojaške ar zenale in napolnite skladišča z žitom» in s tem spet razkril svojo znano pacifistično dušo. V zvezi s krizo pa je poudaril, da mora vsaka družba vedno in povsod strmeti, da bodo vsi njeni člani živeli od svo jega dela in tako lahko prispevali svoj delež k splošnemu blagostanju.
Predsednik republike se je pred srečanjem z delavci znotraj ladjedel niče poklonil spominu 503 italijanskih in slovenskih partizanov, ki so žrtvovali življenje v borbi proti nacifa-šizmu. Pertini je pred spomenikom z italijanskimi in slovenskimi napisi položil venec, pevski zbor tržiških de lovcev «Ermes Griorn pa je ubrano zapel borčevsko «Bella ciao».
SANDOR TENCE
Ogromna množica delavcev v veliki hali tržiške ladjedelnice
Seja vlade posvečena sodstvu in vprašanju «črnih» gradenj
RIM — Predlogi pravosodnega ministra Martinazzoli ja o preventivnem zaporu in o ukrepih v sodstvu so bili poleg vprašanja o zakonskem urejevanju »črnih* gradenj glavne točke včerajšnje seje vlade.
Vlada je sprejela vrsto Martinazzolijevih predlogov, ki imajo za končni cilj pravo «minireformo» v italijanskem sodnem sistemu. Trajanje preventivnega zapora bodo skrajšali za eno četrtino, vsekakor pa ne sme preventivni zapor trajati dlje od dveh tretjin kazni, ki je predvidena za zločin, zaradi katerega obtoženec sedi v preventivnem zaporu. To seveda ne velja za procese, ki so v teku, saj bi morali izpustiti marsikaterega obtoženca. Novost je tudi odškodnina za vse tiste, ki so po nedolžnem sedeli v zaporu. Seveda pa ne bo imel pravice do odškodnine tisti, ki bo oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Italija je namreč med redkimi državami, ki dopušča tako dubitativno formulo. Povsem razumljivo je treba s skrajšanjem preventivnega zapora pospešiti ves sodni aparat. To bodo dosegli z večjimi pristojnostmi spravnega sodnika in pretorja, vsekakor pa so sprejeli zakonski osnutek, ki pooblašča vlado, da sestavi novi kodeks kazenskega postopka. Med drugimi ukrepi v Marti-nazzolijevemu «paketu» je treba omeniti še jamstva *a obtoženca, večjo strogost proti organiziranemu kriminalu. Zločini mafijskega kova bodo imeli podobne bremenil-
ne okoliščine kot teroristični in prevratniški zločini. Kot zadnje so v «paketu» še disciplinske odgovornosti sodnikov, ki se razlikujejo na dejanja pri vrševanju svojih dolžnosti in na zločine, ki jih sodnik zagreši kot navaden državljan.
Glede «čmih» gradenj je po ft-ditvah ministra za javna dela Nicolazzija kar tri milijone in 100 tisoč takih o-bjektov, ki bi morali državni blagajni zagotoviti za 9.000 milijard lir prihodkov. Tokrat so kot kaže uredili vso zadevo bolje kot zadnjič, saj se bo lastnik «čme» gradnje le s težavo izognil plačevanju tega »izrednega davka*.
Na včerajšnji seji vlade so odobrili tudi 41 premestitev raznih prefektov. Palermskega prefekta De Fran-cesca bo zamenjal Antonio Basso, De Francesco pa o-staja visoki komisar za boj proti mafiji in načelnik SIS DE. Dosedanjega namestnika vladnega komisarja za Furlanijo - Julijsko krajino Giovacchina Matticarija so premestili v Ascoli Pičeno, na njegovo mesto pa postavili Francesca Belloro. Paola Farino so iz Pordenona premestili v Vicenzo, na njegovo mesto pa imenovali Roberta Amata.
Vlada je tudi imenovala za novega načelnika generalštaba armade letalskega generala Lamberta Bar-toluccija.
Andreotti predsednik unije evropskih KD
BRUSELJ — Voditelji demokrščan-skih strank držav članic EGS so soglasno kandidirali za predsednika de-makrščanske evropske unije italijanskega zunanjega ministra Giulia Andreottija. To so sklenili predsinočnjim v Bruslju na srečanju voditeljev demo-krščanskih strank, na katerem so razpravljali o vprašanju reforme »deseterice*.
Špiljak se je vrnil iz zasedanja OZN
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak se je včeraj po večdnevnem sodelovanju v delu 38. zasedanja generalne skupščine OZN vrnil iz New Yorka v Beograd.
Po prihodu v Beograd je Špiljak poudaril, da je letošnje zasedanje v času zelo zaostrenih mednarodnih političnih, vojaških in gospodarskih odnosov, kar je vplivalo tudi na vzdušje na samem zasedanju. Poudaril je tudi, da so na začetku dela generalne skupščine izrazili željo udeležencev, da bj odpravili tak položaj.
Aretirali bivšega senatorja PSI
| POTENZA — Včeraj so v kraju Lauria pri Potenzi a-.reti rali bivšega socialističnega senatorja Domenica Pit-Itello. Odlok sta podpisala sodnika Ferdinando Imposima-1 to in Rosario Priore, ki vodita preiskavo o teroristični dejavnosti. Bivšega parlamentarca PSI namreč obtožu-i jejo, da je sodeloval s teroristi.
Rimski sodniki so že lani maja, ko je bil Pittella še senator, predložili senatu zahtevo, da bi proti Pittelli začeli sodni postopek, češ da je zdravil ranjeno briga-tistko Ligas, da je predlagal ugrabitev deželnega svetovalca PSI Schettinija in da je rdečim brigadam obljubil pomoč. Istočasno pa so sodniki zahtevali, da bi Pit-tello aretirali zaradi sodelovanja z oboroženimi tolpami, zaradi pozivanja k izvajanju kaznivih dejanj, zaradi pre-
vratniške dejavnosti in atentatov na ustavo.
Senatni odbor, ki mora odobriti zahtevo sodnikov, je odobril samo prvi del, zavrnil pa je zahtevo po arestu. Vendar pa sklepa odbora ni potrdil ne ovrgel senat, ker so ga zaradi volitev razpustili. Ker pa senator Pittella na zadnjih volitvah ni več kandidiral, je seveda izgubil pravico do imunitete.
Vsekakor pa so rimski preizkovalci že večkrat zaslišali Domenica Pittello, ki je vsakič zanikal vse postavke obtožnice. Njegovi zagovorniki, med katerimi je tudi sen. Franco de Cataldo, ki je kandidiraj in bil izvoljen v okrožju Lagonegro namesto Pittelle, so izrazili začudenje nad odločitvijo rimskih sodnikov. Edina možna razlaga je, so izjavili tisku, da so sodniki nabrali nove elemente.
MARCHAIS V.RIMU
RIM — Sekretar komunistične partije Francije George Marchais je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Rim na povabilo Enrica Berlinguerja. Včeraj so se začeli pogovori med obema sekretarjema, ki razpravljata o mednarodnem položaju (to je o libanonski krizi, oboroževalni tekmi, evro-izstrelkih in ženevskih pogajanjih), o evropskih volitvah, ki bodo prihodnje leto in seveda o političnem stanju v Italiji in Franciji, o čemer bo prišlo do izmenjave mnenj. V zadnjih letih so bili odnosi med obema partijama zelo nestanovitni. Sredi šestdesetih let, ob začetku dobe «evrokomunizma», so francoski in italijanski komunisti navezali vsestransko dobre odnose, ti odnosi pa so se poslabšali in prišlo je skoraj do razbitja po sovjetski invaziji Afganistana in po dogodkih na Poljskem v zadnjih letih. Tudi o vprašanju evroiz-strelkov imata obe partiji različni stališči, saj so francoski komunisti o tem organizirali v Parizu konferenco vseh komunističnih partij in so ostali zvesti stališčem SZ. Sedanji Marchaisov obisk v Italiji je nedvomno znak volje po zbližanju med partijama.
Zaradi uboja sodnika Occorsia
Novi bankovci v SFRJ
Sodni postopek proti enajstim neofašistom
FIRENCE — Z izdajo naloga za začetek sodnega postopka proti enajstim neofašistom, med katerimi sta tudi Stefano Delle Chiaie in ideolog sku pine Paolo Signorelli, se je včeraj zaključila sodna preiskava o umoru rimskega sodnika Vittoria Occorsia. Occorsia je prevratniška neofašistična skupina »ordine nuovo* ubila 10. julija 1976 v Rimu, vodil pa jo je Pierluigi Con-cutelli, ki je bil zaradi tega zločina že obsojen na dosmrtno ječo.
Florentinski preiskovalni sodnik Rosario Minna je včeraj skoraj v celoti osvojil tožilčeve zahteve, potem ko je prebral 130 tipkanih strani dosjeja, v katerem je natančno opisana prevratniška dejavnost «ordine nuovo*, poleg tega pa so zabeleženi tudi vsi stiki med raznimi pripadniki neofašistične organizacije in priprave na atentat. Tako so uvedli sodni postopek proti Stefanu Dalle Chiaie, Signorelli ju, Caloreju, Ceziju, Meliju, Papiju, Puglieseju, bratoma Sparapani, Rossiju in «skesanemu» Tiseju. Papa in Meli sta še dalj časa v Španiji, medtem ko je Saverio Sparapani dobil zatočišče v Južni Afriki.
Nekatere druge osumljence, med katerimi je vrsta vidnih predstavnikov neofašistične prevratniške organizacije, so oprostili vseh obtožb, ker sodniki niso zbrali dovolj dokazov. Javni tožilec je zaradi tega že napovedal priziv.
BEOGRAD — V Jugoslaviji se bodo v obtoku verjetno kmalu pojavili bankovci za 2000 in 5000 DIN. Osnutek takega odloka so poslali skupščini SFRJ, kot tudi skupščinam vseh republik in pokrajin.
Zbor republik in pokrajin je po ustavi pristojen sprejeti tako rešitev, razloge zanjo pa bi bilo treba iskati v rasti družbenega proizvoda, širjenju občnega prometa blaga in storitev, kot tudi v visoki stopnji inflacije. Za zdaj je najvišja vrednost bankovca 1000 DIN v obtok pa so ga dali 28. novembra 1975 leta. Medtem ko se je količina denarja v prometu povečala za petkrat, njegova kupna moč pa se je toliko zmanjšala, da pripravljajo tudi umik nekaterih manj vrednih kovancev, (dd)
Sprostitev cen avtomobilov
BEOGRAD — Cene osebnih avtomobilov in motornih koles v Jugoslaviji bodo v prihodnje, v kolikor bo ZIS sprejel včerajšnje mnenje sveta zvezne skupnosti za ceno, zunaj družbenega nadzora. Razlaga take usmeritve je izražena v vprašanjih: čigav standard ščitijo umetne ovire za cene avtomobilov? Poleg tega, zakaj se ne bi napovedana sprostitev cen nekaterih izdelkov in storitev oziroma popolno delovanje zakonov tržišča, začelo prav pri vozilih. Svet je tudi predlagal, da bi hkrati proučili kreditno in davčno politiko do proizvajalcev avtomobilov. (dd)
Zaradi umora štirih oseb
Smrtna kazen v Karlovcu
KARLOVAC — Veliki kazenski senat okrožnega sodišča v Karlovcu je obsodil včeraj Dušana Kosiča, 31, na smrtno kazen, ker so mu med petdnevno obravnavo dokazali, da je 1. marca letos umoril čedomira Matijeviča, 31, njegovo ženo Slavico, 25, ter dveletno hčerko Dra-gano in osemmesečno Snježano. Med branjem obsodbe je Dušan Kosič s sklonjeno glavo ne da bi zajokal ali kako drugače spremenil izraz na obrazu.
Obsodili so ga, ker je brez usmiljenja in človečnosti umoril štiri ljudi, da bi tako prišel do štiri tisoč nemških mark in da mu ne bi bilo treba isti družini vrniti dva tisoč mark dolga. Dejanje umora je senat označil kot dejanje zaradi pridobitništva, kakršnega ne pomnijo v karlovški regiji.
Sodni izvedenci so povedali, da je Dušan Kosič povsem prišteven. »Sodišče ima možnost zamenjati smrtno kazen s kaznijo zapora 20 let, vendar v tem primeru za takšno zamenjavo ni razlogov, čeprav ne gre pozabiti tudi nekaterih olajševalnih okoliščin,* je dejal predsednik senata. «Stopnja teh olajševalnih okoliščin pa vendarle ni takšna, da bi terjala milejšo kazen. Obsojeni ni imel niti trohice usmiljenja do nedolžnih ljudi, ki so mu pomagali v težki denarni stiski, in sodišče ni moglo i-meti usmiljenja do njega.* (dd)
Pred jutrišnjim nadaljevanjem pogajanj START v Ženevi
Washington predlaga avtomatizem uničenja dveh starih jedrskih konic za vsako novo
WASHEMGTON, MOSKVA — Pred jutrišnjim nadaljevanjem pogajanj obeh supersil o omejitvi in zmanjšanju strateškega jedrskega orožja (START) v Ženevi je ameriški predsednik Reagan po pritiskih kongresa pristal na predlog, da bi ob vsaki namestitvi novih in izpopolnjenih jedrskih konic uničili dve zastareli. Formula, ki ji v ZDA pravijo «build-down», je za Američane skrajno ugodna, saj so razlike med starim in novim jedrskim orožjem take, da tak predlog ne bi bistveno okrnil ameriškega jedrskega potenciala. V sovjetskem izpopolnjevanju strateškega jedrskega orožja so razlike manjše, da je tak predlog za Moskvo po vsej verjetnosti nesprejemljiv.
V kakšnem ozračju se vvashingtonska administracija pripravlja na že peti krog pogajanj START je zgovorno dokazal predsednik Reagan na včerajšnjem srečanju z najbolj konservativnim in desničarskim delom svojih volivcev. »Sovjetska zveza se ukloni le pred odločnostjo in
ne pred kolebanjem», je poudaril Reagan in pristavil, da je ta odločnost v vojaški sili in »navajanju resnice*.
Kakšne resnice, pa je poglavje zase. Moskva namreč odločno zavrača «ameriško resnico*, ki je po njenem uperjena le proti Sovjetski zvezi. Kljub bodrilnim izjavam šefa sovjetske delegacije na ženevskih pogajanjih START, da so «vra-ta za sporazum odprta*, pa je včerajšnja Pravda prvič razčlenila sovjetsko-ameriška razhajanja o vprašanju jedrske oborožitve, ki so jih v prejšnjih dneh le načelno navajali. Sovjetsko zvezo žuli predvsem namestitev novih ameriških jedrskih raket v Evropi, kar bo po njenem pogojevalo tudi morebitni neuspeh pogajanj START. Evrorakete so namreč za Američane Le taktično orožje, za Sovjetsko zvezo pa strateško. S svojimi raketami v Evropi lahko ZDA bombardirajo sovjetske objekte, za povračilni ukrep pa se mora Moskva poslužiti medcelinskih raket. ZDA imajo
torej do SZ izredno strateško prednost, v morebitnem spopadu, pa bi glavno težo odgovora nosile ameriške evropske zaveznice.
Evroizstrelki so torej za Moskvo ključno vprašanje, od katerega noče in bržkone tudi ne more odstopiti, saj jo bi namestitev ameriških jedrskih raket prisilila v oboroževalno tekmo z nepredvidljivimi posledicami za sovjetsko gospodarstvo. Sodeč po vesteh, ki prihajajo s Haaga, kjer zaseda atlantsko zavezništvo, pa je NATO že sedaj gotova, da ne bodo v Ženevi pred koncem leta dosegli sporazuma o evroizstrelkih in da je torej namestitev ameriških raket neizbežna. Iz čisto tehničnih razlogov bo izjema le Italija, kjer bodo prve manevrime rakete namestili šele marca, dela v Comisu ne napredujejo namreč kot so načrtovali. Vsekakor pa je skrajno zaskrbljujoča ugotovitev, da je NATO že sedaj prepričana v neuspeh, ali bolje rečeno želi si neuspeh.
Končal se je francosko-afriški vrh
Mitterrand obljubil pomoč
VITTEL — Včeraj se je v Vittelu, prijetnem počitniškem kraju približno 300 km vzhodno od Pariza, zak'ju čilo že deseto zaporedno srečanje predsednikov Francije in tistih afriških držav, ki so bile pod neposrednim francoskim vplivom.
Žgočih tem je bilo veliko: predvsem pa so na dvodnevnem srečanju govorili o krizi v Čadu, o vojni v zahodni Sahari in končno seveda še o gospodarskem sodelovanju. Začuda je bila ravno ta točka, kljub velikim gospodarskim težavam, ki tarejo tudi Francijo, še najmanj spoma. Že na začetku afriško-francoskega vrha je namreč francoski predsednik Francois Mitterrand zagotovil udeležencem, da bo »socialistična Fran-
cija* še povečala denarno pomoč državam v razvoju in med temi seveda posebej tistim, na katere jo vežejo dolga leta sodelovanja.
Kar pa zadeva politično sodelova nje je vloga, ki jo še danes igra Francija v afriških frankofonskih državah, doživela marsikatero kritiko, še zla sti zaradi dogodkov z Zgornji Volti. Najostrejšo je preko tiskovne agencije «Jana» izrekla Libija, ki je sploh oporekala upravičenosti takšnega srečanja.
LONDON — Na povabilo angleške predsednice vlade Margaret Thatcher bo 20. in 21. oktobra francoski predsednik Francois Mitterrand uradno obiskal Veliko Britanijo.
Reagan odpovedal svoj obisk na Filipinih
MANILA — Vest, da ameriški predsednik Ronald Reagan ne bo obiskal Filipinov v začetku prihodnjega meseca in to zaradi neodložljivih obveznosti, ki jih ima v Washingtonu, je močno odjeknila v Manili. V vladnih krogih pripominjajo, da so «šokirani zaradi odločitve ameriškega predsednika*, medtem ko filipinska opozicija slavi zmago.
Predsednik Marcos sicer ni še uradno komentiral Reaganove odločitve, vendar je jasno, da pomeni le-ta hud udarec njegovemu režimu. Po drugi strani pa je podpredsednik enotne opozicijske fronte Neptali Gonzales izjavil, da pomeni odložitev obiska izredno hud udarec za Marcosa in veliko zmago za opozicijo.
Čeprav je uradna obrazložitev odložitve obiska v tem, da je Reagan prezaposlen z notranjepolitičnimi vprašanji, si nihče ne zapira oči pred «pravo» resnico, ki jo predstavlja nestabilen položaj na Filipinih, predvsem po uboju Benigna Aquina. En mesec silovitih protivladnih demonstracij je gotovo opravil svoje. Tako se bo položaj Marcosovega režima še poslabšal, kajti predsednik Filipinov si je od tega obiska veliko obetal in računal, da mu bo v pomoč za izhod iz težke gospodarske krize.
Splošna stavka v Argentini
BUENOS AIRES — Več kot deset milijonov delavcev se je včeraj udeležilo spošne stavke v Argentini in tako popolnoma paraliziralo življenje v državi. Kljub temu da je vlada močno pritisnila na glavni delavski sindikat in obljubila, da «zagotavlja svobodo dela*, so delavci prekrižali roke, kajti smatrali so, da so vsa zagotovila pomanjkljiva in neustrezna.
To je že tretjič od umestitve Bigno-nejeve vlade, ko je v Argentini splošna stavka. Delavci protestirajo nad hitrim slabšanjem kupne moči denarja in nizkimi plačami, ki jih razjeda inflacija. Samo letos bo le-ta dosegla stopnjo 400 odstotkov.
Japonski vulkan spet bruha
TOKIO — Po 21 letih je na Japonskem spet začel delovati vulkan Oya-ma, ki se nahaja na malem otoku Miyakejima, približno 200 km južno od glavnega japonskega mesta. Vendar pa so pravočasno umaknili približno 4 tisoč oseb, ki prebivajo ob vznožju vulkana. Lava je namreč uničila nad tristo hiš, ki so bile na zahodni in južni strani vulkana ter hkrati povzročila valiko gozdnih požarov.
Zaenkrat so evakuirane prebivalce zbrali v neki šoli na najmanj ogroženem delu otoka. Po letu 1940, ko je ob izbruhu vulkana umrlo enajst in bilo ranjenih 20 oseb, je to že tretja erupcija.
PEKING — Albanija in Kitajska sta včeraj podpisali sporazum o trgovini in finančnem protokolu. To je prvi sporazum po letu 1978, ko sta državi prekinili vse sodelovanje.
PARIZ — Dva socialistična člana francoske vlade, ki so ju septembra izvolili v senat, sta se odločila za parlamentarni mandat. Gre za ministra za urbanistiko Rogerja Quilliota in za obrambnega ministra Francoisa Autaina.
(iKNERAIJ
GENERALI
Assicurazioni Generali S.p.A.
Začela se bodo jutri na Kitajskem
Tretji krog posvetovanj med Moskvo in Pekingom
ZVIŠANJE DRUŽBENE GLAVNICE
od Lit 120.000.000.000 na Lit 250.000.000.000
Obvestilo delničarjem
Obveščamo cenjene delničarje, DA OD 18. OKTOBRA DO 30. NOVEMBRA T.L. se bodo vršile pri vseh pooblaščenih blagajnah operacije za:
•	zvišanje družbene glavnice od Lit 125 na Lit 250 milijard z zvišanjem nominalne vrednosti vsake delnice od Lit 4.000 na Lit 8.000;
•	razdelitev vsake delnice od Lit 8.000 na štiri delnice po Lit 2.000.
Zaradi tega bodo dvignjeni vsi delniški certifikati z rednim koriščenjem (kupon 16) in zamenjani z novimi različnega modela, na katerih bo število delnic početvereno v primerjavi s številom predstavljenih starih delnic.
* * *
CENJENI OBVEZNIČARJI bodo lahko v zgoraj navedenih rokih in pri istih kreditnih zavodih opravili sledeče operacije-.
•	zamenjavo obvezniških certifikatov po nominalni vrednosti 70.000 lir, vključno s kuponi od 3 do 7, z drugimi novimi modeli, ki imajo potrebne kupone za izvajanje pravice konverzije v skupno pet delnic po nominalni vrednosti 2.000 lir, ali z izplačilom;
•	ažuriranje z žigosanjem obvezniških certifikatov po nominalni vrednosti Lit 350.000, 1.750.000 in 3.500.000, ki predstavljajo obveznice po nominalni vrednosti Lit 1.000, in so sedaj konvertibilni, v celoti, v 25 oz. 125 in 250 delnic po nominalni vrednosti 2.000 lir.
Po 30. novembru se bodo zgoraj navedene operacije izvajale na administrativnem sedežu v Trstu.
Trst, 4. oktobra 1983
ASSICURAZIONI GENERALI
S
v:
Societš costituita nel 1831 a Trieste - Sede legale in Roma e Sede amministrativu in Trieste - Reg. Soc.: Roma 258/21 Tricste 98 - Impresa autorizzata allVsercizio delle assicurazioni a norma deli ari. 65 del RDI. 29/4/1923. n. 966
Nove neznanke na obzorju sovjetsko-kitajskih odnosov
MOSKVA — <tNove neznanke» je najpogostejša pripomba, ki jo je moč slišati tukaj pred tretjim nadaljevanjem sovjetsko-kitajskih posvetovanj o normalizaciji medsebojnih odnosov. Leonid Iljičov, prvi namestnik sovjetskega zunanjega ministra je sicer že na poti za Peking, kjer bo jutri začel pogovore s svojim kitajskim kolegom Qiang Qichenom, vendar pa je več kot očitno, da se je v zadnjih dneh občutljivo ravnovešje med obema državama nekoliko spremenilo.
Kot grom je prišla za sovjetske kroge pred dnevi novica o skorajšnjem dvojem ameriško-kitajskem vrhu in o spomladanskem obisku Ronalda Reagana v Pekingu, ki ga je na svoji nedavni azijski turneji dogovoril Caspar Weinberger. čeprav v Moskvi javno niso komentirali sporazuma, je bilo neuradno moč slišati glasne vzklike presenečenja, saj očitno nihče ni pričakoval, da bo vse šlo «tako hitro*. V Kremlju so namreč v zadnjih mesecih veliko stavili na izboljšanje svojih odnosov s Pekingom, zdaj pa naj bi se zgodilo ravno tisto, kar naj bi bilo v tem trenutku najmanj potrebno. «Pogajali so se Sovjeti in Kitajci, dogovorili pa Kitajci in Američani,* zajedljivo pripominjajo pri tem nekateri tukajšnji tuji o-pazovalci.
Vsa stvar kajpada ni tako enostavna. kot to hitijo zatrjevati najbolj neučakani, vendar pa se iz zapleta vidi, da so sovjetsko-kitajska nasprotja veliko globlja, kot pa to želijo priznati v tem trenutku v Moskvi. Še najbližje resnici je bil najbrž zaradi tega pred dnevi Mihail Kapica, ki se je sredi septembra vrnil s pogovorov iz Pekinga in ki je na sprejemu ob kitajskem državnem prazniku na njihovi tukajšnji ambasadi gdkrito dejal, da vidi »zelo, zelo malo svetlobe* v sovjetsko-kitajskih pogajanjih.
Zakaj se nič ne premika, tudi zdaj tukaj nihče javno ne komentira, čeprav je seveda več ali manj vsem jasno, da niti v Moskvi niti v Pekingu ne želijo odstopiti od stališč, ki zadevajo sporne dri predpogoje* za normalizacijo odnosov. Sovjetski komentatorji skorajda povsem molčijo o kitajskih zahtevah in <tovariše
iz Pekinga*, kot je moč pogosto slišati, opozarjajo predvsem na ameriške imperialistične cilje na Daljnem vzhodu*. Tudi današnja Pravda je na primer polna teh opozoril, pri čemer je ostrih kritik deležen tudi Caspar Weinberger, ki naj bi na svoji nedavni poti «neposredno utrjeval ameriško vojaško prisotnost na tem območju*.
Strahovi pred ameriško mzijsko zvezo*, ki naj bi bila obrnjena naravnost proti Sovjetski zvezi, pri tem tukaj sploh niso novi, saj v Moskvi že nekaj časa opozarjajo na tjaponski militarizem* in na vojaško vprego med Japonsko, Južno Korejo in Filipini, kjer naj bi bil po tukajšnjem prepričanju washingtonski vpliv največji.
Zadnji dogodki in premiki v meli-kem trikotniku* so kremeljske stratege kajpada le še bolj zaskrbeli, saj so se nevarno ujeli z močnim poslabšanjem odnosov med Washingtonom in Moskvo v preteklih tednih. Niso redki, ki zaradi tega tukaj pravijo, da se vse to ni zgodilo slučajno in da želijo Američani in Kitajci, vsaki zaradi svojih interesov, v tem trenutku še stopnjevati pritisk na Sovjetsko zvezo.
V Moskvi zato pred četrtkovim nadaljevanjem posvetovanj spet ponavljajo stare trditve, da so dobri sov-jetsko-kitajski odnosi «zgodovinska nujnost* in da naj bi sodelovanje dveh velikih azijskih sosedov odgovarjalo «temeljnim interesom obeh dežel*. Vendar pa je v teh trditvah, kot opozarjajo pri tem tukajšnji dobri poznavalci sovjetsko-kitajskih odnosov, tudi veliko takega, kar v Pekingu ne slišijo prav radi in kar se nanaša na nekdanje razprave o »po-kroviteljstvu* ene partije nad drugo. Sovjetski komentatorji namreč ponovno govorijo o sovjetski tinteimacional-ni podpori* kitajski revoluciji in o pomoči, ki naj bi jo v preteklosti dala Sovjetska zveza Kitajcem.
Za mnoge je to zgovoren znak, da so v tem trenutku v Moskvi tudi jezni in da kitajsko vodstvo posredno tudi opozarjajo pred «nadaljnjimi koraki* v zunanji politiki.
DANILO SLIVNIK
Občina naj upošteva predlog zahodnokraškega rajonskega sveta
Na pokrajinski cesti postaviti samo dvojezične prometne table
Minilo je že deset let od njegove ustanovitve
Mladinski pevski zbor GM stopa v jubilejno sezono
Na svoji zadnji seji je zahodnokra-ški rajonski svet v glavnem razpravljal o dveh vprašanjih: o občinskih vrtcih ter o dvojezičnih prometnih tablah.
Sejo je začel z razpravo o osnutku sklepa tržaškega občinskega odbora o nekaterih pristojnostih rajonskih svetov pri upravljanju občinskih o troških vrtcev ter o spremembi pravilnika, ki urejuje njihovo delovanje. Po tehtni razpravi je rajonski svet izrazil ugodno mnenje o omenjenem osnutku: v razpravi pa je bilo pred vsem poudarjeno, da vloga občinskih vrtcev ne sme biti samo vzgojnega značaja, pač pa morajo postati, kot so že državni, tudi socialne storitve. V tem smislu bo zahodnokraški rajon ski svet ponovno posredoval svoj predlog, da bi se v občinskih vrtcih pla čevalo za refekcijo na osnovi prisotnosti otroka v vrtcu in ne z že vnaprej določeno mesečno kvoto.
Obširna razprava se je v rajonskem svetu razvila tudi okrog resolucije, ki jo je predložila skupina Liste za Trst: z njo so listarji predlagali, da bi «obsodili dejanja* tistih, ki so prekrili s slovenskimi napisi nekatere prometne nable, na katerih so prekrili s slovenskimi napisi nekatere prometne table, na katerih so bili samo italijanski nazivi vasi z zahod nokraškega območja. V obrazložitvi resolucije so listarji priznali, da ima krajevno prebivalstvo zahtevati dvo
jezične prometne table.
V razpravi so se svetovalske skupine KPI, PSI in SSk v posegih predsednika Štoke ter svetovalcev Čuka in Lisjaka negativno izrekle o predloženem dokumentu. V bistvu so te svetovalske skupine poudarile, da ni mogoče obsojati nekega določenega dejanja v trenutku, ko pristojne oblasti tako nekulturno in neomikano ravnajo s prebivalstvom slovenskih vasi, ker mu nočejo priznati pravice po uporabi slovenskih napisov na prometnih tablah. Resolucija je bila vsekakor zavrnjena, saj je zanjo glasovala edino LpT, edina prisotna predstavnica KD se je vzdržala, ostale skupine pa so glasovale proti.
Zahodnokraški rajonski svet bo ponovno nastopil pri novi tržaški občin ski upravi, da bi se to vprašanje končno le rešilo. Predsednik Štoka bo novemu županu izročil vso dokumentacijo, iz katere med drugim izhaja tudi to, da je pokrajinska uprava že sprejela in ga posredovala občinski upra vi) predlog zahodnokraškega rajonskega sveta, po katerem bi morali na pokrajinski cesti postaviti (za to delo je na osnovi konvencije zadolžena občinska uprava) dvojezične prometne table. Občinska uprava pa se je doslej na ta predlog kratkomalo požvižgala in sedaj začela postavljati po vaseh prometne table, na katerih so samo italijanski nazivi vasi.
Mladinski pevski zbor Glasbene matice sestavljajo sami mladi pevci, «star» pa je že deset let. Svojo jubi lejno sezono misli čimbolj praznično obarvati, zato pa 75 mladih vneto va di nov program, ki ga je dirigent Sto jan Kuret, s pomočjo korepetitorke Nidie Sivitz, zbral za zbor.
Prva zahtevna naloga je snemanje plošče, na kateri bodo poleg programa iz prejšnje sezone tudi nove izvedbe. Ta napor bo doživel kronanje s slovesnim koncertom v znamenju 10-letnice ustanovitve. V začetku ma ja bo zbor na mednarodnem tekmovanju v Pratu, poznje pa bo gost zbora Aureliano v Rimu. Imel bo seveda tudi nekaj samostojnih koncertov v cerkvah in v naših društvih.
V programu zbora so vključene skladbe tujih in predvsem slovenskih avtorjev. Naj omenimo Kogojeve O troške pesmi, med sodobnimi skladatelji pa Merkuja, prav tako z zbirko Otroške pesmi. Zbor si lahko šteje v čast, da mu je več slovenskih skladateljev (Vrabec, Kumar, Gabrijelčič, Rojko) posvetilo svoje sklad be. V program uvršča še Cantiones neznanih čeških avtorjev iz XV. in XVI. stoletja, Pueri concinite Jaco-busa Gallusa, Palestrinovo Benedic tus in še Ave Mario Arcadelta. Poleg Brittnove Misse brevis za zbor in orgle pripravlja zbor tudi A ceremonij of Carols za zbor in harfo.
Pa še krajši obračun pretekle sezone, v kateri je zbor izpeljal izred no zahteven program. Poleg mnogih nastopov naj omenimo le samostojen koncert v okviru božičnih prireditev
v dvorani Krožka za kulturo in umet nost v Trstu. Januarja letos je imel kot edini mladinski pevski zbor v okviru zborovskega abonmaja samostojen koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. Aprila je sledil koncert s simfoničnim orkestrom RTV Ljubija na v tržaškem in goriškem Kulturnem domu kot abonmajski koncert Glasbene matice. Maja je na tekmovanju mladinskih zborov v Celju prejel zla to plaketo v zvezni konkurenci, na mednarodni pa srebrno. Julija pa se je v močni konkurenci udeležil mednarodnega zborovskega tekmovanja v Den Haagu na Holandskem in.se uvrstil na odlično četrto mesto. Uvrstitev je bila res izreden uspeh, če pomislimo, da je prve štiri tekmovalce delilo le nekaj točk in da so to bili močni, vsedržavni zbori.
Clarici zahteval srečanje s Pozzom
Predsednik pokrajine Clarici je zahteval srečanje s- predsednikom Temi Aldom Pozzom v zvezd s položajem škedenjske železarne in s perspektivami glede proizvodnje in zaposlovanja. V brzojavki predsedstvu družbe predsednik Clarici izraža zaskrbljenost zaradi pomanjkanja vsakršnih vesti glede nameravane re-strukturacije tržaških obratov Temi, kot tudi zaradi tega, ker niso bili uporabljeni fondi, ki so bili dani na razpolago na osnovi zakona 828 za preporod naše dežele.
KPI za «kulturo miru»
Svetovalska skupina KPI je včeraj v deželnem svetu predstavila zakonski osnutek z naslovom «Deželni posegi za ustvarjanje in razširjanje kulture miru*, ki ga je prva podpisala svetovalka Augusta De Piero Barbina.
Vprašanje miru, na katerem temeljijo vse oblike človeškega sožitja, je za svetovalsko skupino KPI eno osrednjih vprašanj, ki se mu namerava posveti ti bodisi z nadaljevanjem svojih prizadevanj pri vprašanjih vojaških služnosti, manjšin, uresničevanja mednarodnih sporazumov ter solidarosti z narodi, ki se borijo za svobodo in razvoj, bodisi s poglabljanjem vprašanj kulture miru v okviru institucij.
Predlog komunističnih svetovalcev je odprt prispevekom vseh mirovnih gibanj, družbenih, političnih, verskih in kulturnih sil ter posameznikov. Komunisti pa se bodo zavzeli, da bo njihov predlog čimprej postal predmet plodne razprave v deželnem svetu.
Drevi na Opčinah javni sestanek o načrtih PEEP
Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev Naša zemlja organizirata drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah javni sestanek, na katerem bo govor o načrtih za ljud ske in cenene gradnje PEEP.
V luči zadnjih dogodkov glede tega vprašanja se namreč ponovno postavlja potreba po reviziji teh na Črtov, ki jih je Spaccinijeva občin ska uprava v veliki naglici odobrila leta 1979. Ti načrti predvidevajo, da se tudi nekatera predmestna področ ja uporabijo za gradnjo ljudskih in cenenih stanovanj: ne gre pozabiti, da gre v glavnem za še redke kmetijske površine, ki so v veliki večini v lasti slovenskega prebivalstva. Po dogodkih na Kolankovcu, kjer so bila razlaščena najboljša kmetijska zem ljišča, so se tržaška občinska uprava in z njo vse demokratične sile ob vezale, da bodo načrte PEEP revidirale.
Po več kot dveh letih pa so te obljube ostale le na papirju; sedaj se dogaja, da je tržaška občina na po dročju PEEP na Opčinah že dodeli la raznim zadrugam zemljišča, na katerih naj bi zgradile nova stanovanjska poslopja. Kot se večkrat dogaja se ponovno znajdemo pred že
dovršenim dejstvom, ki ponovno odpira vprašanje razlastitev.
Zaradi važnosti vprašanja, ki bo obravnavano, naj se drevišnjega sestanka udeleži čim večje število prebivalstva.
Gen. Mittiga zapušča aktivno službo
Brigadni general «na razpolago® Carlo Mittiga je z včerajšnjim dnem zapustil aktivno službo pri finančni straži. V svoji karieri je opravljal pomembne funkcije v Locriiu, na Brenerju, v Mesini in Benetkah, v Trstu pa je bil od 1971 do 1974 ter od 1977 do danes. Za brigadnega generala «na razpolago* je bil imenovan 2. oktobra letos.
Razstava slikarja Fulvia Vidalija
V galeriji «Barbacan» bodo danes odprli razstavo slikarja Fulvia Vidalija, ki je pred petimi leti umni komaj 23 let star. Razstavo bodo odprli ob 18.30.
Pred otvoritveno predstavo SSG
V	Slovenskem stalnem gledališču v Trstu mrzlično potekajo priprave na otvoritveno predstavo letošnje sezone, ki bo, kot znano, Vojaška skrivnost Dušana Jovanoviča. Igralski ansambel, ki ga vodi režiser Slobodan Un-kovski, vadi že na velikem odru Kulturnega doma. Scena, ki jo je izdelala Meta Hočevar, sicer še ni postavljena in igralci si zaenkrat pomagajo, kot morejo, predvsem pa s fantazijo in iznajdljivostjo. V gledaliških delavnicah, kjer pripravljajo vse scene, vsekakor zagotavljajo, da bo, kot vedno, vse pravočasno dokončano. Istega mnenja so tudi v zadnjem nadstropju Kulturnega doma, v krojaški delavnici, kjer ustvarja Marija Vidau za to predstavo kostume. Vsi na delu torej, saj se bliža premiera s hitrimi koraki.
V	polnem teku je te dni gledališka abonmajska kampanja. Slovensko stalno gledališče je letos natisnilo prav za to, in torej za prvi stik s svojimi obiskovalci, nov plakat, ki vabi k izbiri abonmaja v svojem gledališču. Plakat, veliko ((gledališko* škatlo, v kateri bo prav gotovo vsakdo našel nekaj zanimivega, si je omislil grafik Marjan Kravos.
Slovensko stalno gledališče
Na sliki: gledališka škatla na lepaku SSG.
Film Andrzeja Wajde na Festivalu festivalov
S predvajanjem filma «Nostalghia» Tarkovskega se je v kinu Ariston začela četrta izdaja Festivala jesti valov, na katerem bodo vrteli najuspešnejše italijanske in tuje filme. Jutri in v petek bodo predvajali film «11 direttore d’orchestra» poljskega režiserja Andrzeja Wajde. Film, v ka terem igrata glavno vlogo John Giel g ud in Krystyna Janda, je Wajda snemal na Poljskem leta 1979, torej pred nastankom Solidarnosti, a je prišel na italijanska filmska platna šele sedaj.
V soboto pa bodo začeli predvajati «Android». To je zabaven in genialen film ameriške produkcije, ki se uvršča v zvrst fantastike. V glavni vlogi igra Klaus Kinski, režiral pa ga je Aaron Lipstadt. Na nedavnem festivalu v Taormini je «Androub> žel veliko uspeha.
•	Zaradi del na napravah za zračenje bo predor pri Montebellu zaprt za promet danes in jutri ponoči, in sicer od 23. ure do 5. ure zjutraj.
•	Tržaška občina je odredila prepoved parkiranja v Ul. Scipio Slata-per, vzdolž sodih hišnih številk na odseku pred hišno števi’ko 26.
•	Svetoivanski rajonski svet se bo sestal na sedežu pri Boškefu dne 11. oktobra ob 19.30.
Sindikati orisali ministru težak gospodarski položaj
Generalni tajniki pokrajinske sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Treu, Degrassi in Fabricci so se v ponedeljek na prefekturi sestali z ministrom za delo Giannijem De Miche-lisom.
Sestanek je trajal več kot uro, na njem pa so sindikalni predstavniki obrazložili ministru težki gospodarski položaj na pokrajinski ravni in mu predočili predloge enotne sindikalne zveze za sanacijo podjetij z državno soudeležbo na tem področju ter predloge za razvoj pristaniškega gospodarstva. Pri tem so sindikalni predstavniki upoštevali osnovno vlogo, ki jo imajo javne produktivne enote za krajevno in vsedržavno gospodarstvo.
Minister De Michelis, ki je pokazal, da je seznanjen s krajevno gospodarsko stvarnostjo, je s sindikalnimi predstavniki preveril možne pobude s katerimi bi se treba konkretno lotili Reševanja težkega položaja krajevne javne industrije in pristanišča ; pri tem se je navezal tudi na načrte vlade o razvoju področij v krizi. Spričo značilnosti tržaškega položaja in njegovih gospodarskih perspektiv so sindikalni predstavniki zaprosili ministra De Miche-lisa, da bi tudi tržaško pokrajino vključil med krizna področja. Minister je s svoje strani priznal pravilnost te
zahteve in se obvezal, da bo še poglobil vse aspekte, ki so povezani s produktivnim in zaposlitvenim položajem tega področja. V tem pogledu se je De Michelis tudi obvezal, da bo čimprej dal pozitiven odgovor na zahtevo po dopolnilni blagajni za delavce tovarne Calza Bloch, ki že od meseca maja ne prejemajo nobene plače.
•	V četrtek, 6. t.m., se bo v sejni dvorani občinskega sveta sestala glavna skupščina tržaške krajevne zdrav stvene enote. Dnevni red seje, ki se bo začela ob 18.30, predvideva sporo čila predsednika, odgovore na vpra šanja in interpelacije ter razne sklepe.
•	Tržaška občina sporoča, da bo zaradi asfaltiranja ob delavnikih, od 7. do 18. ure, na nekaterih mestnih trgih in u’icah prepovedano parkirati in ustavljati avtomobilska vozila. Prepoved bo v veljavi dokler ne bodo vsa dela opravljena.
•	Občinski bazen «Bianchi» so po novno odprlj javnosti tretjega oktobra. Vstopnina znaša 1.500 lir, za otroke do 14. leta starosti, vojake in upokojence tisoč Ur, abonma za 10 obiskov pa 12 tisoč lir.
55
S:
I
Pismo uredništvu
Globo naj bi plačali tudi upravitelji
Spoštovano uredništvo
Večkrat ste že pisali o neurejeno sti parkirnih prostorov v Trstu. Za občane je to velik problem. Vendar ne gre samo za to. Nekateri se obnašajo, kot da tega problema sploh ni. Mislim na mestne redarje, oziroma na odborništvo, ki to službo u pravi ja.
Pred dnevi sem ponovno našel na vetrobranu svojega avtomobila zeleni listič z ustrezno kaznijo, ker sem parkiral na prepovedanem mestu. Parkiral sem namreč nasproti Pomorske postaje, v dolgi koloni parkiranih avtomobilov sredi ceste, koder je nekoč peljal vlak. Ta kolona se vije nekako od Doma pristaniških delavcev pa do ribje tržnice.
Na višini Pomorske postaje je cesta dovolj široka, da parkiranje sredi ceste nikogar ne ovira. Parkirnega prostora si nisem «izmislil» sam, saj sem bil ves srečen, da je tik pred mano odpeljal avto in pustil prosto mesto. Moral sem pač po opravkih v središče mesta. Pripeljal sem se
iz Gorice in nisem mogel pustiti avtomobila pri Miramaru. Res sem se ustavil na prepovedanem prostoru kot stotine drugih avtomobilov, vendar parkirišča nisem našel in je bil to izhod v sili, pazil pa sem, da ne bom koga «zaprl*.
Dobil sem globo, po predpisih upravičeno, neupravičeno pa za parkirni kaos, ki vlada v Trstu. Menim, da bi se morali redarji vesti pri dajanju glob manj birokratsko in oceniti, kdaj je nekdo parkiral tako, da resnično ovira promet. Večkrat sem opazil globe na »nedolžnih* avtomobilih. Konec koncev, kaj lahko avtamobiUst naredi v sili? če smo v skupni kaši moramo biti vsi nekoliko tolerantni. V nasprotnem primeru, naj se globe delijo dosledno s predpisi, vsaj polovico vsote pa naj plačajo tisti odborniki in upravitelji, ki so v zadnjih letih kaj malo naredili za problem parkirišč. Verjetno bi bil to še najboljši predlog, če je res, da pri večini napak pravimo, da krivda ni le na eni strani...
Sledi podpis
IZSKD pred jesensko-zimskim obdobjem dela
Uvod posvečen nabiranju novih izkušenj
Že v četrto stopa Zveza slovenskih kulturnih organizacij v obdobje svoje jesensko - zimske dejavnosti s pobudo, ki je v prvi vrsti namenjena šolskim delavcem. Gre za seminarje, na katerih se učitelji seznanjajo z oblikami in vsebino dela z osnovnošolskimi učenci na zunajšolskih področjih, kakršna so lutkarstvo, folklora in gledališka dejavnost, oziroma animacija. Že lanski seminar, posvečen prav gledališču, je tekel vzporedno in v povezavi s seminarjem za slovenske šolnike in prav tako je bilo z letošnjim, že v drugo posvečeni otroški folklori. Od 8. do 11. septembra se ga je udeleževalo več kot 20 učiteljic, ki so dopoldne sledile seminarju šolnikov, popoldne pa uvajanju v svet otroškega plesa. Hkrati je bila v Kulturnem domu na ogled razstava glasbil, ki so jih iz najpreprostejših in vsakomur dosegljivih predmetov izdelali učenci piranskih slovenskih in italijanskih osnovnih šol in ki sta jo pripravili ZSKD in Zgodovnski odsek NŠK. Uspeh seminarja je prišel do izraza tudi na zaključnem pogovoru, na katerem so sodelujoči za v prihodnje predlagali podoben seminar s področja pevske dejavnosti, ki naj učiteljicam brez teoretičnega glasbenega predznanja, pa z veliko dobre volje in veselja, omogoči praktičen pristop k otroški pevski dejavnosti.
Prav tako izobraževalnega značaja je tudi naslednja pobuda v koledarju ZSKD, ki bo stekla konec oktobra. To bo seminar za organizatorje kulturnih dejavnosti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki bo potekal v Ljubljani in tako udeležencem omogočil tesnejši stik s kulturno dejavnostjo in njenimi nosilci v osrednji Sloveniji, hkrati pa bo tudi prilika za doživetje kulturnega utripa slovenskega središča z obiskom institucij, razstav, in prireditev. Ugodne izkušnje podobnih seminarjev iz prejšnjih let potrjujejo njihovo veljavo, saj so ukrojeni po potrebah zamejskih kulturnih delavcev in pomenijo dragocen prispevek k oblikovanju njihovega profila.
Poleg pobud, ki načrtno potekajo že nekaj let, kot na primer pevovodska šola v Trstu in Gorici, so v koledarju ZSKD že označeni datumi nekaterih vidnejših prireditev. Prvi med njimi, 26. novembra, bo koncert godbe na pihala iz Vevč pri Ljubljani, ki ga skupaj prirejata ZSKD in Glasbena matica ter pomeni alternativo bienalni reviji godb. Decembra bo prav tako tradicionalna folklorna prireditev »Čez tri gore, čez tri dole*, ki pa bo v naslednjih treh izdajah spremenila svojo podobo. Namesto revije namreč pri ZSKD načrtujejo nastope treh■ velikih in kakovostnih jugoslovanskih folklornih skupin in letos se bo v tem okviru po dolgem premoru tržaškemu občinstvu predstavila ljubljanska študentska folklorna skupina «Fran-ce Marolt*. Februarja bo seveda tradicionalna Prešernova proslar>a, marca nova izdaja revije pevskih zborov z obeh strani meje «Primorska poje*, vmes še vrsta prireditev, o katerih je morda še prezgodaj govoriti. Z vsem tem se bo seveda prepletala dejavnost kulturnih društev po vaseh in v mestu, ki so prav tako v obdobju novega oživljanja svojega dela.
Predsedstvo ZSKD je svoji zadnji seji posvetilo prav koordinaciji teh dejavnosti in potrebi po še tesnejši navezavi stikov med njimi. Na osnovi ugotovitve, da se kulturno delo in njegovi nosilci povezujejo predvsem po področjih dejavnosti, so člani predsedstva na zadnjem sestanku v Gorici sklenili več storiti za povezovanje med pokrajinami, med obmejnimi kul turnimi društvi in organizacijami ter za sodelovanje s koroškimi Slovenci. Tak območen način povezovanja bo nudil več stičnih točk in omogočil uspešnejše sodelovanje, saj so — v ilustracijo — problemi vzhodnega, ali zahodnega Krasa pa Brega lastni vsem na njihovem območju delujočim društvom in jih bodo skupaj nemara lažje reševali. V tem smislu bo v krat kem sestanek predstavnikov kulturnih društev, ki de lujejo na mestnem območju in ki jim po spodbudnih znakih njihovega oživljanja v zadnjem času, kaže posvetiti še posebno pozornost:
Odbornik, rektor in dekan o zdravstvu na Tržaškem
Pereče vprašanje tržaških zdravstvenih struktur je bilo v središču pozornosti včerajšnjega srečanja med deželnim odbornikom za higieno in zdravstvo Renzullijem, rektorjem tržaške univerze Fusarolijem in dekanom medicinske fakultete Baldinijem. Na sestanku je bil govor predvsem o položaju tržaške univerze in medicinske fakultete še posebej potem ko je prišlo do zaprtja nekaterih kliničnih oddelkov.
Renzu li je izrazil svojo zaskrbljenost nad nastalimi težavami, ki bi lahko imele dalnosežne posledice pri rednem in uspešnem nadaljevanju didaktičnih dejavnosti na medicinskem področju. Medicinska fakulteta, je poudaril deželni odbornik, igra na področju zdravstva v naši deželi ključno vlogo tako s pripravljanjem zdravstvenega osebja kot tudi z eksperimentalno in raziskovalno dejavnostjo.
Tržaški rektor in dekan medicinske fakultete sta obrazlošila zakaj je bilo potrebno zapreti nekatere klinične oddelke, posredovala sta mu nato podatke o položaju na fakulteti in o realnih možnostih za nada’jni razvoj. Podčrtala sta seveda tudi velike finančne težave, v katerih deluje medicinska fakulteta.
Renzulli je seznanil sogovornika o svojih posredovanjih pri rimski vladi.. Poudaril pa je tudi potrebo po boljšem sodelovanju med medicinsko fa-ku teto in tržaško Krajevno zdravstveno enoto. Ob koncu sestanka je bilo domenjeno, da bo prišlo v prihodnjih dneh do srečanja med predstavniki
KZE, medicinske fakultete in deželnega ravnateljstva za zdravstvo; na tem sestanku naj bi dobili skupno pot za delovanje na zdravstvenem področju.
Znatno zmanjšanje prehodov čez mejo
Promet preko obmejnih prehodov na Tržaškem je septembra letos vpadel za 37,5 odstotkov v nasprotju z lanskim letom. Padcu so botrovali predvsem jugoslovanski restriktivni ukrepi.
V devetih mesecih letošnjega leta so zabeležili skupno le 10 milijonov in nekaj manj kot 700 tisoč prehodov. Lansko leto je bilo prehodov 17 in pol, vedno v devetih mesecih.
Mednarodni promet se je zmanjšal za 39,74 odstotkov, prehodi s prepustnicami pa za 33,21 odstotkov.
Pričetek delovanja
Časnikarskega
krožka
Danes prične tržaški Časnikarski krožek s svojim rednim delovanjem. Na sedežu krožka, Corso Italia 12, bo ob 16.30 predavanje ravnatelja inštituta za kirurško patologijo in predsednika Združenja tržaških zdravnikov prof. Alda Leggerija.
Govoril bo o zdravljenju žolčnih kamnov.
Kot dogovorjeno pred volitvami bo upravni odbor odstopil
Kriza v krajevni zdravstveni enoti
Dramatična tatvina sinoči v Ul. Battisti
Dramatična tatvina v stanovanju sinoči v Ul. Battisti: mlad tatič je onesposobil priletno lastnico stanovanja, ji zamašil usta, jo zvezal z vrvjo ter nato prebrskal stanovanje, pograbil za nekaj dragocenosti in jo hitro popihal. Ženici se je čez nekaj časa uspelo vsaj deloma odvezati, povlekla se je do vrat soseda, ki ji je priskočil na pomoč in poklical policijo.
Dogodek se je pripetil malo po 20. uri v Ul. Battisti 20. Takrat se je 74-letna Iris Fogazzaro vd. Andreanelli, ki živi sama in že dalj časa boleha na srcu, vračala domov. Na stopnicah v tretjem nadstropju je zagledala mladeniča, ki je stikal pred vrati njenega stanovanja. Še preden se je zavedela za kaj gre, jo je mladenič, precej visoke rasti, zgrabil, ji s silo odvzel ključe, odklenil vrata ter jo pahnil v stanovanje. S črno ruto, s katero si je bil deloma zakril obraz, ji je zamašil usta ter jo na tleh zvezal za roki in nogi. Nato je preiskal stanovanje, vzel nekaj dragocenosti ter jo na vrat na nos odkuril.
Priletna ženica si je po nekaj minutah opomogla od preplaha, po nekaj poskusih ji je končno uspelo odvezati eno nogo, tako da se je po tleh lahko splazila do vrat sosedovega stanovanja po pomoč. Sosed je takoj poklical policijo.
Ženska je bila še pozno zvečer dokaj zmedena in si ni še popolnoma o-pomogla od šoka, tako da ni vedela povedati, kaj in koliko je mladi tat Ginesel iz njenega stanovanja.
Po dolgem premoru se bo jutri sestala skupščina krajevne zdravstvene enote. Kot je bilo dogovorjeno že pred izvolitvijo demokristjana Se-gattija za predsednika, bo upravni odbor jutri, ali najkasneje prihodnji teden odstopil. Za tak sporazum so se stranke domenile v pričakovanju volilnega izida in novega ustroja večin v krajevnih upravah.
Po izvolitvi demokristjana Richet-tija za župana, socialista Claricija za predsednika pokrajine in umaknitvi LpT v opozicijo, se je politično ravnovesje utrdilo tudi v upravnem odboru KZE, kjer je sicer LpT bila v zadnjih mesecih v opoziciji, skupno s komunistom Pessatom in radikalcem Granaro. Večino pa so sestavljali dva demokristjana, socialist, socialdemokrat in predstavnik SSk. Vse kaže, da bo ta ustroj potrjen in da bo Segatti ponovno izvoljen za predsednika upravnega odbora. Sicer se je prejšnje dni šušljalo, da so republikanci zahtevali v odboru tudi svojega predstavnika. To naj bi bil Fulvio Sossi, ki je bil svojčas imenovan (kot nekako odškodnino za mesto v upravnem odboru KZE) v upravni svet otroške bolnice.
Zahteva republikancev pa postavlja vprašanje, koga naj bi njihov predstavnik izrinil iz odbora. Radikalca, socialdemokrata, demokristjana? Nastalo bi pravo sršen je gnezdo in to v
trenutku, ko se demokristjani želijo izkazati predvsem kot učinkoviti u-pravljalci, tako da si ponovno pridobijo ugled med prebivalstvom. U-činkovitost pa pomeni odprtje kati-narske bolnice, reševanje dramatičnih problemov ostarelih, decentralizacija socio-zdravstvenih služb in u-stanovitev okrajev.
Edina gotova sprememba bo vsekakor zamenjava v socialističnih vrstah, kjer so že uradno potrdili, da bo odbornika Coslovicha zamenjal starejši kolega Rotondaro, ki je bil načelnik socialistične skupine. Neznanka, ki pa jo večina ne jemlje zelo resno, je Gamballinijeva izjava, da bo LpT izstopila iz odbora, če ne bo KZE ponovno odprla kardio-kirurškega oddelka. Resnici na ljubo oddelka niso zaprli, saj zdravniki še vedno delajo kirurške posege, le pacienti ležijo na kardiološkem oddelku. Pričakovati je torej, da bo prišlo do kompromisne rešitve.
Upravni odbor čakajo v prihodnjih mesecih velike odgovornosti. Predvsem je tu že toliko razvpito vprašanje odprtja katinarske bolnice. Po številnih nasprotujočih si izjavah še vedno ni jasno, kako je z osebjem. Nekateri odborniki trdijo, da ga je dovolj, drugi podčrtujejo, da je letos do avgusta zapustilo delovna mesta (v glavnem zaradi predčasne u-pokojitve) 122 bolničarjev. Do februarja bo KZE z natečajem spre-
jela 215 oseb (gre za strežno osebje), nekaj desetin tehnikov, kuharjev in delavcev. V zadnjih mesecih pa so zaposlili okrog 30 bolničarjev. Večje ponudbe namreč ni bilo. Če pomislimo na število upokojenih in na tiste bolničarje, ki se bodo do konca leta še upokojili, pa je to povsem premalo. Kako bedo torej lahko funkcionirali oddelki v katinarski bolnici?
Odgovor je morda v reorganizaciji bolnišniških oddelkov in storitev. Za to p« je potreben program, ki ga upravni odbor KZE zaenkrat nima. Težko je torej sploh verjeti, da bomo v kratko ali srednjeročnem času doživeli ustanovitev zdravstvenih okrajev, ki naj bi imeli nalogo, da preprečijo hospitalizacije in decentralizacijo zdravstvene storitve, kar je bila ena od bistvenih značilnosti zdravstvene reforme, (nf)
Nova knjiga Ketty Daneo
V petek, s pričetkom ob 18. uri bo v tržaškem Časnikarskem krožku predstavitev knjige tržaške pisateljice Ketty Daneo z naslovom »La časa dei Sambuchi*. Pisateljico in njeno zadnjo knjigo bo predstavil prof. Roberto Damiani.
Knjigo je izdala milanska založba Edizioni Laboratorio delle Arti.
Čemu takšna nemarnost?
Ob cesti, ki pelje proti Katinari, se mimoidoči srečajo tudi s takšnim prizorom, ki ga vidimo na sliki. Gre za nekakšno »skladišče* rabljenega materiala. Seveda daje skladišče predvsem vtis skrajne nesnage in nemarnosti. Verjetno bi morale pristojne oblasti zadevo tako urediti, da bi takšnih »razgledov* ne bilo.
Stara pesem pač o varstvu okolja.
Izsiljevanje prednosti vzrok nesreče
Nespoštovanje prednosti je spet privedlo do prometne nesreče. Malo po 12. uri se je 40-letni Arnaldo Remualdo iz Ul. Danza 3 peljal na svoji vespi 125 po Maramarskem drevoredu v smeri proti Miramaru, ko je v Bar-kovljah, na križišču z Ulico Boveto treščil vanj fiat milanske registracije, ki ga je upravljal 21-letni Renzo Rovini doma iz Benetk. Karabinjerji, ki so u-vedli preiskavo o nesreči, so ugotovi-
li, da je hotel Benečan izsiliti prednost, pri tem pa se je njegov fiat zaletel v vespo.
Ranjenega Remualda so z rešilcem tržaških gasilcev prepeljali v tržaško bolnišnico. Moški se je udaril v desno ramo, v kolk, v levi bok po levi roki in levi nogi. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v dveh tednih.
Vlom v prostore tržaškega podjetja
Neznani nepridipravi so med soboto in ponedeljkom »obiskali# prostore podjetja z nepremičninami «Rabino» v drugem nadstropju poslopja v Ul. Sv. Frančiška 4. Tatiči so se prihulili v prostore prek okna, ki daje na notranje dvorišče stavbe in so dodobra prebrskali tri sobe. Stikali so po omarah in predalih, tako da je našel v ponedeljek zjutraj, ko se je vrnil na delo, 36-
letni upravitelj podjetja Guglielmo Ra-bino iz Ul. Catulo 7/1, v prostorih popoln nered. Poklical je policijo in znanstveni oddelek policije, da bi našli morebitne prstne odtise zlikovcev. Potem, ko je pregledal predale, omare in predmete razmetane po sobah, je Rabino ugotovil, da so mu tatovi iz enega od predalov odnesli 380 tisoč lir v gotovini.
Omet s stropa na priletno ženico
V domu za ostarele «Ad maiores* na Korzu Italia je prišlo včeraj do nevsakdanje nesreče. 78-letna Angela ComposteVa vd. Perini, ena od gostij doma je včeraj po kosilu legla nič hudega sluteč v svojo posteljo k običajnemu popoldanskemu počitku, ki pa je bil tokrat krajši kot ponavadi. Malo zatem se je namreč sesul na posteljo del ometa, ki se je bil okrušil s stro-
pa. Ženska se je poškodovala po licih in rokah, tako da so jo monali prepeljati v glavno bolnišnico po prvo pomoč, nato pa so jo odslovili. Ozdrave la bo v 15 dneh.
Strop sobe, v kateri je počivala ranjenka so pregledal tržaški gasilci, ki so ugotovili, da se je omet okrušil zaradi pronicanja vode skozi pod višjega nadstropja.
PSI o obisku Pertinija v Trstu
Tržaško pokrajinsko tajništvo PSI je po obisku predsednika Pertinija v Trstu izdalo tiskovno sporočilo. V njem je rečeno, da socialistično vodstvo izraža zadoščenje za občutenost in zaupanje s katerim so tisoči Tržačani sprejeli Pertinija.
Tajnik Seghene je med drugim izjavil, «da se v ozadju dogodka dviga ponos mesta in dežele, ki hočeta, da bi ponovno imela vlogo, ki jima pripada na podlagi posebnega statuta, ki ga jamči ustava.* Seghene je nadalje dejal, da so deegacije delavcev, ki se borijo za ohranitev delovnega mesta, Slovencev in ustanov, ki so se srečale s Pertinijem, sprejele predsednika z zaupanjem
•	Novinarske nagrade «Najlepša trta na svetu*, ki jo je razpisala Deželna turistična ustanova, ob priliki vinske razstave »Vinmondo 1983», niso še podelil. Nagrado bodo podelili ob priložnosti novinarskega natečaja »Spoznavajmo Furlanijo - Julijsko krajino*.
•	Tržaška občina sporoča, da so vodeni ogledi arheološke razstave Caput Adriae ob četrtkih (ob 11. uri), petkih (ob 17. uri) in sobotah
Zapustil nas je naš dragi
Vincenzo Kosovelj
Pogreb bo jutri, 6. oktobra, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. And.
Žalostno vest sporočajo brata, sestra, nečaki in ostalo sorodstvo.
Trst, Koper, Zagrajec, Buenos Aires, Kreplje, 5. oktobra 1983
Sekcija KP1 »Josip Verginella* iz Križa izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi tov. Ninija Košute.
Ob izgubi dragega očeta Ninija Košute izreka odborniku Davotu in družini globoko sožalje ŠD Vesna.
Ob izgubi dragega nonota Damasa Sancina izrekajo iskreno sožalje kolegici Karmen
uslužbenci podjetja COGECO.
»^gasapf
GLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983/84
Dušan Jovanovič: Edvvard Albee: Dušan Kovačevič: Brendan Behan: Peter Shaffer: Mihail Bulgakov:
VOJAŠKA SKRIVNOST, režija Slobodan Unkovski GOSPA IZ DUBUQUA, režija Dušan Mlakar RADOVAN TRETJI, režija Boris Kobal TALEC, režija Mile Korun AMADEUS, gostovanje SLG Celje MOLIČRE, gostovanje Drame SNG Ljubljana
Vpisovanje abonmajev še danes od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni blagajni KULTURNEGA DOMA, Ul. Petronio 4.
Nadaljuje se vpisovanje v Baletno šolo SSG v dopoldanskih urah v KULTURNEM DOMU.
OPEL Servis - Serri Tullio & C. S.n.c.
Originalni nadomestni deli
Vsa dela opravimo v teku dneva, jamčimo brezplačni servis s kuponom 1000 km
Takojšnja dobava novih avtomobilov po izvoznih cenah
BATERIJE OPEL — RADIO — PRITIKLINE OPEL
Ob sobotah popoldne zaprto — Prodaja nadomestnih delov — Delavnica
Izložba: Ul. Brunner 14 • Tel. 040/790-232 Servis: Ul. Ginnastica 56 - Tel. 040/726-241 - 724-211
Kulturni program v Mačkoljah
Kot smo že včeraj obširno poročali, so v Mačkoljah v nedeljo počastili 40-Ietnico požiga vasi in se poklonili spominu domačinov, padlih v boju proti nacifašističneimi krvniku. V kulturnem programu so poleg godbe na pihala Breg in TPPZ Pinko Tomažič nastopili tudi domači recitatorji David Stepančič, Leticija Zobin in Elena Parovel, ki jih vidimo na sliki s predsednikom KD Primorsko Robertom Smotlakom
Potek obnove na fotografijah
Srednjeveška cerkvica na Pečeh, majhen a pomemben zgodovinski spomenik, ki se dviguje nad Dolino Glinščice, vabi k ogledu. Potem ko je bila leta 1979 tarča vandalskega požiga, se je skupina domačih prostovoljcev lotila obnove, pri čemer so ji pomagale nekatere mladinske skupine iz vse Italije. Posnetek je s fotografske razstave, ki ponazarja potek obnovitvenih del, ogledati pa si jo bo moč vsako nedeljo med 10. in 12. uro vse do konca novembra v cerkvici na Pečeh
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Program Video CD 83
Do nedelje, 9. oktobra, od 10. do 22. ure bodo prikazani programi video umetnosti, video glasbe in eksperi mentalne televizijske oddaje.
Velika dvorana
Jutri, 6. oktobra, ob 20. uri: Prvi koncertni večer simfonikov RTV Lju bljana (Abonma in izven).
V petek, 7. t.m., ob 19.30: G. F. Han-del «Samson» - Koncert severno nemškega radia.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Mladinski oder
Danes, 5. t.m., ob 10. uri: J. Grabovv-ski «Volk in kozlički*. Predstava za Vzgojno varstveno organizacijo v Aj dovščini.
TEATRO STABILE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
Kino
Ariston 17.30 «Nostalghia». Rfežija: A. Tarkovski.
Eden 17.00 «A1 bar dello šport*. Fenicc 17.00 «Flashdance». M. Nouri. Nazionaie Dvorana št. 1 15.30 «Alla ri-cerca del dolce piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 «Love - Adolescen-za perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.45 «Superman III.». Grattacielo 16.30 «Tuono blu*.
Mignon 16.30 «Dolce e selvaggio*. Aurora 17.00 «48 ore».
Capitoi Zaprto.
Radio 15.30 «Emy la minorenne del 1’Hostess Club*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «11 seminoid*. Moderno 17.00 «Porky’s 2, il giorno dopo*.
Lumiere 16.30 «E1 topo*.
Razna obvestila
Filatelistični klub «Košir* sporoča, da bo mesečno srečanje za člane in nove filateliste danes, 5. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani. Vljudno va bljeni!
SKD Barkovljc obvešča vse odbornike, da je društvena seja danes, 5. oktobra, ob 20.30.
SKD Barkovlje vabi ljubitelje lepega petja in družbe, da pristopijo k pevskemu zboru. Pevske vaje so vsak po nedeljek in četrtek ob 20. uri v društvenih prostorih — Ul. Cerreto 12.
KD I. Grbec iz Škednja priredi v soboto, 8. oktobra, ob 20.30 predavanje z diapozitivi Maria Magajne na temo «Po-tovanje po Braziliji*.
Šolske ve^ti
Danes, 5. oktobra, ob 15.30 bo na srednji šoli «Guido Corsi* v Ul. S. Anastasio seminar na temo «Integrativ-ne sposobnosti pri poučevanju tujega jezika*. Seminar, ki ga organizira LEND, bo vodil prof. Maingai, predstavnik Bri tish Council iz Milana.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. oktobra DUNJA
Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 17.3) — Dolžina dneva 11.31 — Luna vzide ob 4.25 in zatone ob 17.37.
Jutri, ČETRTEK, 6. oktobra VERA
Vreme včeraj: temperatura zraka 19,4 stopinje, zračni tlak 1026,4 mb pada, brezvetrje, vlaga 62 odstotna, nebo jas no, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Annalisa Detela, Mi-chela Carsi, Marco Stopar, Maura Zu-lini, Al ssia Visintini.
UMRLI SO: 57-letna Diana Ciabatti por. Minatelli, 96-letna Francesca Zadnik vd. Balbi, 80-letni Bruno Blasizza, 46-letna Gemma Dose por. Moro, 69-letni Antonio Vattovani, 77-letni Vincen-zo Kosovelj, 83-letna Caterina Barbalic vd. Ghersi, 84-letna Aurelia Sprynar por. Brussi, 83-letna Maria Kain vd. Vodo-pia, 58-l:tni Sergio Sonz, 68-letni For-tunato Valdevit, 70-letni Domenico Zan-ghirella, 86-letna Giuseppina Duscovich vd. Cernitz, 75-letna Rosa Zantedeschi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179, Ul. Revoltella 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 9171, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596, Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
TPPZ «Pinko Tomažič« POZOR!
Jutri pri odkritju spomenika padlim v Piancavatu ob prisotnosti predsednika republike, naj pevci-borci pripnejo odlikovanja.
Odhod iz Bazovice točno ob 11.30.
Kulturno društvo PRIMORSKO	
SE ZAHVALJUJE	VSEM
udeležencem, nastopajočim, darovalcem vencev in vsem, ki so	
pripomogli k uspehu svečanosti.	nedeljske
f Čestitke_________________
V Bazovici pri »štancerjevih* praznuje danes svoj 70. rojstni dan naša MARIJA. Vsi njeni dragi — še posebno pa hčerki Ines in Magda — ji čestitajo in želijo, da bi v njihovi sredi preživela še vrsto zdravih let.
Danes praznuje 11. rojstni dan BO JANA PAHOR iz Medje vasi. Mnogo zdravja, sreče in napredka v učenju ji iz srca želijo starši, sestra in nono.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KI) Primorsko, sekcija VZPI-ANPI Dolina - Mačkolje - Prebeneg ter KS in ZB NOV Zazid vabijo na odkritje spornih skega obeležja 11 padlim Mačkoijanom in padlim borcem NOV iz Zazida, ki bo v Zazidu v nedeljo, 9. t.m., ob 14. uii.
KD F. Prešeren obvešča, da bo prva pevska vaja jutri, 6. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabimo nove pevce!
Ob prazniku patrona sv. Sergija bo v soboto, 8. oktobra, ob 17. uri pred cerkvijo v naselju Sv. Sergija koncert va ške godbe na pihala pod vodstvom dirigenta Danila Škergata. Po konce:tn poskrbljeno za prigrizek.
Prispevki
Ob otvoritvi planinskega doma Man gart darujejo Pino Hrovatin, And ej Renčelj, Stojan Ražem in Viktor Sto, a z družinami 40.000 lir za planinski dom Mangart.
V	spomin na Antona Pauletiča darujeta Dragica in Mario Ukmar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin Ivanke Čuk (Zuccoli) vd. Rupel in Antona Pauletiča darujeta Mira in Ivan cuk 40.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	počastitev spomina Ivanke Čuk (Zuccoli) vd. Rupel darujeta Fani in Luci Sardoč 10.000 lir v isti namen.
V	počastitev spomina Antona Pauletiča daruje Adrijan Regent z družino 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kon tovel, 10.000 za vzdrževanje spomenika padlim na Proseku in 10.000 lir za ŠD Primorje.
Ob 11. obletnici smrti dr. Alojza Ste pančiča daruje družina Stepančič 20.000 lir za SKD I. Gruden in 20.000 lir za ŠD Sokol. -
V	spomin na Slavka Pirjevca in Ido Grilanc darujeta Vanka in Savica Stare-Cibic 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina Marije Starc da rujeta Marica in Danica 30.000 iir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Izleti
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini obvešča vse svoje člane, da prireja enodnevni avtobusni izlet v Poreč v nedeljo, 16. oktobra, in jih naproša, da sporočijo morebitno udeležbo do vključno 7. 10. v uradih hranilnice.
Zveza žena - Bani organizira v nedeljo, 9. oktobra, avtobusni izlet na Gardsko jezero. Razpoložljivih je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Vpisuje Avgusta Malalan, tel. št. 212863.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica tudi več ur dnevno. Telefonirati na št. 811396 od 12. ure dalje.
V TRSTU - Ul. S. Pasquale (Park Revoltella) prodajamo zadnja razpoložljiva stanovanja v zelo elegantni zgradbi z razgledom. Olajšave pri plačilih. Predaja v 1. 1984. ELLEBI IM-MOBILIARE - Tržič, Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici nudi zaposlitev sposobnemu in dinamičnemu moškemu. Pogoji: opravljene vojaške obveznosti, starost ne preko 35 let, večletna praksa na trgovinskem področju, znanje slovenščine in italijanščine, pripravljenost opravljati krajša ali daljša poslovna potovanja po Italiji. Ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici.
IŠČEM v najem ali za morebitni kasnejši odkup veliko stanovanje v centru ali v predmestju Trsta. Telefonirati po 20. uri na 945161.
ABSOLVENTKA na univerzi z raznovrstno delovno izkušnjo in z veseljem do dela, išče zaposlitev v kakem uradu, tvrdki ali organizaciji. Pismen r ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst — pod šifro »Zaposlitev*.
PRODAM pet stolic, dvoje vrat, posteljo, nočno omarico in merilec za vino. Tel. 040/741670.
DAJEM v najem stanovanje v vasi Vrata pri čepovanu. Tel. v večernih urah 6773395.
ŽENSKA srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica. E-ventualno sprejme v varstvo tudi otroke. Telefonirati v večernih urah na št. 225973.
MENJALNICA
vseh tujih valut
4. 10. 1983
Ameriški dolar................ 1.590.—
Kanadski dolar................. 1.288.—
Švicarski frank.................. 750.—
Danska krona................... 165.—
Norveška krona................ 214.—
Švedska krona................. 201.—
Holandski florint................ 538.—
Francoski frank................ 196.—
Belgijski frank................... 26.—
Funt šterling.................. 2.330.—
Irski šterling................. 1.860.—
Nemška marka..................... 604,—
Avstrijski šiling.............. 84.—
Portugalski eskudo................ 11.—
španska pezeta................ 10.—
Japonski jen................... 5.—
Avstralski dolar............... 1.300.—
Grška drahma...................... 14.—
Debeli dinar..................... 12,50
Mali dinar....................... 12,25
SIS
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA
S. P, A.
TRST - ULIC/. F. FILZI 1Q -	G1-«3«36
r
i
i
informacije SIP uporabnikom
MENJAVA TELEFONSKE ŠTEVILKE
Družba SIP sporoča, kot je že to storila predčasno vsem interesentom, da bo danes, 5 oktobra t.l., približno 1300 uporabnikom telefona duplex v tržaški občini, katerih telefonska številka se začne s številkama 72, spremenila telefonsko številko. Vsa nadaljnja pojasnila interesenti dobijo na telefonski klic «12» (informacije abonentom - brezplačen servis).
msSip
Soaeta flahana per 1'Esercuio Telefonico p. a.
1
j
TRIESTE AUTO HI-FI
Avtostereo - Prodala • Servis - Montažo
Alpine — Audlola — Ask — Autovox — Beltex — Becker — Blaupunkt — Cervln Vega — Grundlg — Panasonic — Philips — Pioneer — Sound Barrler — Roadstar — Sharp — Voxson — Zendar — Kenvvood — Jbl
TRST — UL. GEPPA 12/a — TEL. 69358
Plenum v čast Mišku Kranjcu in F. Sturmu
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
H. plenum kulturnih delavcev OF je svoj izrazito študijski del posve til življenju in delu velikega prekmurskega pisatelja Miška Kranjca. O njem je imel uvodni referat Franc Zadravec, ki je govoril o Kranjčevem mestu v slovenski literaturi. Bil je to vsekakor poglobljen in bleščeč referat, saj je Zadravec verjetno najgloblji poznavalec literarnega dela tega prekmurskega pisatelja.
Kranjčevi romani, povesti in novele so že pred vojno seznanili široko slovensko javnost s Prekmurjem in njegovimi ljudmi, vendar, je poudaril Zadravec, so hkrati prerastli v širše dimenzije. Prekmurje postane obraz sveta. Kranjčev «mali človek» nosi v sebi stisko neštetih revnih ljudi, nosi v sebi hrepenenje po novem svetu. Kranjčeva analiza je potekala po dveh tirnicah. Kritično je podal sliko družbe, ki zatira delavce in male kmete. Brez cukrenega romanticizma in idile je opisal življenje in odnose med temi ljudmi. Hkrati pa je segel v človekovo intimo, v miselnost malega človeka, ki bije boj za kruh na prostrani močvirnati ravnini ob Muri.
Zadravec je poudaril, kako se je Kranjec odmaknil od idilično zane šene katoliške krajinarske literature. Poveličevanju domače grude je Kranjec zoperstavil mnogo stvarnejšo podobo Prekmurja kot prizorišča so cialnih trenj in razrednih spopadov, ki jih pisatelj razume v luči socia Ustične misli. V tem okviru so tudi osebne usode Kranjčevih junakov rnnogo globlje, stvarnejše in pretres Ijivejše.
Zadravec pa je dodal, da s tem, da je Kranjec odklonil določeno katoliško ideološko nastavo, pa nikakor ni zanemaril aspekte slovenskega katolicizma.
In potem je ves problem Kranjčevega odnosa do zemlje. Saj pri njem zemlja ni več nepremična stalnica: ozemlja se s človekom premika», kar seveda odpira nove dimenzije v odnosih med človekom in naravo, ki najdejo ponovno svoj prostor v socialnem in družbenem, ne pa v metafizičnem razmišljanju o zemlji.
O Kranjcu in Prekmurju so spre-
govorili še Rudi Čačinovič, Miroslav Kokalj, Jaro Dolar, Boris Paternu, Tone Peršak, Štefan Barbarič, Marjan Dolgan, Martina Orožen. 0 šir ši problematiki so govorili še Matej Rode, Franc Šebjanič in Ivan Kreft.
Ob referatih o Mišku Kranjcu je potekal tudi kolokvij o primorskem skladatelju Francu Sturmu, v kate rem so sodelovali znani slovenski muzikologi.
Franc Šturm se je rodil leta 1912 v Št. Petru na Krasu, današnji Pivki. Kompozicijo je študiral pri zna nem slovenskem glasbenem avant gardistu Slavku Ostrecu. Po diplomi na Ljubljanskem konservatoriju se je izpopolnjeval v Pragi. Po končani vojaščini je študiral dirigiranje in operno režijo v Parizu. Ob nemški okupaciji francoske prestolnice pa se je vrnil v Ljubljano in nadaljeval študij dirigiranja pri D. Švari. Kot sin soustanovitelja Osvobodilne fronte in njenega glavnega organizatorja na ljubljanski univerzi je takoj stopil med aktiviste narodnoosvobodilnega gibanja. V avgustu 1943 se je s soprogo, operno pevko Bogdano Stritarjevo, odpravil v partizane, a že tri mesece pozneje — 11. novembra 1943 — padel v Iškem Vintgarju.
Kot učenec Osterca in Habeta je bil pristaš skrajnih glasbenih nazo rov svojega časa. Zagovarjal je na čela atonalnosti in atematičnosti in pisal tudi v četrt- in šestinsko-tonskem sistemu. Ob tem je ustvaril več kot sedemdeset skladb, pred vsem komornih in solističnih. Njegov opus pa je v dobršnem delu ostal do danes neznan. Sedaj doživlja skla datelj zasluženo valorizacijo, za kar je dokaz tudi počastitev na kultur nem plenumu v Radencih.
Ob tem so udeleženci plenuma od prli še vrsto spomenikov pomembnim kulturnim delavcem. V črešnjev ci pri Gornji Radgoni so otvorili ob novi jen kulturno-etnološki spomenik, to je domačijo slavista in pisatelja Petra Dajnka. V Veliki Polani so odkrili spomenik Mišku Kranjcu, v Ljutomeru pa razstavo del Frana Miklošiča ob 170-letnici njegovega rojstva.
Prvi kanal
12.00	DNEVNIK 1 - Flash
12.05	Halo, Raffaella? zabavnoglasbena oddaja z Raffaello Carra
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Na cestah Kalifornije TV film
15.00	Dnevi svobode - 2. del
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Orzovvei - mladinska nad.
16.25	Tom in Jerry - risanka
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 Flash
17.05	Dick Turpin - TV film
18.00	Nabožna oddaja
18.40	Nagradno tekmovanje - Kvizi vodi Enza Sampo
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 1
20.25	Bari: nogomet Italija - Grčija
22.15	DNEVNIK 1
22.25	«Casa Cecilia (un anno dopo)» -TV nadaljevanka
23.30	Srečanje s kinematografijo -filmi, ki jih boste videli na velikem platnu
23.35	DNEVNIK 1 Zadnje vesti -Danes v parlamentu Drugi kanal
12.00	Zgodovina izumov
13.00	DNEVNIK 2 Ob 13. uri
Ljubljana
8.50	TV v šoli
17.15	Poročila
17.20	Kronika video
17.35	Ciciban, dober dan: Zlatorog
17.50	Jesenska serenada ’83 -2. oddaja
18.25	Zasavski obzornik
18.40	Mozaik kratkega filma:
Poti in Sanje - jugoslovanska kratka filma
19.05	Risanka
19.30	TV dnevnik
20.00	Prvi mednarodni teden ekoloških in etnoloških filmov -Kranj ’83
22.00	TV dnevnik II
22.20	Kronika video
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja - oddaja v slovenščini
CANALE 5
8.30	Pozor na ona dva - TV film
9.10	Phillys - TV film
9.40	Aliče TV film
10.10	Mary Tyler Moore - TV film
10.40	Lou Grant - TV film
11.40	Dan za dnem - TV film
12.00	Arcibaldo - TV film
12.30	«Help!» - Glasbena oddaja
13.00	«11 pranzo e servito* - nagradno tekmovanje
13.30	«Sentieri» - nadaljevanka
14.30	«General Hospital» - TV film
15.15	«L’anima e la came» - film
17.00	Tarzan - TV film
18.00	«Ralphsupermaxieroe» -TV film
19.00	Arcibaldo TV film
19.30	Baretta - TV film
20.25	«La saga del padrino» - nad.
22.25	Dallas - TV film
23.25	«Speciale Canale 5»
0.25 «11 fondo della bottiglia* -film
RETEOUATTRO
9.30	Ljubezen na podstrešju - TV film
10.00	Očka, dragi očka - TV film
10.30	«La časa sulla scogliera* - film
12.15	«Quella časa nella prateria» -TV film
13.15	«Padroncina Flo* - TV film
14.00	Agua viva - novela
14.50	«11 mondo di Suzie Wong» -film
16.20	«Ciao ciao* - risanke
17.20	Dr. Slump in Arale - TV film
17.50	CHIPS - TV film
18.50	Dancin’ Days - novela
19.30	Super Dynasty
20.30	«Innamorarsi alla mia eta* ■ film
22.30	Vegas - TV film
23.30	Avtomobilizem
Ob koncu Nočni film
ITALIA 1
10.00	«Febbre d’amore» - ponovitev
10.45	«Tiranna deliziosa* film
12.00	Hoganovi heroji - TV film
12.30	Življenje čarovnice - TV film
13.00	Bim bum bam - risanke
14.00	«Cara cara» - novela
14.45	«Febbre d’amore» - nad.
15.30	V hiši Lavvrence - TV film
16.25	Bim bum bam - risanke
18.00	«La časa nella prateria* -TV film
19.00	«La donna bionica* -TV film
20.00	Risanka
13.30	Capitol - TV nadaljevanka
14.15	Tandem - 1. del
14.30	DNEVNIK 2 - Flash
14.35	Tandem - 2. del
16.30	Šolska vzgoja
17.00	Rhoda TV film
17.30	DNEVNIK 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Velika dogodivščina napredka
18.30	DNEVNIK 2 Športne vesti
18.40	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.30	Colombo TV film
21.50	DNEVNIK 2 - Nocoj
22.00	«Paradiso hawaiano» - film Nastopa Elvis Presley
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
23.35	Športne vesti
Tretji kanal
15.30	Šolska vzgoja
16.00	Šolska vzgoja
16.30	TV antologija fašizma in odporništva
18.15	Sto italijanskih mest: Piša
18.35	Posebna glasbena oddaja 19.(K) DNEVNIK 3
19.35	Nagrada «Italija» - 2. del
20.05	Šolska vzgoja
20.30	«Margherita Gauthier* - film Nastopa Greta Garbo
22.15	Posebna znanstvena oddaja
23.00	DNEVNIK 3
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA tudi naslednje vesti:
VIDEM — Obisk predsednika Perti-nija
TRST — Pokrajinski svet TRST — Razstava fotografij
17.00	TVD Novice
17.05	TV šola: srečanje z znanostjo
17.30	Skrivnost treh kontinentov -film
19.15	Risanke
19.30	TVD - Vse danes
19.50	Trnova pot - TV nadaljevanka
20.30	Velika dolina - serijski film
21.30	Ob skodelici kave - glasbena oddaja
21.45	Turistični vodič
22.00	TVD - Nocoj
22.10	Koprska srečanja
20.30	«11 corpo della ragassa* - film
22.30	«Quelli della 'San Pablo’» -film
0.50 Cannon - TV film
TELEPADOVA
10.00	«WKRP in Cincinnati* - TV film
10.30	Laura - TV film
11.15	Divje srce - TV film
12.00	Agent Pepper - TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura - TV film
14.45	Kodeks 3 - TV film
15.45	- 19.00 Risanke
19.30	«L’incredibile Hulk» - TV film
20.30	«In nome del Papa Res. - film
22.00	Charlie’s Angels - TV film
23.00	Lovec - TV film
24.00	Zadnjič - film
TRIVENETA
10.30	Simon Templar - TV film
11.30	«Una vita da vincere* -TV film
12.30	Horoskop
12.40	«Cowboy in Africa» - TV film
13.30	Kodjak - TV film
14.00	«The Jeffersons* - TV film
14.30	Film
16.00	Kinematografski program
16.30	TV film
17.00	«Asta di animali*
18.30	Risanke
19.00	«Sidestreet» - TV film
20.00	«La baia di Ritter» TV film
20.30	«The Jeffersons* - TV film
21.00	«Frank Costello faccia d’angelo» film
22.30	«11 rigattiere*
TELEFRIULI
11.45	«Scrivi la frase... vinci la Opel* igra
12.00	«Insieme amiche mie*
12.45	TV dnevnik
13.00	«Funny Face* - TV film
13.30	Tudi bogataši jočejo - TV film
14.00	Dober dan, žalost - film
15.45	Risanke
16.00	«Gunsmoke» - TV film
17.00	Risanke
18.55 «Fanny Face* - TV film
19.25	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	Tudi bogataši jočejo - TV film
20.30	«Lo scandalo della sua vita* -film
22.15	«Che tombola* - igra
23.15	«Scrivi la frase... vinci la Opel*
igra
23.30	«Abat-Jour»
23.35	«La seconda moglie* - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes:	(7.40) Pravljica; 8.10
Od Milj do Devina; 8.40 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wag-nerjeve obletnice; 10.55 Dve klavirski sonati; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; 12.00 Človek, kam hitiš? Pripravlja Claudio Grbec - Glasbeni potpuri; 13.20	17.00 Radijsko
popoldne: Naši zbori: mešani zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Zdravko Klanjšček; 13.45 Glasbene raznolikosti;
14.10	Roman v nadaljevanjih, (umetniško branje): Ciril Kosmač: «Bala-da o trobenti in oblaku*; 14.30 Disko-rama; 16.00 «Ko trkam na nebesna vrata...*; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba: oboist Branko Miha-novič; 18.00 Slučajnosti med literaturo in fantastiko; 18.30 Glasbene podobe: Jam Session.
RADIO OPČINE
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike; 10.00 Glasba in sanje; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike - ponovitev; 19.00 Rock'n roli radio; 20.00 Lahko noč želi; 20.45 Spoznavajmo jih; dalje glasbena noč.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Vremen ska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 13.00 Danes na valu radia. Koper - Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Glasbene šole; 14.20 Mladinska glasba;
14.35	Zabavno glasbena oddaja; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik - Objave; 17.30 Pogovor o...; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(ltali|anski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	18.30 Radijske vesti; 6.00 O tvoritev; 7.00 Horoskop; 9.00 Štirje koraki; 9.32 Pisma Lucianu; 10.10 O-troški kotiček; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani;
11.40	Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Glasbeni program; 15.00 Brez meja; 16.00 Besede, ki jih pa znamo in ki jih ne poznamo; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo iz; 17.32 Čas glasbe; 20.00 Zaključek.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.00 do 7.58 Zeleni val; 9.00 Radio anche noi;
11.10	Ena ljubezen - 5. del; 12.05 Živio radio; 13.20 Poštna kočija; 13.30 Master; 15.03 Habitat; 16.00 Popoldanski program; 17.30 Radiouno jazz ’83; 18.00 Objektiv Evropa; 19.20 Glasbena pavza; 21.30 Nori poet; 22.07 Maria Callas; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 12.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00	7.00 Dne-
vi; 8.00 šolska vzgojna oddaja; 8.05 Radiodue predstavlja; 8.45 «Cala Nor-manna* - 8. nadalj.; 9.10 Saj je samo igra; 10.30 Radiodue 3131; 12.45 Discogame; 15.00 Radiotabloid; 18.32 Glasbeni program; 19.57 Sestanek petih; 20.40 Glasba; 21.00 Jazz glasba; 21.30 Radio 2 3131 - ponoči; 22.20 Parlamentarna panorama; 23.29 Zaključek programov.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.35	Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvatsko; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne radijske po staje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Vrtiljak; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob;
18.00	Novi posnetki iz našega arhiva;
18.30	S knjižnega trga; 19.25 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Minute z ansamblom Oglarji;
20.00	Spremljamo prvi skupni kongres jugoslovanskih etnologov in folkloristov; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, Michelangelo Buonarroti: Soneti; 23.15 Za ljubitelje jazza.
Tržaški oktet uspešno gostoval v Trevigliu
Tržaški oktet se je v soboto, 1. oktobra, udeležil v Trevigliu (Milan) 10- zborovske revije «Citta di Tre-viglio*, ki jo je pod pokroviteljstvom Mestne knjižnice, občinske uprave in tamkajšnje Hranilnice in posojilnice organiziral zbor ICAT iz Treviglia. Kot vse doslejšnje izkušnje z gosto-yanji po Italiji, se je tudi ta iztekla 'z red n o pozitivno in je oktetu razširila krog prijateljev in občudovalcev. Oktetov sloves se po italijanskih po krajinah počasi in vneto širi, saj so !la sobotni koncert prihiteli mnogi ljubitelji petja iz oddaljenih krajev, zato da bi slišali njegovo petje. Močan poudarek na revijo so dali lokalni časopisi in pa vsedržavni II Gior-n°> ki zelo laskavo piše o Tržaškem oktetu. Poleg okteta je na reviji nastopil še domači zbor ICAT, ki ga vodi mladi, a temperamentni, Franco Forloni in pa zbor INCAS iz Fio rana (Bergamo), ki ga vodi slavni dirigent RAI Mino Bordignon, sicer tudi prijatelj našega Pavleta Merkuja. Posebno zadnji zbor je pokazal velik smisel za kultivirano in preciz-no Petje, za prefinjeno niansiranje v Pianissimih in zvočno polne fortis-sime.
Gostovanju v Trevigliu pa je dal Poseben pečat spremljevalec naših tržaških pevcev Tieno Pini, ki se ni od oktetovcev niti za trenutek odmaknil 'n je bil poln prisrčne pozornosti vse do zaključka revije. Posebnost tega Priljubljenega mladeniča pa je bila v tem, da je v kratkem popoldnevu, Po občasnih pogovorih z oktetovci in umetniškim vodjo Jankom Banom, v trenutku razumel položaj in življenje Slovencev v Italiji in v strnjenem, a vsebinsko brezhibnem predgovoru Pred oktetovim nastopom v nabito Polni baziliki sv. Martina sredi mesta, pravzaprav povedal bistvo, ki oas razlikuje od naših sodržavljanov italijanske narodnosti in k čemu stre-trumo. Deseta zborovska revija «Cittš di Treviglio* se je odvijala sočasno s stoletnico umetniškega pohištva, katerega Treviglio J je nekakšen svetov-n* center. Zvečer so organizatorji oktetovce najprej pospremili v mest-
ni kulturni center, na ogled monumen talne razstave intarziranega pohištva, ki je v vseh pustila res močan vtis. Tu je predstavnike vseh treh zborov sprejmi simpatični župan Graziano Bella Gente, ki je poklonil dragocena spominska darila. Nato je moral Tržaški oktet «obvezno eno reči*. Medtem so se tri obsežne ladje bazilike sv. Martina že napolnile in prvi, topli aplavz pozornega občinstva je požel zbor ICAT. Tržaški oktet se je predstavil s precej raznolikim programom. Janko Ban je najprej po zdravil v materinščini, nato pa v italijanščini predstavil pesmi po skupinah; v uvodu je zapel dve Gallusovi (O vos omnes in dvozborovsko O magnum mysterium), nato so sledile Maličeva Trudni od dela na Kosovelovo besedilo, Zubelj nad vasjo I-gnacija Ote in Borisa Pangerca, dve ljudski: Sijaj mi sončece v priredbi Uroša Kreka in Da hora ta Čaninavva v priredbi Valensa Voduška ter Mirkovo Kolo in kanadska napitnica Vive l'amour. Na bučno zahtevo občinstva je oktet dodal še Signore delle cime Beppa De Marzia.
Prijateljsko vzdušje in veselo, razposajeno razpoloženje je doseglo višek na pokoncertnem sprejemu na sedežu zbora ICAT, kjer je s svojim barvitim baritonom «zagrmel» tudi župan Bella Gente in kjer petju in toplemu izžarevanju zdaj že starih znancev ni bilo kraja. Dokaz več, da pesem dobesedno ruši in uničuje pregrade med ljudmi in jih veže v ljubezni in plemenitih namerah miru in sprave.
Seveda ni mogel v Trevigliu manjkati oktetov prijatelj Paolo Bonatti z ženo Paolo in hčerko Barbaro, ki se ni mogla niti tokrat izogniti dolžnosti in je skupaj z nekaterimi našimi pevci občuteno zagostolela «Da-leko mi je biser Jadrana...*. Pevci vseh treh zborov so se poslovili z najboljšimi željami, s prijaznimi gostitelji iz Treviglia pa se bo Tržaški oktet ponovno kmalu srečal, in sicer prihodnjega 7. decembra, ko bo gostoval v Caravaggiu, nedaleč od Treviglia.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Slovensko in italijansko prebivalstvo Gorice je navdušeno sprejelo predsednika Pertinija
Slovenski dijaki in učenci so ga pozdravljali po
naše
Nebo je bilo jasno, sonce je sijalo nad Gorico, ko je avtomobilska kolona s predsednikom republike Sandrom Pertinijem in njegovim spremstvom prišla v Gorico s furlanske stremi preko mostu čez Sočo in, po kratki vzpetini v Ul. Aquileia, pričela voziti po lepem drevoredu, ki je bdi urejen v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so takratno mesto, ki se je končalo nekje pri današnjem gledališču, povezali z novim kolodvorom. Po tej lepo začrtani aleji, ki nam jo mnogi zavidajo, je avtomobilska kolona vozila počasi, saj so se mnogi ljudje ustavili ob cesti in navdušeno pozdravljali predsednika republike. Bolj kot se je kolona približevala mestnemu središču, bolj gosta je bila gneča. Gost špalir pa je že bil na Korzu Verdi in v Oberdankovi ulici ter na Trav niku kamor so v koloni priš i Pertini in njegovi.
Predsednik je vstopil v palačo prefekture, kjer so ga pričakali župani goriške pokrajine, izvoljeni pred stavniki pokrajinske uprave, tukajšnji parlamentarci, zastopniki raznih ustanov in združenj, tudi slovenskih, političnih strank, kulturnih ustanov, sindikatov, tiska, nadškof, predstavniki državnih ustanov, itd.
Sprejel ga je tudi goriški župan Scarano, spremljal ga je prefekt Si-clari. Senat in poslansko zbornico sta zastopala sen. Toros in posl. Fortu na, vlado je zastopal minister Degan, prisoten je bil vladni komisar Mar-rosu.
Vse osebnosti so bile predstavljene predsedniku Sandru Pertiniju kot veleva protokol. Povedali bi lahko, da so b-Ji poleg drugih predstavljeni predsedniku tudi slovenski župani Lavrenčič, Klanjšček in Primožič, pred sednik TO SKGZ Primožič, predsed nik SSO Paulin, deželni svetovalec Bratina, predsednik SSk Gradnik, u-rednik goriške podružnice našega dnevnika Waltritsch, podpredsednik ZSKD Rener, predsednik upravnega odbora Kmečke banke Leban, pokrajinska odbornica Ferletičeva.
Po sprejemu na prefekturi se Pertini ni odpočil. Kmalu je prišel s svojim spremstvom na Travnik, kjer ga je številna publika navdušeno pozdravila. Pertini je, tako kot v Tržiču, zbežal spremstvu in se prihižal ljudem ter pričel stiskati roke. Potem pa se je pričel počasi pomikati po Travniku ter šel po ulicah Roma in De Gasperi do županstva. Spremljali so ga župan Scarano, parlamentarci,
njegovi spremljevalci, kurasirji, njegove osebne straže. Kdaj pa kdaj se je približal temu ali drugemu, ki mu je navdušeno ploskal ter stisnil veliko rok.
V Ul. Roma smo videli tudi učence slovenskih mestnih šol. Kar na dveh straneh so učenci, ki so jih tja pripeljale njih učiteljice, imeli dva velika transparenta, ki st?, pozdravljala predsednika. Transparenta sta bila pisana dvojezično, kar je nekatere bodlo v oči. V Ul. Roma so bile tudi delavke in delavci podgorske predilnice s svojimi transparenti.
Ob vsej poti je navdušena publika skandirala: «Pertini!, Pertini!*. Bil je za priljubljenega predsednika pravi triumf.
Ko je predsednikov sprevod prišel pred županstvo, so dijaki višjih srednjih šol, ki so strateški prostor zasedli že uro prej, dvignili vel ik transparent, na katerem je bilo v rdečih, modrih in belih črkah napisano «Slo-venski dijaki Te pozdravljamo.* V srednji vrsti je bila tudi rdeča peterokraka zvezda, simbol odporniškega in današnjega slovenstva. Snemalci državne in zasebnih televizijskih postaj so kar snemali ta zanje nenavad ni transparent s katerim je slovensko dijaštvo pozdravilo predsednika.
Pertinija je ob vhodu v županstvo sprejel podžupan Mario Del Ben, ki ga je potem spremljal do častne sobe, v kateri se je predsednik podpisal v knjigo častnih gostov, potem pa v dvorano občinskega sveta, kjer so ga sprejeli občinski svetovalci, župani pokrajine in drugi povabljenci.
Župan Antonio Scarano je predsed nika pozdravil z ganjenim glasom. «Veseli smo tega dneva, veselo je vse naše prebivalstvo*, je dejal župan, «še posebej zato ker imamo v naši sredi moža, ki je vzbudil toliko simpatije v srcih vseh Italijanov, ki ga spoštujejo zaradi poštenosti in humanosti.* Župan se je v svojem govoru dotaknil vrste vprašanj. Dejal je da je italijansko prebivalstvo Gorice bolj kot tisto kateregakoli drugega mesta navezano na domovino, ker je na meji države. Omenil je tudi vojne dogodke in v zvezi s tem tudi {»vojne, ter namignil na deportirance. Dejal je, da so bi'e tukajšnje meje zaprte, da pa so se odprle, ker so ljudje hoteli pozabiti na gorje, da se je tu gojil in se goji mir, da se je ustvarilo sodelovanje ob meji. Ne smemo pa pozabiti na sedanje gospodarske težave, ki
tarejo sosede, kar je povzročilo tudi da niso stiki danes več takšni kot pred letom dni. «Zaradi tega apeliram na Vas, kot na šefa države, da nam pomagate v ustvarjanju in nadaljevanju resnične obmejne politike za naše mesto, ki se nahaja v kompleksnem in emblematičnem zgodovinskem položaju.*
Goriški župan je omenil predsedni ku tudi vprašanja, ki zanimajo slovensko narodnostno skupnost, ko je dejal: «že sama prisotnost slovenske narodnostne manjšine, ki zahteva ureditev za zaščito in razvoj svoje nacionalne identitete, mora biti za nas še poseben navdušujoč razlog obveze, da bo vsakdo med temi našimi sodržavljani lahko v ne več tako oddaljenem dnevu, smatral Italijo kot pravo, lujbeznivo in pravično domovino.*
Župan se je potem dotaknil še gospodarskih vprašanj, enako kot dve uri prej njegov tržiški kolega, in dejal, da mora Gorica živeti v blagostanju, še posebej ker je na meji države.
Potem je župan poklonil predsedniku Pertiniju kopijo zlatega odtisa goriškega mestnega pečata iz štirinajstega stoletja.
Svečanosti je bilo konec. Ko je Pertini prišel iz županstva so ga ljud je spet navdušeno pozdravljali, v obeh jezikih. Varuhi protokola pa mu niso dovolili, da bi se spet pogovoril z ljudmi. Predsednik se je odpeljal z avtomobilom na kosilo.
Popoldne se je Pertini poklonil spominu italijanskih padlih vojakov, katerih ostanki so pokopani v kostnici na Osla v ju. Tam so ga sprejeli zastopniki vojske in bojevniških organizacij. Potem pa se je Pertini s svojim spremstvom odpeljal v Videm, kjer bo imel danes vrsto srečanj in obiskov.
Kot obširneje poročamo na drugem mestu, so predsednika Pertinija v Tržiču sprejeli župan Luigi Blasig (prejšnji teden novoizvoljeni župan Gino Saccavini ni še namreč prisegel pred prefektom), predsednik pokrajine Cumpeta, zastopniki delavskega sveta. Pred spomenikom so bili prisotni tudi zastopniki ANPI -VZPI s svojimi prapori. Po goVarih v tovarniški hali je zastopnik delavskega sveta Zanzariello poklonil predsedniku republike zlato kolajno, dve ženski delavske menze pa šop cvetja.
Predvidoma v ponedeljek novi pokrajinski odbor
Po dolgotrajnih pogajanjih — od junijskih upravnih volitev so minili že več kakor tri meseci — bo končno prišlo do sestave pokrajinskega odbo ra. Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek, 10. t.m., ob 17.30 in izvolil predsednika ter člane odbora. Glede porazdelitve funkdj na pokrajini, ne bi smelo biti več nobenih težav ali sprememb, po sporazumu, ki je bil dosežen ob kancu prejšnjega tedna. Administracijo bo vodil socialist Cumpeta, v odboru pa bodo pred stavniki ostalih štirih strank. Pač pa vlada precejšnje zanimanje za potek prihodnje seje občinskega sveta
v Tržiču, ki je sklicana za petek, 7. t.m., ob 20.30. Po izvolitvi župana, socialista Gina Saccavinija, naj bi izvolili še člane odbora. Vse kaže, da bo prišlo do tristranske leve koalicije med socialisti, komunisti in socialdemokrati, potem ko so republikanci odpovedali neposredno sodelovanje v odboru.
Odnosi med strankami, ki naj bi sestavljale upravno koalicijo v Tržiču so se namreč, po prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta, 26. t.m., ko je bil izvoljen župan Saccavini, spremenili, zaradi umika republikancev.
SLOVENSKO
'^GLEDAUŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983-84
V GORICI
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote, in sicer od 12. do 15. ure.
V petek odprtje sejma Motor Expo Racing
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev priredi 15. in 16. t.m. izlet na Plitvice. Vpisovanje na sedežu društva, 6., 7. in 8. oktobra od 10. do 12. ure.
Po lanskem uspešnem startu sejem ske prireditve Motor Expo Racing, naj bi letošnja .tovrstna prireditev pomenila v organizacijskem smislu korak naprej in pritegnila še več o-biskovalcev. Tako ali drugače, za o-cene in ugotovitve bo čas konec prihodnjega tedna, v petek, 7. t.m., bodo na razstavišču ob ločniškem mostu slovesno odprli 2. sejem Motor Expo Racing, prireditev v celoti posvečeno svetu motorjev in avtomobilizma. Poleg nekaterih novih modelov, bodo obiskovalci lahko občudovali starinske avtomobile, si pobliže ogledali razstavljene dirkalne avtomobile, protagoniste najbolj znanih dirkalnih steza itd.
Ne gre seveda pozabiti na vrsto obrobnih prireditev, od tekmovanja v takoimenovani Trial indoor kategoriji, radijsko vodenih avtomobilskih
modelov, kartinga itd. Ob vsem tem seveda še vrsta razprav, filmov. Vse seveda o svetu motorjev.
Sejem bo odprt do 16. oktobra.
POTRJEN PRIPOR ZA LICIA ZANOLLO
Orožniki nadaljujejo preiskavo v zvezi s ponedeljkovim ropom v posojilnici v Fari. Vse kaže, da so zbrali precej dokazov proti Liciu Za-nolli, 43-letnemu čuvaju iz štaran-cana, ki so ga prijeli v ponedeljek popoldne, nekaj ur po ropu. Namestnica državnega pravdnika, dr. Pavese, je potrdila zaporni nalog. Menda predstavlja glavni obremenilni dokaz pištola, ki so jo orožniki našli pri osumljencu. Kam je izginil ukradeni denar (nekaj nad 14 milijonov lir), za enkrat ni znano.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Un sogno lungo un giorno*.
Nova Gorica in okolica
SOČA ob 18.00 «Heavy metal* ob 20.00 «Usodna sfinga*
SVOBODA ob 18.00 in 20.00 «Brezro-ki maščevalci*
DESKLE ob 19.30 «Napočeno ogledalo*
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 255, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701,
Poklon predsednika Pertinija žrtvam fašizma v Tržiču
Pozdrav slovenskih dijakov v Gorici
Pertini v spremstvu župana po goriških ulicah
Množice na goriških ulicah
Navdušenje delavcev v Tržiču
Obisk članov Gometala in prijateljev v Cerknem
Gospodarsko sodelovanje čez mejo botruje tudi kulturnim izmenjavam
Sočasno z ustvarjanjem organizira-lega delovanja Slovenskega deželne ga gospodarskega združenja so pred nekaj leti nekateri slovenski obrtniki iz štar.dreža in iz Sovodenj ustanovili konzorcij Gometal. Združili so se, da bi, to velja za nekatere med njimi, zgradili skupno halo (to so napravili na štandreškem polju), za vse pa, da bi, ko bi bila nanesla prilika, poiskali tudi skupno delo in skupna naročila. Tudi v sodelovanju z jugoslovanskimi obrtniki in industrijo- Začetek je bil kajpak težak, kot vedno v takih prilikah. Vendar so se kmalu pokazali tudi uspehi.
Med te sodi seveda tudi sodelovanje •ned Gometalom in tovarno ETA v Cerknem, ki temelji na vzporejanju proizvodnje nekaterih artiklov. Za to sodelovanje so si naši obrtniki prizadevali precej časa, končno jim je stvar uspela. Dali so dober zgled tudi drugim obrtnikom v zamejstvu, ki bi jih lahko posnemali, še posebej ker bi dobili možnost za boljše poslovne uspehe.
V goriški slovenski zgodovini smo večkrat ugotovili, da sta gospodarski •n kulturni razvoj neločljivo povezana. Če je bil gospodarski položaj dober se je razvijala tudi kultura. Člani Gometala, ki se tudi sami ukvarja-
jo s kulturo v naših kulturnih društvih, so se tega zavedeli in letos junija so povabili v naše kraje številno zastopstvo tovarne ETA iz Cerk-na. Prišli so takrat v Sovodnje in Štandrež tudi člani kulturnih skupin in v Domu Andreja Budala v Štan-drežu se je odvila prijetna kulturno-družabna prireditev.
Potrebno je seveda bilo povratno srečanje. V soboto, 1. oktobra, so člani konzorcija Gometal, ki jih je vodil predsednik Livio Antonič obiskali Cerkno skupno s člani pevskega zbora Oton Župančič iz Štandreža in So-voden.iškega noneta iz Sovodenj. Z njimi so šli še nekateri drugi ljudje iz obeh krajev.
Cerkno pozna skoraj vsak Slovenec, saj je zaslovelo zlasti po drugi svetovni vojni, ko je poslala znana širši javnosti edinstvena partizanska bolnica Kranja, prizorišče trpljenja in smrti, strahu in poguma, obupa in upanja.
Ob sobotnem obisku so imeli Štan-drežci in Sovodenjci možnost spoznati tudi domačine tega kraja, zlasti delavce. V Cerkno so prispeli v popoldanskih urah. Sprejeli so jih predstavniki krajevnega gospodarskega in kulturnega življenja z na čelu tovarišema Ma vrijem in Cigličem.
Obrtniki in izletniki na obisku v tovarni ETA
Štandreški pevci in pevke pred spomenikom padlim v Cerknem
Najprej so gostje položili venec pred spomenik padlim, zbor je tam zapel žalostinko. Sledil je obisk dveh obratov tovarne ETA v katerih izdelujejo grelne cevi in grelne plošče. Delale so pretežno ženske in to kar po tekočem traku. Tudi ogled je sledil temu poteku, od posameznih delov do končnega izdelka. Delavke in delavci so radi odgovarjali na razna vprašanja.
Zatem je bil na vrsti ogled muzeja, kjer dokumentarno gradivo učinkovito prikazuje številne partizanske bolnice na Slovenskem, s poudarkom na domačo bolnico Franjo. Prikazana je tudi zgodovina Cerkna. Predvajanje dokumentarnega filma o nastanku in delovanju partizanskih bolnic na Slovenskem je zaključil ta del o-biska. Nekateri med izletniki so si nabavili letos izdano knjigo o tej bolnici.
Zvečer pa je bil na sporedu kulturni program z nastopom domače godbe, pozdravi predsednika sindikalnega sveta tovarne ETA Cigliča, pod predsednika SDGZ Viljema Nanuta, predsednika kulturnega društva Oton Župančič Aleša Hobana. Po izmenjavi daril, slik domačega umetnika Ter-pina in našega Bevčarja, je sledil kulturni program z nastopom štan-dreškega zbora, Sovodenjskega noneta ter domačega moškega in mešanega zbora.
Tudi na prigrizku in dobri kapljici ni manjkalo veselega razpoloženja s petjem, štandrežci in Sovodenjci so prišli domov trdno uverjeni, da bodo še nadaljevali s takimi stiki kulturnega in gospodarskega značari
E. N.
Frančiška Perkon vdova Maligoj
V ponedeljek, 26. septembra, točno na njen 89. rojstni dan, so v Podgori pokopali eno med najstarejšimi va-ščankami, Frančiško Perkon vd. Maligoj. Pokojna je bila doma iz Goriških Brd, kjer se je leta 1894 rodila v Šmartnem. V Podgoro je prišla že dve leti kasneje. Poročila se je z Mihaelom M&ligojem, s katerim sta imela 6 otrok. Štirje so še živi, med temi Edi, ki je že s 16. letom šel v partizane, v povojnem času pa je stalno aktiven v političnem in kulturnem življenju v Podgori.
Frančiška in mož sta celo življenje živela skromno kot delavca in zavedna Slovenca v Podgori. Med NOB sta tudi onadva bila aktivna v raznih akcijah, predvsem z zbiranjem blaga za partizane. Pokojna je bila priljubljena v domači vasi, kjer so jo poznali kot mimo in skromno ženo. Vsi se je dobro spominjajo kako je pred leti sodelovala v akciji za gradnjo spomenika partizanom v Podgori. Pomagala je pri vseh prireditvah izredno požrtvovalno, kot vse druge žene, čeprav je bila vedno med najstarejšimi v družbi.
Podgorci jo bodo ohranili v spominu kot marljivo, pošteno in zavedno Slovenko.
Ohranitev naravnega okolja na območju Sabeljskega jezera
Obisk doberdobskih upraviteljev na trasi tržaškega vodovoda
Trasa novega tržaškega vodovoda, ki bo imel zajetje v občini Šempeter ob Soči, poteka deloma tudi preko ozemlja, ki administrativno spada v občino Doberdob. Poleg nedvomne splošne koristi pomeni gradnja takega objekta tudi, hočeš nočeš, grobo poseganje v naravno okolje. Ogromne jeklene cevi bodo sicer v celoti vkopane, vendar so za njihovo namestitev potrebna obsežna zemeljska dela z izkopi, nanašanjem materiala, kjer je to potrebno, nanašanjem vrhnje plasti zemlje itd. Posebej zahtevna so ta dela na območju Krasa, bodisi v kamnitem svetu, kjer gradnja takega objekta nujno pušča za sabo trajno brazgotino, bodisi v nižinskem, o-ziroma zamočvirjenem svetu kraških jezerc med Tržičem in Doberdobom, na' področju, ki je zelo značilno in morda edinstveno z naravoslovnega vidika. Tod poteka vodovod skorajda vzporedno z avtocesto, ki že sama pomeni dokaj grob poseg v naravno okolje tega območja.
Pred kratkim so ogromne jeklene cevi položili tudi na območju Sabeljskega jezera. Zaradi značilnosti terena in da bi zavarovali cevi pred prehitro korozijo, so morali na tem ob močju napeljati precej debelo plast kamenja in v njej napraviti ležišče za cev. Nasip, ki teče skorajda po vsej dolžini jezera nikakor ne sodi v bujno zeleno in na vodi bogato oko lico, ki bi jo kazalo posebej zavariš vati. Prav na to so opozorili te dni predstavniki občinske uprave iz Da berdoba vodjo del na omenjenem odseku in funkcionarje podjetja ACEGA.
Župan dr. Lavrenčič si je s sode lavci omenjeno področje tudi ogledal ter se osebno prepričal o poteku del ter trenutni stopnji poseganja v oko lje. Predstavniki podjetja, izvajalca del, kakor tudi predstavniki podjetja ACEGA so zagotovili, da bodo traso
vodovoda s končnim posegom uredili tako, kakor je predvideno v konvenciji med občino Doberdob in podjetjem ACEGA. To pomeni, da ne bodo kvarili ali kako drugače posegali na parcele izven dogovorjenega pasa 20 metrov, (to bi med drugim pomenilo tudi krčenje, oziroma poseganje na o srednji del Sabeljskega jezera), da bodo celotno traso vodovoda, potem ko bodo vkopali cevi pokrili še s plastjo zemlje in zasejali travo, da bodo preko nasipa zgradili prehode na parcele, ki bi sicer ostale odrezane.
Podjetje ACEGA je že leta 1980 zaprosilo doberdobsko občino za u-strezno dovoljenje in tudi predložilo dokumentacijo, zatem pa je bila podpisana konvencija, ki med drugim vsebuje klavzulo o 40-milijonski varščini, ki jo bo lahko deloma ali v celoti zahtevala občina, če dela ne bodo izvedena tako, kakor je bilo zagotovljeno in zapisano. Kako bodo izvedena pa bomo lahko ugotavljali šele čez nekaj mesecev, ko naj bi dela na tem odseku zaključili.
Jutri predstavitev sezone SSG
V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici bo jutri, v četrtek, ob 11. uri, tiskovna konferenca na kateri bodo predstavniki Slovenskega stalnega gledališča orisali letošnjo sezono v Gorici. Na predstavitev so seveda vabljeni vsi tisti, ki jih stvar zani ma. Sezono prireja tudi letos SSG v sodelovanje z Zvezo slovenskih kul turnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete. Abonmaje že prodajajo, predstave bodo v Kulturnem domu (abonmajske) ter v Katoliškem domu (izvenabonmajske).
33 Banca Agricola Corizia« =0, 3 Kmečka banka Gorica
skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcl|a ljudskih bank
VAM NE NUDI SAMO DENARJA!
GORICA, KORZO VERDI 51, TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN
A4/o Gergolet	VottdfUlije
8- mladega Doberdobca po Indiji, Šri Laiki in Nepalu
Ob prihodu na otok, toplega decembrskega večera me je takoj iznenadil in prevzel značilen vonj.
je, duh po začimbah, palmah, vražjih plesih, pa tudi duh miru, morja in bujnih gozdov. Vsi so me Prepričevali, da je Šri Lanka krasna dežela, da so domačini zelo prijazni, da tu turizem le pomeni ne-itai drugega kot golo izžemanje “dobrosrčnih« tuj-cev. Vse te izjave je treba vedno jemati z rezervo, Sem si mislil. Vendar pričakovanja me niso razočarala. V letalu sem spoznal domačina, ki je bil zaposlen v Dubaju (Združeni Arabski Emirati). Pospremil me je do Youth Hostela v Colombu. Povabil me le, naj ga v naslednjih dneh obiščem.
Youth Hostel so ravnokar obnavljali, zato sem tam le začasno prenočil. Bolje rečeno prebil prvo noč. o fantom, ki upravlja omenjeni objekt, sva se dolgo ^Prehajala po ulicah, prikazal mi je politični polo-,j v deželi (bil je predvečer političnih volitev) in njihovo «way of life».
Colombo (ime mesta nima nobene zveze z genovskim pomorščakom in izhaja iz besede kolamba, ,ar y singalščini pomeni pristanišče) je precej ve-*ko in bučno mesto. Kot v vseh azijskih trgih je tudi azar v Colombu mešanica barv, vonjev in neznos-
Pogreb na plaži Šri Lanke
nega hrupa. Na Main Street se nehajajo zlatarne in trgovine z antikvariatom ter umetniškimi izdelki. Na Dan Streetu prodajajo usnjene in železne izdel ke, ne bližnji Sea Street pa drage kamne. Vedeti moramo, da je Šri Lanka tudi ena izmed največjih uvoznic umetnih kamnov, zato moramo biti pri takih nakupih posebno pazljivi. Ubogega svetovnega popotnika in njegov raztrgan (in prazen) žep pa je mikalo vse mogoče sadje: banane, mangi, kokosovi orehi, ananasi, papaie, avocadosi, ki jih prodajajo po smešnih cenah.
Za vse mlade popotnike velja ponavadi, da se zberejo v Youth Hostelih. To so mladinski domovi, raztreseni povsod po svetu. V primerih, da ga v določenem mestu ni ali če je zaseden ali zaprt pa velja nenapisano pravilo, da se mladi dobijo v YMCA. To so cenejši hoteli, ki jih upravlja katoliška mladina povsod po svetu. Ponavadi mladi spijo v skupnih spalnicah, tudi dvoposteljne sobe pa so razmeroma poceni. V teh domovih je vedno tudi rekreacijska soba, menza in seveda cerkev.
Tja sem se tudi sam namenil ob svojem prihodu v Colombo. YMCA je točno v centru Colomba. V veliki zgradbi, ki spominja na čase, ko so v Šri Lanki gospodovali angleški lordi, je stalen «promet» mladih iz vseh kontinentov. Svojo sobo sem delil z Robertom, Kanadčanom, ki je na otok prišel iz Severnega Pakistana. Soba je bila majhna, skromno opremljena, a je imela odločilno prednost; na stropu je šumel velik ventilator, ki nam je veliko pomagal proti vročini in bil neobhodno potreben zaradi številnih komarjev. Imela sva tudi balkon, ki je gle-del na majhen trg, kjer so prodajali v glavnem usnjene izdelke in sadje.
Oba sva prišla tako rekoč v enem dnevu iz hude zime v vroče poletje, zato nas je vročina posebno utrudila. Kopališče Mt. Lavinia ni bilo oddaljeno od mesta, zato sva se tudi tja namenila. Pot do plaže je bila zame posebno zanimiva, saj sem dejansko takrat prišel v stik s stvarnostjo Šri Lanke, opazoval sem živopisano oblečene domačine, kupe raznovrstnega sadja, majhne gostilnice in si obljubil, da bom ob povratku poskusil njihovo hranp kar tam. po »proletarsko«.
Drevi oJb 20.30 prijateljska tekma v Bariju
Obnovljena Italija proti Grčiji
Številni veterani na klopi za rezerve - Caibrini kapetan
RIM — Obnovljena in pomlajena italijanska nogometna reprezentanca se bo drevi v Bariju v prijateljskem srečanju pomerila z Grčijo. Zvezna selektor Enzo Bearzot je za to tekmo sklical 19 igralcev, med katerimi so tudi številni veterani, ki pa bodo v glavnem sedeli na klopi za rezervne igralce. Bearzot je namreč sklenil ponuditi mladim priložnost, da dokažejo, ali je res čas, da pride med «azzurri», zmagovalci svetovnega prvenstva v Španiji, do korenitih sprememb, se pravi generacijske menjave. To seveda še ne pomeni, da se je Bearzot o-drekel raznim Tardellijem, Gentile-jem in Antognonijem, ki so še vedno odlični igralci, pomeni le, da se zvezni selektor zaveda, da so leta že načela marsikaterega člana «španske od prave», ki ga na SP v Mehiki leta 1986, prav gotovo ne bo več na spisku kan
didatov za reprezentanco.
Tako bo drevi ob 20.30 (neposredni TV prenos na prvi televizijski mreži) Italija nastopila v naslednji postavi: Bordon, Bergomi, Cabrini, Bagni, Vierchovvood, Baresi, Conti, Ancelotti, Rossi, Dossena in Giordano. Velja o-meniti, da gre za igralce z dokajšnjimi mednarodnimi izkušnjami, katerih poprečna starost pa je dokaj nizka, če pomislimo, da razen vratarja Bordona (32 let), so hajstarejši Rossi, Giordano in Bagni, katerim je «komajs> 27 let. Kapetan je Cabrini, ki je med vsemi odigral največ uradnih tekem v reprezentančnem dresu (44).
«Začasna upokojitev* veteranov ne bo ponemila spremembe v igri, ki je «azzurrom» omogočila, da so v Španiji prišli do naslova svetovnega prvaka. Bearzot pravi, da bo Italija še naprej igra’a z dvema napadalcema in
Contijem v vlogi tkalca vezi med le-tema in vezno linijo. V konici napada bo ob Rossiju deloval Giordano, ki je končno dočakal poziv Bearzota in o-bljublja, da ne bo zamudil ponujene priložnosti. Režiser ekipe bo Dossena, «duši» pa bosta Bagni in Ancelotti, ki zagotavljata zadostno mero dinamičnosti. še najbolj obnovljena je tako obramba, čeprav sta Vierchowood in Bergomi že dokazala, da sta zanesljiva, vprašanje pa je kvečjemu, ali je Baresi res boljši od vselej odličnega Sciree, še najbolj nenadomestljivega itahjanskega igralca.
• NIZOZEMEC J OOP ZOETEMELK,
ki ima 37 let, bo svojo tekmovalno kariero končal decembra, in sicer pri domači ekipi, saj je pogodbo podpisal s «Kwantumhallen - Decosol -Yoko».
Prvi točki tudi za Ga jo
			
		1	J ip
Padriško - gropajska enajsterica, ki je v prvem letošnjem derbiju proti Primorcu (na sliki) ostala praznih rok, je v nedeljo proti Foglianu osvojila
celotni izkupiček
Danes tudi Španija - Italija «under 21»
V evropskih košarkarskih pokalih
TARRAGANA (Španija) — Današnje prijateljsko nogometno srečanje med Španijo in Italijo «under 21» bi bilo moralo služiti Viciniju kot priprava pred odločilno tekmo, ki bo prihodnji teden proti Romuniji v okviru kvalifikacij za evropsko prvenstvo. Žal, ne bosta nastopila poškodovana Monelli in Batti-stini, tako da Vicini ne bo mogel preveriti vseh igralcev, na katere računa.
«Azzurri» boljši od ekipe «A11 Stars»
RIM — V okviru proslav ob osvojitvi evropskega naslova je bila včeraj poleg nagrajevanja posameznikov tudi ekshibicijska tekma med italijansko reprezentanco in ekipo «A11 Stars», ki so jo sestavljali Američani, ki igrajo v Italiji. «Azzurri» so zmagali s 114:105 (56:53). Sacchetti (18) in Vecchiato (17) sta bila najboljša strelca pri «azzurrih», Douglas (16) in Jeelani (16) pa pri Američanih. Za italijansko reprezentanco je nastopil tudi Tržačan Tonut, ki je dosegel 2 točki.
Polfinale šahovskega SP bodo odigrali
MANILA — V Manili, kjer poteka kongres mednarodne šahovske zveze, je njen predsednik Campomanes pozitivno odgovoril na pobudo predsednika sovjetske šahovske zveze. Tako je razveljavil prejšnjo odločitev o razglasitvi Korčnoja in Riblija za zmagovalca polfinalnih dvobojev za izzivalca svetovnega prvaka Karpova, potem ko Kasparov in Smislov nista dopotovala v Pasadeno oz. Abu Dabi. O mestih, kjer naj bi igrali dvoboje, bodo, kot so povedali v Moskvi, odločali Campomanes in vsi štirje velemojstri.
Le gola formalnost
Cibona - BMS Skovlunde 111:88 (61:38)
CIBONA ZAGREB: Nakič 12, Petrovič 12, Bečič 4, Čutura 10, Cetinja 12, Arapovič 3, B. Vukičevič 13, U-šič 23, I. Nakič 18, Gospodnetič 4.
Zagrebška Cibona je tudi v povratnem srečanju 1. kola pokala pokal nih prvakov zanesljivo premagala dansko moštvo BMS Skovlunde. Zmaga Novoselovih varovancev ni bila nikoli v dvomu, saj so bili gostje preskromen nasprotnik.
Italijanski predstavnik Scavolini iz Pesara bo neposredno igral v četrtfinalu.
Danes in jutri pa bodo v raznih pokalih zaposlene še ostale italijanske in jugoslovanske ekipe, ki pa bi se morale vse uvrstiti v nadaljnje kolo.
V pokalu prvakov bo Jollycolomba-
ni opravil le formalnost s švicarskim moštvom Nyon in brez težav se bo seveda uvrstila tudi Bancoroma na račun luksemburške ekipe Dudelange. Tudi sarajevska Bosna bo zlahka odpravila z avstrijskim moštvom Klo-sterneuburg.
V	Koračevem pokalu pa bo tudi Tanjevičev Indesit pred lahko nalogo. Proti škotskemu moštvu Som-mex Sonnex bo lahko igral kar z . . . mladinci.
Jugoslovanski pokal
Zadar - Jugoplastika 97:92 (55:43)
V	osmini finala jugoslovanskega košarkarskega pokala je sinoči Zadar doma po pričakovanju, toda tudi ne brez težav premagal splitsko Jugo-plastiko.
Skansi zapušča Scavolini
PESARO — «Kakarkoli že se bo stvar zasukala, je konec vsakega cd-nosa med Petrom Skansijem in Sca-voli ni jem. V nedeljo bo v Bergamu ekipo vodi Gianfranco Bertini.» Tako je včeraj izjavilo predsedstvo italijanskega košarkarskega prvoligaša iz Pesara ob kancu srečanja med trenerjem, njegovim pomočnikom Bertinijem, igralci in sponsarjem Walterjem Scavolinijem.
V popoldanskih urah je predsednik Scavolini ja, Aligio Palazzetti, zanikal odslovitev Skansija. Zvečer pa je Skansi po treningu dejal, da ni nikdar dal ostavke in da je po časopisju zvedel, da so ga odpustili. «Po-ložaj je postal nevzdržen,* je dobesedno pripomnil Skansi «ali me za-lovijo ali pa grem sam.»
Z njegovim odhodom bodo verjetno zadovoljni vsi tisti, ki so zadnja leta težko prenašali «jugoslovansko kolonijo* v Pesaru, kot so se izražali, ko sta tamle igrala tudi Jerkov in Kičanovič.
Jadranovcem v soboto ni šlo
Jadranovci so v soboto doma nepričakovano izgubili proti bolonjskemu moštvu CEAM. Prepričani pa smo, da se bodo naši košarkarji oddolžili svojim številnim navijačem že na sobotnem gostovanju v Pesaru. Na sliki: posnetek s
sobotnega srečanja
V 10. kolu 1. jugoslorva/nske lige
Novi točki za Olimpijo?
Tudi po 10. kolu prvoligaškega jugoslovanskega prvenstva, ki ga bodo zaradi tekme državne reprezentance proti Norveški, odigrali že danes, bo Rijeka bržkone ohranila vodstvo na začasni prvenstveni lestvici.
«Velika četverica* oziroma doslej «velika razočaranja* prvenstva, se pravi Hajduk, Crvena zvezda, Partizan in Dinamo, bi morala v tem kolu izbojevati več točk, kot v prejšnjem.
Ljubljanska Olimpija bo že drugič zapored igrala pred svojimi navijači. Vojvodina ima le dve točki več kakor Ljubljančani, ki so se po nedeljski zmagi nad Dinamom Vinkov-ci nekoliko opomogli. Za slovenskega prvoligaša bo zopet zaigral Katanec in v Olimpijnem taboru pičakujejo, da bodo zopet prišli do zmage.
DANAŠNJI SPORED
Sloboda - Radnički; Željezničar -
Velež; Dinamo (V) - Hajduk; Buduč-nost - Crvena zvezda; Priština - Vardar; Rijeka - Čelik; Dinamo (Z) -Sarajevo; Olimpija - Vojvodina; Partizan - Osijek.
Tudi «tujca» Peruzovič in Sušič
BEOGRAD — Za kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo z Norveško, ki bo v sredo, 12. t.m. v Beogradu, je jugoslovanski zvezni selektor Veselinovič v spisek izbranih igralcev vključil tudi <rtujca» Peru-zoviča in Sušiča. Drugi kandidati so: Simovič, Ivkovič, Zoran Vujovič, Ka-petanovič, Cukrov, Stojkovič, Radovanovič, Gudelj, Sliškovič, Pesič, Zlatko Vujovič, Halilovič, Mance. Kranjčar, Baždarevič, Bojovič.
Bor, Breg in Slogji v odbojkarskem prvenstvu ženske C-l lige
V prvem delu naše pred lažjo nalogo
RALLY SANREMO
Lancia v vodstvu
SANREMO — Ko sta sinoči do kanca tretje etape manjkale še tri posebne vožnje, je na začasni skupni lestvici še vedno vodil Marku Alen (lancia) s časom 5.25’40”. Na drugem mestu je bil Finec Blonquist (audi) po 1'40, tretji pa Zahodni Nemec Rohrl (lancia) po 3'07”. Na četrtem mestu je sledil Toivonen (o-pel) po 4’12”, za njim pa je bila Moutonova (audi), ki je imela težave z motorjem (5’01"). Na sedmem mestu je Vatanen (opel).
• MALVOR - BOTTECCHIA je vče
raj prekinila vsak stik s francoskim kolesarjem Bernardom Hinaultom. I-talijanska kolesarska hiša je prvi stik s Hinaultom navezala že pred dobrim mesecem in se tudi dogovorila, da do 27. saptembra sklenejo dokončni sporazum. Zadnje dni pa so Hinaultovi zastopniki hoteli vso zadevo še zavlačevati, zato se je Bottecchia odločila, da prekine vsako nadaljnje dogovarjanje.
Italijanska odbojkarska zveza je objavila tudi skupine in seveda podskupine moške in ženske C-l lige.
Medtem ko nas odbojkarji pobli-že ne zanimajo, ker v tej konkurenci nimamo niti ene slovenske šesterke, bomo imeli v ženski konkurenci v prvenstvu 1983 - 1984 kar tri slovenske zastopnike: Slogo, Bar in Breg. Tako v ženski kot v moški konkurenci bo tudi letos nastopilo po 144 e-kip, ki so jih razdelili v 12. skupin. V vsaki skupini bo po 12 šesteric, ki bodo nastopile v dveh podskupinah.
Tudi v tej konkurenci je prvenstvo razdeljeno na dva dela.
Prvi del je izločilni in bo po sistemu vsak z vsakim. Prve tri ekipe iz vsake podskupine igrajo v drugem delu za napredovanje v višjo B ligo, slabše tri pa v skupini za obstanek.
Tudi v tej ligi se bo pričel prvenstveni boj zadnjo soboto oktobra. Sedaj pa si oglejmo skupino D ženske
C-l lige v katero so vključili tudi naše tri šesterke.
1.	podskupina
*AR Torriana Gradišče, Libertas Krmin, CUS Trst, ŠZ Sloga, ŠZ Bor in ŠD Breg.
2.	podskupina
International Monselice, US Virtus Taglio Di Po Rovigo, GS Volpe Fies-so Umbertiano, Libertas Audace Mizar Boschi Bologna, CS Špes Benas-si Cento, Libertas Ceramiche San terno Imola.
Po našem menju je prva podskupina veliko lažja. Odbojkarice Brega so lansko leto napredovale v to ligo, šesterica Bora je izpadla iz B lige, Libertas Club iz Krmi na se je rešil pred najhujšim v zadnjih nastopih, Torriana iz Gradišča je tudi v lanski sezoni igrala v tej konkurenci, a ni požela kakšnih posebnih uspehov, zastopnice CUS iz Trsta so na koncu skupine boljših osvojile zadnje in šesto mesto, vrsta Sloge pa je med boljšimi obstala na končni lestvici na več kot dobrim 4. mestu. Že sa-
ma ta bežna predstavitev jasno kaže, da Sloga ne bo imela velikih težav za osvojitev prvega ali pa enega od prvih treh mest v prvem delu prvenstva in s tem za igranje v drugem delu v skupini za napredovanje in obenem matematično obstanek v tej konkurenci.
Dobre izglede za obstanek med trojico boljših ima tudi Breg, pa čeprav je novinec. Varovanke trenerja Grudna lahko premagajo štiri nasprotnike, če seveda zadnje čase nd prišlo do kakšnih (po našem nemogočih) ojačitev. Preostane nam samo še šesterica Bara, ki bo po združitvi med Borom in Sokolom nastopila v tej konkurenci praktično s še-sterko, ki je lansko sezono igrala v C-2 ligi in za nameček izpadla. Nastop borove ekipe treba vzeti kot manjše zlo, s tem da nazaduje v nižjo C-2 ligo in v tej konkurenci naj bi v sezoni 1984 - 85 nastopala letošnja šesterica, ki bo igrala v konkurenci deklic.
V drugi podskupini so tri šesterke
poznane: International Monselice, ki je bil v skupini boljših 5. na končni lestvici; Virtus Taglio Di Po Rovigo, ki je osvojil odlično 3. mesto in ni izgubil nobene tekme doma; potem pa še Volpe Fiesso Umbertiano, ki je igral v skupini slabših, listali trije tekmeci pa so prave neznanke. Glede iz krajev, katerih so, pa bodo verjetno dobri nasprotniki.
Omeniti velja, da bo prvi del prvenstva za naše tri ekipe glede potovanj izredno ugoden in stroški bodo minimalni. Vse drugače pa bo v dugem delu, ko po bo potrebno prevoziti veliko več kilometrov in bo moral klubski blagajnik globoko seči v žep.
Osrednja odbojkarska zveza v Rimu bi lahko skupino sestavila po drugačnem ključu, saj je v 1. podskupini C skupine kar 5 ekip iz naše dežele. Žal je bilo tako tudi lansko leto in posluha, da bi prihranili vsako liro pri vse večjih izdatkih športnih društev, resnično ni. (G.F.)
Koristen turnir
Bor — Koper	55:65 (23:34)
BOR: Maksi Pertot 2, Kralj 2, Pau-lica 2, Marko Pertot 30, Borut Pertot
5,	Krasna 14, Antoni.
Svojo prvo letošnjo tekmo so bo-rovci, ki nastopajo v prvenstvu propaganda*, odigrali proti Kopru ih pokazali pomanjkanje treningov, saj so priprave začeli šele pred kratkim. Rezultat je bil izenačen do p& lovice prvega polčasa, nakar so si Koprčani nabrali prednost, ki so j° obdržali do kraja.
Bor — Piran	56:57 (29:40)
BOR: Maksi Pertot 1, Kralj, Pao-lica, Marko Pertot 23, Borut Pertot
6,	Krasna 26, Antoni.
V finalu za 3. mesto so borovci slabo začeli, vendar so v drugem polča; su s hitrimi protinapadi nadoknadili zamujeno, v odločilnih trenutkih p® so bili vendarle boljši Pirančani.
KONČNA LESTVICA: 1. Koper, 2-Slovan, 3. Piran, 4. Bor.
(Adrijan)
• DISCIPLINSKA KOMISIJA italijanske košarkarske zveze ni v A-l liki izključila nikogar, v A-2 ligi P® bo eno kolo moral počivati Cappellc*' ti (Vicenzi Padova).
Pri odbojkarjih Našega prapora
Poleg članske sedaj še mladinska ekipa
Za dekleta dogovor z goričkim SD Dom
Naši nogometaši v mladinskih ligah
v!
V ospredju mladi Bregovi nogometaši
Zmagali so med naraščajniki, začetniki in mlajšimi cicibani
ZAČETNIKI
NARAŠČAJNIKI
Breg — Campanelle 1:0 (1:0)
STRELEC za Breg: Tul
BREG: Bertai. De Bortoli, Walter Olenik, Žgur, Žerjal, Tul, Jerman (Biagi), Silvano Olenik, Paoli, Barut, Godina.
Kljub dokaj zmedeni igri je Breža nom uspelo osvojiti obe točki proti ekipi Campanelle. V prvem polčasu je bila igra še kar dopadljiva in izenačena. Tako se je tekma nadaljeva la, dokler se ni Tul po osebni akciji predstavil sam pred vratarjem in dosegel zadetek. Odtlej naprej je raven igre precej padla. Akcije Tržačanov, ki so na vse ali nič skušali izenačiti, so se vedno končale pred Bregovim kazenskim prostorom. (T. M.)
S. Vito — Zarja 4:2 (2:0)
STRELCA za Zarjo: Gregori in Zeugna.
ZARJA:	Zettin, Gojča, Leban,
Cherstich, Babich (Oliva, Ferluga), Boreli, Zeugna, Ražem, Kalc, Žagar, Gregori.
Po prvih dveh tekmah so tokrat Zarjini nogometaši odpovedali in tudi zasluženo izgubili proti ekipi San Vito. Še zlasti so bili naši slabi na sredini igrišča, kar jih je tudi drago stalo.
Ob splošni poprečnosti pa so bili nekoliko boljši Borel i, Gregori in Gojča.
(P. B.)
IZIDI 3. KOLA
Breg - Campanelle 1:0; S. Vito -Zarja 4:2; S. Luigi - Fortitudo 2:2; Roianese - Giarizzole 0:1; Zaule -CGS 1:2; Muggesana - Olimpia 1:1; S. Andrea - Costalunga 0:0; Monte-bcllo - S. Sergio 3:4.
LESTVICA
Costalunga, Olimpia, S. Sergio in S. Vito 5; Fortitudo, CGS in Giarizzo-!c 4; Zarja in Breg 3; Montebello, Campanelle, Roianese in S. Andrea 2; Muggesana in S. Luigi 1; Zaule 0.
NA GORIŠKEM
Sovodnje — S. Marco 1:5 (0:3)
SOVODNJE: Zanier, Lakovič, Vižintin, Gerin, Jarc, Frandolič, Lavrenčič, Tomšič, Černič, Nanut, Fajt, Brajnik.
Sovodenjski naraščajniki so proti ekipi San Marco iz Sesljana okusili pekoč poraz. Marsonovi varovanci so igrali precej slabo v prvem delu igre, ko so izkušeni gostje dosegli kar tri zadetke.
Slovenski nogometaši so sicer v drugem polčasu zaigrali bolje, toda to nj bilo dovolj, da bi nadoknadili izgubljeno. Povedati je treba, da je tako visokemu porazu botrovalo tudi slabo sojenje sodnika. (Fajt)
Tudi v zadnji letošnji dirki za »pokal Adrie* so se lonjerski cikloamaterji izredno uspešni sezoni z zmago poslovili od svojega občinstva
SKUPINA A
Breg — S. Vito	1:0 (1:0)
STRELEC za Breg: Raffaele. BREG: Cottar, Sancin, Glavina, Kozina, Cah, Vodopivec, Raffaele, Slavec, Pelicon, Krašovec, Pintus (Starec, Zupin, Čuk).
Bregovi začetniki so v tem sreča-
Za konec spet uspeh
Tudi ozračje okoli ekipe je vedno bolj raslo, tako da so v teku sezone odpadli še zadnji dvomi okrog uspeha in nadaljnega razvoja odboj ke na desnem bregu Soče. Prav zaradi tega idealnega ozračja, se je porodila zamisel, da bi odbojko razširili tudi na mlajše generacije. Tej društveni zamisli se je mladina polnoštevilno odzvala, tako da razen redkih izjem, ki se jim delovanje v domači vasi zdi morda premalo zanimivo, skoraj ni mladinca pod šestnajstim letom starosti, ki bi se ne udeležil treningov odbojke.
Vadbo mladih je sprejel domačin Ferucij Mužič, ki je do razpusta ekipe konec sedemdesetih let, bil vrsto let eden najboljših in najbolj vestnih igralcev pri goriškem ŠD Dom. Mladi bodo letos nastopali v prvenstvu dečkov. Ker gre v glavnem za začetnike, seveda od njih ni mogoče pričakovati kdove kakšnih uspehov. Prav gotovo pa si bodo fantje nabrali veliko izkušenj, na podlagi katerih bodo čez kako leto prišli tudi uspehi.
Aleša Figlja in Marjana Bevčarja smo tudi povprašali, kako misli društvo rešiti problem ženske prisotnosti v športu, čisto odkrito sta nam povedala, da društvo še nima dovolj organizacijske moči in niti potrebnih izkušenj, da bi načrtovalo dejavnost, kateri trenutno še ni kos. Zaradi bližine mesta, pa ste se društvi Naš prapor in Dom dogovorili, da se dekleta, ki želijo igrati odbojko, ali se ukvarjati z drugimi panogami, lahko včlanijo v goriško društvo. Pri ŠD Dom je namreč ženska odbojka postala ena prednostnih panog. Taki dogovori se nam zdijo popolnoma na mestu, saj samo na tak način imajo posamezna društva možnost, da se izpopolnijo v določeni športni panogi.
VILI PRINČIČ
Ferucij Mužič trener pri ŠD Naš prapor
Po izkušnjah, in zakaj ne, .tudi Uspehu, ki ga je lani odbojka zabeležila ob vznožju Brd, se je letos utrzlica za to športno panogo še bolj Povečala. Izpit je bil v lanski sezoni odlično opravljen, tako da so sc 'etos prj šD Naš prapor še bolj zagrizeno vrgli v delo. Poleg že obstoječe članske ekipe, so namreč u stanovih tudi mladinsko, kar je se-Veda nadvse razveseljivo. Predsed-uik društva Aleš Figelj ter odgovorim za odbojko Marjan Bevčar sta uam v pogovoru povedala, da je navdušenje za odbojko preseglo vsa Pričakovanja. Nihče, tudi največji optimist, si ni nadejal, da bo odbojka, ki je bila za širši krog pre oivalstva skoraj nepoznana panoga, tako «vžgala» in pridobila toliko privržencev. Posamezne tekme članskega moštva je .Jani vzpodbudno in Precej bučno spremljalo veliko število gledalcev, ki je pogostokrat doseglo take številke, da odbor društva tega skoraj ni mogel verjeti.
I^ve zmagi mladih ^driinih tekačev
V nedeljo se je v Trstu pri sv. ^°boti odvijalo atletsko tekmovanje Za dečke in deklice, ki jo je orga-JUdrala skupina «Poggi Paese». Po netekmovalnem pohedu po cestah Sv. pne ter Kolonkovca, so se na star-;u zbrali tekmovalci najmlajših ka-ugorij, med katerimi so bili tudi tlrJe adrievci.
Najprej je v najmlajši kategoriji usekov do 8 let, ki so startali na razdalji 800 m nastopil Goran Ruz-'er- ki je v svojem krstnem nasto-Pu zasedel šesto mesto. Za njim je kategoriji dečkov do 10 let na isti azdalji startal Andrej Batič, ki je lupim taktičnim tekom v končnem Printu tudi zmagal. Končno sta v *ategoriji deklic do 13 let startali a razdalji 1600 m še Mariza Viller Sandra Sumberaz, med katerimi le Viller jeva še enkrat dokazala, da Pokrajini nima enakovrednih na-Protnic in je premočno zmagala, jnedtem ko je Sumberazova pristala a tretjem mestu. (R. F.)
Na regati za pokal «Bernetti»
Smola Cupine Mitve
Zaradi brezvetrja je z drugega zdrknila na pelo mesto
V nedeljo je jadralno društvo Pie-tas Julia iz Sesljana organiziralo že tradicionalno regato za pokal «Ber-netti*. Regata je namenjena potoval-no-tekmovalnim jadrnicam. Privabi pa vsako leto veliko število jadralcev, saj se prireja teden pred znana in masovno «Barcolano». Poleg tega pa na regati cBernetti* kot naročeno vedno zapiha lepa burjica in tako tudi v nedeljo ni šlo brez tega kraškega vetra.
Ko so prispele na start prve jadrnice, se je pred barkovljanskim portičem morje kar kadilo. Vpisanih je bilo v raznih kategorijah 86 jadrnic, vendar je startalo le nekaj čez 60 tekmovalcev. Nekatere je namreč preplašila burja in si niso upali iz pristana. Start je bil ob 9.30 in tekmovalci so se pognali proti Ždobi,
vendar je po nekaj urah burja obr nila v levant in par sto metrov pred ciljem v 'Sesljanu je prve dočakalo celo brezvetrje. Navadno jo v takih primerih skupijo prav prve jadrnice. Tokrat je to doletelo Čupino jadrnico Mitvo, ki je bila na dobrem 2. mestu in je nato zdrknila na 5. mesto v klasi.
Od ostalih Čupinih jadrnic je Ko-sminova Ona bila 6. in Zandome-nijeva Jura 11. v peti klasi. Bogat-čev Pestiferin, ki tekmuje za bar kovljansko Sireno, je prišel na cilj 5. v šesti klasi.
Prihodnjo nedeljo bo pred barkovljanskim portičem spet vse polno belih jader. Na zadnji regati sezone bo za Jesenski pokal tekmovalo čez 400 jadrnic.
nju zares ugodno presenetili. Igrali so tehnično zao dobro, obenem pa so pokazali zvrhano mero požrtvovalnosti in tudi preudarnosti (spretno so izkoristili burjo, ki jim je pihala v hrbet). Tudi skupna igra naših fantov je bila povsem zadovoljiva.
Čeprav gre pohvaliti vse naše fante, pa je vseeno nekoliko izstopal Pe licon. (M. Š.)
IZIDI 2. KOLA
Breg - S. Vito 1:0; Muggesana -Domio 1:0; Costalunga - CGS B 1:0; S. Luigi - Fortitudo 0:0; Zaule - Son-cini 0:5.
LESTVICA
Soncini in Muggesana 4; Fortitudo in Breg 3; S. Vito in Costalunga 2; Domio in S. Luigi 1; Zaule in CGS 0.
SKUPINA C
Roianese— Primorje 2:0 (1:0)
PRIMORJE: Štolfa (Blason), Fras-sinelli, Tagliaferri, Mesar, Štoka, Geri. Prašelj, Počkaj, Ukmar, Prin-cival, Kutin.
V gosteh je Primorje izgubilo proti bolj izkušeni ekipd Roianeseja. Kljub porazu pa so m adi Prosečani pokazali zadovoljivo skupinsko igro. Zmaga domačinov je sicer povsem zaslužena, saj je spretnejša ekipa Roianeseja igrala boljše od «rdeče-rumenih® in ustvarila tudi več priložnosti za gol. ((H. W.)
IZIDI 2. KOLA
Supercaffe - S. Andrea 2:2; Roianese - Primorje 2:0; Portuale - CGS A 0:0.
LESTVICA
CGS in Supercaffe 3; S. Giovanni in Roianese 2; Primorje in Opicina 0. S. Giovanni in Opicina imata tekmo manj.
NAJMLAJŠI
SKUPINA A
Muggesana — Breg 5:0 (2:0)
BREG: Bandi, Hervat, Ražem, Bo neta, Bevk, Stržaj, Kraljič, Mauri, Lukež, Prašelj, Švara (Marko in Mitja Ota).
Brežani so proti premočni Mugge sani zasluženo in visoko izgubili. Res je, da so bili Bregovi nasprotniki za razred bdjši, vseeno je bilo pričakovati od naših fantov malo več požrtvovalnosti. (M. Š.)
IZIDI 3. KOLA
Muggesana - Breg 5:0; Campanelle - Ponziana 1:3; Domio - Opicina 2:1; S. Vito Chiarbola 0:0; S. Luigi -Fortitudo 3:1.
LESTVICA
Domio 6; S. Luigi in Muggesana 5; S. Vito 4; Ponziana in Chiarbola 3; Olimpia 2; Campanelle in Breg 1; Fortitudo 0.
SKUPINA B
Primorec — Kras	0:0
PRIMOREC: Kočevar, Leone, Vasilij Kralj, Grgič,, Unusič, Canziani, Dragoni, Ferluga, Čeme, Andrej Kralj, Guštin (v 22. min. d.p. Rojc), 12 Rapagna, Sain, Križmančič.
KRAS: Robert Purič, Žagar, Umek, Marko Škabar, Škrk, Lucijan Škabar, Kutin (Mozetič), Grmek, Grgič, Šuc, Alan Škabar. (Križman).
Slovenski derbi med Primorcem in Krasom se je končal neodločeno in menimo, da je ta izid najbolj točen, 'eprav je Primorec imel čez vso tek mo terensko premoč. Krašovci pa so se oprli na protinapad. Primorec je razočaral predvsem v napadu, ker sta bila Čeme in Dragoni v nekaterih trenutkih popolnoma odsotna. Zato so se Trebenci podali v nasprotnikov kazenski prostor z veznimi igralci in tu di branilci. Na koncu tekme je trener domačih izrazil prepričanje, da bo Primorec obe točki odnesel v povratni tekmi v Repnu. (Andrej)
Vesna — Montebello 1:1 (0:0)
STRELEC za Vesno: Sedmak
VESNA: Martinuzzi, Zarotti, Sgub bi, Bernbi, Švab I., Švab II., Sul'i, (Sedmak), Mondo (Piciulin), A. Cus ma. Ret.
Vesna je v nedeljo zapustila zelo ugeden vtis. V Križu se je namreč pomeri a z ekipo Montebella in poka zala, da zna kljub neizkušenosti zelo ugodno presenetiti. Pred domačimi gledalci so se mladi Križani razigrali in s svojimi hitro izpeljanimi akcija mi stalno ogrožali nasprotnikova vrata.
Po tekmi nam je Vesnin trener Va scotto povedal, da je z igro svoje
ekipe zadovoljen, pogreša pa spretnost in učinkovitost napadalcev, ki bi morati bolje izkoristiti številne priložnosti. (Andrej)
IZIDI 3. KOLA
Vesna - Montebello 1:1; Roianese -S. Andrea 0:2; S. Luigi - Don Bosco 1:6; Opicina CGS 0:1; Primorec -Kras 0:0.
LESTVICA
CGS in Don Bosco 6; S. Andrea 5; Montebello 4; Opicina in Kras 2; Primorec, S. Luigi in Vesna 1.
CICIBANI
SKUPINA A IZIDI 2. KOLA
Domio - Soncini 1:1; Montebello -Ponziana 0:1; Zaule - Inter SS 2:2; Fulgor - Giarizzole 0:6; Chiarbola -Fortitudo 1:2; CGS - S. Andrea 1:2. Počitek: Breg.
LESTVICA
Fortitudo, Ponziana in Giarizzole 4; Montebello, Chiarbola A, CGS in S. Andrea. B 2; Soncini, Zaule, Domio in Inter San Sergio 1; Breg in Fulgor 0. Breg in Soncini imata tekmo manj.
SKUPINA B
S. Giovanni — Primorje 7:0 (4:0)
PRIMORJE: Spadoni (Peric), Ška bar, Savi, Taucer, Štoka, Briščik, Sardoč, (Pahor).
Iz samega izida srečanja je razvidno, da je domači San Giovanni brez večjih težav premagal mlajše Prose-čane, ki so bili brez moči proti bolj izkušenemu nasprotniku. Domačini so si praktično zagotovili zmago že v prvem polčasu, ko so vodili kar s 4 goli razlike. Tudi v nadaljevanju je bila premoč domačinov očitna.
(H. W.)
IZIDI 2. KOLA
Opicina - S. Luigi 0:5; Costalunga -Campanelle 2:0; Supercaffe - Portuale 1:1; Chiarbola - S. Vito 1:1; CGS -S. Andrea 1:4; S. Giovanni - Primorje 7:0.
LESTVICA
S. Luigi FY, S. Andrea in S. Giovanni 4; Supercaffe in Costalunga 3; Campanelle in Portuale 2; Chiarbola in S. Vito 1; CGS A, Opicina in Pri morje 0.
_0____________________________
MLAJŠI CICIBANI
SKUPINA A
Campanelle — Breg 3:4 (1:2)
STRELCI za Breg: Mauri 2, Švara in R. Gombač.
BREG: Gigli, Fano, Handler, Lovri-ha, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara (Punis, Bandi).
Bregovi mlajši cicibani so zopet poskrbeli' za lep podvig. V gosteh so namreč zasluženo premagali moštvo Campanelle. Kar je bilo zopet pri naših nogometaših presenetljivo, je to, da so pokazali izpiljeno nogometno tehniko. Pa tudi zelo borbeno so igrali.
Srečanje je bilo dokaj izenačeno in * ekipi sta se menjavali v vodstvu. Le dve minuti pred koncem so Campanelle vodile s 3:2. In v samih dveh minutah je Bregu uspelo celo izenačiti izid z Maurijem, da bi nato Ravel Gombač v poslednjih sekundah dosegel še zmagoviti zadetek. Skoraj neverjetno!
Tudi v tej tekmi je bil pravi steber moštva Ravel Gombač. (M. š.)
IZIDI 2. KOLA
Domio - Ponziana 0:4; Chiarbola -S. Luigi 2:0; Zaule - Giarizzole 0:10; Campanelle - Breg 3:4. Počitek: Fortitudo A.
LESTVICA
Breg 4; Giarizzole in Chiarbola 3; Ponziana, Fortitudo A 2; Domio in S. Luigi FY 1; Zaule in Campanelle 0. Ponziana in Fortitudo A imata tekmo manj.
Športna šola Trst
obvešča, da bo seja glavnega odbora športne šole jutri, 6. t.m., ob 20. uri v Ul. Sv. Frančiška 20.
Šahovska komisij*a ZSŠDI prireja v petek, 7. oktobra, ŠAHOVSKI BRZOTURNIR za vse! Vpisovanje in pričetek ob 19. uri na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2)
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v Širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naro čajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
M.	dnevnik
5. oktobra 1983
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	^lan i,ali*ans,ie
m tiska	Trst	IM|3Q zveza časopisnih
1	’	založnikov FIEG
Novi potresni sunki v Pozzuoliju En mrtev in nad dvajset ranjenih
POZZUOLI — Nekaj nad dvajset ranjenih, resnejše poškodbe stavb v zgodovinskem centru in veliko panike: to je prvi obračun precej močnega potresa, ki je včeraj zjutraj ob 8.10 zajel območje občine Pozzuo-li, občutili pa so ga dejansko v celi Kampanijj. V Neaplju je starejša ženska umrla od srčne kapi, ki jo je zadela zaradi preplaha ob potresnih sunkih.
Po prvem, ki je bil najmočnejši in je dlosegel magnitudo 4. stopnje po Richterjevi lestvici, kar odgovarja jakosti šeste-sedme stopnje po Mercallijevi, so na istem področju včeraj dopoldne zabeležili še 18 potresnih sunkov, vendar jih je bila večina tako šibka, da jih prebivalstvo ni zaznalo.
Vendar pa je zato prvi potresni sunek v Pozzuoliju ponovno ustvaril ozračje napetosti. To področje je bilo namreč že večkrat podvrženo raznim potresom, občutnejšega so zadnjič zabeležili 4. septembra letos. Vse do danes pa še niso popravili vseh zgradb, ki jih je pošHodoval potres iz leta 1980. Zato je razumljivo, da so prehivalci na eni strani precej prestrašeni, po drugi pa že nekoliko naveličan; obljub, ki se ne pretvorijo v otipljive ukrepe. Tako je na primer včerajšnji potres ponovno prizadel bivše toplice, kjer že tri leta prebivajo nekatere družine, ki jim je potres leta 1980 porušil hiše.
Sicer pa strokovnjaki sklepajo, da so včerajšnji potresni sunki samo
razgalili poškodbe, ki so jih starej še zgradbe dobile v vseh dosedanjih potresih. Najbolj so poškodovane zgradbe v zgodovinskem delu mesta: toda iz varnostnih razlogov so včeraj zaprli vse šole in. nekatere industrijske obrate, ki so na najbolj prizadetem področju.
Epicenter potresa je bil v okolici mesta Pozzuoli in ne med otokoma Caprj in Ischio, kot so prvotno ocenili; vsekakor strokovnjaki zagotavljajo, da potek včerajšnjega potresa navaja na domnevo, da v kratkem ne bi smelo priti do ponovnih sunkov. Že včeraj zgodaj popoldne pa so se v Neaplju sestali strokovnjaki in upravitelji občine POzzuolj, sestanek je vodil minister za civilno zaščito Enzo Scotti.
Poplave v Arizoni
Medtem ko je pri nas suša, nastajajo v Arizoni nova jezera. Reka Santa Cruz je namreč tako narasla, da je preplavila cela naselja, svoje hiše pa je zapustilo kar dva tisoč oseb	(Telefoto AP)
Huda nesreča v Peruju
LIMA — V Peruju je prišlo prejšnjo noč do hude prometne nesreče, v kateri je umrlo 13 otrok in trije učitelji, še drugih 60 oseb pa je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo v kraju Collique severno od Lime, ko je ka mian, ki je prevažal otroke, šel s ceste. Otroci in učitelji so se peljali na praznik, kjer je potekala slavnost ob nastopu pomladi. Tam bi morali zbrati denar, da dogradijo svojo novo šolo.
Madžarske vikend hišice
BUDIMPEŠTA — Medtem ko se v Italiji ubadajo s pomanjkanjem stanovanj, pa je bil na Madžarskem objavljen nov zakon o vikend hišicah. Lastniki teh počitniških hišic bodo namreč lahko vikendice «razširili» kar na 160 kv. metrov, pri tem pa se bodo marali obvezati, da jih bodo dali na razpolago domačim ali tujim turistom.
Sicer pa je na Madžarskem že več let v veljavi zakon, po katerem lahko ima vsaka družina svoje stanovanje in eno vikend hišico.
V Italiji bo premalo stanovanj
RIM — Čez približno osem let bi znalo v Italiji primanjkovati kar 2 milijona stanovanj. To je izsledek posebne študije o italijanskem gradbeništvu. ki upošteva tudi demografski porast, ki kaže poleg drugega tudi na to, da bodo na severu rojstva upadla, v južnih predelih države pa se bodo znatno povečala.
Leta 1991 bo namreč v povprečju za 110 družin samo 100 stanovanj. V Bazilikati kaže, da se bo moralo v 100 stanovanjih natrpati kar 125 družin, medtem ko bo najboljši položaj v Lombardiji, kjer bo «samo» 4 od sto družin brez strehe nad glavo.
Tudi na Koprskem in Krasu
KOPER, SEŽANA — Trgatev na Obali in Krasu je ta vikend dosegla svoj višek, tako da je v zasebnih in družbenih vinogradih nadvse delovno vzdušje. Lepo sončno vreme od srede septembra naprej je bilo kot naročeno za grozdje, ki je iz dneva v dan pridobivalo na sladkorju. Po mnenju strokovnjakov zatorej ne gre več odlašati z začetkom trgatve.
V vinogradih Vina Koper so prejšnji teden končan s trgatvijo belih sort, če bo vreme naklonjeno, računajo, da bodo do konca prihodnjega tedna zaključili tudi trgatev rdečih sort grozdja. Sedanji potek trgatve ie pokazal, da bo letošnja letina podobna tako kakovostno kot količinsko lanski.
Približno širistotim pobiralcem so se ta vikend pri trgatvi pridružile tudi skupine RSNZ, republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, osnovne šole koprske občine in delavci skupnih služb Agrarie. Poleg tega soboto dopoldne prebila v vinogradih Agrarie na Debelem rtiču tudi večja skupina turistov, ki preživljajo jesenski dopust v portoroških hotelih. V teh dneh mlini koprske kleti dnevno zmeljejo približno 30 vagonov grozdja.
Vinogradi polni trgačev
Nove obleke za prihodnje poletje
V Milanu so predstavili nove kolekcije oblačil za prihodnje poletje, ko se bodo vsi enako oblačili, če bo treba... (AP)
Letos bodo pridelali kar 80 milijonov hektolitrov vina
Predobra letina skrbi Italijane
RIM — Ni prvič, da dobre napovedi ne veselijo italijanskih vinogradnikov, če se bodo letošnje napo vedi uresničile in po vsej verjetnosti se bodo, bo Italija pridelala 80 milijonov hektolitrov vina, kar je na srečo ali bolje na žalost skoraj osem milijonov hekto litrov več kot lani.
Ni dvoma, da vinska trta v Italiji ne trpi suše, saj niso vinogradi doživeli usodo drugih posevkov in kultur, ki jih je letošnja suša domala uničila. Obilica zrelega grozdja, ki ni slabše kakovosti od lanskolet nega, ne veseli nikogar. Ogromne količine povzročajo preglavice tako glede spravljanja kot glede cen, ki bodo skoraj gotovo padle. Trenutno je na tržišču že prava vojna cen, kar bi lahko obnovilo novo franco-sko-italijansko «vinsko vojno», ki pa bi se lahko raz širila tudi na druge evropske proizvajalce žlahtne kapljice.
Vino je eden od «velikih poslom Evropske gospodarske skupnosti in seveda za Italijo, ki je največja proizvajalka v «deseterici». V zadnjem desetletju so v svetu v povprečju pridelali 317 milijonov in 230 tisoč hektolitrov vina. Od te ogromne količine je kar 48,6 odpadlo na države EGS. Za to ogromno reko vina je v EGS milijon družb in preko 2.500 zadružnih kleti.
K tem številkam je treba dodati še številna podjetja, ki kupujejo tuje grozdje za svoje vino.
EGS ima seveda natančno določena pravila o prometu vina. Kako natančna so ta pravila zgovorno dokazuje lanskoletna italijansko-francoska svinska vojnat, ko je namesto krvi na francoskih tleh teklo vino v potokih, seveda iz sodov z napisom «Produced in Italija-ki so jih francoski kmetje uničevali.
Po uradnih svetovnih podatkih je bila Italija leta 1880 v samem vrhu izvoznikov vina, saj je na tuja prodala preko 16 milijonov hektolitrov, Francija je izvažala za polovico manj, Španija pa kar za 70 odstotkov manj. Italijanski primat tudi sedaj ni ogrožen, kljub poskusom raznih dežel kot so ZDA in Avstralija, da bi si pridobile košček tržišča.
Vsekakor pa je že sedaj v Italiji prava vojna za cene. Kleti so še polne lanskoletnega vina, da je za letošnjega marsikje zmanjkalo posode. V zadnjih treh letih je imela namreč Italija izredne trgatve, viška vina pa ji ni uspe'o prodati. Cene žlahne kapljice, vsaj tiste običajne in namizne, bi morala po zakonu ponudbe in povpraševanja zdrkniti precej globoko s težkimi posledicami za italijansko in evropsko vinogradništvo.
Jack London:	MellikclIlGC O1-)
riše: Radiša Miloševič