213. številka. Ljubljana, v ponedeljek 17. septembra. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan iveter, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 1& gld., za pol leta 8 gld., /.a Četrt, leta 1 gld., za •ediin mesec 1 gld. 40 kr. — Za L f n h 1 j a n o brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plaCnje se od Cetirisropne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in apravnistvoje v Gospodskih ulicah št. 12. D p r a v n i S t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse adnvnistrativne stvari. Interpelacija poslancu S. Jenka in tovarišev v deželnem zborri isterskem na vis. c. kr. vlado. Dne o, decembra m. 1. v 4. seji tega zbora Btnvita.se je 'na vis. C kr. vlado obširna interpolacija z neovrgljivimi dokazi zarad izvrševanja čK na 19. temeljnega državnega zakona z dne 21. dec. 1867, drž. zak. št. 142. Gospod zastopnik vis. c. kr. vlade [odgovoril je na to interpelacijo v 12. seji dne 19. dec. m. 1. Odgovoril je tako, kakor da bi ne bilo ni najmanjega povoda, pritoževati se v tem oziru. Nikakor He ne moremo zadovoljiti z onim odgovorom, ki slika javno stanje v Istri baš nasprotno , kakor je v resnici. Ako ima vis. c. kr. vlada pogum, v nasprotji z državnimi temeljnimi zakoni v svojem poslovanji odrekati hrvatskemu in slovenskemu na rodu pravice, naj ima tudi pogum , tega Bvojega postopanja ne prikrivati in ne tajiti! Izmej vsakdanjih dogodkov, ki nikakor ne odgovarjajo trditvam zastopnika vis. c. kr. vlade, navajamo tu jednega: Z italijanskim dopisom z dne 1. marca t 1., št. 237/G7 poslala je c. kr. volilna komisija za trg. in obrtno zbornico istersko Podgradskemu županstvu italijanski pisane volilne liste za 1'odgrudski okraj in 25 italijanskih razglasov v tej zadevi, da se ob javijo. S slovenskim odpisom z dne 9. marca t. 1, št. 325, vrnilo jih je županstvo c. kr. volilni komisiji z opazko, da se je morala miniti kaka pomota, ker v Podgradskem okraji m i kdo ne razume italijanščine in prosilo je, naj se mu dopošljejo slovenski in hrvatski razglasi. Za odgovor dobil je župan nemšk dopis gosp. c. kr. okr. glavarja Volovskega z dne 15. marca t 1 , &t. 1819, kateremu je bilo priloženih onih 25 italijanskih razglasov in v katerem se mu ukazuje, razglase nemudoma objaviti, sicer zapade v globo 20 gld. Ne želeć dalnjega konflikta, preložil je župan dotični razglas na slovenski jezik in ga objavil. Ob jednem pa je v slov odpisu na g. c. kr. okrajnega glavarja z dne 17. marca t. 1., štev, 348 ugovarjal žuganju z globo, ker se ni branil, objavili razglasa. Opiral se je na to, da sta slovenski in hrvatski deželna jezika, da ces. kr. volilne komisije drugod spoštujejo ravnopravnost in da jednaka komisija na Kranjskem celo zaradi neznatnih 5 % Nemcev dotične razglase objavlja tudi v nemškem jeziku. S slovenskim dopisom z dne 31. marca t. 1., št. 325. vrnilo je županstvo c. kr. volilni komisiji v Rovinj volilne liste in slovenski prevod razglasa z uradnim potrdilom, da je bil pravilno objavljen. C. kr. volilna komisija pa še ni mirovala, kajti z nemškim dopisom z dne 10. aprila t. leta, Stev. 1928 gospoda namestnika, c. kr. okr. glavarja ukazalo se je županu zopet, da mora baš italijanski tiskani razglas objaviti. V tem nemškem dopisu naglasa se, da gre tu za izvršitev ukaza ces. kr. okraj glavarstva in preti se županu v drugič z globo 20 gld. S slovenskim odpisom z dne 14. aprila t. 1., št. 482 javil je župan g. c. kr. okrajnemu glavarju, da — ne glede na vse druge odnošaje — razglasa ne more več objaviti, ker je volilne liste vrnil v Rovinj. Gospod c. kr. okrajni glavar naročil je torej volilne liste iz Rovinja in jih v drugič poslal županu z nemškim dopisom z dne 21. aprila t. leta, št. 2641, prete mu tretjikrat z globo 20 gld., ako ne objavi italijanskega razglasa. Župan ukazal je torej prilepiti italijanski razglas in ob jednem odposlal potom c. kr. okrajnega glavarstva slovenski ugovor z dne 28. aprila t. I*, štev. 541, na c. kr. namestništvo. Z nemškim dopisom gosp. c. kr. okr. glavarja z dne 23. maja t. 1., št. 3524, naznanilo se je Županu, da je c. kr. namestništvo z odlokom z dne 18. maja t. L, 8000, ugovor županov kot nepripusten odbilo. Proti temu odloku odposlal je župan potom c. kr. okr. glavarstva slov. rekurz z dne 10. junija, Št 844, na c. kr. ministerstvo notranjih zadev, (katerega v izvirniku jutri priobčimo). Z nemškim dopisom z dne 28. junija 1. leta, št. 4404, povrata g. c. kr. okrajni glavar županu imenovani rekurz, ker da je c. kr. namestništvo z odlokom z dne 23. junija t. Ij št. 9746, odredilo, da se ta rekurz nema predložiti c. kr. ministerstvom notranjih zadev. Brez kacega dalnjega utemeljevanja stavijo torej podpisani na vis. c kr. vlado sledeči vprašanji: 1. Da li ona priznavrf členu 19. drž. temeljnega zakona z dne 21. dec. 1867 drž. zak., št. 142, veljavo tudi v Istri ? Ker na to vprašanje ne more drugače odgovoriti, nego z Bdau, torej se Vpraša : 2. zakaj se ua vse mogoče 'načinu in culo Z nasilstvom ustavlja iz vedenj u omenjenega člena državnega temeljnega zakona ? Poreč, 13. septembra 1888. Poročilo deželnega odbora glede nižje gimnazije v Kranji. Slavni deželni zbor! Slavni deželni zbor je v lb\ seji dne 21. ja-nuarija 1888 to-le sklenil: 1. Dežeini zbor priznava potrebo nižje gimnazije v Kranji in 2. nalaga deželnemu odboru, storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi. Zvišuje te sklepe je deželni odbor uložil sledečo prošnjo do c. kr. naučuega ministerstva potom c. kr. deželne vlade. „Državna nižja gimnazija v Kranji obstoji že celih 26 ter je mej tem časom uzgojila stotero in stotero izvrstnih dijakov, kateri so po dovršenem izŠolanji v različnih stanovih uspešno delovali deželi in državi na korist. Vsa gorenjska stran s svojimi duhovitimi in ukaželjnimi prebivalci, katerih je 150.000 duš, s tremi mesti, z mnogimi trgi in vasmi, s tisoči obrtnikov iu kupćevaleev, nakazana je na ta učni zavod. Kako hudo je glas o razpustu te gimnazije zadel in razdr.ižil vse prebivalstvo Gorenjskega iu kako globoko občuti pretečo zgubo tega učnega zavoda, to spričeva prošnja do deželnega zbora kranjskega, kateia je bila podpisana od občinskih zastopov mest Kranja, Radovljice iu Škofje-loke, trgov Krope in Železnikov in od 31 najveljav-nejšib občin Gorenjskega. Mesto Kranj dokazalo je največjo požrtvovalnost s tem, ker ui le preskrbelo gimnazijskega poslopja, temveč prevzelo je tudi njega vzdrževanje in se zavezalo za letni donesek 1000 gld. Prosilci v navedeni prošnji se dalje sklicujejo na to, da je nižja gimnazija v Kranji jedina srednja šola Gorenjskega in da so v Kranji združeni vsi pogoji za razvoj in napredek zavoda in v dosego njegovega didaktičnega namena. Posebno pa še poudarjajo nejednakost glede razdelitve srednjih šol, ker se namreč na Dolenjskem nahajata dve, izmej katerih je nemška spodnja gimnazija v Kočevji še celo manj obiskovana, kakor ona v Kranji in bi pri vsem tem gorenjska stran morala izgubiti še jedini učni zavod. Škoda, katera vsled tega zadene ta važni del dežele, je toliko občutljivejša, ker je za Ljubljansko gimnazijo število učencev omejeno tako, da n. pr. učenci, ki so se začetkom tekočega šolskega leta z Gorenjskega oglasili, večinoma niso bili vprejeti, dasi so dobro zvršili skušnjo za vsprejem. Tako določeno število za sr-duje šole je v drugih d> želah morebiti brez škode; toda na Kranjskem, kakor je znauo, so razmere take, da se pač ni bati, da bi se vzgojilo preveč Inteligence in bi vsled tega nastal tako zvani duševni proletarijat. Nasprotno, v vseh strokah javnega in privatnega službovanja je videti občutljivo pomanjkanje prošnjikov. Ljubljanska gimnazija je imela že pred razpustom Kranjske gimnazije tako velikansko število učencev, da se že več let razpravlja o tem, da bi se razdelila v dve gimnaziji, kar se pa doslej še ni uresničilo. Ustanovitev druge gimnazije v Ljubljani se bode po mnenji deželnega odbora morala zvršiti brez ozira ua gimnazijo v Kranji in bi pač nikdo ne mogel misliti, da je to pobot ali nadomestek za razpust gimnazije v Kranji Deželni odbor je vsled tega tudi teh misli, da bode visoko c kr. ministerstvo zopet temeljito pre-tresovalo te važne uzroke in da mu bodo dali povod, da bode pri Njegovem ces in kr. Apostolskem ve-lečastvu nasvetovalo Se daljni obstanek državne nižje gimnazije v Kranji." (Koneo prih.) K Sokolovi petindvajsetletnih. Čestitke Sokolu. Djakovo. — Veselim se današnoj vašoj slavi. Bog blagoslovio i unapredio sve pravedne težnje Sokolovaca i svih Slovenaca, pozdravljam uz braču Slovene i sakupljenu braću Čehe i Hrvate. Strossmavr, biskup. Djakovo. — U duhu prisustvujem proslavi dvadesetpetgodišnjice Sokolove. Slava Sokolu, koji je razumio buditi narodnost slovensku! Čast Slovencem, tomu biseru slavenskoga plemena. Monsignor Cepelie. Slovenji Gradec.— Sokol histrovit, Narodnosti škit, NauduSevanja vir, Napredovanja tir, Let že dvajset, in pot Domovine ai cvet. Zmer ćil in br/.on ostani, Bog to varuj in ohrani. Davorin Trstenjak, častni Sokol. Milan. — Obžalujoč, da ne morem osobno se udeležiti, kličem iz daljne tujine: Živeli bratje Sokoli, združeni z jupa in severa v belej Ljubljani, živela ideja vzajemnosti slovanske, katere glavni pijonirji so baš Sokoli. Dvigaj čvrsto peroti svoje, bujni Sokol, proti solncu, ki naj skoro žarno nam posije, oznanjujoč slovanski dan! Na zdar! Josip Nolli. Ljubno. — Presrčno obžaluje ne biti prisotnemu, kličem iz dna srca z Gornjega Štajerja: Vsemogočni blagoslovi plodno delovanje Sokolovo v prid in blagor trpečega naroda slovenskega! Mnogaja ljeta! Ginter. Praga. — Dalšimu rozkvčtu bratrske jednoty Sokola lublauskeho vola na zdarl Oesko-slovinsky spolek. Praga. — Od Vltavv k Savč leti vreli po zdrav vsčm inužum a junakum slavskym v Lublani hody sokolske slavicim. Tužme se! Naprej! Sokol Pražkv Od Sokola Lvovskega dospela je nastopna čestitka: Szauowny Wydzial Towarzystwa gimnastycznego „Sokol" v Lublanie. Drodzy Bracia! Uroczyst08Č ktora dzisiaj svviecicie, obchodza W8zystkie towarzystwa sokole w krajaeh stowiaii-skieb, gdyž laczno^ć i braterstvvo vvszvstkich slo-vvianskicb Sokolovv to jest ha>lo \vypisane na sztan-darze, pod ktorvm wszyscy walczyrny. Bierzemy tedy udzial w Vaszej uroczystošei, a nie inogac osobiscie do Was p:zybyć, duchem w niej uczestniczymy i cie8zymy sie Wasza rados'cia Postep jaki na polu gininastyki osiagneliscie jest sovvita zaplata za trudy i prace, jakie przez lat 25 istuienia Vaszega ložyliscie. Przesylamy Wain tedy, Drodzy Bracia, ser-deczne pozdrovvienie i žyczenie dulszego pomyšlnego rozvvoju, vvznoszac na czešć \Vaszn. okrzyk: Czesč Waru Bracia! Z Wydzialu Tow. gimu. „Sokol" we Lwowie dni a 6. wrze.šnia 1888. Dyrektor: Czarnin ra. p. Beljak. — Slava slavnim Sokolom! Pozdravljeni češki bratje v metropoli slovenski. Živeli udeleženci ! Beljaški Slovenci. Brnca. — V imenu slovenskih koforskih kmetov kličejo vam in bratom Slovanom krepek živeli! bratje vaši, Slovenci Beljaške okolice. \Vutti. Brnca. — Slava društvu! Živeli Slovenci! Na zdar Čehom! Brnski rodoljubi. Boro vi je. — Hrabri vojščaki za dom slovenski, slava vam! Bog vas ohrani mnogo let! Načelništvo podružnice sv. Cirila in Metoda v Apačah na Koroškem. Celovec. — K slavnosti 25 letnice kličemo ti naudušeni na zdravje! Milim bratom Čehom in Hrvatom ter vsem zbranim čestilcem tvojim večna slava ! Pozdrav našim neustrašljivim koroškim bratom! Slava Sokolom! Slava Slovencem! Celovški Slovenci! Celovec. — Obžaluje, da smo po poslih zadržani udeležiti se lepe vaše slavnosti, kličemo vam in sosebnu bratom Čehom ter Hrvatom srčen živeli! Sokol letaj visoko! Ne udajmo se! Št. Jakobski Slovenci v Rožni dolini. Glando.rf. Čestitajoč k 25letnici kličemo srčen na zdar! vsem zbranim. Rodbini Zadnikar in Ravnikar. Grabštajn. — Čestitamo k današnji slavnosti 1 Slava vrlim Sokolcem in vsem vašim Čestilcem ! V duhu se z vami danes radujemo Slovenci v Tinski dekaniji. Podklošter. — Živeli Sokoli slovanski! kličejo Slovenci v Podkloštru. Spodnji Dravburg. — Vrlim Sokolcem naš pozdrav in najboljša vošila! Naj živi slovanska vzajemnost! Za posojilnico dravberško: Rous, Kogeluik. (Daljo prih.) Politični razgled. V Ljubljani 17. septembra. Dunajske židovsku liste jako jezi, da „Wie-ner Zeitung" in nWiener Abendpost" nič ne omenjata ukora, kateri je dal cesar Ktru.HsiiijhTorjii. Konservativni listi pa sodijo, da se vladarjeve be sede nikakor neso tako ostro glasile, nego poročajo židovski listi, kar že to dokazuje, da je bil vladika tudi vabljen k dvornemu obedu. — „Pol. Corr. se pa poroča iz Rima, da cesarjeve besede odobravajo v visocih cerkvenih krogih. Celo osobe, ki odobravajo Stroflsmayerjeve cerkvene ideje, priznavajo, da je vladika kot katoliški škof netaktno ravnal. „Bud. Corr." pa misli, da Strossmayerja ne bodo klicali v Rim, da bi se opravičil, temveč ga bodo poslali kar v kak ogerski ali pa hrvatski samostan. To je pa seveda le madjarska želju. Ker so se guiiški Rusini preverili, da nič ne dosežejo, mislijo baie nastopiti abstineučno politiko. Izstopili bodo ne le iz deželnega zbora, tem več tudi iz okrajnih in občinskih zastopov. Mi se ne čudimo, da je rusinskim zastopnikom potekla potrpežljivost, a vender obžalujemo, da se odločijo za abstinenco, ker je pabivua politika malokdaj koristna nolenjouvMtri jskT deželni odbor je predložil deželnemu zboru predlogo novega volilnega za- kona, po katerem bi tudi kmeške občine za deželni zbor neposrednje volile in peta arji dobi!; volilno pravica Deželni zbor bode najbrž vsprejel novi volilni red, ne ve se pa, če ga bode vlada predložila v sankcijo. Oger*ka duhovščina močno agituje, da bi grot Ferdinand Zichy bil imenovan naučnim ministrom. Grof je jako konservativen ter je vodja opozicije v gospodskoj zbornici. Posebno poslednji čas »e močno nasprotoval vladi. Tiszane mara zanj a je v liberalnem klubu se izjavil, da ne ve, če bode mogel se uspe.-'no upirati pritisku duhovščine. Tisza bi rad videl, da bi državni tajnik v naučnera mioi-sterstvu Berzeviczy bil naslednik Trefortov. 1 lian m* -lir'Jave. Akademični senat »rkukc velike šole v Belem-gradu izvolil je profesorja občue slovstvene zgodovino Svetomira Nikolajevića rektorjem. Nikolajevič je prijatelj Rusije in načelnik društva sv. Save in zatorej ni baš ljubljenec sedanje vlade. Iz Varne prihaja vest o dogodku, ki utegne holgarskej vladi delati še neprijetnosti. V nekrj gostilni so se sprli kavas ruskega podkonzulata v Varni, ki je sedaj v službi nemškega konzula, in dva bolgarska podčastnika Zunaj krčme so se pozneje pretepali in je jeden bolgarskih podčastnikov nevarno ranjen. Vladna poročila seveda vso krivdo zvračajo na kavasa, ki je bil neki pijan. V resnici ga utegne biti stvar nekoliko drugačna. Se bodo že pokazalo, kako je, če se konzul za kavasa potegne. Ta stvar je tem večjega pomena, ker se je blizu jednak slučaj bil prigodil v Plovdivu pred odhodom Kaulbarsa iz Bolgarije. Italijanski pomorski minister je imel pri banketu, kateri so mu bili priredili v Turinu, govor. Rekel je, da je italijanska mornarica največ prenovljena ter je nad 360 milijonov lir vredna. Ima 102 ladij in 108 trpedovk. Razpravljanje domačih in inozemskih listov o mornarici dokazuje, da ni več faktor, ki bi se mogel prezirati, temveč element, ki se mora jemati v pi štev, da se osigura sedanje evropsko ravnotežje. Italija je dosti storila za svojo obrambo, agresivne politike pa ne želi. Veselo je pa, da vse potrebno se lahko izdeluje doma, tudi stroji in oklepi. Njegov govor bil je z odobravanjem vsprejet. Dopisi. Iz Mlovon.sk«' IJiMrloc 12. septembra. (Vojaški manevri.) V Slovenski Bistrici in njeni okolici trajali so pretekle dni manevri 3, kora naše vojske, h katerim bi, kakor je čitateljem Vašega lista znano, pil prvih dispozicijah bil imel prit. Nj. velečastvo cesar sam; po zuanei Kuhnovej slavnosti se je prvotni Najvišji ukrej) spremenil; samo ob sebi se umeje, da bi slavnosti in sijajnosti imele še večji pomen, ako bi se to ne bilo zgodilo; kajti zadnjikrat ko je presvetli cesar obiskal naše me^tice — bilo je to I. 1883. — bavil se je le malo časa pri nas; in takrat je še celo deževalo, tako da kmetsko prebivalstvo ni moglo tako lahko svojega vladarja pozdravljati, kakor bi se to te dni bilo vsekako godilo, ker je bilo lepo vreme. Že v soboto dne 8. septembra 1H88 vidil si v mestu mnogo ozaljšanih hiš; mestui zastop se je „nolens volens" moral udati v to, da se nobena trobojnica razobesiti ne sme; večini prebivalstva je bilo to ugodno ; le nekateri tevtončki so se jadili, ker neso mogli osten-tativno pokazati svojega — pragermanstva. Posamezne hiše so se mej tem jako ukusno z zelenjavo ozaljševale; na visokih drogeb plapolale so po mestnem trgu cesarske in štajerske zastave, njim nasproti naniza vali so vihrajoči istobarvni prapori raz-obešeni po sosednih hišah, tako da je pihljanje prouzročeno po lahnem vetriči moralo vsakemu vzbujati istinito radost. V nedeljo 9. septembra 1888 popoludne ob 3. uri bil je napovedan prihod cesarskih visokostij nadvojvode Albrechta, Rainerja in Viljema z odličnim spremstvom mej temi tudi načelnika general nega štaba F. Z. M. Becka Poveljnik tretjega voja F Z. M. Schbnfeld prišel je že v petek 7 septembra 1888, ker je on kot vodja obojnih bližajočih se Čet nadzoroval severno in južno stran že takrat, ko ho vsaka mej seboj imele manjše manevre. Na kolodvoru pričakovali so nadvojvode ob 3. uri popoludne gosp okrajni glavar baron Hein iz Maribora, meBtni zastop Slovenjebistriški, gosp. okrajni sodnik in gosp. dekan Hajšek; vsi ti gospodje so bili milostno nagovorjeni. V mesto dospevši peljali so se nadvojvode v grad, ker so bili gostje pri grofu Ignacij Attemsu. Potem se je predstavil visokim gostom g. F. Z M. Schonfeld s štabom. Na večer bila je sijajna razsvetljavo mesta; nadvojvode so bili spremljani od g. okrajnega glavarja in mestnega župana peš iz grada; na trg pri- šedši svira godba pred Stigerjevo hišo nastavljena cesarsko himno; krasota razsvetljave in umeteljnega ognja učinila jena visoke goste očividno dober utis; večkrat so se pohvalno izraževali o vseh napravah. Opomniti pa je tudi treba, da neso samo S ovenje-bistriški bogataši storili svoje patnjotične dolžnosti, nego tudi tako imenovani „mali ljudje"; vse se je napelo, da pokaže ljubezen do vladarske rodovine. Ko so se nadvojvodi vrnili k počitku v grad, trajalo je še pozno v noč veselo vrvenje po mestu. Vojaška godba svirala je po mestu pred hišo umi-rovljenega nadporočnika g. pl. Hellmerja — zakaj, nam ni znano — in pred hišo gosp. Stigerja, ki je za olepšavo veliko žrtvoval. Drugi dan napotili so se nadvojvode proti gornji Potikati, kjer sta imeli južna stranka, ki je imela glavni ostrog blizu Konjic, pod vodstvom F. M. L. barona Keila in neverna stranka, ki je pod vodstvom F. M. L. baron Schonbergerja prišla že prek Drave in sicer deloma po mostu, ki ga je precizno dovršil oddelek pijonirjev iz Ptuja v dveh urah blizu Vurberga, kjer ima Drava znatno širo-kost, trčiti druga ob drugo; glavna bitka bila je pri Pokošah; končana bila je v neuspeh južne stranke, ker je del severne strani v velikem krogu prišel čez Velenik v hrbet južne strani in jo tako na dveh krajih napadal. Natančnejih podrobnostij Vam radi pomanjkanja časa ne morem podajati, čeravno bi bile jako zanimive; ob 2 uri popoludne bila je zadnja zadača končana; vojaštvo se je vrnilo v svoje tabore; nadvojvode z generalnim štabom pa v mesto nazaj. Potem je bil diner pri nadvojvodi Albrechtu v gradu, h kateremu so bili izmej civilnih gospodov povabljeni gospodje okrajni glavar, okrajni sodnik, dekan in župan Slovenjebistriški ter načelnik okrajnega zastopa. Na večer odpeljal se je Nj. visokost nadvojvoda Albrecht iz Slovenske Bistrice naravnost v Berolin k vojaškim manevrom; drugi dan to je v torek 11. septembra 1888 bila je končana bitka pri Slovenski Bistrici; severna atran, ki je bila prišla do tega mesta, in ga zasedla, mora ga braniti napada od južne strani, ki se približuje čez Vrhale in ob vznožju Pohorja temu mestu, da ga odvzame sovražniku, ki je imel svoje pozicije raztegnene od Lukanje vasi čez sv. Jožefa, Tivoli, Devino. Opazovalo se je jako ugodno od bližnjih hribov pomikanje sovražnika proti mestu; po mnenji večine ostala je bitka neodločena, ker glavni oddelki obojne pehote, ki so imeli ugodni teren in ugodno zaslombo v gozdnatem hribovji pri kopališči neso prej nehali streljati drug na druzega, nego da je bilo ko mandovano : ogenj ustaviti. Sploh je pa mnenje to, da so vse stroko zbranega voja častno rešile svojo nalogo. Konečno še omenim, da je okrajni glavar Hein po nadvojvode Albrechta naročilu izrekel prebivalstvu našega mesta jako laskavo zahvalo ua izredni požrtovalnosti in lojalnosti. Domače stvari. Iz Prage nam dohaja žalostno poročilo, da je ondu v splošni bolnici po večdnevni borbi r smrtjo dne 16. t. m. ob 2. uri zjutraj izdihnil dušo svojo blagorodni gospod ANTON RAIČ, c. kr. profesor na veliki realki v Ljubljani, odbcrnik „Matieo Slovensko", tajuik „Slovenskoga podpornega pisateljskega društva", odhornik „Ljubljansko podružnice avstrijskega uradniškega društva" Pokojnik je bil porojen dne 19. aprila 1845. pri Mali Nedelji v Ljutomerskem okraji od kmestkih roditeljev, gimnazijske studije je dovršil leta 1867. na Mariborski gimnaziji ter potem odšel na vseučilišče na Dunaj, kjer se je slušaje profesorje Miklošiča, Simo-nyja, Aschbacha, Jagerja in Lorenza priprav Ijal za učiteljski stan. Prebivši svoje pre-skušnje iz slovenščine, zemljepisa in zgodovine služboval je potem veB Čas na c. kr. Ljubi jan ski veliki realki, od leta 1872. do 1876. kot suplent, od leta 1876. do 1879. kot pravi učitelj in od leta 1879. dalje kot c. kr. redni profesor. Pokojni profesor Raič je bil zelo vesten in točen učitelj, ki je lahko rečemo, večino svojega življenja prebil v knjigah, za katere je Žrtvoral ogromne svote, tako, da si je nakupil veliko biblioteko dragocenih in redkih knjig. S posebnim veseljem se je pečal zadnja leta z jugoslovansko zgodovino in z zgodovino slovenskega in srbsko - hrvatskega slovstva. Zbiral in pisal je veliko, a le malo stvarij je obelodanil, tako n. pr. večje zgodovinsko studijo v Pajkovi „Zori" s podpisom „Stanov-ski"; v letopisu „Matice Slovenske" za leto 1887. opisal je temeljito kajkavskega pisatelja „Petra Petretiča", v Ljubljanskem Zvonu" leta 1887. slovenskega Mecena „Ivana barona Ungnada". Najvažnejši in najboljši spis Raičev je pa brez dvojbe „Stap le ton" t. j. razlaga in ocenja starega slovenskega rokopisa iz začetka 17. veka, ki se nahaja v Ljubljanski licealni knjižnici. Raie je ta spis priobčil v programu Ljubljanske realke leta 1887. in 1888. Za tisek imel je pripravljeno veliko, več tiskanih pol obsezajočo zgodovinsko razpravo „Slovenci in Hrvatje za cesarja Leopolda L", Tudi pri narodnih društvih je bil Raić zadnja leta jako delaven odbornik, tako pri „Matici Slovenski", katere knjigam je bil priden korektor in ocenj;'vatelj in „Slovenskega pisateljskega društva" posle je opravljal vzgle-den tajuik. Večkrat je v znanstvenih namenih potoval v daljna mesta; prebil je pred nekaj leti ve* tednov v Zagrebu, da si ogleda on-dotne znanstvene zbirke, letos pozimi je potoval v Bolonjo, Rim, Napolj in Milan in letošnje velike počitnice je hotel prebiti v Pragi, da bi se do dobrega naučil češkemu jtziku, in da bi spoznal samovidec vsestranski napredek češkega naroda. Od ondot je »Slovenskemu Narodu" še v začetku avgusta (štev. 174 in in 175) poslal dva humoristična dopisa. A kmalu po njegovem dohodu se ga loti zavratna bolezen, ki ga je zdaj položila na mrtvaški oder! V političnem in narodnem oziru je bil pokojni profesor Raić po vzgledu svojega strijca znanega Božidar a Raiča kremenit značaj. V vsakem oziru je smrt tega vrlega moža za narod slovenski velika, težko nadomestil« izguba. Naj v miru počiva in blag mu bodi spomin v Slovencih! — (Na Raičevo krsto) položila sta vence: „Matica Slovenska" z napisom „Svojemu odborniku", in „P i s a te lj s ko podporno društvo" z napisom: „Svojemu vzglednemu tajniku. — (Umrl) je v soboto knez Jan Adolf Scbwarzenberg, član gospodske zbornice, ko-mornik in tajni svetnik, vitez zlatega runa itd., po-setnik obširnih graščiu, obsezajočih samo na Češkem nad 10 štirjaških milj, porojen 1799. leta. Vsled njegove smrti preide dedno mesto na njegovega sina kneza Adolfa Schvvarzenberga, ki je odličen član češke delegacije. — (Dnevni red III. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 18 septembra 1888. 1. ob 10 uri dopoludne. 1. Branje zapisnika II. deželnozbirske seie 18., sept. 1888. 2. Naznanila deželno zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o ustanovitvi strokovne šole za šivanje čipek in umetno vezenje v Ljubljani. 4. Po ročilo dež. odbora zadevajoče povračilo za režijo in hrano v deželnih dobrodelnih zavodih. 5. Utemelje nje samostalnega predloga gg. poslancev Viljema Pfeiferja in Frana Šukljeja in družnikov z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 2. deželnega za kona 5. avgustu 1887., dež. zak. štev. 24, o samo stojni deželni nakladi na porabo žganih opojnih pijač. 6. Utemeljenje samostalnega predloga gosp. poslanca dr. Franc Papeža in družnikov z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 13. volilnega reda za deželni zbor vojvodinu Kranjske. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno šolskega zaklada za leta 1887. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu in računskem sklepu deželiio-kulturuega zaklada za 1. 1889, oziroma 1887 9. Ustno poročilo finančnega odseka o nakupu knjige „Vrtnarstvo" za ljudske šole. 10. Ustno po ročilo finančnega odseka o računskemu sklepu bol niškega zaklada za leto 1887. 11. ustno poročilo finančnega odseka o računskemu sklepu blazniškega zaklada za leto 1887. 12. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu porodniškega zaklada za leto 1887. 13. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu najdeniškega zaklada za leto 1887. 14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Dol v Kamniškem okraji za 500 gold. podpore. — (V deželnem zboru štajerskem) potezal se je poslanec g. M. Vošnjak za to, da bi 8e zopet uvelo politično dovoljenje za ženitve. Deželni odbornik Berg je na to naznan 1, da notranje ministerstvo tega neče dovoliti, ker se omejitev Bvobodne ženitve ne strinja z državnimi osnovnimi zakoni in ker bi se vsled tacega „konsenza" množilo število nezakonskih otrok. — (Notarski izpit) s prav dobrim uspehom napravil je preteklo soboto v Gradci notarski kandidat, g. R. Bežek. — (Duhovniške premembe v Ljub-janski škofiji:) Župnika sta postala gg. Anton Šmidovnik v Prečini in Josip G o Ima jer v Javorji pri Litiji. Gosp. Sebastijan Elbert imenovan jejadjunktom v bogoslovskern semenišči. Semeniški duhovnik g. Franc P o kor n gre za kapelana na Jesenice Premeščeni so gg. kaplani: Franc Rihar iz Krope v Podbrezje; Franc Pavlin z Jesenic v Kropo in Avguštin Ščinkovec iz Prečnice v Žužemberg. — (Poročil) se je goBpod dr. Val. Štem-pihar, advokat v Kranji, z gospico Ano Jugo- vi če v o. — („Vrtec. Časopis spodobami za slovensko mladino") ima v 9. številki nastopno vsebino: Novomašniku Fr. Krek. — Rožni venec.— Volk in lisjak. — Pod stogom. — Sršeni. (Prirodo-pisui obrazec; spisal Radoslav Knaflič) — Lipa Fr. Krek. - Divja koza. — Listje in cvetje — Nove knjige in liste. -(Iz Višnjegore) se nam piše: Dne 15. t. m. zapustil nas je gospod notar Ivan Plan-tan, odhajajoč na novo svoje mesto v Radovljico! Vrlega rodoljuba, pospeševatelja vseh narodnih dru štev, izvrstnega jurista bode pač pogrešala dolenjska stran. Preverjeni smo, da si na svojem mestu kmalu pridobil vseh srca, ter mu želimo vse najbolje v krasni Gorenjski. —y— — (Na Vrhniki) bilo je premovanje konj dne 6. t. m. Darila so dobili: Za kobile z žre-beti: Josipina Hribar iz Podgabra 40gld.; Jarnej Čeme iz Ljubljane 25 gld.; And. Marinko iz Vna-njih Goric in Jarnej Jeraj iz Notranjih Goric po 20 gld.; Fran Oven iz Podsmerek 15 gld.; Jarnej Šušteršič iz Plešivice, Anton Zeliškar z Brezovice in V, Korče iz Sinje Vasi srebrne svetinje. Za mlade breje žrebice: Anton Gabrež iz Matenje 30 gld.; Matej Smuk iz Bevk 20 gld.; Fr. Čuden iz Dragomera 15 gld.; Janez Jeraj iz Notranjih goric in V. Korče iz Sinje Vasi srebrni svetinji. Za jedno in dveletne žrebice: Janez Jeraj iz Blatne Brezovice, Fr. Oblak s Stare Šrange in Gabrijel Jelovšek z Vrhnike po 10 gld.; Ig. Jelov-šek z Vrhnike, Jarnej Beer in Fran Štrukelj z Brezovice srebrne svetinje. — (Premovanje konj v Postoji ni) vršilo se je dne 7. t. m. Darila so dobili: Za kobile z žrebeti : Alojzij Puc v Hrenovieah 25 gld.; Ignacij Stefin iz Zaloga 15 gld.: Janez Mihelčič iz Hraš in Matija Lavrenčič iz Postojiue srebrni sve tinji. Za jedno- in dveletne žrebice: Ignacij Štefin iz Zaloga in Josip Lavrenčič iz Postoj ine po 10 gl. — (V Loki pri Mengši) pogorela so pre tekli petek vsa poslopja gospodarjeva Lapu in Smreku. Požarne brambe iz Mengša, Domžal in Trzine, ki so hitro na pomoč prišle, omejile so požar in zabranile večjo nesrečo. Zažgali so, kakor navadno, otroci, ki so igrali z žveplenkami. — (Tolminsko učiteljsko društvo) ima glavni občni zbor v Kobaridu dne 24 t. m. oh 9. uri zjutraj z nastopnim dnevnim redom: 1. Pred sednikov pozdrav. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagaj nikovo poročilo. 4. Volitev treh pregledovalcev računov. 5 Volitev društvenega odbora 6. Nasveti Posebna vabila se ne pošiljajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje Odbor — (Ponudbe za hrano v garnizoni v Ljubljani.) Dne 1. oktobra t. 1. ob desetih do poludne bode radi tega, da se zagotovi gostilniško oskrbovanje hrane bolnikom in vojakom c. kr. garnizoni v Ljubljani za dobo 1. januvarja do konca decembra 1889. oziroma pri posebno ugodni ponudbi tudi za tri leta, javna razprava v uradnih prostorih bolnice. Pogoji so na ogled v pisarnici bolnice. Podrobnosti razglasila zvedo Be tudi v pisarnici trgovske in obrtniške zbornice. Telegrami ..Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. septembra. Pravila „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" so po mi-nisterstvu za notranje zadeve vzprejeta. Cerknica 17. septembra. Slavnost če-tiridesetletnega vladanja cesarjevega se je vršila sijajno. Vse hiše okrašene z zastavami, slavoloki. Visoko na starem stolpu pred cerkvijo, tabor imenovanem, napis: „Tabor bil sem, tabor bom — Za cesarja, vero, dom". Na slavoloku pred slavnostnim prostorom: „Pravici, luči, svobodi". Ob 10. uri vsprejera gostov na trgu Cerkniškem. Gospodičini Obre-zova in Završnikova oddasta šopke s primernimi nagovori zastopniku deželne vlade dr. Russu in slavnostnemu govorniku dr. Vošnjaku. Po slovesni sv. maši blagoslovljenje nove brizgal-nice požarne brambe Cerkniške. Prisustovala Rakeška požaru i bramba. Ob jedni uri banket s prvo naudušeno sprejeto napitnico cesarju. Ob 4. uri na slavnostnem prostoru zbranih nad 3000 ljudi j« Govor dr. Vodnjaka, v katerem je narisal velikanski napredek slovenskega naroda v 401etni dobi cesarjevega vladanja in navajal, da pred 40 leti še svet vedel ni, da so Slovenci, a danes so na naj-odličnejših mestih sinovi slovenskega naroda: deželni predsednik, deželni glavar, knezoškof, napravil najglobokejši utis na zbrani narod. Ljubljanski Čveterospev pel izborno. Zvečer glediščna predstava igre v jednem dejanji: „Bog Vas sprimi". Potem krasna razsvetljava trga, kresovi po hribih. Ob 9. uri mirozov z godbo. Požarne brambe sprevod po trgu; vse se je vršilo v najlepšem redu. Dunaj 17. sept mbra. Kalnoky odpeljal se včeraj zvečer v Fricdrichsruh. RuŠČuk 17. septembra. Neki Kiselov, uradnik legacije bolgarske v Bukureštu, ki je bil zaradi poneverjenja 3000 frankov spoden in sc je bil izselil v Rusijo, od koder se je nedavno vrnil, ustrelil je včeraj na baš došlega ministra Načeviča šestkrat z revolverjem. Minister dobil tri rane; rana v prsih ozbiljna. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (D>iljo.l Ker pa še do zdaj ni določeno, da smejo branjevci in prodajalci živil prodajati te proizvode, morajo se še zmeraj, ako presojamo pravice branjevcev in prodajalcev živil, uvaževati stari propisi. Po teh propirtib, posnetih po grofa Bartha zborniku zakonov in po nuredbah spadajo v prodajanje živil: 1.) vse vrste žita, seno, slama in vse vrste sočivja; 2.) vse vrste moke; 3.) mlečni proizvodi, maslo, osoljeno in neosoljeno surovo maslo, bu* in mleko; 4.) mala in velika klavna živina, sla..ina, loj, sveče in milo («ubernijska kurenda od 17. marca 1813); 5.) sadje, jajca, perutnina in zelenjava (guber-nijska naredba od 10. decembra 1817); 6) citrone, pomaranče, smokve in druge slične sadne vrste, katere nazivamo s splošnim imenom ovočje in sadje. (Dvorne pisarne dekret od 24. novembra 1824 iu 29. oktobra 1825; gubr-rnijski kurendi od 8. decembra 1824 in 12. novembra 1825.) K trgovstvu živil spada tudi branjevstvo z ozi-rom na proizvode, spadajoče k živilom. (Gubernijska naredba od 19. januvarja 1802, gubernijska naredba od 10. junija 1822, dvorne pisarne naredba od 23. januvarja 1823.) Z gubei nijsko nareJbo od 24. novembra 1824 bilo je branjevc m v Gradci dovoljeno, prodajati razven predmetov, spadajočih v tr-govstvo z živili, tudi naslednje predmete, kateri so bili branjevcem na Dunaji z dvorne pisarne dekretom od 23. oktobra 1817 priznani, kakor: vse šče-tarsko blago, hičnjake vseh vrst, gozdno in berch-toldsgarnsko metličje ter črni melni pesek, ter tudi: ptičarski pesek slamo, ličje, križce, preslico, pisalno in snažilno kredo, črni cvet, frankfurtsko črnilo, žveplo, kresivne kamene, gobo, železue kroglje, žoge, pločevinaste žlice, vse vrste medicinske moke, bez-govo cvetje, kamilice, seno, rezanico, slanike, pole-novke, vse ščetarsko blago, pletenice, konopljino, belo in črno smolo, žaganje, laško olje, vse vrste žebljev, vse berchtoldsgarnsko blago, apno, jerme-narske biče, pernate pahljače in omela. Ko se še omenja, da se na Kranjskem včasih izdajejo pridobitni listi ra branjevstvo s sladoriem, kavo, itd., misli odsek, da, ako ti pridobitni listi ne opravičujejo izrecno trgovati s sladorjem, kavo, nadomestili kave in rižem, dotični trgovci ne smejo trgovati 8 temi proizvodi, dokler ne dobe v to pravice. (Dalje prih.) Govor veleč. g. župnika Špendala pri cesarski slavnosti v Tržiči soboto dne 8. t. m. slove: (619) „Slavna množica! slavno društvo! Veseli me, da ste ob slovesnem obhodu pred farnimjuradoin se ustavili ter me tako močno počastili. Danes obhajamo domoljubno slavnost 40letnega vladanja Nj. c. kr. Veličantva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Prav za prav bo še le 2. dec. t. I. 40 ler, odkar so naš dobrotni cesar nastopili mogočne Avstrije vla-darstvo. Zvesti podložniki radostjo pričakujejo spomina dan; in kakor bi ga učakati ne mogli, že zdaj tekmujejo med seboj razne pokrajine obširne Avstrije, kako bi dostojno in slavno praznovale veseli in srečni ta dogodek. Ali sme za druzimi krouovi-nami v tem zaostati vojvodina Kranjska? Nol če tudi Kranjska m bogata, v jedni reči, v zvestobi do presvetlega vladarja se sme Kranjska meriti z vsako drugo deželo. O naši zemlji in o njenih prebivalcih poje pesnik: ,.Hrast se omaje in hrib — Zvestoba Slovencu ne gane**. In ali sme za druzimi občinami Kranjske zaostati Tržič? Ne! Tržič je vselej bil lojalen in udan svojemu cesarju. Po kun čani francoski vojski je opeval pesnik duhovnik, neumrljivi Vodnik, zvestoba Trži anov do presvetlega cesarja rekoč: Peter Maii, se Vam zahvali. Da ste Francoza pobili, — In nam večen mir storili. Ostanite torej tudi Vi vedno zvesti in udani presvitlemu vladarju! V to ime klicen): Bog ohrani nam cesarja! Njemu naj doni: Slava I Živio 1 Ker jih je pa nekoliko med Vami, ki našega jezika ne razuinijo, pa z nami vred cesarja ljubijo, pristavim, da sem pravičen,:Se.k. k. ap. Majestaet unser all-geliebtester Kaiser lebe hoch ! Tedaj: Slava ! Hodil" Zahvala. Slavnemu „Sokolu" Ljubljanskemu in slavnemu pevskemu društvu „Lira" izreku Savinjski ,Sokol" naiiskre-nejšo zahvalo za posebno ljiilieznjiv in sijajen vsprejem o priliki slavnosti 85 letnice „Sokola14 v Ljubljani. Mozirje, dne 16. septembra 188^. 0<11m»i* „SokubeS Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričakovanih dobitkih. (161-4) i (331—213) . za vso leto gld. 4.60; za pol leta 1 j j gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. | j .'&.<. S',u~,m..m**iafti n Tira v--!...„-a»jt>u». . asa rJP itj o i : y. septembra* Pri SI i m ii Černov-ek iz Krškega. — Kujnor iz Maribora — Gučič, Turek iz Tista. — Jeglič z Dunaja. — Supan iz Celovca. — Hajuk iz Prage. — Multini Iz Prage. Pri II,»liti : Jesenko iz Trsta, — Urhauski iz Gorice, — Mitll er iz Puljii. — Sitjovic iz Gradca, — Drusi-mir iz Spljeta. Pri južnem kolodvoru: Helak iz Gradca. Gold z Dunaja. Pri avtttri jHknu rentarji: Vlah ll Kastva. — Meden iz Begun. Pri nuvnrNkciii tlvoru: Halzar iz Murecka. Umrli so v IjiilHJaiii : 15. septembra: Marija Kapnik, šivilja, f>4 let, Fran-covo nabrežje št. 2U, vsled raka. 16. septembra : Jovana Gorup, kramarea, 44 let, Slonove ulice St. 40, za jetiko. Tržne cene v IJuhl j«isii dne 15. septembra t. 1 ,1. Lr. -1. kr. Pšenica, bktl. . 6 Speli povojen, kgr. .j — 66 i Rež, . i :j«i Surovo maslo, n — 90 Ječmen, T . ■ . 3 9o Jajce, jedno : . , . — 8-b Oves, „ . il 21 Mleko, liter .... — 8 Ajda, „ . . . 4 65 (Joveje meso, kgr. 56 Proso, n . 4 2'2 Telečje „ „ — 50 Koruza, „ . 5 85 Svinjsko „ n — 5* l Krompir, „ . . . 2 14 Koltrunovo „ „ — 82 Leča, „ . . . 12 — Pižaneo...... — 35 Grah, „ . . . 18 - — 17 Fižol, „ . . , tu — Seno, luO kilo . . . 2 5" Maslo, kgr, . i - Slama, n „ . . . 2 14 Mast, „ . —70 Drva trda, 4 □metr. i; 40 Špeli frišen „ - »in „ mehka, 4 „ 4 15 Meteorologiuno poročilo. 3 Q Čas opazovanja Stanje harometra v mm. Temperatura Vetrovi 1 Nebo Mo- j krina v mm. -«J 0. » 7. zjutraj 2. popol. ^. zvečer 7425 mm. 740 3 mm. 740 2 imn. 110° C 20-4" C 13-4° C brezv. si. vzb. hI. vzb megla jas. jas. 0 OC mm. 16. sept. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer j 7309 mm. 737 5 mm. ! 737 "2 mm. 1 10 3° C 1 ai*2°c i 14-4« C 1 brezv. al. vzb si. vzb. megla j a«, jas. (rOOmni. j dežja. Srednja temperatur-, lli) in 15*8°, za 10" in 14'' nad uormalom. 13io.2nia.jsl^a, borza dne 17 septembra t. 1. (Izvirno tele«;rarično poročilo.) včeraj — P »pirna renta.....gld 81 45 — gld. Srebrna renta....., 82 5 — B Zlata renta......, 110-70 — " 5 i marčna renta .... , 97-45 — Akcije narodne banke. . . „ 879*— — . Kreditne akcije......21390 — , London........„119*10 — ] srebro........, _•— _ Napol......... ( 964«/, — . C kr. cekini .... . f>-7*i — n Nemške marke.....„ 59-1,2— I državne srečke iz 1. 1864 350 gld. 188 ^"ld. Državne srečke iz 1. 1N64 lOu „ 170 „ O merska zlata renta 4"„ . . ... 100 „ • ur>rska papirna renta ">" , . ... 90 „ Štajerske zemljifič. odvez, oblig. . . 105 „ Imnava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 „ Zemlj. obe. avstr. 41,.,0,, zlati zast. listi . 124 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke.....100 gld 182 „ ;lndolfove srečke..... 10 22 „ \kcije anglo-avstr. banke . 120 „ 114 „ !Yammway-drust. velj. 170 gld. a v. — „ danes 81-80 81 Bi i 110 70 96 s7.s- -312 Jo 122-10 •Hit", 5* 7 7 59 6"> 75 kr 5o 55 ., 50 „ 50 „ 75 „ 20 " 75 ., 50 Slovensko pisateljsko društvo naznanja pretnžno vest, da je blagorodni gospod 0. kr profesor na veliki realki, tajnik Pisateljskega društva, odbornik Slovenske Matice i. t. d., dne, 16. septembra 1888 ob 2. uri zjutraj, po mueni bolesni, v 44. letu dobe svoje, preieinši sv. zakramente za umirajoče, v Pragi izdihnil blago dušo svojo. Truplo ranjcega bode prepeljano v Ljubljano ter pokopano na pokopališči pri sv. Krištofu. Dan pogreba so bode pozneje naznanil. V Ljubljani, dne 16. septembra 1888. Pisateljsko društvo. ] Marseillsko zolco, i t* najhitrejše, vsekako najsigurnejše in najpri- £ prosteiše sredstvo P S za čiščenje in zboljšanje vina J ( ima vedno (562—8) ) i A. Hartrnann v Ljubljani. J ^ Pisarna: Hotel K v ropa. f Mi Navod, kii ko se rabi, razpošilja se zastonj. BJS1 * St. 14.381. Razcjlas. i GLAVNO SKLADIŠTE ......najftislije tužne i poznale kas najbolje okrepljujuće piće, I ka« izkušan Mek proti trajnom kašlju nlućevine | želudca bnlesti urMjnna I proti mihurnlm kataru, ni NRK MATTONI J A •> Karlovi vari i Widn. lu—84j —i I V smislu §. 6 zakona z dne 23. maja 1873 (št. 121 dr. zak.) se naznanja, da bo prvotni imenik porotnikov za 1889. leto od 1<>. do 1S. t. ni. v magistratnem ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in svoje ugovore naznani. Porotniškega posla so oproščeni po §. 4 omenjene postave: 1. Tisti, ki so že prestopili 60. leto svoje dobe, za vsegdar; 2. udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij, za čas zborovanja; 3. osobe, ki neso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti, za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi; 4. osobe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeti za sledeče leto ; 5. vsak, kdor je prejetemu poklicu v jed-nem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki. Mestni magistrat Ljubljanski, v 6. dan septembra 18S8. L. Luserjev obliž (flašler) za turiste. (jntovti in hitra UpUvajOee sredstvo proti kuri in occmhiu, žuljem, takt imenovani t rib- kozi na podplati)] in petah Kroti brado vic« m in vsem dragim trdim i/ruskimi ki>ž.-. — Uspeh zajam eu. jtF" Cena škatljb-i 60 kr. a. v. Glavna razpošiljalnloa: J L. Schwenk-ova lekarna v Mejil liugu pri Dunaj i. Pristnega imajo \ f.fjuUl jani «1. S\vo-boda, [J. pi. Trnkoczy; v Itii4loii'o\tkni D. Ui/.olli: v Kiiiimikii J. Moot.ik; v Celoy«l A. Bg^rer, VV. Thiii'uiwuM, l*. Bi i-tibacbi-r; v ltr«/.»li A. Aiehingor; v Trgu na Koroikem) 0. Bfenner; v itvljitku F. Scbollj Dr. E. Kumpl': v \\ ol Mmi-u A. Iluth. 1'rletleu mhim»9 če imata navod in oNi/, varstveno znamko in podpla, ki je tu zraven; tedaj naj su pazi in odločno zahteva: »»L« Laaerjeir oi>iiž (flaiter) xm turiHif*'. i»6 —3) IVc zćiineiiiti z ICailu kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—23) flnlinnn Isioli li + ii 1/ n + -» rl t*n \i 11 n Liter radenske kisLi vode ima v sebi 006 gr. dva- UjJIjtJllUKISII IIIIJ IvUl ZUrdVIIU. krat.to ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti je ta jako močan lufcnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koSčeke kosti in hrustancev od protinastib bolnikov v enako močne tekočina kalija, natrona in liLija. Prvi dve niste akoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastib snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastib bolnikih, kojih scavaiSke prevlake so postajale vodno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenike razpošilja zastonj in franko kopališče radenske slatine na Štajerskem, v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r ag o ti d Hribar Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne",