V Liuhlianf, v torek C. m&ia 1919.
Leto Sil.
bhsfi! rasen nedelj In
praznikov vsak dan
eSopeJdten.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne Vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrsiica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo Jugoslov. socialno - demokratične strank©.
Posamezna S*ev. stan« —■ 49 vinarjev. ——
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za eelo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 I., Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 31 *,
\
Kdo le kriv?
Predsednik dr. Brejc o koroških dogodkih.
Ljubljanski dopisni urad objavlja dne 5. maja nastopni odgovor predsednika deželne vlade za Slovenijo, drja. Janka Brejca, na odprto vprašanje, katero je bil na predsednika naslovil poverjenik Albin Prepeluh v ljubljanskem »Naorejiu z dne 5. maja: Čudno je, da se krivec koroške nesreče išče doma. namesto da bi se iskal tam, kjer le, pri sovražniku, ki je napadal začetkom januarja, ki je po sklenjenem premirju brez prenehanja z vsakdanjim celo artiljerijskim ognjem nadaljeval napade na naše čete, ki je vso Koroško mobiliziral zoper nas, ki so mu na pomoč prišle tudi čete iz Tirolske. iz Solnograške, z Dunaja in iz Gradca in ki je, potem ko je bil zbran, z vsemi silami udaril na nas in nas res tudi potisnil nazal. Ze potek dogodkov kaže. da tu o kaki drugi »krivdi« ne more biti govora, nego da smo bili vojaško pač preslabi, da bi tak naval vzdržali. Jasno mora pač biti vsakomur, da niti deželna vlada, niti kak njen član ne more biti odgovoren za volaški neuspeh na Koroškem, ker danes pač že vsakdo ve, da z vojaštvom ne razpolagajo niti deželna vlada, niti posamezni njeni člani. Voiaštvo je od deželne vlade neodvisno, ne sprejema od nje niti ukazov, niti prepovedi. Tudi nima deželna vlada nobene Ingerence na vojaške dispozicije in ni odgovorna za to. da je bila koroška meja v primeri z večkratno nemško premočjo preslabo zavarovana, kakor bi ne bila njena zasluga, če bi bil nemški naval vojaško odbit. Krivično in nespametno le tedaj, iskati »krivcev« v krogih deželne vlade in razburjati iavnost s sumničenjem, kojega neopravičenost vsak otrok lahko izprevidi. Deželna vlada ima glede na koroške dogodke le Še to pripomniti, da je že skozi več mesecev vsled neprestanih prošenj in apelov iz Koroške Prosila centralno vlado in vojaške oblasti, naj storijo konec trpljenju koroških Slovencev. Te prošnje je zastopala povsodi in se v tem oziru lahko sklicuje na tozadevne razprave celokupne deželne vlade. — O kakem dogovoru med koroško vla-
do In italijansko okupacijsko oblastjo mi pa ni ničesar znanega.
0
Vprašamo tedaj §e enkrat! Kdo Je kriv?
Nobenega dvoma ni bilo. da čakajo nemške tolpe na Koroškem ugodnega trenotka, da naskočijo demarkacijsko črto in zasedejo Koroško. Znan je bil tudi vsem obupni položaj koroških kmetov. Vkljub temu vidimo, da niso oblasti ukienile ničesar, da bi pretečo nevarnost z uspehom in pravočasno odbile Ne moremo zahtevati od meščanske družbe, da bi zagovarjala v mednarodnih sporih isto stališče, ki ga zagovarjamo mi in ki smo ga označili v naši majniški resoluciji. Njena skrb pa bi morala vsekakor biti, da zasigura po svojem obrambo tega, kar gre po vseh načelih pravice .nedvomno slovenskemu narodu. Da se to ni storilo, izhaja očitno po zadnjih dogodkih na Koroški fronti in po vsebini gori objavljene izjave predsednika deželne vlade.
Ponavljamo še enkrat: za ves slovenski narod bije kritična ura; v nevarnosti so naše meje, v nevarnosti je življenje tisočerih in tisočerih naših ljudi, ki bodo izročeni n. .osti in nemilosti podivjane nemške sol-dateske. Kdo je zakrivil tak polom? Krivico se ne sme več skrivati ali zagovarjati. Luči in resnice zahtevamo, in takojšnjih radikalnih ukrepov.
Predsednik deželne vlade pravi, da ni iskati krivcev pri deželni vladi. Vzamemo na znanje. Kje so tedaj krivci?
Naj se pove vso resnico. Trenutek je preresen in nevaren. Iztrebimo takoj neusmiljeno vir vsega zla, da nas ne zadenejo še hujše nadloge. To zlo se ne odstrani, če se nasprotno neusmiljeno konfiscira v našem listu cele tozadevne članke. Protestiramo proti taki cenzurni praksi.
Morda Je pač še večja resnica, da znači koroška nesreča polom celega zistema, ki se mora radikalno sanirati.
Slovenski narod pa mora živeti svoboden na svoji zemlji. Toliko moči, da obvarujemo svojo svobodo, bomo in Jo moramo najti v sebi.
Sodrugom v obmejnih krajih.
Zopet se vrše boji ob mejah naše ozke domovine. Se tisto malo zemlje, ki nam je ostalo, pretresajo neprestani boji. S krvjo, s silo in mečem se hoče še vedno reševati obmejna vprašanja. Mesto pravičnega načela samoodločevanja in sporazuma med narodi, naj bi še vedno odločevala surova sila. V imenu samoodločevanja narodov, zahtevamo zase, kar Je naše, in priznavamo drugim, kar je njihovo.
Človeštvo mora vkljub vsem zmotam in zločinom grozne voine
— -	T	 —i----
listek^ Zrinski in Frankopan.
Zadnje dni aprila so priredili naši nacionalisti velike slavnosti povodom prepeljave kosti Petra Zrin-skega in Franje Frankopana iz Dunajskega Novega Mesta v Zagreb. Meščanski listi so pisali mnogo o teh dveh hrvatskih zarotnikih m ju slavili v velikih člankih kot dva narodna junaka — mučenika. Mi se -— Bamoobsebi umevno — nisme pečali s pomenom slavnosti, niti se nismo vtikali v te meščanske svečanosti; tudi nismo pisali v »Napreju« o »Zrinsko - Frankopanski zaroti«; vendar bo pa potrebno, da — re: niči na ljubo — izpregovorimo tudi nekaj o tem ter razjasnimo post fe-stum: kaj in kdo sta bila Zrinski in Frankopan.
dobe, najti edino pravo pot sporazuma in bratstva.
Sodrugom v obmejnih krajih priporočamo prav toplo, da se ravnajo v vsakem momentu in v vsakem položaju po načelih, ki smo jih vedno povdarjali, zlasti Jim priporočamo, da drže disciplinirane naše vrste, da ohranijo jake In Čiste naše organizacije In naše ustanove. Pokažite, da ste slovenski socialisti, da skrbite za bodočnost stranke in nienih organizacij.
Naj se zgodi karkoli, pravična stvar bo končno zmagala, vsak narod bo dobi! svojo zemljo in svojo svobodo.
Ostanite zvesti In dosledni pristaši Jugoslovanske socialno-demo-kratlčne stranke.
Kaj to pomeni?
Pravijo, da se Je po zadnjih dogodkih na Koroškem zopet pojavil neki član bivše ameriške komisije, in da se oglaša kot »posredovalec« tudi znani italijanski general Segre, ki naj bi nam rezal meje na podlagi »danih dejstev«. Ne vemo. v koliko so te govorice resnične. Vsa stvar pa ima na sebi veliko sumljivega. Nemci, ki so baje od »sovražne« antante podpirani, so zopet uprizorili intrigo. Poznamo vse te metode. Kdor Je šibak. Je pač obsojen trpeti. Upamo, da bo slovenski narod vsaj močan v svoji trdni volji, da se ubrani vsakemu nasilju in zmaga v znamenju socialističnih načel.
Pismo iz Belgrada.
B e 1 g r a d. 3. maja.
Te dni začne zopet zborovati Narodno predstavništvo naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Možje, ki tvorilo to začasno Narodno predstavništvo, niso — kar zopet po-vdarjamo — izvoljeni od naroda v volilni borbi, marveč so le zastopniki političnih strank in skupin, ki so si določile same svojo moč potom kompromisa. Večina strank se je pri povdarjanju svoje politične moči opisala seve na volilne rezultate pred svetovno vojno, tako, da lahko rečemo: da le to začasno Narodno predstavništvo izraz politične volje naroda Srbov. Hrvatov in Slovencev iz dobe pred vojno, tedaj iz dobe, ko še ni preobrazil mišljenia ljudskih množic krvavi krst strelskih Jarkov... Vsled tega seve so delavski zastopniki v tem začasnem Narodnem predstavništvu zbrani v pičlem številu. Med 280 poslanci Je le 16 onih. ki naj zastopalo težnje delavskega, proletarskega razreda... Od teh oa 3 nočejo vstopiti v zborovalno dvorano, češ: ne priznavamo tega začasnega Narodnega predstavništva, ker ni delavsko ljudstvo pravično v niem zastopano. Mogoče da se bo to Število vsled dogodkov zadnjih dnlj pomnožilo.
V	politični zgodovini narodov sicer ni nič nenavadnega, da so se poklicali v življenje taki začasni zbori, ki naj odločalo o dališi usodi, ali vsi ti zbori, kolikor lih pozna zgodovina, bili so vse bolj revolucionarni, vse bolj odraz in izraz dobe, ki lih ie porodila. Naše začasno Narodno predstavništvo v svoji celoti ni revolucionaren zbor. ni v njegovi večini ne volje, ne težnje, ne stremlleni. ki bi kazala, da je nastala nova doba v ljudski družbi. Svet se pi eobrazuje — veliki dogodki v Rusiji, v Ukrajini, v Nemčiji, na Ogrskem... — zdi se, kakor bi se dogajali daleč tam za gorami... kakor bi se družbe in niene uredbe oh Sa-
vi, Donavi, Drini in Moravi mi ne dotikali. Vse čutenje in mišlienje večine začasnega našega Naroduega predstavništva se zrcali v narodnem ujedinjenju, v deistvu, da se le poj avtoriteto srpsko-narodne dinastije Karagjorgjevičev zedinil narod Cr-bov, Hrvatov in Slovencev v eno državo. Večina začasnega narcUne-ga predstavništva Je srečna in zadovoljna, da je ta cilj dosežen. Drugih, modernih, novih ciliev nima in iih tudi noče. Za njo ie vse drugo neza-željeno in hoče nadaljevati svoie socialno-gospodarsko in politično življenje tam, kjer je 28. julija 1914 moralo nehati in obstati.
In mala četica zastopnikov delavskega ljudstva v začasnem Narodnem predstavništvu? Dosedanje njeno čilo delo kaže, da hoče vse več, da želi. da bi iz tega začasnega zbora zastopnikov privrelo na lan vse ono, kar naj bi bilo dostojno današnje velike dobe — ali zdi se. da ie ves trud in vse delo skoro zaman! Oovori v adresni debati so bili že dokaz, da buržoazija stremi zgolj za tem, da se ugotovi okvir za njeno politično in socialno eksploatacijo. Besede socialnega demokrata so bile, ki so terjale pogled v socialni in gospodarski položal v narodu ter zahtevale, da se narodu pove: kako bo dalje. Okvir države naj se določi v zrriislu samoodločbe narodov — vsak imperializem naj se v kali zatre. — Nezreli poskusi nacionalistične buržoazije naj prenehajo, ker samo škodijo ureditvi države. Daljše debate: o finančnih kreditih, o železniških vprašanjih, o stanovanjstvu itd. — nikjer ni pokazala buržoazija, da umeva dobro, ki Je nastala. Zastopniki delavskega ljudstva so porabili pač vsako priložnost, da povedo, da Je tu doba, ki terja moderno, socialno porazume-vanje.
Sedaj pride na dnevni red proračun države. Finančni odbor je imel že v petek prvo sejo. ali navzočih Je bila prav malo članov, ker so bila povabila prepozno poslana. Debata v finančnem odboru in v pred-
stavništvu o proračunu bo uač po* kazala, kako pojde dalje. Gotovo le, da Je sestava proračuna zelo koČUi-vo in zelo težko delo. ker manika prava podlaga, ali za razvoi demokratične države bo značilno pač: v kake svrhe se bo hotelo porabiti največ denarja. In gorje državi, ki bi hotela porabljati večino izdatkov za potrebe — militarizma
Zelo važna bo debata o agrarni reformi. Ali naj vstvariamo in ustvarimo same male posestnike, ali rial bo vsa zemlja, ko se odvzame veleposestvu državna last. ki se razdeli v dedni najem?! Večino v predstavništvu — pravijo pač tako! — ima JDS — to je ona stranka, k? lo vodi gosp. S. Pribičevič, minister policije. Kako se bo izvršila nova anti- pri-b;čevska opozicija, se ne ve pač pa se vidiio že nekake nove politične konture. Hudo Je, da kaj prida dobrega, ne obeta bližnia prihodniost.
Vprašanje regulacije prejemkov drž. nastavljencev. zlasti železničarjev, bo tvorilo važno razpravo. ki bo pokazala nad vse jasno, kako misli večina o teh socialnih vprašanjih. Dosedaj vidimo le eno, da Je vsa paznost posvečena armadi in njenemu obstoju, kot bi ta bila početek in konec vsega.
Socialno-politična vprašanja — osemurni delavnik, uredba podpore btezposelnih, invalidi, sirote, itd., vse to čaka na rešitev. Industrija stoji in upa. da se začne: o njei razpravljati ter ji povedati, kako riai se orijentira, ali na sever ali na iug. Položaj, kakoršen je danes, ie neznosen.
Eno glavnih in najbolj perečih vprašanj pa je: volilni red Začasno Narodno predstavništvo ie pač — začasno. In prva dolžnost ie njegova, da napravi vse. da se umakne rednemu parlamentu, ki b o izraz in odraz prave ljudske volje. Zato je potreba takoj vzeti v roke volilni red ter razpisati volitve. Vsako nepotrebno zavlačevanje je nepošteno in ima namen zadrževati ono, kar hoče in mora hoteti prava ljudska volia.
Proslava prvega mala v Slovenili.
St. Lovrenc na Pohorju.
Tako lepega praznika ta gorski kraj še ni doživel. Prazniški mir je vladal po celem kraju, ki je tako lepo vse pripravil za svoj delavski praznik. Ob 11. dop. se je napotil velik izprevod tukajšnjih delavcev proti Mariji v Puščavi, kjer so pričakovali goste-sodruge iz Fale. V velikem izprevGuu, okrog 600 ljudi obsegajočem, z godbo na čelu so prišli v trg, ter so se zbrali pred gostilno Novaka, kjer jim je s. Favai raz balkona naslikal zgodovino proletariata, njegove boje, pomen njihovega praznika in poudarjal važnost organizacije. Ožigosal je tudi delovanje in sramotenje drugih strank proti naši oreanizaciii. -- Vse
sicer danes hoče biti delavska stranka, vsi slavijo 1. maj in vendar so proti naši stranki, ki je od nekdaj le delavska stranka; kje je torej iskati hinavščino? Nato so sprejeli vsi navzoči, tudi nekateri Nemci, brez izjeme majsko resolucijo z velikim navdušenjem. Po sfiodu se je vršila veselica, ki je trajala do polnoči. Lepa disciplina ln velikanska udeležba pričate, da se naše vrste sijajno množijo, da se ljudstvo probuja kljub podtikanju in lažem drugih, nedelav-skih listov in politikov.
Mežice — črna.
Mežiška dolina kaj takega še ni videla. Sodrugi so se korenito pripravili na proslavo prvega mnia V
Bilo je v drugi polovici XVII. stoletja. Evropa se je nahajala v znaku popolnega vladarskega absolutizma. Njena zgodovina te dobe le v glavnem izražena v neprestanih bojih s Turki in pa v borbi francoskega kralja Ludovika XIV. proti Habsburžanom. Ogrska in hrvaška feudalna gospoda je izgubljala — že itak od turških vojska oslabljena — nasproti dunajskemu cesarju — svoie izdatne stare privilegije. Bilo je torej vsled tega kakor na Ogrskem, enako na Hrvaškem veliko število nezadovoljnežev, ki se tega niso upali pokazati, ker so bili vsi bolj ali manj odkazani na nemško — habsburško pomoč v bojih proti Turkom. Tako moremo razumeti ono silno veselje, ki je zavladalo v teh deželah povodom prve krščanske zmage nad Turki pri Sv. Gothardu v letu 1664. To veselje se je pa kmalu iz-premenilo v najliujše ogorčenje proti I cesariu Leopoldu, ker le sklenil —
ne glede na zmago pri Sv. Gothardu
—	s Turki sramoten mir v Vašvaru in s tem dovolj jasno pokazal, da mu ni nič na tem, da bi branil interese ogrskih in hrvaških velikašev, ampak da mu je glavno do tega da brani koristi habsburške dinastije ob Renu. — Ta nezadovoljnost je kmalu dobila znak prave zarote, ki lo Je sklenila madžarska, hrvaška in tudi nekaj članov nemške gospode iz naših krajev, proti prepotenci dunajskega dvora. Na čelo zarote Je stopil hrvaški ban Nikola Zrinski in po njegovi smrti — ko ga je na lovu mrjasec smrtno ranil — niegov brat Peter. Med drugimi so vodili zaroto še velikaši, Fran Frankopan, Franc Wesseleny, Franc Nadasdv, Franc Rdk6czy in Erazem Tattenbacli. Peter Zrinski je začel takoj pregovore z zakletim Leopoldovim sovražnikom, francoskim kraljem Ludovi-kom XIV. in to s posredovanjem »dedovega dunaiskega _ poslanika
Gremrnouvilleja. Ludovik je upornike dejansko Ie izkoriščal, dokler mu je to hasnilo; ko sta se pa glede španske dedščine z Leopoldom zedinila, tedaj je izjavil, da naj ne pričakujejo uporniki od njega ničesar ter da bo najbolje, če se pokorijo svojemu postavnemu vladarju. Seda! so sc obrnili uporniki najprej na Poljsko in Beneško, potem so si pa pridobili zaveznike v Turkih, starih sovražnikih vseh Jugoslovanov. Peter Zrinski Je poslal v Solun k sultanu Mohamedu IV. kot svojega poslanika stotnika Franjo Bukovač-kega, ki Je imel nalogo pogajati se o tem, pod kakšnimi pogoji bi moglo priti do zveze s Turki. Končno so se zedinili v sledečem: Ogrska in Hrvaška prideta pod sultanov protektorat, plačevali bosta letni davek, upravljali jih bodo v sultanovem imenu Peter Zrinski kot podložni (vazaini) vladar in njegovi zakoniti potomci. Ko bi izumrla rodbina Zrin-
skiti, si morefo izbrati Ogri in Hrvatje novo dinastijo Razen tega priznava stanovom njih pridobljene pravice, če bo treba Zrinskemu kake pomoči, mu pošlje budimski paša
30.000	mož močno vojsko. Pogodbe niso takoi podpisali, ampak je rekel veliki vezir Bukovačkemu. da pošlje po bosanskem paši končni odgovor Zrinskfemu. Medtem sta pripravliala Zrinski in Frankopan ljudsko vstalo, obenem sta pa mislila, da dunajski dvor o vsej stvari še ničesar ne ve. A bilo je drugače: dunajski dvor je bi! o pogajanjih, ki jih ie vodil Zrin-^ : s turškim sultanom natančno po-uJen. Neki Grk, ki je bil tolmač pri razgovorih, je bil zajedno v tajm službi Leopoldovega carigrajskega poslanika, in je naznanjal temu vse, kar se je godilo v Solunu: poslanik pa naprej svoji vladi na Dunaj Mnogo Je izdal tudi zarotnik Franc Wessfileny. Tako so bili zarotniki že ovadeni, ko tega nihče iz-
Mežici je na vse zgoda} Igrala rudarska godba po občini. Kmalu nate so se začeli zbirati delavci in delavke pri gostilni gospoda Vivode, odkoder so v izprevodu korakali po občini, pozneje pa proti Cnn Spotoma so se pridruževali neprestano delavci, delavke, pa tudi mali kmetje izprevodu, ki je neprenehoma naraščal. V Žerjavi so mežiške sodni?, e že pričakovali sodrugi in Sodražice iz Črne. Pozdravil je najprej došle Mežičane sodrug Mori, nato pa sodrug Tokan iz Ljubljane. Razvil se je med pokanjem topičev velikanski izprevod, pomikajoč se proti Črni. Opazovalec je videl, da sodrugom v Mežici in Črni ter onim, ki žive med tema dvema občinama, ni bilo žal truda. Povsod si videl slavoloke s primernimi napisi, visoke mlaje na katerih so povsod vihrale rdeče zastave. Vse je bilo ozaljšano s smerečjem. V Črni so bile hiše večinoma vse okrašene z zelenjem, in rdečimi rožami. Skratka: vse si je nadelo slavnostno lice. Veličasten je bil pogled na nepregledne množice mož, žena, fantov, deklet in otrok. Vse je bilo praznično oblečeno, vsak je imel na prsih rdečo cvetje ali kaj drugega. Nad glavami izprevoda so plapolale rdeče zastave, ki so lih nosile krepke roke rudarjev. Posebno fin okus so pokazali Mežičani. Njihova bele oblečena dekleta s širokimi rdečimi šali, ki so nosile celo vrsto tablic * raznimi napisi, so pestrost slike Se povečale. Množice ljudstva so bile tolike, da niti misliti ni bilo na to, da bi jih bilo mogoče spraviti kam pod streho, zato se Je zborovanie po obhodu vršilo pod milim nebom, Shodu je predsedoval sodrug Mori, govoril pa je sodrug Tokan. Majniška resolucija je bila soglasno sprejeta. Po zborovanju se je po raznih gostilniških prostorih zlasti pa v dvoranah gostilne gospoda Krulca, Ljer je neumorno svirala mežiška godba, ttizvila prav neprisiljena »abava. Vsakdo je bil zadovoljen, vsakemu je odseval Iz oči ponos samozavesti. Mežiško - črnsko delavstvo Je praznovalo svoj praznik zares na veličasten način. Vsa čast temi' delavstvu!
Zidan] most.
Prvi maj so praznovali tukajšnji delavci in delavke kemične tovarne skupaj z železniškim osobjem, s političnim in izobraževalnim društvom »Svoboda«. Pokazali so, da so zavedni in da si hočejo ustanoviti boljšo bodočnost. Ob 5. url zjutraj Je naša železničarska godba igrala in klicala zavedno delavstvo na ulico. Ob 6. uri so se zbrali kemični delavci in so skupaj prikorakali na zbirališče. Sodrug Cobal Je v kratkem govoru razložil pomen prvega majnika. Sodrug Pohar Je razvil rdečo zastavo, ki Je prvikrat ponosno vihrala sredi Zidanmoških sodrugov in sodružic. Godba Je zaigrala marzeljezo. Nato Je izprevod odkorakal v Radeče. Pri radeškem mostu so že čakali radeški sodrugi in sodružice z rdečo zastavo. .V pozdrav so se križale zastave. Godba je zaigrala marzeljezo. Izprevod Je od tu šel v trg, kjer se je vršil obhod in po obhodu shod pod milim nebom. Sodrug Pičinin je v kratkem govoru pozdravil navzoče in podal besedo sodrugu Čobalu. Ta Je razložil pomen prvega maja, orisal sedanjo razmere in govoril o naših za-
 r’-Tnrr:ii^n-rTTii^-riiTBrniw-r-r —
med njiju niti najmanj slutil ni. Ko pa je Peter uvidel, da mu turška pomoč ne more ničesar več pomagati in da se ni nadejati pomoči od nikogar ter da je prevaran, se Je odločil vdati se cesarju in ponižno prositi za milost. S Franjom Krstom Frankopanom je odšel na Dunaj, kjer so oba zaprli in obsodili na smrt. Dne 30. aprila leta 1671. so ju tudi ob navzočnosti radovednega občinstva v Bunajskem Novem Mestu obglavili. Obsodba pravi o Petru, da je »zagrešil več kfit drugi, ker je hotel postati to, kar je Njegovo Veličanstvo, namreč kralj Hrvaške, ter da je radi teRa vreden, da dobi na glavo mesto krone krvnikov meč«.
*
Iz teh kratkih potez vidimo dovolj jasno, da so se uprli zarotniki z nam enom, da obvarujejo svoje raz-
'/• ;•<'• fevdalne interese, a Peter Zrinski še posebej, da postane hr-vV • vladar. Ker je to tako, tedaj mislimo, da se ne more nihče čuditi,
da se mi kot socialisti za te slavnosti ne ogrevamo. Prepuščamo naši onalistično razpoloženi buržoazni, da vidi v teh borcih za ob a-ro\;.i:ie feudalnih pravic, narodne iunakcJn mučenike, mi pa ne vidimo tc‘,.u Zrinski in Frankopan nista ut: ria za svobodo in qjedinjenje Jugoslovanov, ampak radi svojega častihlepja in svojih razredno-feudal-nih interesov.	—on —
htevatfifl ciijili v pold;ugournem govoru. Po shodu so se nekateri prijavili k besedi. Predsdenica »Svobode« iz Radeč, sodružica Kovačeva, Je pozdravila društvo »Svobode« Iz Zidanega mostu in predsednica društva »Svobode«, Alojzija Vodišek, iz Zidanega mosta in predsednica društvo »Svobode« v Radečah. Ko je sodrug Pičinin zaključil shod, so se zastave križale in godba je zasvi-rala marzeljezo. Po shodu so so-dnigi in sodružice korakali skupno v Zidan most. Tu je sodrug Pečnik otvoril javen ljudski shod pod milim nebom. Pozdravil Je manifestan-te in dal besedo sodrugu Čobalu. Ta je v Jedrnatih besedah orisal pomen pivega maja in povedal kakšna na! bode naša bodočnost v Jugoslaviji. Sodrug Pečnik te v kratkih besedah pozdravil tudi vsa navzoča društva. Pokazali smo, da smo zreli in ne pustimo se od nikogar več izkoriščati. Po shodu Je bil obhod na postajo, do cementne tovarne in nazaj do mostu, kjer je bilo slovo od Ra-dečanov. Godba Je zopet zaigrala marzeljezo. Navdušeno klicanje: »Živela svoboda, živela socialistična republika, živela socialna demokracija« Itd. Ob enajsti uri se bile manifestacije končane. Popoldne Je bil izlet iz Zidanega mosta v Vrhovo skupno z radešklml sodrugi. Ob 9. uri so nas že čakali vrhovškl sodrugi, ki Jih je bilo lepo število. Sodrug Kužnik je pozdravil došle sodruge iz Zidanega mosta In Radeč, Zahvalil se Je sodrug Pečnik za častni sprejem, ki nam bo živo ostal v spominu, kdaj da smo bili prvikrat z rdečo zastavo v vasi Vrhovo. Nato smo odkorakali do Kržana In potem do Fištra na Praportno. Tam Je bil Javen ljudski shod pod milim nebom. Sodrug Kužnik je v jedrnatih besedah pozdravil zborovalce, sodrug Pičinin Je otvoril sjiod In dal besedo sodrugu Pečniku, ki Je v pol ure trajajočem govoru razjasnil današnji položaj in pomen proslave prvega tnaja. Zahvalil se je tamkajšnjim sodrugom in sodružicam za njihov, napredek. Veseli nas, da je tud! y kmečki vasi zasijalo solnce! Sodru-ga Satler in Kužnik sta še pozdravila vidni procvit organizacije. Ob štirih popoldne je sodrug Pičinin zaključil 3hod. Ob pol šestih so se poslovili radeški in zidanmoški sodrugi in šil v spremstvu verhovšklh sodrugov do Burkelca. Tu so še enkrat zaoriii klici: »Živela svoboda«, potem pa so se sodrugi vrnili domov. Zyečer ob osmih je bil zabavni večer v Zidanem mostu v restavraciji na postaji. Tako smo končali ta slavnostni prvi maj 1919. Marsikatero oko je črno gledalo skozi zaprto okno na proletarske glave, ko so sodrugi skupno korakali ramo ob rami za skupne pravice. Ne bomo rekli, koliko da Je bilo manifestan-tov, ker jih nismo šteli; ampak rečemo lahko, da jih je bilo veliko, kar bodo morali pritrditi tudi tisti, ki so nas iz radovednosti šteli, ko smo mimo korakali. Ponosni smo na tak naš napredek, ponosni na to, da se ljudstvo tako lepo samo izobrazuie, in ponosni smo tudi na to, da se je ta slavnostni pohod tako lepo in dostojno vršil. Pozdravljamo vse vr-hovške sodruge, kmete in kmetice, delavce in delavke, hlapce in dekle, da ste vaš Prvi Maj tako krasno obhajali 1 Želimo vam v majniku 1920. Še več, veliko večl Isto želimo tudi radešklm papirniškim in zidanmo-škim sodrugom in sodružicam.
Radeče pri Zidanem mostu.
*
Prvikrat je letos praznoval delavec In kmet pod rdečo zastavo delavski praznik 1. maj. Bil je v resnic} praznik. Udeležba je najbolj pokazala, da se delavec in kmet zavedata. Vse trgovine so bile zaprte. Sredi trga je bil pred mostom slavolok z napisom: »Proletarci vseh dežela, združite se!« Na mlajih so plapolale rdeče zastave. Naši sodrugi in sodružice so oklnčali okna po hišah. Zjutraj so odkorakali z rdečo zastavo, ki je nosila napis »Živela Svoboda«, proti mostu, da tam počakajo Zidanmostčane z godbo. Ko so tl prišli, so jih sodrugi in sodružice pozdravili. Potem je bil skupni obhod po trgu. Sredi trga je bil shod. Godba je zaigrala Maršal jezo. Sodrug Pičinin je pozdravil navzoče in dal besedo s. Čobalu iz Zagorja. Ta je govoril o pomenu 1. majnika In
o	potrebi združenja proletarijata celega sveta. Pojasnil je lažipreroštvo meščanskih strank. Sodrug Pičinin je zaključil krasno uspeli shod. Rdeče zastave iz Radeč In Zidanega mosta sta se križale. S klobukom v roki so navzoči prisegli, da se bodo zvesto pod rdečo zastavo bojevali za človeške pravice do končne zmage socializma. Po obhodu v Zidanem mostu so šil Radečanl domov. Popoldan ob 1. url so prišli Zidanmostčani z godbo v Radeče,
kjer so jiH Radovani in okoličan! pričakovali, da napravijo izlet v Vrhovo, da pozdravijo tudi tam našega delavca in kmeta, ki se je organiziral in prvikrat praznoval prvi maj-nik, Odhod iz Radeč je bil impozanten. Spredaj so šli šolski otroci z rdečimi zastavami, za njim odbornik! organizacij, potem načelnika godbe, za godbo pa se je vlekla dolga vrsta sodrugov in sodružic z rdečima zastavama Radeškega in Zidanmost-čanskega društva »Svobode«. V Vrhovem je vršil shod. Vrhovčani so prišli do Burkliča; z njimi tudi mladina. Sodrug Kužntk je v kratkem govoru pozdravil došle manife-stante v imenu tamkajšnje politične organizacije in društva »Svobode«. Gospod restavrater iz Zidanega mosta je posetil naš izlet v Vrhovo In daroval delavskemu izobraževalnemu društvu »Svoboda« 100 K. član! in članice se za to darilo Iskreno zahvaljujejo. Končno moramo še omeniti, da je več sodrugov častitalo sodrugu Pičininu za njegovo trudapol-np delo, da je v tako kratkem času organiziral v Radečah in Vrhovem in tamkajšnji okolici delavca In kmeta, da sta se zavedla in praznovala prvikrat skupaj prvi maj, kar je dokaz, da je ljudstvo zrelo. Sodrug Pičinin se zahvaljuje vsem sodrugom iz vseh okrajev za čestitke.
Št. IIJ eri Mislinji.
Obhajali smo majsko slavnost prvič v naši česedaj tako zaspani mislinjski dolini. Dan 1. majnika smo hoteli tudi mi proslaviti in smo zato sklicali poseben javen shod, ki Je prav lepo izpadel. Otvoril Je shod sodrug Krajnc, predsedoval mu Je pa sodrug Gros, ki je dal besedo sodrugu Leskovšeku iz Celja. Le-ta nam je v svojem, nad dve url trajajočem govoru orisal pomen današnje slavnosti. Ooisal nam Je trpljenje in težave, katere so prenašali naši predbojevniki za to vzvišeno idejo bratstva, enakosti in ljubezni. Ideja, katera bo prejalislej na svojem zmagovitem pohodu pogazila vse lažiprerokes in obrekovalce in tako gotovo kakor gotovo pride jutrišnji dan, pripeljala proletarijat do zmage. Nadalje Je govornik govoril
o	krivicah in zaprekah, ki Jih Je delala rajnka Avstrija proletarskemu delu, pa da se tudi sedanja vlada ne izkaže za nič boljšo. Opozoril nas je nadalje na to nesramno volilno pravico v ranjkl Avstriji in radi katere proletarijat ni mogel priti do svojih pravic. Opozoril nas je, naj bomo na straži in se varujemo raznih krivih prerokov, ki lazijo okrog v ovčjih kožah in lovijo nevedno ljudstvo v svoje kapitalistično - imperialistične kremplje. Nadalje nas Je opozoril na njih časopisje, posebno pa na novo izišel list »Narodni Socialist«, ki je ravno toliko socialističen kakor »Slovenski Narod« ali pa »Slovenski Gospodar«. Ljudstvo Je govornika pazno in mirno poslušalo in vseskozi pritrjevalo njegovim izvajanjem. K besedi se je še oglasil sodrug Krajnc, kateri je na kratko orisal pomen in potrebo gospodarske organizacije. Ustanovimo sl podružnico konsumnega društva! Nadalje Je pozval posebno ženstvo, da se začne zanimati za izobraževalno društvo »Svoboda«, da se tako prej ko mogoče pride pri nas tudi do ustanovitve tega prekoristnega društva. Kajti izobrazba je temelj naši lepši bodočnosti. Majska resolucija je bila enoglasno sprejeta. Nato se je sodrug Gros v imenu vseh zahvalil sodrugu Leskovšeku za njegov trud in zaključil lepo uspeli shod. — Razšli smo se v trdnem upanju in tre-prlčanju, da, ko pride zopet 1. maj 1920., bomo do tega časa vse zamujeno popravili, in ga praznovali tako, kot ga še ni mislinjska dolina solz. Sodrugi, sodružice! Na deb za vzvišeno idejo socializma. Zanesite fov vsako vas, v vsako hišo! Nobena hiša ne sme biti brez socialno-demokratičnega časopisja! Vsak delavec, vsak kmet mora biti naročnik »Na-preja« ali pa tednika »Ljudskega Glasu«! Na delo sodrugi, da se otresemo spon!
StrnlšČe pri Ptuju.
Tudi pri nas smo praznovali delavski praznik prvi maj. Begunci, delavci in kmetje, v družbi svojih domačih, ki so zaposlleni v begunskem taborišču, so s številno udeležbo na sfiodu pokazali, da razumejo pomen praznovanja prvega maja in da hočejo slediti klicu Karla Marksa :	Proletarci vseh dežel,
združite se!
Udeležba Je bila impozantna. Nad tisoč ljudi se je zbralo okoli odra, ki je bil z zelenjem in rdečimi zastavami okinčan. Z zadoščenjem smo gledali naše delavke, kako so pridno prodajale rdeče nageljne, majski spis, razglednice, brošure itd. Ob zvokih »marzeljeze« Je sodrug Le«
gi§a ofvorfi šEoB In podal besedo sodrugu Kom avli Ju. Pravica ni še zmagala, zato praznuje vsako leto mednarodni proletarijat svoj praznik prvi maj, da manifestira za svoje pravica in demostrira proti krivicam kapitalistične družbe. Ko Je sodrug Komavli govoril kakih pet minut je priplaval črn oblak in vsula se Je ploha. Ljudje so se nato zbrali v baraki, kjer se Je shod nadaljeval. V nadaljevanju govora je Komavli izvajal, da kakor se je danes vsula ploha nad nami, tako se bližajo grozeči oblaki, ki bodo strmoglavili sedanji krivični ustroj človeške družbe! Zato Je treba da vsi do zadujega postanemo člani naših organizacij in se zavedamo razredne in mednarodne solidarnosti vsega delavstva. Ko je sodrug Komavli izrekel v imenu udeležencev pozdrav, delavstvu celega sveta, posebno pa našim slovenskim in italijanskim sodrugom onstran demarkacijske črte, je po dvorani zaoriio in navzoči so navdušeno ploskali. Na koncu govora je Komavli prečital resolucijo, ki Je bila z navdušenjem in klici »Živel socializem«, »Živela internacijo-nala«, enoglasno spreleta.
Ko Je sodrug Legiša zaključil shod, Je solnce zopet sijalo in šli smo na prosto h koncertu in tomboli, nato pa na veselični prostor, kjer Je stal slavolok, delo sodruga Miheljna, a napisom: ?2ivel socializem!« in »Delo, kruh in svoboda!« Praznovanje prvega maja se Je izvršilo mirno in dostojno, za kar gr« čast udeležencem in sodrugom rediteljem. Sedaj pa sodrugi na delo, ker bliža se prvi maj, ko bodemo praznovali dan naše zmage!
Jesenice.
Dodatno k že objavljenemu poročilu sma prejeli od jeseniških sq-drugov še sledeče poročilo:
Prvič so videle Jesenice in okolica manifestacijo, kakoršne S« ni bilo. Čakali smo željno In naše upanje nas ni varalo. Na predvečer se Je ob nabito polni dvorani pri »Jelenu« proizvajala drama »Izza štirih sren«, kjer Je delavstvo uživalo lepoto svoje umetnine z vso svojo dušo. Ob tej priliki Je nastopil prvikrat pred kratkim časom ustanovljeni mešani zbor pevskega društva »Svobode«, ki ga je izuril požrtvovalni pevovodja-samouk sodr. Ambrožič. Uspel je dobro in žel odo-N bravanje. Sodr. Ambrožič Je preje! za delo Javorov venec z rdečima trakovoma. Pred igro Je nagovoril in razjasnil dejanski položaj delavstva in njegovega življenja sodrug Golouh iz Ljubljane ob velikem odo-biavanju vsega občinstva.
Prvi maj. Oznanilo ga je streljanje topičev In budnica že ob štirih zjutraj. Slavoloki so pričali, zastave, so pričale pozdrave Jesenic, Javorška in Dobrave delavstvu ’ In njegi vi svobodi., Ob devetih se je razvil izprevod izpred »Jelena« z zastavami organizacij, z napisi in delavsko godbo na čelu. Vzoren je bil red in delavstvo kakor železničarji so dajali duška vzklikom svojega veselja In Željam ter težnjam proletarijata. V sprevodu so korakaj! tisoči in tisoči za posameznimi velikimi rdečimi zastavami (bilo jih je 5). Streljanje iz topičev, kakor pordravi vojakov je spremljalo manifest aci jo proletarijata. Pred kolodvorom Je bila govorniška tribuna, ki so jo obkrožile zastave In v ozadju slika »Prost tisočletnega ^ rob-stva*. Zbrano je bilo ljudstvo iz Jesenic ter okolice In lahko se reče, da je bilo, nizko cenjeno, nad 5000 ijuJi. Govorila sta sodruga Mihevc In Golouh iz Ljubljane. Z giomovitim odobravanjem je spremljalo ljudstvo slavnostne govore in v duše delavstva je zaplala moč proletarijata. Prvič je zadonela delavska himna »Naprej« iz grl pevskega društva »Save« in marsikomu je plala solza v očesu nad mogočnostjo dneva proletarijata, dneva svobode. Ob dvanajstih se Je zaključilo slavnostno zborovanje in ljudstvo se je razhajalo mirno In vendar je v njihovih srcih plala večna sil: Čioveštva. Vojaštvo se je čudilo nnrni in vzorni organizaciji proletariata: čudili so se vsi in pozdravljali.
Popoldne Je bila veselica in koncert pr! »Jelenu« in pri »Werglesu«, katere se je udeležilo nebrojno občinstva iz celega okraja. Potekla je v zadovoljnost vseh. Dan prvega maja je ukoreninil v našem okraju misel edmostl in svobode in ml zremo polni navdušenja v bodočnost. _____________________________ P.	K.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Položaj na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča dne 5. mala ob 12.50 popoldne; iz
uradnega vira:	Vsled	nadaljnjega
pritiska sovražnika so se naše četa
i	umaknile v smeri proti Pliberku; tfl mesto še držimo.
Atnerikansk! kapital v Jugoslaviji,
Kakor poroča »L’Idea Nazio-nale«, so vzeli amerikanski kapitalisti v najem dubrovniško pristanišče. Razun tega nalagajo ann.ri-kanci svoj kapital v nepremičnin« po Bosni. Laški list dostavlja srdito, da se to čudno vjema z idealnimi načeli Wilsona v dezinteresementu, protiimperiaiizmu in drugimi takim! »čenčami«. P. P.
Radikalni laški listi zahtevajo r>nek«
sijo Reke In cele Dalmaclle.
»L’Idea Nazionale« in »Corriere d’Italia* zahtevata takojšnjo aneksijo Reke in Dalmacije, ker !e to dolžnost Italije in ker je to edino sigurno sredstvo. S tem si bo vstva-rlla Italija gotov sistem ravnotežja iti si bo pridobila ugleda. P. P.
Po svetu.
Železniška stavka v Lombardiji.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »Ber* liner Tageblatt« poroča iz Lugana*
80.000	nastavljencev. lombardskih sekundarnih’ železnic le stopilo % stavko.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 4. (DunKU.) OKU. poroča: Višje poveljstvo vzhodne armade javlja: Črto Tise držimo krepko v naši oblasti. Čehi od Miškolca ne nadaljujejo prodiranja.
V	smeri proti Jegru so dospeli do Tydisa, od koder so zahtevali, naj se Rdeča armada umakne iz Jegra. Naše Čete te zahteve niso vzele na znanje in stoje pri Jegru. Čehi nadaljujejo napad med Ftilekom in Sal-go-Tarianom. Naši sprednji oddelki so se vsled tega napada umaknili na poprej določeno obrambno črto severno od Salgo-Tarjana. Ob Iplu je položaj neizpremenjen. Snoči smo s protinapadom zavrnili češke čete, ki so pri Kekesu prekoračile reko Ipd, na severni breg. Pregrupiranje Rdeče čete so se zbrale na določenih’ točkah. Na ozemlju naše armade in pri Rdeči armadi je zopet red.
LDU. Budimpešta, 5. (ČTU.) Velik del prebivalstva je navzlic strogim kazenskim odredbam, pripravljen se na vsak mogoč način n; ret! terorju vpoklicanja. Kljub temu namerava Bell Kun tudi še danes braniti Budimpešto, čeprav je velik d*:.l delavstva proti boju. Kun noče o< u-stiti Budimpešte brez boja. Vsled poročil s fronte vlada velika potrtost.
Dunajske občinske volitve,
LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) Kak .r poroča »Morgen«, je imela včeni-šnja volitev v dunajski občinski svet nastopni izid; 99 socialnih demokratov, 50 krščansko socialcev,
9	Čehov, 3 nemški naciunalci, 2 ?i-dovska nacionalca, in enega za./.* >-nika liberalne meščanske strank*. »Sonn- und Montagszeitung« pise zopet, da je bilo izvoljeniji 100 socialnih demokratov, 51 krščanski!) socialcev, 7 Čehov, 3 nemško naciu-nalpi, 3 židovski nacionalci, 1 mandat pa da še ni zaseden. — Volih a v deželno zbornico so pokazale isto razmerje med strankami. Socialni demokrati bodo tedaj v deželni zbornici in v dunajskem občinskem svetu imeli absolutno večino. Volitve so se vršile popolnoma mimo* —- Posledica teh volitev bo predvsem, da preide dunajska občinsk* uprava v roke socialnih demokratov. Predvsem bodo izvoljeni za župana in za oba podžupana socialni demokrati. Nato pridejo na vrsto tudi različni ravnatelji velikih dunajskih mestnih podjetij. Po odstopu dr. \Veiskirchnerja bo naibrže sedanji podžupan Reumann izvoli«.. za župana. Ker je Reumann že star ima ta izvolitev samo formalno vrednost, bo Reumatm takoj po izvolitvi zopet odstopil. Na njegovo mesto pride Fmtnerling, za podžupana pa hočejo izvoliti Maksa Winterja. F.mmerling je glavni upravitell »Ar-beiter Zeitung«. Winter pa urednik tega lista.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) O očiščevalni akciji v Monakovem poroča »Lokalanzeiger« dne 4. t. m.; Navdušeno pozdravljeni po prebivalstvu so včeraj vkorakale tu’ aj nove čete. Doslej je bilo 150 mriv:;i in okoli 900 ranjenih. Aretirali so več nego 5000 oseb. »Lokah.>:ei-ger« poroča iz Monakovega:	Med
onimi, ki so jih ustrelili po prekc.M sodu, je tudi komunist Sontneimcr. Višji poveljnik rdeče armade Engel-hofer, ki so ga ustrelili pri poizkuše-nem pobegu, je bil 21 leten mornac
iti 'dezerter; po zaroti mornarjev, v času, ko je bil Mihaelis koncler, st* Ra obsodili na smrt. Engelhofer Je bii tudi že ure] na Bavarskem eno leto v prisilni delavnici kot kaznjenec. Strašne rane na glavah ustreljenih talcev so posledice strelov, ki so bili oddani iz bližine. Pohabljen! ni bilo opazovati. Povelje za usmrtitev sta dala poveljnik Seidel in njegov namestnik tlausmann. Le-ta se je sam ustrelil, ko so ga hoteli prijeti. Seidla je množica ubila.
Višina volne odškodnine Nemčijo.
LDU. Nauen, 4, (Brezžično.) . O finančnih' bremenih, ki jih bo morala nositi Nemčija, javljajo iz Versaillesa, da se bo morala Nemčija obvezati, da plača kot laplačilo -na celokupno vsoto vojne odškodnine, ki bo objavljena šele dna 19. maja 1921., 125 milijard v. zlatu, inozemskih vrednotah ali v nemških državnih zakladnicah. Kdaj bo mirovna pogodba izročena nemški delegaciji, še vedno ni določeno. Ker sta se pokvarili obe direktni brzojavni žici ftted Versaillesom in Berlinom, ne dobiva urad mirovne komisije v Berlinu nikakih političnih brzojavnih vesti. Zveza med Versaillesom in Berlinom se vzdržuje v tem tre-notku samo s kurirji.
Klelskl prekop.
LDU. Nauen, 4. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Versaillesa, napreduje razprava o vprašanju kielske-ga prekopa na mirovni konferenci Precej hitro. Nemčija bo najbrž obdržala suverenstvo nad prekopom m ozemljem v neposredni bližini, toda uprava bo mednarodna In bo v nekaterih ozirih podobna upravi Sueškega prekopa. Vrhovno nadzorstvo bo imela zvesa narodov.
Glas resnice.
LDU. Versailles, 4. (DunKU.) »Populaire« protestira y ostrem članku proti osvojevalnl lakoti, ki se dandanes prikriva a narodnim pravom, in pišeš V Imenu narodnega Prava hočejo naši aneksionisti anektirati na milijone Nemcev, italijanski ekspanzionisti hočf jo podjarmiti na stotisoče Dalmatincev, Rumuni in Cehoslovaki pričenjajo skupno operacijo proti Ogrski. Bukareška vlada, ki je bila v letih 1916 in 1917. pi oti nemško-avstrijsko-bolgarske-mu imperializmu, se vede danes Skrupulozno.
Mirovna konferenca,
LDU. Pariz, 4. (Brezžično.) Načelniki francoske, angleške in ameriške vlade so se sestali v soboto zjutraj in popoldne, Razpravljali so A položaju, ki je nastal vsled dejstva, da italijanska delegacija ne bo prl-sotna pri podpisu preliminarnega miru z Nemčijo, Vzeli so v pretres razne razrešitve ki so brez izjeme za Italijo zelo ugodne. Razen tega je italijanska vlada dobila obvestilo, nameravajo zavezniške vlade Pozvati v kratkem v Pariz avstro-ogrsko delegacijo in se pogoditi z njo o preliminarni m miru s to državo.
LDU. Berlin, 5, (DunKU.) »Deu-•	, Allgemeine Zeitung« poroča
li-i m?zjU Načelniki treh velesil so Kiendi, Nemčiji v mirovnem 'dogo-
? m1	preP°vedati združitev
LvtrS0 AvsJ$.0* kl na* Postane
n BuSrpft? !ka* Brest-Litovski
tJuKareski mir se razveljavita Rusm se načelno pripoznaS do odškodnine za škodo, ki lo je utrpela začetkom vojne.
Nemški delegati v Parizu.
. LDU. Krakov, 3. (DunKU.)
>>Czas« poroča po listu »Kuryer :Warszawski« iz Pariza: V primeru, cta Nemci ne bi podpisali mirovne pogodbe, je antanta odredila velike Priprave. Na postaji v .Ver-
sodbe. Obenem bolfo SlSu £
sedla Frankfurt ob Menu. Ob Renu so postavljene dolge vrste vagonov, lokomotiv in tovornih avtomobilov! Kakor trdijo vojaški krogi, bo tra-JaJo prodiranje tri in pol ure. Nem-c’ia bo potem dobila sedemdneven rPl^ nato bo armada eventualno iz-nova prodirala. Pariški vladni kro-J” 5° Preverjeni, da bo Nemčija na-losied podpisala mirovno pogodbo.
delavstvo prod Clemenceauju.
-	^DU. London, 5. (ČU.) Reuter-ev nrad doznava iz Pariza: Prvi rajnik delavske zveze, Jonhaun je Pisal ministrskemu predsedniku Cle-^^'ecaiiju. da ne more več prisostvovati delovanju mirovne konfe-[ence. Ni mu mogoče več zastopali ‘-iere.se,v delavcev ria mirovni konferenci, ker je vlada protipravno
prepovedal« 'delavcem, dajati dnŠka svojim čutom in naziranjem,,
Beiglja se kuja.
LDU. Bruxelles, 5. (CTU.) Ministrski svet je bil v soboto in v, nedeljo pod predsedstvom kralja zbran v Laakeriu.. Pri seji so bili navzoči člani kabineta, vsi državni mi-* nlstri in belgijski delegati na mirovni konferenci. Razmotrivali so o vprašanju, ali naj belgijski delegati _ podpišejo mirovni dogovor, ali naj C takoj zapuste konferenco. Po končanem posvetovanju je izjavil ministrski predsednik, da je položaj jako resen in da so obljube,’ ki so se dale Belgiji, ostale obljube.
Krka na Španskem.
LDU. Madrid, 4. (DunKU.) Agen-ce Havas poroča: Maura je ponudil kralju demisijo celokupnega kabineta. Vladar jo je odklonil, in zagotovil Mauri svoje trajno zaupanje. Na zahtevo vlade je podpisal dekret, po katerem bo zbornica razpuščena in vpoklicana nova zbornica, za katero bodo volitve prvo nedeljo meseca junija.
Turški vojn! svet.
LDU. Lyon, 4. (Brezžično.)' Iz Carigrada poročajo: Pred vojnim svetom se je pričela sodna obravnava proti 13 voditeljem takozvane unionistične stranke, ki so zakrivili pokolje v Armeniji. Glavne obtožence Enver beja, DJemal beja, Ta-laat bela itd„ katerim se le posre' čilo ubežati Tn katerih še vedno nho zasačili, bodo obsodili v odsotnosti.
Dopisi.
Po »Zvezarsko«. V nedeljo, line
4.	t. m. seje pripeljal uradnik južne železnice, škof po Imenu, v Ljubljano na glavni kolodvor. S seboj Je pripeljal tudi en tovorni voz raznega blaga in živil, katere Je spremljal znani kričač Zveze Jugoslovanskih železničarjev, Jaklič. Takoj Je zahteval gori Imenovani uradnik od nadpremikača Glavana, naj mu takoj postavi voz v takozvano »šub-linljo«. Ker pa je imel nadpremikač Glavan še dva druga voza postaviti na dotični tir, Je šel po te. Ali glej, g. Skof se Je razsrdil ter začel zmerjati nadpremikača Glavana z barabo in ciganom ter mn nastavil revolver. Nato so se oglasili drugi železničarji in začeli kričati nad uradnikom. Ta Jo je takoj odkuril. Tako nastopajo naši vseslovanski zve-zarjil Potem pa naj še kdo reče, da niso izobraženi in da ne gledajo za izboljšanje delavskega položaja! Na svidenje, g. Škof pred sodniiol Merodajne faktorje pa pozivamo, da se takim osebam odvzame orožje! Več železničarjev.
Šoštanj. Popravek v zmidu § 19. tisk. zak. Z qzirom na v št. 42. iz Celja in 54. iz Šoštanja natisnjena dopisa, koja me osebno napadata izjavljam: ni res, da bi bil jaz protestiral zoper preiskavo voza z usnjem, namenjenega na Dunaj, res je pa, da sem sam izrazil svoje zadoščenje nad preiskavo. Ni res, da bi jo odkuril z dolgim nosom, pač pa ,ie res, da sem se jaz in da se je vedia preiskovalna komisija popolnoma korektno. Ni res, da bi bil kot gospod mednaroden, pač pa je res, da sem vedno in ncomajeno zastopal in proti vsakomur narodno stališče. Ni res, da bi bil jaz pripomogel h kakemu tihotapljenju, pač pa Je res, da sem vsak poskus tacega početja z vso strogostjo zadušil. NI res, da bi bil jaz pisal in prosjačil, naj se me imenuje gerentom, pač pa Je res, da me je okrajno glavarstvo brez vsakega vmešavanja od moje strani predlagalo, ravnotako kakor sla se moja kolega dr. Bratkovič in dr. Kolšek imenovala za gerenta v Slovenjem gradcu in Laškem trgu. Ni res, da bi hodil na različne malce in večerje, pač pa je res, da sem bi! opetovano po opravkih v pisarni in zasebni hiši pri gospodu Woschnag-gu. Ni res, da bi jaz komu odtrgal živila, pač pa je res, da je ravno v Šoštanju preskrblienje z živili na-oram drugim krajem izredno dobro,
i	reiskavo narodne vlade pozdravil bi sam z največjim veseljem, ako bi se kdo upaj, da tudi s svojim imenom ni svojo osebo zastopa napade napram pristojni oblasti. — Odličnim spoštovanjem: Dr. Fran Maver s. r. — (Op. ured.: Glede teh dopisov smo že nekoč podali pojasnilo g. dra.'Mayerja. Mislimo, da je stvar zaenkrat rešena, če objavljamo še ta popravek, ki naj ga presojajo čl-latelii sami).
Žalec. Žalčani vprašajo okrajno glavarstvo in državno pravdništvo v Celju, ako je dovoljeno, da se pri nas kolje in seka živino le za voine dobičkarje in tiste posestnike in po-
sestnice, ki so žito in druge deželne pridelka prodajali za časa vojne po tako neizmerno visokih cenah bednemu in izsesanemu ljudstvu, da la* bko sedaj plačujejo meso po 20 K kg, dečim ga je prodajalec plača! živo težo po S K kg in ima za delo ogromno plačilo 12 K, kar znaša pri enem govedu tisočake?
Si. Lovrenc na Pohorju, Tu ima tovarno nemški kapitalist Kiefer, ki plača, kakor je znano, nekatere delavce celo po 5 K na dan. 2e na to nesramno izrabljanje in skopuhslvo, opozarjamo gospoda obrtnega nadzornika! Ima pa ta bogataš - skopuh še druge lepe lastnosti, Delavca P. je odslovil iz službe: zato si je ta poiskal delo na Fali; a komaj je stopil v službo, ga pokličejo v pisarno, mu vrnejo knjižico, češ, da ga ne obdrže več, ker je delal v tovarni onega Kieferja. — In mojster mu Ja povedal, da je Kiefer sam priporočal, da ga naj ne sprejmejo, seveda v prvi vrsti zato ne, ker organiziran v soc. dem. organizaciji — Takšno umešavanje tvori višek predrznosti, ki se mora kaznovati. Razentega je Kiefer že odslovljenemu delavcu odtegnil del domenjene plače itd. — Nekega zidarja je odslovil, ker ni hotel delati po 10 ur na dan, nego samo po 8 ur. — Ta* kim oholim kapitalistom bo treba vzeti tovarne in jih takoj podržaviti! — Dalje ima v našem kraju bogati LSschnig, ki ima trinajst posestev, svojo tovarno, v kateri plačuje lesnim delavcem po 5 K na dan, seveda brez hrane. — Temu bo torej treba vzeti, 12 posestev, potem bo že bolj ponižen. Od bele moke. ki jo je ta mogotec dobil za delavce od Vojne zveze, do danes še nismo nič videli, pač pa nam ponuja moko iz plesnive koruze, ki Jo je dobil cel vagon. _______________________________
Dnevne vesti.
— »Male novičice« v Mariboru. Ta lističek svetovne slave je grozno nesrečen, ker sta sodr. Kristan in Falk na majniški slavnosti skupaj nastopila. Tudi za sodr. Favaja je v svoji krščanski ljubezni jako v skrbeh. S sovražniki da se objemamo I Vsaj objemati se, meda ni proti principu krščansko socialnega ali bolje Kristovega nauka: »Ljubite se med seboj«, ali pa: »Ljubi svojega bližnjega« itd.?! Mogoče bi se pa zastopniki »Malih novic«, — t. j. namreč klerikalen listič, — po sveta ma-
lo	znan — tudi ge kdaj radi s kom objemali, zlasti, če jim bo kje, pri kakih volitvah huda predla, — morda z liberalci, kaj? Sicer pa le obdržite mirno kri: nam sploh ne gre toliko za kršč. ljubezen, nego za solidarnost v programu. Krščanski socializem pa naj ne bi propagiral ne-krščanskega, in še celo_ ne nacionalnega sovraštva! Prepričani smo pa tudi, da se vera ne da na komando komu vcepiti, kakor bi to radi menda'klerikalci, če se spodtikajo ob tem, da mi smatramo vero za privatno zadevo. In gotovo pa je tudi, da klerikalci največ škodujejo veti in sebi z lažmi, ki jih prodajajo o nas, ko vendar vsak naših ljudi ve, da na shodih in tudi drugje o veri navadno ne govorimo, marveč ie o socialni politiki in ljudskih pravicah.
— Dobri ton klerikalcev, »Slovenec« večkrat piše o strankarski dostojnosti. Dobro je! Zato naj Slov. Gospodarja pouči, da ne bo pisal tako-le: Razne živali so bile vsiljive v strelskih jarkih, a vsiljivost so-cijal.-dem. agitatorjev jih daleč prekaša. — Hodite pred nami z dobrimi zgledi!
— Zavarovanje delavcev zoper nezgode. Začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani poživlja tem potom še enkrat vse podjetnike, ki imajo v področju deželne vlade za Slovenijo zavarovanju zoper nezgode zavezane obrate, da vplačajo takoj zavarovalnine za drugo polletje 1918 odnosno tudi še od prejšnjega časa zaostale na ček. račun 10.306 zaostale zavarovalnine. Opozarja se na to, da se imajo zaostale zavarovalnine vplačati z zakonito določenimi 4% zamudnimi obrestmi. Položnice za vplačevanje se dobe pri zavodu.
— Opozorilo glede naprav za nrolzvaianle, ozir. napeljavo elektrike. Množe se pritožbe, da izvršujejo po deželi dela, spadajoča v elektrotehnično stroko, osebe, ki nimajo za to niti koncesije, niti potrebne strokovne izobrazbe. Občinstvo se opozarja, naj za taka dela jemlje edino osebe, ki imajo za to oblastveno dovolitev. Obrtnim oblastim je strogo naročeno, naj zasledujejo ne-upravičepe izvrševalce tega obrta.
— Povišanje službenih prejemkov okrožnih zdravnikov na Slov. Štajerskem. Sprejme se načrt na-redbe celokupne vlade za Slovenijo v, Ljubliani o začasnem Dovišanju
službenih prejemkov »okrožnih zdravnikov na Slov. Štajerskem. 1, Do preklica, dokler trajajo sedanje izredne razmere* se okrožnim zdravnikom na Slov. štajerskem o3
1.	januarja 1919 dalje dovoli dra-ginjska doklada v izmeri 100% vsefr službenih prejemkov, t. j. osnovne plače, starostnih doklad in krajevne doklade. 2. V pokritje tega povišanja se podvojijo prispevki, kl jih imajo po določilih § il. zakona z dne 28. aprila 1909, štajerski dež. zak. št. 40, prispevati okraji in občine. Ti prispevki, ki se odmerijo v odstotkih v okraju, oziroma občini predpisanih, dokladam podvrženih direktnih državnih davkov, znašajo torej od 1, januarja 1919 dalje do preklica: a) za vsak okraj 2%, b) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade nad 25%, za dobo te dokladne višine 3%, c) za one občine, v katerih se pobiralo občinske doklade do 25%, za dobo te dokladne višine 5%. Ostala določila n 11. imenovanega zakona veljajo neizpremenjeno dalje.
— Iz kroga užitnlnskih uastav-liencev. Kaj bomo res počeli dacar-ji? Ob prvem maju smo upali, da nam nakažejo kakih doklad in nam zvišajo plače. Ali mi nismo dobili ničesar. Vlada ima za nas gluha ušesa. Vprašamo, kako naj Živimo z 160—200 K* na mesec? Ali naj začnemo krasti? Potem nas zaprejo. Zraven nas je pa Še nekaj revežev-invalidov, ki smo v tej vojni prišli ob vse in smo danes s svojimi družinami popolnoma brez obleke in drugih potrebščin. Pravica kje si? Demokracija kje si? Kaj naj še kličemo na pomoč? Gospodje pri vladi, spomnite se tudi malo na revne dacarje, kl potrpežljivo čakajo na vas! V naših srcih bije ravno tako »Jugoslovansko srce« -— ako ne bolje — kakor v srcih marsikaterih dobro situiranih državnih funkcionarjev. Dacarji so reveži. Nimajo ugodne aprovizacije. Shajati s 160 K se sploh ne da, pač prodajamo kos za kosom našega bornega pohištva, tako, da nazadnje še žlice ne bomo imeli! Jaz, ki to pišem, mi —- pri moji vesti — ni hujšega, kot da moram reči, da je v zaželjeni Jugoslaviji sama nezadovoljnosti Kako tudi boš zadovoljen!? Naj bi vlada malo bolj segla po vojnih dobičkarjih in revnih trgovcih! Sedaj se vidi, koliko blaga imajo še od predvojne! In kakšne so še cene? Neki nastav-lienec je pravil, da imajo moško blago, ki jih stane lastno ceno 20 K, prodajalo pa se je že po ISO K In sedaj po 80 K! To se dogaja v marsikateri trgovini. Cene bi bilo treba dati pri trgovcih pred preki sod! Cene pri oderuhih agitirajo za boljševizem! Se ga ne bojite? Sklenam: Zahtevamo pravice, demokracije, in to tudi za revne, sedaj tako slabo plačane, dacarje!
— Zdravilišče Rogaška SlalLta. Oddajo se obratni prostori 1. kotel »Pošta« dosedanjemu najemniku Karolu Ristu proti letni najemnini 8000 K; 2. trgovina z mešanim blagom v »Tržaški hiši« dosedanjemu najemniku Janezu Beraniču proti letni najemnini 3000 K; 3. brivnica in česalnica v »Zagrebški hiši« dosedanji najemnici vdovi Lujizi Dum-ler proti letni najemnini 700 K z dostavkom, da mora nastaviti moškega frizerja: 4. trgovina z delikatesami Josipini Simonšek v Celju, proti letni najemnini 1000 K; 5. trgovina z zlatnino in srebrnino dosedanjemu najemniku Konstantiuu Al-moslelmer za. letošnjo sezijo proti letni najemnini 500 K; 6. trgovina z urami dosedanjemu najemniku Albertu Klemen proti letni najemnini 200 K; 7. krojaška trgovina Alojziju Koražia proti letni najemnini 700 K s pogojem, da mu ta lokal zaradi ognjevarnosti ne služi obenem za delavnico; 8. paviljon za prodajo peciva ponudniku Viljemu Bizjaku proti letni najemnini 200 K.
— Mostarine. Lastniku mostu čez Savo pri Trbovljah inž. Moricu Krichsehlager se je dovolilo 50% zvišanje dosedanje mostarine. V istem izmerju se dovoli zvišanje mostarine graščini Šoštanj pri Sevnici, ki je lastnica mostu čez Savo Rad-na-Sevnica. Tržki občini Spodnji Dravograd lastnici mostu čez Dra-:vo se dovoli zvišanje mostarine do preklica po tarifu, katerega je že odobrila deželna vlada za Štajersko. Odobri se do preklica tarif za pobiranje brodarine na brodu čez Savo pri Rajhenburgu lastniku Janezu Flisu, izvzemši postavko za prevažanje oseb, ki se določi na 20 mesto na 30 vinarjev.
Drobno.
— Zvišanje cen poštnih jgolic. Ker presegajo cene za papir in tisk za obrat potrebnih tiskovin do sedaj veljavne cene za posamezne golice, Je bila poštna uprava nrinm-
rana, zvišati ceno nakaznicam na 6 vin., z veljavnostjo od 15. aprila naprej in denarnim kuvertam tu 16 vin., spremnicam na 16 vin. ter brzojavnim golicam na 4 vin. z veljavnostjo od 5. maja t. 1. naprej.
—< Strojepiskam sporoča vodstvo Ljubljanskega dopisnega urada, da je služba strojepiske v tein uradu že oddana.
— Redni občni zbor pevskem društva »Slavec« se bo vršil v so* boto, dne 10. maja ob 8. uri zvečer v društveni!] prostorih v »Narodnem domu?. Na dnevnem redu je tudi preinemba društvenih pravil. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
— Pripravljalni odbor izvoljen dne 27. aprila na sestanku farmacevtov v Ljubljani, vabi iste, da se udeleže ustanovnega občnega zbora »Društva farmacevtov v Slo« veniji«, ki se vrši v petek, dne 9. t m. ob 7. uri zvečer v salonu gostilne Mrak, Ljubljana ,Rimska cesta.
— Strašen umor. V petek, dne 25. aprila zvečer se je zgodil v Lit« merku pri Ormožu strašen umor. Viničarka Kovačec Je v družbi svoje hčere in zeta ubila s sekiro svojega nad 50 let starega moža; z dvema udarcema mu je lobanjo popolnoma zdrobila, tako da so se možgani razlili po tleh. Čedna trojica je pustila mrliča ležati celo noč pred hišo in se razbežala. Uči in zet sta v zaporu, Žena v bolnišnici, ker ima en prst na roki odrezan in je tudi ostala roka precej razmesarjena. Sumi se, da se Je poškodovala sama, da bi se lahko zagovarjala s silobranom. Vzrok zločina Je navaden rodbinski prepir In seve pijača.
Načrt za tehniko y Ljubljaui.
Deželna vlada za Slovenijo je sprejela na 91. seji dne 26. aprila t. 1. nastopni načrt o ustanovitvi začasnega tehniško - visokošolskem čaja v Ljubljani:
1. Da zamorejo absolventi
njih šol započeti študije tehniško smeri, se ustanovi v Ljubljani začasno tehniško-visokošolski tečaj za gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko, in zemljemersko stroko.
2. Začasno tehniško - visokošolski tečaj izvrši v mesecih maj-no-vember 1919 poduk 1. in 2. izre !-nega semestra 1. letnika v zmislu učnih načrtov belgrajske tehniške fakultete in tehniških visokih šol na ozemlju uekdanje Avstrije.
Po možnosti se vršijo na tečaju istočasno tudi pomožni kurzi v prid slušateljem vižjih letnikov.
3. Vodstvo in uprava začasnega tehniško - visokošolskega tečaja se poveri Kuratoriju za začasni ,»:.ni-ško-visokošoiski tečaj v Ljubljani, ki se sestavi tako:
a)'načelnik in njegov namestnik, ki jih imenuje deželna vlada za Slovenijo;
b) 4 zastopniki učiteljskega kolegija, ki jih imenuje učiteljski zbor. po enega za stroko gradbeno, strojno - elektrotehniško, rudarsko iu zemljemersko;
c) 2 zastopnika »Društva inže-niijev v Ljubljani«, ki jih imenuje diuštvo izmed delegatov v' »vseuči-liiki komisiji« v Ljubljani;
d) 1 zastopnik »Društva s!o\\ n -skih geometrov« v Ljubljani, ki ua imenuje društvo.
4. Kuratorij prevzame vse posle, kolikor se tičejo vodstva ia ureditve začasno tehniško - visekošok ’. e-ga tečaja, ki ga zastopa napram jasnosti in varuje njegov ugled. Skrbi za izvršitev poduka in nameščen Ja pomožnega osobja.
Kuratorij deluje v skupnih sejah, ki so sklepčne ob navzočnosti polovice članov in sklepa z večino g kisov.
Poslovni red si določi kuratorij sam.
5. V začasni tehniško - visokošolski tečaj se sprejemajo kot redni slušatelji absolventi srednjih šol (gimnazije, realke, realne gimnazija) obojega spola, ki se izkažejo z zrelostnimi izpričevali in so pristojni v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Kot izredni slušatelji se morejo sprejeti državljani, ki so dovršili 17. leto in se izkažejo s primerno pred-izobrazbo.
6. Učne moči so honorirani docenti, tehniški učitelji in lektorji, ki iih pokliče na predlog vseučiliške komisije deželna vlada. Konstrukcije, asistente in pomožno osobje pa pokliče na predlog kuratorija.
7. Stroške za začisni tehniško-visokošolski tečaj krije deželna vlada za Slovenijo iz vseučiliškega fonda._________________________________
Agitirajte za naše časopisje!
K Iran' 4*
N A P R E J.
Stev. 102.
Iz stranke.
Krajevna jug. soc.-dem- stranka f škot.iiioki naznanja vsem elanom sodrttgenn. da se vrši danes ob pol 8. uri zvečer sestanek in sicer v gostilni »Novi svet«. Dnevni red: volitve novega odbora in razne druge važne stvari. Zatorej se vabijo vsi člani, da se polnoštevilno udeleže.
Poročila.
Konferenca v Mariboru.
V sredo 30. aprila zvečer se Je vršila dobro obiskana konferenca zaupnikov Maribora in okolice v restavraciji Puntigam. Predsedoval je sodrug Favaj, zapisnik sta vodila sodruga Pelan in Pesanski. Poročal ie sodrug Anton Kristan iz Ljubljane o preuredbi politične organizacije ter o osnovaniu okrožne mariborske organizacije. Podrobuo le razložil potrebo, nainen in izvedbo političnega dela. Pečal se le z razširitvijo strankinega tiska ter podal vse tozadevne direktive za razširjanje »Napreja«, »Ljudskega Glasa«, »Demokracije« in »Svobode«. — V debati so govorili sodrugi Domiter, šol, Gerčar, Favaj Erbežnik, Žižek, Lorger, Nachtigal in drugi. Sklenilo se ie ustanoviti okrožno politično organizacijo ter sklicati v najkrajšem času politčno konferenco vseh zaupnikov iz celega okrožja v Maribor. V začasni okrožni odbor so se izbrali: Sodrugi prof. Favaj, učitelj Škof, uradnik bolniške blagajne Erbežnik, krojaški mojster Žižek in železničarji ss. Lorger, Nachtigal in Korošak. Izvolil se Je tudi propagandni odsek za časopisje, v katerega so se pozvali sodrugi Erbežnik, Skof, Grčar, Pelan in Pesanski. Glavni zaupnik Je sodrug Erbežnik (okr. boln. blagajna, Rotovški trg), ki Je tudi glavni dopisnik za »Naprej« iz Maribora. Kdor ima kai sporočati »Napreju«, naj to pošlje sodr. Erbežniku. — Sklenilo se Je, da sc bo začela kar najenergičnejša akcija za razširjenje »Napreja«. Vsi slovenski socialni demokrati morajo biti naročniki »Napreja«. — Sodrug Ant. Kristan Je poročal Se o uredbi dela na strokovnem, gospodarskem in kulturnem polju. Navzoči so odobrili temeljito poročilo ter sklenili, da se bo delo odslej izvrševalo po danih navodilih. — Dela Je dovol] — na plan sodrugi, za bodočnost delavskega ljudstva, za ' prosveto Jn svobodo I Konferenca Je delo zapo-čela.
Laški trn. Dne 4. t. m. Je imela J. S D. S. ljudski shod v Laškem trgu, kateri Je bil precej dobro c>t iskan. Shodu je predsedoval sodrug Krušič, zapisnikar pa Je bil s. štefe. Sodrug Marn Je obrazložil pomen Prvega Maja in žel burno odobravanje. Oovoril Je tudi o organi zarijah, strokovnih, političnih in go spodarskih. Imel le dober uspeh ter Jih Je več pristopilo k konsumnemu društvu in k politični organizaciji
Kultura.
Pri koncertu »Glasbene Ma tfce« v petek, 9, In v soboto, 10. nu*ja bodo sodelovali dr. Ivan Lab (slavnostni govor »Vodnik pevec — ir, pevec vodnik«), gdč. Stanislava liajek (gosli), gdč. Jelica Sader (petje), gospodje Josip Pavčič, Niko Štritof, gdč. Nilka Potočnik, klavirsko spremljevanje, gospod Josip Vedral harmonij, in pevski zbor »Glasbene Matice«. Pevski zbor bo izvajal v proslavo stoletnice Valentina Vodnika Foersterjev »Venec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi«, dva Šopka srbskih narodnih peruti NlokraniČevih, med n\ima
tiča »Vaška kronika« od dr. I. Tavčarja. Novi naročniki prejmejo lahko pri upravništvu, Sodna ulica 6, vse letošnje številke.
Najnovejše vesti.
Nemško poročilo o položaju na Koroškem.
LDU. Celovec, 5. (DunKU.) Tiskovni odsek koroškega deželnega odbora javlja nastopno situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 14. url: Odbijalni boji so naše čete privedli na črto: državna meja - Podkoren-ščica-Stol (Kota 2236) — kraj Ljubelj (na koroški strani pod ljubeljskim prelazom) — Baba (kota 1966)
— Košutnik (kota 2134) — Frajbah-Drava — kota 347 — južnovzhodno od Laboda — Kurji vrh (1522) — deželna meja do Golovca (Koralne)
— kota 2144. — Situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 18. uri: Tekom bojev južno od Drave smo se polastili Apač in Galicije. Dva sovražna napada smo odbili. Naše izgube so neznatne. — Situacijsko poročilo z dne 5. maja ob 8. uri: Naše čete so še snoči na več krajih prekoračile Dravo in prodirajo proti jugovzhodu. Pri včerajšnjih bojih pri Podrožčicl smo uplenili 5 topov in 10 strojnic, nadalje pri Apačah nad 10 strojnic.
Volitve v nižjeavstrijsko skupščino.
LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) V nižjeavstrijsko deželno skupščino je bilo izvoljenih: Na Dunaju 40 socialnih demokratov, 22 krščanskih social-cev, 1 nemški nacijonalec, 4 češki socialni demokrati in en judovski nacijonalec. Na deželi pa 20 socialnih demokratov, 26 krščanskih social-cev in 6 nemških nacijonalcev.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 5. (DunKU.) OKU. Javlja: Ob Tisi in pri Szot-noku so bile male praske. Iz Miškol-ca prodirajo Čehi polagoma proti jugu. Naše čete so zavzele postojanke v bližini Ermoda. Severno Salgo-tarjana se naši utrjujejo v novih črtah.
čičerin Bell Khunu.
LDU. Moskva, 5. (Brezžično.) Ruski poverjenik za zunanje stvari Ctčerin Je brezžično brzojavil Beli Khunu: Prosim Vas, da mi sporočite, če sta oddali romunski vladi naS in Rakovskega ultimatum od 1. maja. Prosili smo Vas, da ga pošljete v Bukarešt radiografičnim potom. So ga 11 v Bukarešti prejeli? Drugi dan je Rakovski poslal nov ultimatum romunski vladi, v katerem Je zahteval, da Rumuni izpraznijo Bukovino. Rok Je določen na 4. maja. Rumun-sko prodiranje na Ogrsko In romunske grozovitosti proti prebivalcem v Bukovini so prisilile ogrsko sovjetsko vlado, da stavi Rumunom ultimatum.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) »B. Z. am Mlttag« poroča iz Monakovega, da je bila noč mirna in brez večjih bojev. Tudi včeraj predpoldne je bilo mirno, popoldne pa so bili boji okoli »Marskaserne«. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Prebivalstvu se nadalje pobira orožje. Čistijo se Spartakovska gnezda.
Nemška narodan skupščina.
LDU. Nauen, 5. (Brezžično.) Kakor poročajo, se snide nemška narodna skupščina v četrtek dne 8. maja v Berlinu, in sicer v stari knjižnici poleg palače cesarja Viljema I. Zborovalnica poslanske zbornice ne pride v poštev, ker se v kratkem snide tudi pruski deželni zbor. Sodijo, da bo početkom le malo
znamenite, originalne pesmi Iz Sta \ plenarnih sej, v katerih se bo raz-
re Srbije in Makedonije, dr. Krekovo pesem »Tam na vrtni gredi...« in Adamičevo pesem Oolarjevo Iz bosanskega perivoja »Mlad junak po vasi jezdi«. — Vstopnice se dobivajo v trafiki v Prešernovi ulici.
»Ljubljanskega Zvona«, mesečnika za književnost in prosveto, 4. Številka ie ravnokar izšla. Nled bogato in jedrovito zgodovino se tudi nadaljuje zanimiva zgodovinska čr-
pravljalo mirovno vprašanje. Pozneje se bo nemška narodna skupščina preložila nazaj v Weimar.
Socialisti Izstopili iz francoske vlade.
LDU. Pariz, 5. (DunKU.) »Hurna-nite« javlja, da je glavni tajnik »Con-federation generale« odložil svoj mandat kot delegat delavskih strokovnih organizacij pri pariški konferenci, v znak protesta proti posto-
panju francoske vlade pri praznovanju prvega maja. Dalje pravi navedeni list, da je upravni odsek socialistične stranke zaradi dogodkov prvega maja prosil socijalistična vladna komisarja za poljedelstvo in trgovsko mornarico, da odložita svoje mestb, čemur sta se oba odzvala. Sedaj ni noben socijalist več član francoske vlade.
Italijo so povabili.
LDU. Pariz, 4. (DunKU.) Svet trojice je. povabil Italijo, da se udeležuje sej mirovne konference. Povabilo je izdano v takem tonu, da se Italija po splošnem mnenju odzove,
Kai so priznali Belgiji?
LDU. Amsterdam, 5. (DunKU.) Glasom poročila »Telegraafa« javljajo »Times« iz Bruslja, da so Belgiji nastopno pripoznali: 1. Dve in pol milijarde frankov v zlatu, ki jih mora Nemčija plačati v dveh letih.
2. Anuiiranje belgijskih vojnih dolgov na Francoskem, Angleškem In v Ameriki. 3. Dobavo treh milijonov ton premoga na letp do skupne vrednosti 20 milijonov funtov šterlingov. ki ga mora dati Nemčija Belgiji za dobo deset let. 4. Takojšnjo vrnitev Industrijskega materijala, konj ali drugih voznih živali, ki jih je Nemčija pobrala. 5. Zastopstvo v najvišjem gospodarskem svetu. 6. Podpiranje belgijske zahteve, da alilrancl revidirajo pogodbo od leta 1839. 7. Dovoljenje, da sme Belgija z Luksemburško skleniti carinsko unijo. 8. Razpis ljudskega glasovanja, ki se mora izvršiti tekom 6 mesecev o pripadnosti okrožij Ma!medy, Pupen. Moresnet in Herzojrenwalde
Za tiskovni sklad »Napreia« smo prejeli: J. Kopač. LjubHana. 5 K: Fr. Iglič, Ljubljana. 70 vin.; Tominec Jožef, Krensteiner Rajko, Rodnik Jožef iz Jesenic-Save 10 K; vesela družba v Tržiču pri Batielnu 31 K na »Pesku« v Bistrici »zato. ker nas ne morejo« 19 K, skupai 50 K (v št. 97. z dne 29. aprila iz Tržiča in Bistrice pomotoma napačne vsote, kar s tem popravljamo; nabrana vsota 65 K 70 vin., prej izkazano 2601 K 40 vin., skupno 2667 K 10 vin.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v četrtek, dne 8. In v petek, dne 9. maja vsakokrat od 8. do 12. ure opo-ludne. Izdajale se bodo Izkaznice za kruh in moko, in sicer:	V četrtek
izkaznice za kruh in moko za kuho (A- in B- izkaznice), v petek pa izkaznice za krušno moko in moko i& kuho (B- in C-izkaznice). Vsakdo naj se dobro premisli ali hoče l.ruh ali krušno moko, ker se izkaznice ne bodo prav nobenemu zamenjale. Če ima pek za stranko nakazano krušno moko, se mu Jo ne more zopet odvzeti, ter jo dati prodajalcu krušne moke. Stranka Je vsled toga vezana vseh 14 dni na tisto blago, ki ga zahteva pri krušni komisiji.
Trgovci, ki so pred vojno prodajali moko in ki ne prodajajo sedaj že aprovizačno moko, pa bi hoteli menjaje prodajati moko za kruh, naj se takoj zglase v mestni posvetoval-nlcl.
Amerikanskl Špeh za 11. okraj.
Stranke drugega okraja dobe ameri-kanski Špeh iz Miihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odrezek št. 1 sladkornih izkaznic za maj po naslednjem redu: V sredo, 7. maja, pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami štev. 16 (Zetko-Košak) dopoldne od 8. do 9. ure, številka 17 (Kavčič) od 9. do 10. me, štev. 18 (Zorc) od 10. do 11. ure; št. 19 (Skubic) popoldne od 1. do 2. ure, štev. 20 (Mihelič) od 2. do 3. ure, št. 21 (Topolavc), 3tev. 22 (Fabjan), štev. 23 (Jerančič) od 3. do pol 5. ure, Štev. 24 (Torne), štev. 26 (Anžlo-var), štev. 27 (Brenčič) in štev. 73 (Finžgar) od pol 5. do pol 6. ure. — Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
Aprovlzacija južne železnice deli
za mesec majnik moko in amerikan-
sko ma^t. __________
Listnica uredništva.
Dopisnika, ki ie pusill v soboto okolo poldneva zahvalno pisino v
našem redakcijskem predalu, nrc-simo nujno, da se zglasi osebno v uredništvu ali pa nam naznani svoj naslov, ker se moramo zaupno pogovoriti z njim.
Izdajatelj: Josip Pete i a n.
Odgovorni urednik:
Rudolf Golouh.
Tisk »l'čit ticknrne« v Ljubljani.
Št. 471/M a.
Razglas.
Z ministrsko naredbo z dne 15. aprila 1919, Št. 5164, se uvaja državno nadzorstvo nad prosto trgovino z vsemi živežnimi potrebščinami.
Glavna določila naredbe so sledeča:
A) Uvalajo se odpremne izkaznice za vse živežne potrebščine v teži nad 500 kg.
B) Ločiti ie promet v mejah po-edine pokrajine m promet Iz ene pokrajine v drugo.
I. Promet v mejah ene in Iste pokrajine.
Za promet v mejah ene in iste pokrajine izdaja odpremne izkaznice v lastnem delokrogu poverjenik za prehrano vsake pokrajine vsem onim. ki se izkažejo s poveri-lom občine ali okrainega glavaistva. da so zastopniki aprovlzacije, kmetijske zadruge ali legitimni trgovci za ono blago, za katero prosijo nakupne dovolitve.
Kot poverjenik za prehrano na ozemlju deželne vlade za Slovenijo posluje načelnik odseka za prehrano Slovenije okrajni glavar dr. Bogumil Senekovič.
II. Promet Iz ene pokrajine v drugo.
Za promet iz ene pokrajine v diugo ni kompetenten dovoljevati nakup poverjenik za prehrano, temveč ministrstvo za prehrano in obnovo dežel ter se morajo aprjviza cije, kmetijske zadruge, legitimni trgovci obrniti do ministrstva s pismenimi prošnjami, odpremljenimi s poverilom oblastva (občine, okrajnega glavarstva, poverjenika), da se iim izda dovolitev (dozvola). Na temelju dovolitve izda poverjenik one pokrajine, odkoder se hoče blago iz voziti, odpremne izkaznice, katere le treba priložiti tovornim listoi.i.
Prvi kupon odpremne izkaznice
odvzame železniška postaja, uuko-der se blago posije, ter ga pošlie | 0-verjeniku za prehrano svojega področja. Drugi kupon pošlje postaja, kamor se blago pošlje, poverjenika svojega področja.
C) Blago, odpremljeno brez od-premnih izkaznic se bo zaplenilo, proti kupcu in prodajalcu pa stroge kazensko postopalo.
S to naredbo se ne spremi; jajc predpisi nanašajoči se na monopol-ske predmete in na predmete, za katere veljajo predpisi vezane trgovine (n. pr. sol. tobak, vžigalice, sladkor itd.)
Jednako ostanejo v veljavi vse naredbe, ki urejujejo trgovski promet z inozemstvom.
V Ljubljani, dne 2. maja 1919.
DlOllli (tmi Be Ponudbe pod .stroj“ rluullll MiU| na Anončno ekspedicija
Alojzij Matelič, Ljubljana.
UM, fUtiSllfifflfl ULICA STEV. 6
«= REDISTROVAHS «081)6» Z OMEJENO ZAVEZO. =====
TISKOVINE ZA SOLE, ŽUP&M-STVA IN URADE. NAJMODERNEJŠE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE EN VESELICE .*.
LETNE ZAKLJUČKE
NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA
tiskanje Časopisov, knjig,
BROŠUR ITD.
STEREOTIPIIA. LITOGRAFSJA«
~ Zaradi prepiha, vlage in
PREHLADA =
nastale boli, tudi pri zastarelih, prsne bolesti, težko dihanje, zbadanje v ramenih, boli v ledjih in katar odpravlja Fellerjev
===== BLSA-FLUID
6 dvojnatih ali dve speeialni steki. 19 K. Proti nedelavnosti črev, nerednega blatenja itd. so dokazano že dobro delovali milo mehčajoči rabarbami
Elsak rogljiče
6 Škatlic K 8 50. Edino prave pri lekarnarju Evjiim
». Filler, Slabita, Elza trg St. 252 (Hrv. Zagorje). Ovitek in poštnina se priračunava porebej, toda najceneje, torej čim več fte naroči obenem, tem več se prihrani.	in
np==-----------------
gj	ODVErNK	IN	ZAGOVORNIK
D-KARL KUHELJ
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 6, I. NADSTR. V DRUŽBI: DS; JOSIP AŽMAN.
Priporočamo tvrdko J()S. PetellllC,
Šivalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in rodbinsko rabo gv. petra nasip št. 7.
a let posamezni deli, igle, olje, potrebščine za Šivilje in galanterijo. ::
GOSPODARSKA ZVEZA v Ljubljani
“ jsr krompir.W
kliino apno in rame wste mila %
blagovolite se oglasiti pri njej.
			
Sm&SEB			■
— DainiSka glavnica — K 113,000.000.
Sprejema vloge na knjižice jfl ff koči račun proti ugodne mu obrestovan ju.
Ljubljanska kreditna banka
  —-—   v LjubBJanl. .
Posle vnica razredne loterije.
P odru In (ca:	w	Sj»Ii«u,	teloucu,	Trstu, Sarajevu, OorUI, <•»“ «" Mariboru.
Reservftl ion dl okroglo K 4,000.000:,
Knimje in prodaj« vse vrnt» vredtiosinili papirjev, financira erar;ČRpdobave_^n_dov c!; uje — aprovlzacijske kredite —
MS«