Na Bledu so praznovali 17. julija praznujejo prebivalci Bleda svoj krajevni praznik. Letos so se tod še posebej potrudili in organizirali številne prireditve. Pred praznikom — Dnevom vstaje je bila slavnostna seja skupščine KS Bled, kateri je prisostvoval predsednik skupščine ing. Polde Pernuš. Spregovoril je o naporih krajanov za lepši izgled mesta, o sodelovanju KS z blejskim združenim delom. V prvi vrsti pa se je spominjal borbenih dogodkov iz leta 1941. Tedaj so blejski mladinci pripravili prvo akcijo proti okupatorju, ki se je razširil po vsem Bledu. Udeležba pa je bila kaj slaba, ni bilo niti članov sveta KS, ne delegatov združenega dela in DPO. Na seji je prav zanimivo spregovoril dr. Jože Rus o dogodkih med vojno in o političnih razmerah doma in v svetu. Ob priliki krajevnega praznika so pripravili na Bledu več kulturnih in športnih prireditev. Tako smo lahko obiskali promenadni koncert Veriga iz Lesc, likovno razstavo DO LIK v Festivalni dvorani, si ogledali večer jugoslovanske folklore »Šota« iz Prištine, Angela Tomanič pa je priredila koncert na blejskem otoku. Pred praznikom — Dnevom vstaje so turistični delavci pripravili in poskrbeli za posebno presenečenje, ki smo ga dolga leta pričakovali zaman. »Ognjemet bo spet« se je ves teden pred praznikom širila novica med ljudmi. 21. julija je bil prav topel poletni večer, tudi vreme je pripomoglo, da se je zbrala ogromna množica ljudi, ki so preplavili blejske ulice ter se gnetli okoli jezera. Domačin Andrej Vidic je pripravil 12.000 jajčnih lupinic, ki so vabljivo razsvetljevale gladino jezera. Kar dobre pol ure smo lahko opazovali čudovite barvne rakete, ki so jih metali z gradu in z jezera. s Turistični delavci se letošnje poletje zares lahko pohvalijo z ugodno sezono, ki je bila prav meseca julija na višku. 22. julija je na Bledu prenočevalo 3926 turistov, za primerjavo od lani za kakih 1000 več. Moramo poudariti, da letos gostom nudijo več kot samo hrano in prenočišče: jadralne regate, teniške turnirje, dobro hotelsko glasbo. V začetku avgusta pa smo si lahko ogledali pravo kmečko ohcet z vsemi šegami in starimi navadami. V. B. v. J Pregled našega dela v prvih šestih mesecih CELOTNI PRIHODEK Celotni prihodek za delovno organizacijo kot celoto je ob polletju 1984 v primerjavi z istim obdobjem leta 1983 večji za 71 % in plan za leto 1984 presežen za 3 %. Močnejši je porast prodaje na domačem tržišču kot v izvozu, saj je prodaja na domačem tržišču za 66 % večja kot v 1983, izvoz pa 54 %. Pri tem niti ni nazadoval količinski delež izvoza, temveč je nižji porast bolj posledica slabega porasta deviznega tečaja dinarja in s tem slabšega dinarskega ovrednotenja izvoženega blaga. V celotnem prihodku je tudi povečan delež drugih prihodkov, saj so drugi prihodki za 7,8 krat večji kot ob polletju 1983 in se največ nanašajo na dobljene obresti. Ugodno likvidnostno stanje in visoka stopnja obresti sta omogočala, da pozitivne obresti močno presegajo negativne. Največji porast celotnega prihodka v razmerju do leta 1983 je dosegla TO Mojstrana, saj ga je skoraj potrojila, naj-nižji pa je porast v TO Podnart. Plan za leto 1984 so dosegle in presegle vse TO, razen TO Podnart, ki zaostaja za planom 16 %, največji porast pa je dosežen v TO Mojstrana za 178 %. Primerjava po TO je sledeča (v tisoč din): doseženi celotni prihodek 1984 1983 1984 plan 1984 Tomaž Godec 701.566 158 105 Rečica 740.009 180 106 Mojstrana 141.234 278 111 Podnart 99.316 124 84 Trgovina 283.314 181 100 DSSS 65.602 159 99 LIP skupaj 2.031.041 171 103 Delež izvoza v celotnem prihodku je za DO nižji kot v letu 1983. Posledica takega stanja je slabše dinarsko ovrednotenje izvoženega blaga zaradi nizkega porasta tečaja dinarja. Nižji delež izvoza v TO Tomaž Godec je normalen, saj je le leto 1983 bilo izjemno zaradi odprodaje zalog iz leta 1982. doseženi 1984 1984 % do celot. prih. izvoz 1983 plan 84 1984 1983 Tomaž Godec 388.354 134 90 55,4 65,3 Rečica 199.748 188 90 27,0 25,8 Mojstrana 16.001 162 89 11,3 19,5 Podnart 39.706 341 128 40,0 14,5 LIP skupaj 643.809 154 92 31,7 35,3 Celotni prihodek je dosežena realizacija, za katero so v času obračuna že tudi prispela plačila. Plačana realizacija se razlikuje od fakturirane za razliko naplačane realizacije med začetkom leta in koncem obračunskega obdobja, to je 30. 6.1984. Plačana realizacija je lahko večja ali manjša od fakturirane, odvisno od tega ali je razlika neplačane realizacije manjša ali večja od začetka leta. V obračunu 30. 6. 1984 je neplačana realizacija za 77 % večja kot 1. 1.1984 tako, da je plačana realizacija za 93.624 din manjša od fakturirane. Porast neplačane realizacije ustreza porastu fakturirane realizacije. Neplačana realizacija je močno porasla pri TO Tomaž Godec in Rečica, manjša pa je v TO Mojstrana in Podnart. Neplačana realizacija se predvsem pojavlja pri izvozu, kjer ne velja zakon o obveznem poravnavanju terjatev v roku 15 dni. Primerjava neplačane realizacije je (v tisoč din): 1. 1. 1984 30. 6. 1984 indeks Tomaž Godec 50.493 128.070 154 Rečica 36.284 73.282 202 Mojstrana 17.290 2.254 13 Podnart 17.197 11.909 69 Trgovina 384 207 54 LIP skupaj 122.098 215.722 177 PORABLJENA SREDSTVA Porabljena sredstva so materiali, porabljeni za proizvodnjo prodanih proizvodov, to je DIS stroški ter splošni režijski stroški oziroma FIS stroški. V primerjavi s polletjem 1983 so za DO porabljena sredstva v letu 1984 hitreje naraščala kot celotni prihodek, kar pomeni, da so se cene proiz- (Nadaljevanje na 2. strani) Pregled našega dela v prvih šestih mesecih (Nadaljevanje s 1. strani) vodnih stroškov bolj povečale kot pa prodajne cene naših proizvodov. Posebno je negativni razkorak dosežen pri proizvodih za izvoz, kjer so dosežene prodajne cene v dinarjih bile nižje od domačih zaradi mirovanja tečaja dinarja do za-padnih valut. V stroških proizvodnje se je bolj povečal delež DIS stroškov, delež FIS stroškov pa je manjši kot ob polletju 1983. Še večji negativni razkorak v deležu porabljenih sredstev do celotnega prihodka je dosežen v primerjavi s planom za 1984, saj so v prvem polletju prodajne cene naših izdelkov v glavnem mirovale, nabavne cene pa so se povečale ali neposredno ali pa v okviru sklenjenih sporazumov s proizvajalci materialov, kot MEBLO, LESONIT, HELIOS, MITOL itd. Primerjava deleža DIS in FIS stroškov do realizacije proizvodov je sledeča: % DIS stroškov v realizac. proizv. % FIS stroškov v realizac. proizv. 1983 1984 1983 1984 Tomaž Godec 47,4 51,3 20,6 21,1 Rečica 60,3 66,1 14,0 12,9 Mojstrana 57,0 56,0 18,3 16,5 Podnart — 48,9 15,4 19,6 Trgovina — — 1,7 1,4 DSSS — 42,0 40,3 LIP skupaj 54,1 55,9 16,1 14,4 Od FIS stroškov so se pri vseh TO največ povečali stroški za goriva, električno energijo, režijskih materialih (rezila, brusila, vzdržev. mat.) in sredstvih za varstvo pri delu. Pri gorivih pa je zmanjšanje doseženo pri TO Mojstrani zaradi zagona nove kotlovnice na lesne odpadke. DOHODEK Dejanska uspešnost poslovanja se najbolj pokaže po doseženem dohodku. Oceno o doseženem dohodku je možno podati s primerjavo do drugih, kar je tudi najboljši pokazatelj lastne uspešnosti. V tej analizi primerjave z drugimi ni možno podati, ker tudi drugi svoje obračune šele zaključujejo in še nimamo potrebnih podatkov. V preteklem letu smo dosegli dohodek na delavca višji kot v povprečju lesne industrije in povprečju gospodarstva Slovenije in sicer: dohodek na delavca za leto 1983 LIP Bled 867.161 lesna industrija Slovenije 660.613 gospodarstvo Slovenije 750.000 gospodarstvo občine Radovljica 767.000 lesna industrija SOZD GLG 725.857 stavbno pohištvo SFRJ 370.010 V polletju 1984 smo za DO kot celoto dosegli dohodek na delavca 521.484 din, kar je za 20 % več kot v povprečju leta 1983 in za 66 % več kot ob polletju 83. Primerjava doseženega dohodka na delavca ob polletju 1984 v primerjavi z enakim obdobjem 1983 po TO je sledeča: dohodek na delavca 1984 1983 1984 1983 Tomaž Godec 316,192 529.800 168 Rrečica 343.352 548.203 160 Moj strana 201.754 500.117 248 Podnart 279.627 443.107 158 Trgovina 494.708 604.720 122 DSSS 267.899 444.618 166 LIP skupaj 314.904 521.484 166 Vse TO so dosegle primerni porast dohodka, pozitivno pa je posebno za TO Mojstrano, da je od zelo nizkega dohodka v letu 1983 dosegla v letu 1984 dohodek, ki je enak ostalim TO. OBVEZNOSTI IZ DOHODKA Med obveznosti iz dohodka spadajo tudi stroški za delovno skupnost, ki so v polletju 1984 znašali 11,9 % dohodka, v letu 1983 pa 12,7 %. Iz dohodka pokrivamo tudi amortizacijo iznad minimalnih stopenj, vendar pa to ne moremo smatrati kot obremenitev dohodka, ker ostane ta amortizacija temeljnim organizacijam za vlaganja v investicije. ČISTI DOHODEK Aktivnosti sindikata pri pregledu organiziranosti DO in TOZD Po pokritju obveznosti iz dohodka nam ostane čisti dohodek, ki je namenjen za potrebe temeljnih organizacij, predvsem pa za osebne dohodke, skupno porabo, rezervni sklad in poslovni sklad. Družbeni dogovor o usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1984 ne predpisuje več odstotka zaostajanja rasti osebnih dohodkov za rastjo dohodka. Družbeni dogovor poudarja, da naj bodo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo, ki jih TO razporejajo iz čistega dohodka, oblikovana v odvisnosti od delovnih in poslovnih rezultatov. Pri tem naj bi veljalo osnovno načelo, da se v razmerju do dohodka formira najmanj enak delež akumulacije kot v preteklem letu in pri tem tudi upošteva razmerje dohodka, osebnih dohodkov in drugih kazalnikov poslovanja do dejavnosti, v katero temeljna organizacija spada. Boljši poslovni uspeh kot povprečje dejavnosti opravičuje tudi boljše osebne dohodke in skupno porabo. Pravilnik o delitvi čistega dohodka in vsakokratni letni plan v celoti upoštevata določila družbenega dogovora o usmeritvi delitve dohodka. Začasna razporeditev dohodka po periodičnem obračunu je opravljena v skladu z veljavnimi samoupravnimi splošnimi akti in družbeno usmeritvijo. Razporeditev čistega dohodka po obračunu 30. 6. 1984 je opravljena: razporejeno v % za: doseženi 1984 osebne dohodke čisti ^953 in skupno porabo akumulacijo dohodek 1983 1984 1983 1984 T. Godec 130.055 135 77,5 67,9 22,5 32,1 Rečica 89.500 133 74,9 62,7 25,1 37,3 Mojstrana 21.284 259 94,5 59,5 5,5 40,5 Podnart 17.128 131 79,5 67,3 20,5 32,7 Trgovina 8.216 147 74,8 71,7 25,2 28,3 DSSS 29.313 151 100,0 85,8 — 14,2 LIP skupaj 295.496 141 79,5 67,3 20,5 32,7 Iz čistega dohodka je bilo razporejeno na delavca za osebne dohodke in skupno porabo: 1983 1984 1983 Tomaž Godec 160.642 234.413 146 Rečica 163.026 227.733 139 Mojstrana 127.114 214.883 169 Podnart 138.427 193.533 140 Trgovina 173.625 258.720 149 DSSS 219.101 321.618 147 LIP skupaj 163.078 236.033 144 Izplačani čisti osebni dohodek na delavca znašal: mesečno je 1984 1983 1984 — 1983 Tomaž Godec 15.739 23.890 152 Rečica 15.354 22.923 149 Mojstrana 13.361 21.340 160 Podnart 13.860 20.693 149 Trgovina 17.014 24.665 145 DSSS 21.567 32.642 151 LIP skupaj 15.880 23.945 151 Lipnik Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je na seji dne 3.7.1984 obravnaval tudi probleme organiziranosti in delovanja temeljnih in delovnih organizacij ter sprejel naslednja stališča: 1. Izredno velike pravice in odgovornosti, ki jih Zvezi sindikatov dajeta ustava in zakon o združenem delu, kakor tudi vrsta nasprotij, problemov in slabosti pri graditvi socialističnih samoupravnih odnosov ter nujnost stalnega napredka pri organiziranju združenega dela, nalagajo zvezi sindikatov in njenim organom vsesplošen pregled in oceno dosedanje organiziranosti TOZD in DO, zlasti pa organiziranost DO brez TOZD, s stališča dosledne uporabe kriterijev, določenih z ustavo SFRJ in zakonom o združenem delu, razvoja dohodkovnih odnosov in ustvarjanja samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev v TOZD. Na podlagi navedenega Svet ZSJ zahteva, da organizacije in organi ZS v združenem delu, občinah, republikah in pokrajinah analizirajo samoupravno organiziranost, sprejmejo objektivne ocene in stališča o posameznih vprašanjih in na podlagi tega opravljajo konkretne aktivnosti. 2. Na podlagi ugotovljenega stanja morajo osnovne organizacije sindikatov ustvarjati pogoje za hitrejše in odločnejše premagovanje pojavov kot so: skupinsko — lastninsko zapiranje posameznih TOZD, prehajanje posameznih TOZD v »mala podjetja«, centralizacija dohodka in odločanje o njem na nivoju DO, oblikovanje vrste služb v TOZD za dela in naloge, ki jih opravlja že DO in podobno. 3. Svet ZSJ ocenjuje, da je v zadnjem času vedno več ukinjanja, združevanja in povečevanja TOZD, kakor tudi spreminjanja delovnih organizacij, ki imajo v svoji sestavi TOZD v delovne organizacije brez TOZD, najpogosteje z obrazložitvijo, da taka reorganizacija pelje do boljših proizvodnih in finančnih rezultatov, do učinkovitejšega odločanja, do večje enotnosti kolektiva in podob- Obveznosti iz dohodka so v polletju 1984 manj obremenjevale dohodek kot v letu 1983. Zmanjšane obveznosti so delno posledica nekaterih nižjih obveznosti, čeprav so stopnje prispevkov v glavnem znižali šele v drugem polletju 1984, delno pa zaradi počasnejše rasti osebnih dohodkov od dohodka. V razmerju do dohodka so se povečale obveznosti za pokojninsko-invalidsko zavarovanje, prispevek za mestno zemljišče in prispevek za pokritje izgube ŽTP, zmanjšale pa so se obveznosti za izobraževalno skupnost, republiški davek iz dohodka in nekateri drugi prispevki. Obveznosti iz dohodka so se gibale tako: znesek 1984 % obvezn. od dohod. iz dohodka 1983 1984 1983 Tomaž Godec 53.133 163 21,6 22,2 Rečica 37.826 161 21,9 22,1 Moj strana 6.399 217 16,6 23,9 Podnart 7.319 148 22,0 23,6 Trgovina 4.048 114 26,8 29,9 DSSS 5.140 137 13,0 15,7 LIP skupaj 113.865 160 20,9 22,2 Če hočemo dosegati planske zadolžitve, morajo stroji biti v nenehnem obratovanju. To pa je odvisno od vzdrževalcev, ki skrbe, da je zastojev v proizvodnji čimmanj Svet ZSJ nalaga organizacijam Zveze sindikatov, da odločno nasprotujejo navedeni tendenci in pojavom hitrega ukinjanja TOZD brez predhodnih analiz obstoječih razmerij ter upoštevanja definiranih ciljev. 4. Organizacije in organi ZS v združenem delu so dolžni zagotoviti pogoje, da se bodo delavci glede organiziranja TOZD opredeljevali oz. odločali šele na podlagi najširših samoupravnih in političnih razprav ter vrednotenj oz. ocen obstoječega stanja in rešitev, ki jim jih ponujajo. Organizacije in organi Zveze sindikatov morajo (Nadaljevanje na 3. strani) -------------------------- Praznik občine Radovljica Občani radovljiške občine slavimo 5. avgusta svoj občinski praznik. Ta dan se spominjamo 5. avgusta 1941, ko je bil po sklepu vojno-revolucio-narnega komiteja KPS za Gorenjsko na Jelovici ustanovljen Cankarjev bataljon. Ta je postal udarna pest oboroženega odpora proti nacističnemu okupatorju, elitna enota porajajoče se partizanske vojske, ki so jo sestavljali predvsem borci iz vseh gorenjskih krajev. Cankarjev bataljon je bil hkrati prva večja partizanska enota leta 1941 na Gorenjskem in v Sloveniji, ki je v neprestanih bojih zadajala sovražniku težke izgube. Iz tega bataljona so se pozneje razvijale nove številnejše partizanske čete, bataljoni in odredi, ki so v štiriletni osvobodilni borbi odločilno prispevale k popolnemu uničenju in izgonu zavojevalca do končne osvoboditve naše domovine. Letošnji občinski praznik praznujemo v znamenju boja za uresničitev gospodarske stabilizacije in racionalizacije poslovanja družbenih dejavnosti, kar pomeni večjo in boljšo proizvodnjo, povečanje izvoza in zmanjšanje porabe vseh vrst. V tem smo, lahko bi rekli, povsem uspeli, kar kažejo polletni izidi poslovanja, četudi pod težkimi navzkrižji, ki jih narekuje današnji čas. Kljub temu da letošnja proslavljanja niso tako živahna in razkošna kot pred leti, so se svojega praznika delo- vni ljudje, občani, predvsem pa mladina, spomnili s številnmi športnimi in kulturnimi prireditvami, ki so potekale že od zadnjih julijskih dni do praznika. Posebno svečano je bilo letos v starem mestnem delu Radovljica, kjer so Linhartov trg zaprli za ves promet, postavili številne stojnice in oder, na katerem so vsak večer nastopale domače kulturne skupine in gostje z Jesenic. Slavnostna seja skupščine občine Radovljica, ki so se je udeležili tudi predstavniki združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, SIS, društev, prvoborci ter delegacije pobratenih in prijateljskih občin Brus, Buje, Svilajnac, Pale in Apatin ter gorenjskih občin, je bila v soboto 4. avgusta dopoldne v Almiri Radovljica. O pomenu praznika in današnji gospodarski in družbeni podobi občine je spregovoril predsednik skupščine Boris Setina. Sledila je svečana podelitev najvišjih občinskih priznanj. Listino o proglasitvi za častnega občana občine Radovljica je prejel dr. Joža Rus, veliko plaketo občine Radovljica Tone Svetina, javno zahvalo skupščine občine Stane Dremelj, plaketo občine Radovljice Franc Arh, Božo Benedik, Cveto Čuk, Štefan Hajdinjak, dr. Marjan Žilič in Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica. Vsem odlikovancem tudi naše čestitke! \___________________________________________________________________________ nujno zaostriti odgovornost poslovodnih organov, strokovnih služb ter drugih, tako da bodo njihovi predlogi o spremembah v samoupravnem organiziranju združenega dela res v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu ter z drugimi družbenimi dokumenti. 5. Organizacije in organi ZS se morajo odločno boriti proti pojavom nekritične obrambe TOZD in odporu, ki nastajajo zaradi zaščite sku-pinsko-lastninskih interesov, ohranitve obstoječih in monopolnih položajev pri doseganju in delitvi dohodka in sredstev za osebne dohodke. 6. Svet ZSJ poudarja tudi trajno nalogo organizacij in organov ZS, da pri pospeševanju samoupravnega organiziranja in delovanja TOZD in DO zagotovijo, da bodo delavci iskali rešitve na podlagi popolnega uveljavljanja medsebojne odvisnosti samoupravnega organiziranja in uspešnega ustvarjanja dohodkovnih odnosov. Dohodkovni odnosi se ne morejo vzpostaviti brez primerne samoupravne organiziranosti TOZD, DO in širših oblik združevanja dela in sredstev. 7. Svet ZSJ opozarja, da se nezadovoljnost na področju samoupravne organiziranosti in delovanja TOZD in DO vse pogosteje uporablja kot argument na koncept TOZD in njene ustavne funkcije. Zvèza sindikatov odločno nasprotuje napadom na ustavni koncept TOZD, saj so v temelju usmerjeni proti socialističnim samoupravnim odnosom, ki jih tvorijo združeni delavci v TOZD in drugim samoupravnim organizacijam oz. skupnostim. 8. Svet ZSJ nalaga organizacijam in organom Zveze sindikatov republik, pokrajin in odborom sindikatov, da pričnejo z odločno akcijo sprejemanje družbenim dogovorov o pogojih oblikovanja TOZD in DO v posameznih dejavnostih, vejah in grupah. 9. Na področju razvoja samoupravnega organiziranja in delovanja združenega dela morajo biti organizacije in organi Zveze sindikatov precej bolj bojeviti, odločni in uporni, zlasti pri doslednem ostvarjanju zakona o združenem delu. Informator Sveta ZSJ Pisali so o nas Holz-Kurier z Dunaja je 19. 7.1984 objavil članek z naslednjo vsebino: _ . . Sodelovanje z Avstrijo Od 11. do 15. 6. 1984 je bil v Ljubljani mednarodni sejem »Lesni sejem 84«. To je verjetno največja ponudba strojev in naprav za lesno industrijo in pohištvo, nekaj opreme je bilo razstavljeno tudi za gozdarstvo. Večji del ponudbe je izdelan v jugoslovanskih tovarnah in zastopstvih. Tudi firme iz Za-padne Nemčije, Avstrije, Velike Britanije, Rusije, Češke so bile zastopane. Eden od glavnih poudarkov ponudbe so bili stroji, ki so izdelani v sodelovanju med jugoslovanskimi tovarnami lesnoobdelovalnih strojev in nemškimi odnosno avstrijskimi firmami. Tako na primer je jugoslovanska tovarna LIP z Bleda v sodelovanju z nemško firmo Dim-ter razstavila moderno napravo za dolžinsko spajanje lesa. Moderne žagalnice izdelujejo v tovarni LIP Bled Know-how z avstrijsko firmo Springer. Tudi sodelovanje z drugimi državami kot s Češko je bilo na razstavi opaziti. Velik poudarek je bil dan na jugoslovansko izdelavo strojev za gradbeništvo in pohištveno industrijo. Najzanimivejše naprave te vrste so npr. večvre-tenska mozničarka tip VS, če-parka DVC, brusilni stroj TOZD ESO, ki so izdelane v kombinatu Lesne industrije Logatec. Firma Bole ing. Jože iz Pivke je razvila polavtomatsko linijo s krožno žago za kratice. Tretji poudarek na sejmu so bili stroji za predelavo ostankov. Najbolj interesantne naprave so npr. linije za proizvodnjo lesnih briketov dim. (95 X 250-320 mm) firme CIP Gradis Ljubljana. Vlažnost lesnih ostankov je lahko med 80—90 %. Kapaciteta naprave je med 500—2.000 kg briketov na uro. Firma Javor Jušiči ponuja zanimivo izvedbo stiskalnice za komprimiranje lesnih ostankov. Opozorila je tudi mobilna in stacionirana sekalna naprava firme Bratstvo. Od zunanjih dobaviteljev je bilo predvsem interesantno pnevmatsko orodje firme Festo z Dunaja, med tem predvsem brezprašno delujoči ročni strojčki z najenostavnejšo in hitro možnostjo pritrditve brusilnega papirja. Naprave delujejo z brezstopenjsko regulacijo z vqrajenim regulacijskim ventilom. Sejem v Ljubljani je pokazal, da je razvoj lesnoobdelovalnih strojev izredno napredoval, kar dokazuje, da se marsikateri proizvajalec lahko postavi na lastne noge. -------------------------------------- Sklepi samoupravnih organov Delavski svet DO (1. 8.1984) 1. Ponovno je obravnaval prošnjo krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše in dodelil za obnovo vodovoda 200.000 din. 2. Obravnaval je odgovor na delegatsko vprašanje glede netočnih dimenzij plohov 50 mm in ga potrdil. 3. Obravnaval je polletni obračun in se z njim strinjal. Ugotovil je, da je začasna delitev opravljena v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1984. DS je obravnaval tudi predlog o delitvi regresa oz. pomoč pri nabavi ozimnice in se z njim strinjal. Delitev bo opravljena po kriterijih za regres za letovanje in v višini 9.000 din, 10.000 din oz. 12.000 din. Izplačan bo pri OD za avgust, ki se izplača do 15.9.1984. Zadolžil je odbor za družbeni standard, naj še natančneje obdela kriterije za izplačilo. Pomoč bo izplačana tudi vsem upokojencem v polovični višini. Za ta namen se iz obračunanih osebnih dohodkov prenese v sklad skupne porabe 20.000.000 din. 4. DS je obravnaval program za pripravo planov in sprejel naslednje sklepe: Dolgoročni plan — pristopi se k izdelavi dolgoročnega plana DO po predlaganem programu dela: • analiza dosedanjega razvoja in predlog razvojnih smernic naj se pripravi do konca avgusta 1984 • osnutek dolgoročnega plana naj se pripravi do konca oktobra 1984 • predlog dolgoročnega plana naj se pripravi do konca decembra 1984 — dolgoročni plan DO naj se obravnava in sprejme po predpisani zakonodaji in metodologiji — za spremljanje izdelave dolgoročnega plana DO se zadolži odbor za gospodarjenje — za strokovno pripravo dolgoročnega plana DO sta odgovorna Stanko Slivnik in Edvard Prevc Srednjeročni plan 1986—1990 — pristopi se k pripravi in sprejetju srednjeročnega plana DO LIP Bled za obdobje 1986—1990 — srednjeročni plan naj se pripravi po predlaganem programu, in sicer: • analiza razvojnih možnosti in predlog smernic za pripravo družbenega plana naj se pripravi do konca 15. septembra 1984 • obravnava anlize in predloga smernic naj se zaključi do konca oktobra 1984 • temelji srednjeročnega plana naj se pripravijo do 15. junija 1985 • obravnava o temeljih srednjeročnega plana naj se zaključi do konca julija 1985 • predlog plana naj bo pripravljen in sprejet do konca oktobra 1985 — za spremljanje in nadzor izdelave srednjeročnega plana se zadolži odbor za gospodarjenje — za strokovno pripravo planskih dokumentov se zadolžita Edvard Prevc in Stanko Slivnik 5. Obravnaval je prošnjo krajevne skupnosti Ribno za finančno pomoč pri gradnji telefonskega omrežja in odločil, da dodelimo po 5.000 din na zaposlenega v KS Ribno. 6. Obravnaval in potrdil je pregled stroškov službenih potovanj v inozemstvo od 1.4. do 30. 6.1984. Ob vprašanju pravočasnega obračuna potnih stroškov in izdelave poročila o potovanju je DS sprejel sklep, da bo udeleženec službenega potovanja, ki ne bo v roku 14 dni posredoval obračuna potnih stroškov in poročila nosil stroške potovanja sam. 7. Sprejel je nove višine dnevnic za službena potovanja v državi, stroškov prenočevanja ter kilometrine, ki veljajo od 1.8.1984 dalje. 8. Odobril je najem kredita za trajna obratna sredstva na osnovi spremembe kratkoročnih izvoznih kreditov v dolgoročne po 9 % obrestni meri in rokom odplačila 20 let. Kredit se odplačuje v 15 enakih letnih obrokih, ki zapadejo vsako leto 30. 9. Prvi obrok zapade 1990. leta. 9. Ugodno je rešil prošnjo DIT gozdarstva in lesarstva za ogled celovškega lesnega sejma. Soglasje je potrebno zaradi prehoda čez državno mejo, da bodo opravičeni plačila depozita. Odbor za organizacijo, kadre in stanovanja (20. 7.1984) 1. Izpraznjeno stanovanje v Mojstrani, Delavska 8 je dodelil Anteju Trohi, njegovo stanovanje na Jesenicah, Titova 74 pa je dodelil Mitju Svetini. 2. Marija Korošec iz TO Tomaž Godec je sporočila, da se bo preselila, zato daje na voljo stanovanje v Boh. Bistrici, Rožna 12. Odbor je po pregledu prednostne liste sprejel sklep o dodelitvi garsonjere Marku Sodji oz. Nikoliji Cvijič, če tov. Sodja potrebuje družinsko stanovnaje. 3. Alojzu Luskovcu, ki je prekinil delovno razmerje je dolgoročno stanovanjsko posojilo spremenil v kratkoročno za dobo 2 let in 6 % obrestno mero. 4. Obravnaval je prošnjo Ivanke Škerlak iz Boh. Bistrice, Rožna 12 za dodelitev garsonjere nad njenim stanovanjem, ki pa je ni ugodno rešil. 5. Razdelil je štipendije za šolsko leto 1984/85. 6. Imenoval je mentorje pripravnikom: Mileni Drole, Marjeti Jansterle, Janezu Mencingerju in Mateju Mlakarju. Sklepi samoupravnih organov Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (31.7.1984) 1. Polletni obračun I—VI 1984 je potrdil z ugotovitvijo, da je delitev celotnega prihodka in dohodka v skladu s samoupravnimi akti in zakonskimi predpisi. 2. Potrdil je predlog sistemizacije nalog v kovinskem obratu: — vodenje projekta investicijske opreme — vodenje skupine pri kovinarskih delih in — skladiščenje orodja in sestavnih delov za investicijsko opremo. Predlog sistemizacije nalog, skupno s predlaganimi ocenitvami katere so v javni obravnavi, se posreduje v obravnavo in potrditev zborov samoupravnih delovnih skupin. 3. Potrdil je odprodajo osnovnih sredstev: — Brusilke TAGLIABUE, inv. štev. 5348 v vrednosti 1.000.000.— din. Stroj je v izpravnem stanju. Rezervni deli za to brusilko in brusni papir naj se prodajo posebej po planskih cenah. — Debelinski skobelni stroj ARSENIJE SPASIČ, inv. štev. 1839, leto izdelave 1963. Stroj je v dobrem stanju — generalno popravljen in ocenjen na 250.000.— din. Brusilka Tagliabue se proda TO Mojstrani, debelinski skobelni stroj pa preko posrednika LESNINE Ljubljana. 4. Z ozirom na to, da DO JAVOR Pivka ni interesent za nakup celotne linije VF spajalnega stroja PAY-CIBBS, v vrednosti 4.235.000,— din, naj se odprodaja le tega izvrši preko posrednika — LESNINE Ljubljana. Odprodaja se izvrši pod pogojem predhodne rešitve popravljanja elementov in je bila potrjena že na I. zasedanju DS TO z dne 11.4.1984 5. Potrdil je prodajo — 2 kom stiskalnic MIHOMA iz obrata opažnih plošč. Odprodaja naj se opravi preko LESNINE Ljubljana. Za ocenitev stiskalnic se imenuje komisija v sestavi: — Hodnik Jože, predsednik: Strgar Alojz, član; Stare Janez, član; Stare Anton, član. Komisija naj pri oceni upošteva, da sta stiskalnici iztrošeni in naj formira nekaj višjo ceno, kot bi jo dobili pri prodaji v odpad. 6. V skladu s 7. točko Odredbe o blagajniškem maksimumu in plačevanju z gotovino, se naj gotovinska izplačila za razne izdatke opravljajo iz dnevnega iztržka s tem, da dnevno stanje gotovine v blagajni ne sme presegati dovoljenega maksimuma in da se izplačila obračunajo pri SDK vsakih 5 dni. 7. V skladu z 2. točko Odredbe o blagajniškem maksimumu in plačevanju z gotovino se določi blagajniški maksimum v višini 30.000 din. Zaradi spremenjenih pogojev z uvedbo montažne skupine se sprememba blagajniškega maksimuma uvede takoj. 8. Zahtevi za varstvo pravic delavca Vinka Lužarja glede prerazporeditve na nova dela in naloge v obrat opažnih plošč se ne ugodi ter se potrdi sklep odbora za delovna razmerja z dne 18. 6. 1984. Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (6. 7.1984) 1. Z ozirom na to, da dostavnega kamiona ZASTAVA 630 N v vrednosti 856.825,00 din za oddelek priprave proizvodnje ni več na razpolago, je sprejel sklep o nabavi — kamiona ZASTAVA 50.8 z loki in cerado v vrednosti 1.460.000. 00 din. 2. V času rekonstrukcije v obratu opažnih plošč se zaradi izpada proizvodnje organizira nočna izmena na stiskalnici BERLASO, in sicer v času od 25. 6. do 1.9. 1984. 3. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval predlog sistemizacije nalog v kovinskem obratu: — vodenje projekta investicijske opreme — vodenje skupine pri kovinarskih delih in — skladiščenje orodja in sestavnih delov za investicijsko opremo 4. Potrdil je plan kontinuirane inventure za leto 1984 v TO TOMAŽ GODEC Boh. Bistrica. 5. Prednostno listo prosilcev za stanovanje je potrdil v predlagani obliki. 6. Zaradi porasta materialnih stroškov je potrdil predlog za povišanje cen izdelkov: — dvižna garažna vrata 17 % — opažne plošče 31,5 % — stropne in stenske obloge 20,10 % — pohištvo 12% — lesna moka na 20 din/kg (poviša nje za 6 din/kg) Povišanje cen za opažne plošče velja od 5. 7.1984 dalje, za vse ostale navedene izdelke pa od 2. 7.1984 dalje. 7. Potrdil je poročilo o poslovanju okrepčevalnice I do V 1984 ter predlog povišanja cene za kosilo iz dosedanjih 140,00 din na 180,00 din, z veljavnostjo od 1.8.1984 dalje. 8. Potrdil je nabavo 1 kom bivalni kontejner — MOBILARO BLOK 6 M — SKLADIŠČE z dodatno opremo v skupni vrednosti 461.000. 00 din, za potrebe kovinskega obrata. 9. Tov. Tavrlani Marija se v smislu 105. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO ter na podlagi zdravniškega potrdila, prerazporedi na opravljanje del in nalog »pomočnik upravljalca NKŽ« v obratu opažnih plošč. Prerazporeditev je za nedoločen čas in velja od 7. 7.1984 dalje. 10. Tov. Črnko Jože se z dne 25.5.1984 — zaradi upokojitve tov. Urh Albina, prerazporedi na opravljanje del in nalog »vratarja« za nedoločen čas. Prerazporeditev se opravi v smislu 105. člena Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za OD v TO »TOMAŽ GODEC«. 11. Sprejel je aneks k samoupravnemu sporazumu o neposredni svobodni menjavi dela z Zdravstvenim domom Bohinj, za leto 1984. Delavski svet TO Rečica (30. 7.1984) 1. Obravnaval je poročilo o rezultatih gospodarjenja za obdobje I—VI/84 ter ugotovil, da je delitev celotnega prihodka v skladu z zakonskimi predpisi, našimi samoupravnimi akti ter sprejetim planom za leto 1984. Doseženi proizvodni rezultati so sorazmerno bolj ugodni kot v prvem kvartalu letošnjega leta. Izjemni rezultat je dosežen v obratu žaga, kjer je zaradi pospešenega dela in uvedbe dvoizmenskega obratovanja proizvodnja presežena za 34 %. Nekoliko slabši proizvodni rezultati so doseženi v obratu vrata, kjer je predvidena proizvodnja realizirana z 98,2 %. Pri tem moramo upoštevati, da je bila zaradi potreb dela v žagalni-ci, proizvodnja v obratu vrat okrnjena. Na nivoju TO je doseženi proizvodni rezultat ugoden, zato je tudi v drugi polovici leta organizirati delo tako, da bo ohranjen tempo proizvodnje v žagalnici in realiziran letni plan v obratu vrat. 2. V 15-dnevno javno obravnavo je posredoval nove opise del in nalog v oddelku krila ter spremembe opisov kot so bile predlagane. 3. Potrdil je plan dela kontinuirane inventure v letu 1984. 4. Potrdil je samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne vodne skupnosti Gorenjske. Za podpisnika je pooblastil DS TO. 5. Seznanjen je bil s poročilom uprave za notranje zadeve Kranj in PM Bled o opravljanju požarnovarnostnih nalog v TO. V letošnjem letu so organi za notranje zadeve opravili v nočnem času 40-krat kontrolo, kako se izvajajo požarne in varnostne naloge. 6. Potrdil je samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih za usmerjanje pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v lesni industriji in obrti v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. 7. Potrdil je prednostno listo prosilcev za stanovanja. 8. Potrdil je tehnične normative za lakirnico: lakiranje iveric 13 mm (208 in 256 cm), luženje in lakiranje iveric in oblog mediapan ter brizganje robov s/j vseh širin. Nadalje je podaljšal veljavnost iskustvenih normativov za formatizi-ranje iz 205 na 201 cm za nadaljnih 6 mesecev, normativi za narez in spajanje pokončnikov, narez in vstavitev letvic — izvoz ter izdelava palet pa se potrdijo kot tehnični. Ostali iskustveni normativi, tj. normativi za sortiranje lesa ter cepljenje in paranje ostanejo v veljavi toliko časa, da TPD določi tehnične normative. TPD naj pristopi k normiranju takoj, ko bodo delovni pogoji dokončno urejeni, kar naj se čimprej zagotovi. 9. GD Rečica je za dobitek na srečelovu odobril 3 vozove žagovine, 2 x 20 kom izrezov mahagonij ter 50 kom izrezov lesonit, GD Studor pa 1 voz žagovine in 20 kom izrezov mahagonij. 10. Oddelek za splošne zadeve je zadolžil, da prouči možnost izgradnje novih kopalnic — tušev v ženski garderobi. Delavski svet TO Podnart (26. 7.1984) 1. Sprejel je začasne normative za razrez hlodovine z veljavnostjo 1.8. 1984; 2. Obravnaval je obračun I—VI 1984 in ga dal v dokončno potrditev zboru delovnih ljudi; 3. Sprejel je nove cene za žagovino in lesene ostanke za tuje uporabnike z veljavnostjo 1.8. 1984, in sicer: — žagovina 60 din/prm — les. ostanki iglavcev 700 din/prm — les. ostanki listavcev 1600 din/prm — žamanje za kurjavo (butarica) 120 din /kom 4. Cesar Ladislava je imenoval v komisijo za VZD; 5. V komisijo za odpis nekurantnega blaga, drobnega inventarja in OS je imenoval Tomaža Kunčiča in Ladislava Cesarja. Disciplinska komisija DO je izrekla naslednje ukrepe: v TO REČICA Prenehanje delovnega razmerja — Cirilu Repincu — Rudiju Mikiju (pogojno za 6 mesecev) — Alojzu Černetu (pogojno za 3 mesece) — Stanetu Nagodetu (pogojno za 3 mesece) — Štefanu Kušerju (pogojno za 6 mesecev) — Danici Emeršič (pogojno za 6 mesecev) Javni opomin — Samu Božiču — Antonu Pesjaku v TO PODNART Prenehanje delovnega razmerja — Velimirju Novaku Gibanje Bolniška odsotnost, katero načrtno in kontrolirano spremljamo od lanskega julija, je v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta padla za več kakor 2 %. Vendar pa moramo stremeti za tem, da jo znižamo na predviden odstotek blizu 5 %. Vsekakor bo za dosego takšnega rezultata potrebno še nekaj časa in skupnega dela s strani naše delovne organizacije in zdravstvene ustanove ter socialne službe. Po drugi strani pa bi tudi s strani skupnosti invalidskega ter pokojninskega zavarovanja morali storiti odločnejše korake pri razreševanju nekaterih problemov, kateri se vlečejo že leta in več in kateri nam tudi večajo skupni procent bolniške odsotnosti. So pa seveda tudi primeri, kateri zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. Pri teh tudi zdravstvena služba in tudi SPIZ ne moreta storiti kaj dosti. Če gledamo odstotek gibanja bolniške odsotnosti, lahko ugotovimo, da je v vseh TOZD procent nižji kakor v istem razdobju lanskega leta. Vseeno pa nam to ne sme biti podlaga za zadovoljstvo, kajti procent bolniške odsotnosti v naši DO je še vedno višji kakor v drugih lesnih DO, članicah SOZD - GLG. Npr.: v celotni lesni ■Industriji v SR Sloveniji je znašal procent bolniške odsotnosti v lanskem letu 5,6 %, v sorodnih DO pa je situacija naslednja: v AERO — Celuloza Medvode je bil odstotek 6,50, v DO GG Kranj 5,4 %, v DO Gradis LIO Šk. Loka 5,68 %, v DO Alples Železniki 4,75 %, v DO Jelovica 5,3 %, v DO ZLIT Tržič 4,2 %, v DO GG Bled 6,9 % in za primerjavo LIP Bled je v lanskem letu imel procent bolniške 7,31 %. Iz teh podatkov vidimo, da smo po višini bolniške odsotnosti na prvem ali bolje rečeno na zadnjem mestu. Mislim pa, da bo situacija na koncu letošnjega leta precej drugačna in da se bo rezultat obrnil nam v prid. Iz zbranih podatkov, katere sem rabil ob priliki analize v gibanju bolniškega staleža v DO članicah SOZD GLG, sem ugotovil, da smo vodilni ravno tako tudi v odsotnostih nad 30 dni, kar sem omenil že na začetku. Npr.: DO ZLIT Tržič, ki je zabeležil v lanskem letu skupni odstotek 4,2 %, je imel procent odsotnosti nad 30 dni 1 %, LIP Bled pa kar 2,66 %. Vsekakor je to podatek, iz katerega bi lahko razvili marsikaj. Iz spremljanja bolniške odsotnosti v naši DO je razvidno, da so primeri, ki se nerešeni vlečejo že več let in pri katerih bi morala več ažurnosti pokazati tako zdravstvena služba kakor tudi SPIZ. Stanje je najbolj razvidno iz priloženih tabel I in II, ki nam kažeta gibanje bolniških odsotnosti v mesecu juniju 1984 v primerjavi z letom 1983 in gibanje bolniške v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Rakuš bolniške odsotnosti v prvem polletju PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za mesec junij 1984 v primerjavi z junijem lanskega leta 1983 DSSS Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina LIP do 30 dni 0,70 4,91 4,27 1,56 8,09 4,25 nad 30 dni 0,48 4,38 2,43 3,90 3,20 — 3,23 skupaj: 1,18 9,29 6,70 5,46 11,29 — 7,48 porodniška odsotnost — 0,96 0,03 1,49 1,68 7,23 0,84 1984 do 30 dni 1,06 4,03 3,52 3,87 5,67 1,17 3,65 nad 30 dni 1,56 2,53 2,11 2,16 1,43 — 2,16 skupaj: 2,62 6,56 5,63 6,03 7,10 1,17 5,81 porodniška odsotnost 1,06 0,83 2,75 1,22 2,68 — 1,57 PREGLED BOLNIŠKE ODSOTNOSTI V DO LIP BLED za obdobje I.—VI. 1984 in primerjava z istim obdobjem lanskega leta 1983 DSSS Tomaž Godec Rečica Mojstrana Podnart Trgovina LIP do 30 dni 2,36 5,97 5,34 4,16 7,06 1,45 5,34 nad 30 dni 1,17 4,02 2,81 2,78 2,62 0,31 3,15 skupaj: 3,53 9,99 8,14 6,91 9,69 1,76 8,49 Porodniška odsotnost 0,20 1,23 0,25 1,57 1,37 1,30 0,88 1984 do 30 dni 1,78 4,45 4,11 3,48 5,82 1,61 4,08 nad 30 dni 1,14 2,71 1,88 2,44 3,07 — 2,27 skupaj: 2,84 7,16 5,99 5,92 8,89 1,61 6,35 Porodniška odsotnost 1,10 1,64 2,60 1,61 1,55 0,09 1,84 Nove škarje za furnir S povečano proizvodnjo v TO Mojstrana so nastale tudi potrebe po novih strojih. Večje planske zadolžitve ter zahteve na tržišču terjajo boljšo kvaliteto vhodnih in garažnih vrat. Boljši izkoristek materiala je iz dneva v dan pomembnejši faktor, kajti finančni odraz končnega izdelka je izredno pomemben. Konkurenčen izdelek ni samo tisti, ki je kvaliteten, temveč mora biti tudi tržno interesanten. V TO Mojstrana smo dobili nove škarje za na-rez furnirja. Škarje so domače proizvodnje, izdela- la jih je tovarna Kostroj v Slovenskih Konjicah po nemški licenci firme Hymmen. Dimenzija Škarij je taka, da je z njimi možno krojiti vse vrste in debeline furnirja. S tem smo dosegli boljši izkoristek materiala ter kvalitetnejši spoj. Furnir lahko tudi večnamensko krojimo, kar se odraža predvsem pri boljšem izkoriščanju materiala. Strojna oprema v TO je vse popolnejša; nekaj je še dotrajanih strojev, ki pa jih bomo postopoma zamenjali z novimi. Noč Ekranski terminal tudi v Podnartu Pred kratkim smo tudi v TO Podnart dobili ekranski terminal, s katerim smo se neposredno vključili v sistem avtomatske obdelave podatkov v naši delovni organizaciji. Vnos podatkov preko ekranskega terminala je v Lipu že dodobra uveljavljen, saj jih doslej nista imeli le TO Podnart in TO Mojstrana. Vseh prednosti terminala še ne poznamo, prav gotovo pa je možnost sprotnega vnašanja podatkov in dostop- nost le-teh v vsakem trenutku precejšen korak naprej glede na dosedanje stanje. Doslej smo bili namreč v dvo ali trodne-vni zamudi zaradi pošiljanja podatkov po pošti na Bled in nazaj, kar nam je nemalokrat povzročalo precejšnje težave. Prepričani smo, da bomo novo pridobitev koristno uporabljali, seveda pa se moramo zavedati, da bomo to dosegli le z ažurnim vnosom točnih podatkov. Jure R. Osebni dohodki v DO LIP v prvem polletju ^ Povprečni neto OD v prvem polletju 1984 po posameznih TO: TO I- -VI1983 I-IV 1984 indeks 1984/83 Tomaž Godec 15.831 24.048 151,9 Rečica 15.417 23.091 149,8 Mojstrana 13.326 21.423 160,8 Podnart 13.827 20.932 151,4 Trgovina 16.606 24.765 149,1 DSSS 21.416 32.804 153,2 DO LIP 15.916 24.106 151,5 Povprečni neto OD na zaposlenega v prvem polletju 1984 v okviru SOZD GLG: OZD Povprečje OD I-VI 1984 Indeks 1984/83 Alples Železniki 23.712 153 Gradis Škofja Loka 23.579 145 Jelovica Šk. Loka 21.739 145 LIP Bled 24.106 151 Zlit Tržič 20.623 143 GG Bled 27.995 154 GG Kranj 30.499 167 Aero Celuloza 27.749 151 DSSS (GLG) 30.345 121 Primerjava naših povprečnih neto OD z občino Radovljica oziroma republiko SRS: maj 1984 I-V 1984 SRS — skupaj — 23.148 — gospodarstvo — 22.887 — negospodarstvo — 24.540 SO Radovljica — skupaj 24.864 23.050 — gospodarstvo 24.697 22.858 — negospodarstvo 26.212 24.590 DO LIP 25.012 23.595 Šefman Krojenje furnirja na novih Škarjah Častitljiv jubilej bistriških gasilcev ___________________________________S 22. julija 1984 so bistriški gasilci praznovali 100-letnico svojega delovanja. Pred 100 leti, natanko 12. marca 1884 so takratni odborniki bistriške občine sklicali sestanek, na katerem so sprejeli sklep o ustanovitvi »požarne brambe«. Do tega so prišli po zaslugi razvitega železarstva v bohinjskem kotu, saj je bila prva »požarna bramba« ustanovljena v takratni železarni in topilnici že leta 1882. Po odselitvi železarstva na Jesenice so od takratnih lastnikov prejeli naši gasilci štirikotno ročno brizgalno, kar je bila v tistih časih velika pridobitev za gasilce, čeprav je moralo pri omenjeni brizgalni delati kar šestnajst gasilcev, pa čeprav ni bil to tako velik problem, saj je bilo ob ustanovitvi »požarne brambe« dela voljnih kar 63 članov. Takratna kapitalistična oblast ni bila naklonjena ustanavljanju društev, še manj pa prostovoljnemu zbiranju ljudi, ker so se bali, da bo politični vpliv na člane močno vplival in škodoval drugim. Vendar pa to ni vplivalo na delovanje bistriških gasilcev. Krajani so že takrat spoznali pomen »požarne brambe«, saj so se vrstili manjši požari, zato so tudi z vso resnostjo pomagali na kakršenkoli način svojim gasilcem. Tam, kjer sedaj stoji gasilski dom, je bila postavljena stara lesena lopa, katero je podaril gasilcem Sodja Jože, da so lahko shranjevali svoje orodje in opremo. Leta so tekla, istočasno pa tudi akcije za pridobitev novih članov, za pridobivanje sredstev za nabavo opreme in orodja. Poleg gasilske dejavnosti so se člani društva angažirali tudi na kulturno prosvetnem polju, nekaj nadarjenih pevcev in odrskih igralcev je zanetilo kulturno življenje med gasilci. Marsikatera igra je bila uprizorjena, veliko število srečanj na raznoraznih prireditvah — vse to je bilo v dokaz, kako so krajani spoštovali delo gasilcev, saj so bili enotnega mnenja, da v slučaju požara ti pogumni fantje lahko priskočijo v pomoč kadar in kjerkoli. Šele po 45 letih obstoja društva je bila nabavljena prva motorna brizgalna s sredstvi, zbranimi z izkupički prikazanih iger, veselic in tombole. Motorna brizgalna »Renold« je bila v ponos vsem gasilcem. »Ko imamo tako motorko, moramo imeti tudi urejen dom«, so bile pogoste besede gasilcev. In v letu 1934 so tem besedam sledila tudi dela pri adaptaciji doma. Nazidalo se je na obstoječo stavbo eno nadstropje, uredilo se je orodiš-če, sredstva pa so bila zbrana s prostovoljnimi prispevki, večina gasilcev pa je segla globoko v žep in marsikateri dinar, namenjen družini je obtičal v društveni blagajni. Delo je prekinila druga svetovna vojna. Veliko gasilcev celotnega bohinjskega kota je vstopilo v vrste borcev proti okupatorju. Narodna zavest je bila trdna, zato je bilo odporniškemu gi- banju podarjeno veliko orodja, sanitetnega materiala in drugo. Po končani drugi svetovni vojni se je zmanjšalo število gasilcev v Bohinju za preko 70 članov, ki so darovali svoja življenja na oltar domovine. Delo pa je moralo teči naprej in tako se je nabavilo novo orodje, motorna brizgalna »Rakovica« ter AVTO »Desota«. Že leta 1948 je bila ustanovljena industrijska gasilska četa »Tomaž Godec«. Nekdanji člani bistriškega društva — nekaj je še živečih — je z vso radostjo priskočilo na pomoč novoustanovljenemu društvu, saj so se zavedali, da s skupnimi močmi lahko stopijo v boj tako zasovraženemu »rdečemu petelinu«. In od takrat naprej so člani teh dveh društev močno povezani. Vršile so se skupne vaje, drug drugemu so si in si še sedaj pomagajo pri razvoju gasilske tehnike in spoznavanju le-te, spoznali so velike nevarnosti požara v lesni industriji. Vsa ta prizadevanja so rodila sadove. Naše društvo je v letu 1971 prejelo od Občinske gasilske zveze avto TAM 5500. Člani so pričeli razmišljati o prenovitvi doma, saj se je strojni park povečal, orodišče -pa je sčasoma postalo pretesno. Že v letu 1975 se je dom adaptiral, postavilo se je novo ostrešje, zgradil se je prizidek in s tem se je pridobila večja garaža in klubski prostor. Večina del je bila opravljena s prostovoljnim delom v preko 5200 urah. Jubileji so se vrstili zelo hitro, malo počasneje pa sam razvoj društva, pa čeprav se je v zadnjih petih letih pred jubilejem — 110-le-tniCo napravilo marsikaj, kar mogoče krajan niti ne opazi. Zgradil se je stolp za sušenje cevi, nabavljena je bila s sredstvi Občinske gasilske zveze avtocisterna, pa nova motorna brizgalna »va-trosprem« in še bi lahko naštevali. Veliko truda je bilo vloženega za razvoj gasilstva na bistriškem področju. Leto 1984 pa je leto visokega jubileja, saj je naše društvo tretje v radovljiški občini, katero praznuje 100-letnico. Upravni odbor v jubilejnem letu, kateremu predseduje Poznič Avgust, si je zadal veliko nalog, katere pa po praznovanju lahko trdimo, da so bile skoraj v celoti izpolnjene. Društvo je po več letih pridobilo žensko desetino, povečalo se je število pionirjev, nabavile so se nove uniforme in še marsikaj. Ob praznovanju 100-letni-ce, katere pokrovitelj je bil LIP BLED smo pripravili pester program. Izdali smo 100-letno kroniko društva. Uvedli smo tekmovanje za prehodni pokal GD Boh. Bistrica, organizirali smo kulturni program — izvajalci so bili člani DPD Svoboda »Tomaž Godec« ter pionirji osnovne šole Dr. Janez Men- priznanja Občinske gasilske zveze. Dan pred praznovanjem pa je bila sektorska vaja s sodelovanjem gasilskih društev Bled, Radovljica in Begunje, kjer so mnogoštevilnim krajanom prikazali gašenje z najsodobnejšo tehniko, reševanje ljudi iz višjih nadstropij ter gašenje notranjih prostorov. 22. julij je dal pečat praznovanju. Bilo je lepo vreme, nepričakovano število krajanov in turistov je uživalo ob mimohodu preko 400 gasilcev in narodnih noš, do nogometnega igrišča, kjer je predsednik društva orisal 100-letno pot bistriških gasilcev. Enkraten pogled je bil na ešalone gasilcev, katere je krasilo 33 gasilskih praporov in 19 gasilskih avtomobilov. Društvo je ob tem jubileju razvilo nov društveni prapor, 12 članov je prejelo republiška priznanja, za uspešno delo pa je društvo prejelo več pohval in priznanj od slovenske gasilske zveze preko skupščine občine Radovljica do krajevne skupnosti. Veliko truda je bilo vloženega v praznovanje tako visokega jubileja. Za ureditev notranjosti in zunanjosti doma je bilo opravljenih mnogo prostovoljnih ur. Seveda pa ne smemo prezreti krajanov, delovnih organizacij, družbenopolitičnih organizacij in društev, kateri so brez pomislekov priskočili v pomoč pri zbiranju sredstev, da smo lahko dostojno proslavili svoj jubilej. Vsem, ki ste nam stali ob strani in nam pomagali na kakršenkoli način se toplo zahvaljujemo. Še posebno zahvalo pa smo dolžni DO LIP BLED za pokroviteljstvo, DO TOMAŽ GODEC za razumevanje in pomoč pri urejevanju doma, tovarni transportnih naprav FILBO, TOZD HOTELI BOHINJ, ALMIRI, KRAJEVNI SKUPNOSTI in ostalim. To razumevanje vsem nam nalaga nove dolžnosti pri kakršnikoli nesreči, da nesebično priskočimo na pomoč, da s svojo prizadevnostjo in znanjem ublažimo udarec, ki nam ga vsem in naši skupnosti lahko povzroči elementarna nesreča. Štefan Pangeršič Muhasto poletje Muhasto vreme nam je letos prav kvarilo poletje. 23. julija popoldan pa si bodo prebivalci Bleda in okolice prav gotovo zapomnili. Vsula se je debela toča, ki je naredila veliko škodo po Bledu, Ribnem, Selu in drugod. Kar ni uničila, je dan kasneje popravila še sodra. Zelenjava ter sadje, ki sta zaradi pomanjkanja sonca že za tri tedne v zaostanku, sta prizadeta močno od toče. Sadje je obtolčeno in bo gotovo slabše kvalitete. Ranjene rastline so ljudje škropili proti glivičnim boleznim. Čudna so pota narave. Tisto popoldne smo se zares počutili tako majhne kakor številke, nebogljeni proti razdivjanim cinger. Na slavnostni seji je 7 zaslužnih članov prejelo od silam. Samo nekaj trenutkov društva plakete, 13 članov in uničeno je bilo delo mar-našega društva pa je prejelo ljivih rok. Vesna Častni vod pred slavnostno tribuno Mimohod ešalonov Gasilsko društvo: BOH. BISTRICA PODEIJUJE |VU-ZJ\01\j ob 100 letnici UP BLED. POŽRTVOVALNOST IN ZALAGANJE PRI RAZVOJE DRUŠTVA V SLUŽBI LJUDSTVA - NA POMOČ ! Boh. Bistrica d„, 20. 7. M. 1. avgust — občinski praznik Jesenic Letošnje praznovanje občinskega praznika je toliko bolj pomembno, ker je jubilejno. Poteka namreč 30 let, odkar je ljudski odbor mestne občine Jesenice sprejel odlok, da je 1. avgust praznik vstaje mesta Jesenic. Seveda je to povezano z zgodovinskim dogodkom, ko sta 1. avgusta leta 1941 padla dva jeseniška kovinarja na Mežakli. Borci Cankarjeve čete so se spopadli s sovržnikom na Obranci in v boju sta izgubila življenje Ferdo Koren in Viktor Arzenšek. Tako kot mnogi drugi sta se odzvala klicu domovine in žal sta morala darovati življenje za našo lepšo bodočnost. Ob letošnjem prazniku je bilo vrsto prireditev od 27. julija do 5. avgusta; športne prireditve, promenadni koncert pihalnega orkestra jeseniških železarjev ter otvoritev razstave likovnih del članov RELIK iz Trbovelj in DOLIK z Jesenic. V Mojstrani pa je bila v nedeljo 5. avgusta otvoritev Triglavskega muzeja. Noč gozdnih žičnic, gozdnih drč in cest, prikaza pridobivanja oglja, smole in drugih stranskih proizvodov. Drugi oddelek, ki je bil za nas posebno zanimiv, prikazuje razvoj lesne obrti, to je predelave in obdelave lesa, ki se je pri nas razvijalo samostojno in so jo tuji vplivi najmanj ogrožali. Izvirna in originalna pojmovanja orodij in pripomočkov pričajo o izključni domeni slovenskega življa. Šele kasneje so obrtniki prinesli k nam tuja imena posameznih orodij. Bogata zbirka orodij, maket, ki po-zanarjajo stare žage od samic do polnojarmenika s posameznimi elementi strojev in pripomočkov do makete modernega žagarskega obrata. Pestro je zastopana in ponazorjena mehanična in kemična predelava lesa z nekaterimi proizvodnimi procesi naših delovnih organizacij, slikami in predmeti v posameznih fazah, vzorci in končnih proizvodov. Tretji oddelek, to je oddelek lovstva zelo plastično prikazuje razvoj lovstva od kamene dobe do sodobne puške. Bogata zbirka lovske opreme, zbirka različnih pasti, maket, lovsko gojitvenih naprav, lovnih pripomočkov in načina lova, predvsem pa preparati dlakaste in pernate divjadi, je napravilo na vse nas nepozaben vtis in vzbudilo ljubezen do narave. Na koncu strokovnega dela, smo se v bližnjem gostišču okrepčali in po ogledu pestre panorame v Bistri, nadaljevali pot proti domu. GF Strokovna ekskurzija v DO KLI Logatec in Tehnični muzej v Bistri V prijetnem vzdušju in z željo spoznati proizvodnjo, delovne pogoje, tradicijo in preteklost, smo se dne 16. 6. 1984 odpravili v KLI Logatec in Tehnični muzej v Bistri. Z dvema avtobusoma smo po dobri uri vožnje prispeli v Logatec, kjer so nas predstavniki DO prijazno sprejeli. Uvodoma so nas seznanili z razvojem lesne industrije, ki ima podobno zasnovo kot lesna industrija pri nas. Razdeljeni v dve skupini smo se počasi pomikali iz obrata v obrat in vsak po svoje nizali vtise o njihovih uspehih, težavah in željah. Nehote smo se v mislih vračali v naše obratne prostore in primerjali njihov proizvodni program in delovne pogoje z našimi. Že prvi pogled je dal videz, daje njihova proizvodnja bolj raznolika, s težjimi pogoji dela. Po opravljenem ogledu smo bili prijetno presenečeni s pogostitvijo v prostorih družbene prehrane. Pot smo nadaljevali proti starodavni kartuziji v vznožju krimskih gozdov v Tehnični muzej Bistra. Ustanovitev muzeja je tesno povezana z ustanovitvijo gozdarskega inštituta Slovenije, saj mora imeti ta inštitucija tudi svojo študijsko tipološko zbirko. Zbirka ponazarja proizvodne procese in je verna slika razvoja v preteklih obdobjih. To velja še posebno za gozdarstvo, lesno industrijo in lovstvo, saj gozdovi pokrivajo več kot polovico rodovitne površine v Sloveniji. Gozdarsko, lesno industrijski in lovski muzej je načel z razstavljenim gradivom vrsto vprašanj o preteklosti in sedanjosti naše stroke. Od klasičnih muzejev se razlikuje v tem, da uporablja zgodovino, to sintezo preteklosti in izhodišče v prihodnost. Ponazormje tiho. rast gozda v prirodi in njegov vsestranski pomen, od gojenja, varstva, do obrti industrije in lova. V muzeju je prikazan obsežen proizvodni proces, ki se prične v gozdu in doseže svoj vrh v sodobni lesni industriji in lovu. Spoznali smo, da imata gozdarstvo in lesno gospodarstvo več stoletno tradicijo, ki je ob spremembah v družbi doživljala različna obdobja, zato je bilo nujno načrtno gospodarjenje, ki zagotavlja trajne dobrine. Poleg materialnih dobrin stopajo v ospredje vedno bolj ostale funkcije gozda, ki omogočajo boljše gospodarjenje drugim panogam gospodarstva in hkrati ohranja življenjsko okolje, ki jih sodobna družba priznava kot enakovredne dobrine. V muzeju je po obsegu najbolj zastopana gozdarska preteklost in tradicija, ki je razdeljena po posameznih obdobjih, ki sledijo od prazgodovine do današnjih dni. Posamezna obdobja so predstavljena celovito z vsemi značilnostmi sedanjega časa. Škoda, da je bil ta oddelek v času obiska zaradi obnove zaprt in tako smo bili prikrajšani za bogato zbirko drevesnih vrst, orodja za posek in obdelavo lesa, maket Vtisi iz Seče Trimsko kolesarjenje 8. julija letos je bila izvedena trimska akcija v kolesarjenju na relaciji med Bledom in Bohinjem za delavce LIP in tudi za ostale ljubitelje rekreacije. Start je bil dvojen, in sicer za kolesarje iz bohinjske smeri izpred osnovne šole v Boh. Bistrici, za kolesarje z blejske smeri pa z avtobusne postaje na Mli-nem. Zaključek za vse je bil ob Bohinjskem jezeru. Akcije se je udeležilo kar lepo število kolesarjev, čeprav je nekatere nekoliko motila predolga razdalja. Vsi sodelujoči pa so bili še posebno počaščeni udeležbe članov državne kolesarske reprezentance, ki so se pripravljali za olimpijski nastop v Los Angelesu. Trima so se udeležili: Ropret Bojan, Cuderman Marko, Pavlič Jure in Lampič Janez. Rakuš Minilo je skoraj 10 let, da sem se odločil, da preživim svoj dopust skupaj z družino v našem počitniškem domu v Seči. K tej odločitvi je največ pripomoglo dejstvo, da smo v letošnji pomladi zgradili nove bivalne prostore. V prejšnjih letih sem počitnice rajši užival pod šotorom. Kljub temu da sem poznal kaj je bilo novega zgrajenega, smo bili vsi skupaj prijetno presenečeni. Resnično stanje je bilo mnogo prijetnejše kot smo pričakovali in nam zato naše odločitve ni bilo žal. Nove sobe so udobne, okusno opremljene z našim pohištvom, balkoni oziroma lože pa dajejo občutek domačnosti. Okolica doma še ni dokončno urejena, saj smo dopustniki dobesedno pregnali pridne graditelje. Vendar sem trdno prepričan, da bo z deli, ki se bodo nadaljevala v jeseni in drugo leto, dom dobil tisto podobo in funkcionalnost, ki si jo vsi želimo. Da so bila sredstva pametno naložena, vam bolj kot moje besede kažejo fotografije. Vendar pa še tako lepa zgradba ne bi mogla dati tega, kar je storilo za nas goste julijsko osebje doma s svojo prijaznostjo in pridnostjo, kljub temu da je bil njihov delavnik tudi zaradi naših razvad predolg in da so delali v težkih razmerah. Na koncu lahko zapišem, da bomo v Sečo še prišli. Kelbl Občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju Občinskega sindikalnega prvenstva v plavanju, ki se je odvijalo 13. julija letos na kopališču v Radovljici, se je udeležila tudi skromna delegacija plavalcev iz naše delovne organizacije, katera pa ni ravno briljirala. Sicer je treba pohvaliti Ristič Jelko, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji 50 m prsno — ženske in tudi Žitnik Janeza, kateri je osvojil dvakrat nehvaležno 4. mesto. Moram pa kritizirati indolent-nost članov našega kolektiva, kateri ni zmogel zbrati več kot tri moške in eno žensko, da smo lahko startali v štafeti 4 x 50 m. Kljub veliki borbenosti ni zmogla osvojiti več kot zadnje mesto. Poglejmo si rezultate: 1. 50 m prsno — moški A (do 27 let) 1. Vovk Samo, Veriga, 38,33; 10. Žitnik Janez, LIP Bled, 48,90 (13 nastopajočih). 2. 50 m prsno — moški B (27-40 let) 1. Artiček Stane, ISKRA Oto-če, 38,48; 17. Rakuš Mirko, LIP Bled, 48,59 (25 nastopajočih). 3. 50 m prsno — ženske 1. Matjašič Mojca, ISKRA Otoče, 48,65; 3. Ristič Jelka, LIP Bled, 52,90 (11 nastopajočih). 4. 50 m kravl — moški A 1. Golub Vinko, VERIGA, 30,22; 16. Žitnik Janez, LIP, 39,70 (23 nastopajočih). 5. 50 m kravl — moški C 1. Mavec Polde, HTP Bled, 35,26; 4. Žitnik Janez, LIP, 41,10. 6. 50 m hrbtno — moški C 1. Mavec Polde, HTP Bled, 44,36; 4. Žitnik Janez, LIP, 57,80. 7. 4 X 50 m kravl 1. VERIGA I 2.11.21, (Golub Vinko, Ažman Bojan, Vovk Samo, Jug Iztok); 11. LIP Bled 2.23.27, (Ristič, Rakuš, Žitnik, Žitnik) Ekipno ženske: 1. VERIGA (52 točk); 5. LIP Bled (9 točk), (udeleženci iz osmih DO) Ekipno moški: 1. VERIGA (122 točk); 8. LIP Bled (24 točk), (udeleženci iz 16 DO) SKUPNI VRSTNI RED: 1. VERIGA 174 točk; 2. ISKRA Otoče 136 točk; 3. ELAN 118 točk; 4. LIP Bled 33 točk. Na tekmovanju je nastopilo 15 žensk in 76 moških, to je skupaj 91 tekmovalcev. Rakuš Mirko STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC JULIJ 1984 delavcev pripravnikov TO Tomaž Godec 482 5 TO Rečica 340 TO Mojstrana 85 TO Podnart 77 TO Trgovina 27 DSSS 88 7 Skupaj : 1099 12 ZAPOSLILI SO SE - v TO TOMAŽ GODEC: (5 pripravnikov in 7 delavcev za dol. č.); ODAR Anton, 1967 - K; KOROŠEC Primož, 1967 - K; LANGUS Franc, 1966 - K; LANGUS Janez, 1966 — K; DEBELJAK Franci, 1966 - K; PERŠE Jožica, 1967 - NK; KRAVANJA Pavel, 1967 - NK; ROZMAN Marko, 1963— SS; DOBRAVEC Pavel, 1966 — NK; CERKOVNIK Janez, 1966 — NK; KRAVANJA Anton, 1965 - NK; ARH Boštjan, 1964 - SS. - v TO REČICA: ZAJC Jože, 1964 - Ks. - v TO MOJSTRANA: KOPAVNIK Alojz, 1968 — NK; GOMBOC Fredi, 1969 — NK; RAVHEKAR Boštjan, 1968 — NK. - v TO PODNART: MARCHEL Milena, 1968 - NK; ŠIPKA Aleksandar, 1969 — NK; CESAR Ladislav, 1936 — SS. - v DSSS: DROLE Milena, 1965 - SS; JENSTERLE Marjetka, 1965 -SS; BASSANESE Ivan, 1958 - VIS. ODŠLI IZ DO: - iz TO TOMAŽ GODEC: DROLE Milena, SS — premestitev v DSSS; JENSTERLE Marjetka, SS — premestitev v DSSS; CESAR Vladislav, SS - premestitev v TO Podn.; KUŠČAR Amalija, NK — upokojitev. - iz TO REČICA: EMERŠIČ Danica, NK — izjava delavca. - iz TO MOJSTRANA: DRVODERIČ Martin, 1956 — sporazumna prekinitev; JELIČ Željko, 1965 — sporazumna prekinitev; TOMAŽIN Samka, 1956 — sporazumna prekinitev. - iz DSSS: JIRASEK Zvonko, 1923 — upokojitev; PETERMAN Janez, 1925 — upokojitev. PunAX) k>taO '&l ■ - c 7Wč Ccxs^j -v The Los Angeles Mem u.1^ gìoùbc 0 Kovinski ooo&lec lip a led To. Tohaz bOHlH,. %!&7R/CA Memorial Coliseum will host track and Held 1984 as well as the Opening and Closing Ceremonies. With / seating capacity of 92,516 it remains one of the world’s great stadia. l\ v v ficial Licon$eAJof the 1984 L.A. Olympic Games Vsafc. ©1981 L.A. Oly. Org. Com PZ °05l Manul undei license from the Los Angeles Olympic Oiqamnnd-Committee by Drawing Board Greeting Cards. Inc . PO Box 220355. Dallas. Texas. 75222 0365 GH Q-6 If S/-OU SkJ/OA ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA PETRIČA se vsem sodelavcem v TO Mojstrana iskreno zahvaljujem za podarjen venec in spremstvo na njegovi zadnji poti. Sin Jani z družino up mb Počitniški dom. v času očiščevalne akcije Uspel mednarodni plavalni miting v Radovljici V organizaciji Plavalnega kluba Radovljica je bil v soboto 28. julija na radovljiškem letnem kopališču III. mednarodni plavalni miting. Udeležilo se ga je nad 120 plavalcev iz 15 klubov. Poleg Slovencev so nastopili tudi plavalci iz Dubrovnika, Sente, iz Italije in Madžarske. Ta plavalna prireditev, ki postaja že tradicionalna, je vzbudila veliko zanimanje domačih obiskovalcev in turistov, ki se jih je zbralo okoli bazena nad petsto. Tekmovalce je pozdravil v imenu organizatorjev predsednik Plavalnega kluba Radovljica Jože Rebec, v imenu pokrovitelja občinske skupščine Radovljica pa predsednik Boris Šetina. Miting je popolnoma uspel, za kar gre zahvala prizadevnim članom Plavalnega kluba Radovljica, ki so svoje naloge odlično opravili. Med tekmovalci so se kar dobro odrezali tudi plavalci domačega plavalnega kluba. Zdenka Maček je osvojila zlato in srebrno medaljo za prvo mesto kravl na 50 m in drugo mesto kravl 100 m. S tem nastopom se je najuspešnejša domača plavalka poslovila od aktivnega tekmovanja. Medalji sta osvojila tudi Aleš Rebec za 3. mesto na 100 m prsno in Jure Šiftar za 100 m hrbtno. Tudi tokrat so finančno podprle plavalni miting nekatere delovne organizacije in pokrovitelj občinska skupščina Radovljica. Na obali Morski vali na obali se igrajo. V sončni luči kakor biseri se lesketajo. Po čereh se voda zliva, spremlja vonj me rožmarina, opojno dehtijo ciprese in oleandri beli cvetó. Kaj bi želel si več? Tišino zmoti le galeba krik, škržat v boru se oglasi. Na obali, kjer skrivnostni šepetajo vali, male školjke smo nabrali. Vesna REKLI SO: LJUDJE SMO VEČINOMA TOLIKO SREČNI, KOLIKOR TO HOČEMO BITI. (Lincoln) SMEHLJAJ NE STANE NIČ, PRINESE PA VELIKO. (Carnegie) ČLOVEK POKAŽE SVOJ PRAVI OBRAZ OB TREH PRILOŽNOSTIH: KO JE BOGAT, KO JE JEZEN IN KO JE PIJAN, (rek) Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Franc Mencinger, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.