109 štev. Velja v Ljubljani In po pošti: »«h it?« . . K 84'— ''•1 , . . „ 42 — ■«rt hit, . „21*— ,;ls «W« . . „ 7‘— Za inozemstvo: "* nrto Ssr» x*m«l K #6*— '•4- JSd{ iftfs „ n &•*■— ‘4 fatkri tets rt „ 26;— „ 9-— V Ljubljani, torek 6 maja 19 V “jJl II. leto. 1 aaroBbe .-M'®* •vsarja bo ne trnu, io o*lrnti, *»r:;H«lkt jmj pošiljaj* nmrofinino SflSF" J>« nakaznici. *tSa® OgJasS se računajo po po-rabljenem prostor« tu si~ cer 1 n m visok ter 45 mm Sirek prostor »a enkrat 4C vfn., z* večkrat popust. UrsfiniSiro je im Starens trga Ste?. 19. Telefon Msev. s«0. LpravnliStTo je na Marijinem trge ž— ...... - Stev. 8. Telefon itcv. 44. —_______ Lashaja vsak dan agutraj. PosBKieMta Številka velja 40 ^iaarjev. TprnSaajt-su glede insemtor S. tii-. se mj pr!-Io*i Ki, odgovor dopianioa ali onunka. — Dopisi Hty ae flranklrsjo, —- Bs&oplsi bo no vražujo* Resen položaj na Koroškem. Konec boljševiške vlade na Bavarskem. Uspeh Čehoslovakov na Dunaju. Korotan. Tede« dni je, odkar je Ljubljanski dopisni urad v dolgem komentarju Poročal o vstaji slovenskega Korotana. je lepa politična farsa! Nekdo je sanjal in pisal v osvobojenju Gosposvetskega polja, o obnovi ustoličenja slovenskega vojvoda. In danes? Isti urad lapidarno javlja v svojem nedeljskem poročilu nemško zavzetje sever-£a izhoda predora v Pcdrozčici in da so se morale naše čete umakniti Ra Golico in Kleno. Navajeni smo Že jeklene hladno-krvnosti, težke vesti so nas puščale Mirne in preudarne, vendar to poročilo dvigne človeka — če ni verižni Špekulant in filister — iz resignirane Malodušnosti, zgrabi ga srd, če pomisli ^ sedanji splošni politični položaj in »ližnjo prihodnjost. Jugoslovanske polke in divizije T^ttjajo proti madžarskim sovjetskim četam, jugoslovanske legije razstavljajo na meje proti madžarskemu boljševi-Slcemu viharju! Jugoslovani naj bodo kapitalistični ententi trden obrambni 2>d proti boljševiški pošasti, vstajajoči pa ruskih stepah? Doma pa nam ropa in ugrablja sovrag lepe, slikovite kraje slovenskega Korotana s pomočjo italijanske jeguljaste diplomacije, ki sedaj podpira z macchiavelistično preraču-nanostjo svojega bivšega sovražnika — Nemca. Nadaljnih tekriminacij ne pišemo! Ne nastopamo proti odgovornim vodnim činiteijem kot takim, odločno j*? proti korupciji, ki je zavladala v ''Sokih lažijugoslovanskih oficirskih kr°gih, ki so si znali s protekcijami Pr>boriti mehke stolčke. Naj gre vojni Cenzor branit fronto! Slučaj Svetek 'la’n je z bengalično lučjo posvetil v ‘Cnine kote korupcije, v predale raznih pisarniških miz. Mi bomo sedaj še pazljiveje čuvali in razkrinkavali slučaje in zločine avstr«-filskih naših oficirjev, ki jim je. Jugoslavija samo — lepo pogrnjena miza. Veti z avstrofilskimi oficirji iz naše jugoslovanske armade! Ugotovljeno je, da ravno oni stari avstrofilski oficirji nosijo največjo krivdo za težke poraze na koroški fronti. Težke, ker ti porazi nudijo še več poguma tudi Italiji, da postaja še nesramnejša v svojih aneksijonističnih težnjah in že stega roko po našem raju . . . Komita. Kak vihar je nastal svoj čas, ko smo bičali nezdrave, po našem skromnem mnenju pogubne razmere, ki so se začele udomačevati pri višjih krogih naše mlade jugoslovanske armade. Ker smo pisali, da na odločilnih mestih ne smejo biti avstrofili, ki jim je Jugoslavija le pribežališče, ker upajo dobiti tukaj kruh, ki jim ga lačenbeiška Nemška Avstrija ne more dati; ker smo pisali, da mora biti častnik v naši armadi prepričan Jugoslovan in ne le koristolovec; ker smo bičali narodno mlačnost in frakarstvo gotovih gospodov itd., so nas zmerjali, da rušimo disciplino, da smo sovražniki ljudstva in ne vemo, kaj še vse. Obesili so nam. celo nagobčnik vojaške cenzure. Posledice se že kažejo. Gospodje, odgovornost je Vaša in ta odgovornost je strašna. Ob zadnji uri kličemo: Še je čas, ne zamudite zadnjega trenutka. Nemudoma naj se nadomestijo avstr ofilski oficirji z zavednimi in navdušenimi našimi fanii in možmi. Pustite že vendar predsodek, da je „rang'‘ v bivši avstrijski armadi usposobljenostno spričevalo za častniško stopnjo v naši jugoslovanski armadi. In če se že dr- Mirovna pogodba glede Jugoslavije izdelana. Spomenica jugoslovanskih železničarjev. žite gotove hirerjahije, zakaj se ne poveri najvišje poveljstvo tudi čez Koroško tako priljubljenemu in sposobnemu generalu Maistru?! Kakor si je ta ustvaril iz nič armado za mejo proti Nemcem na Štajerskerp, si ji bo gotovo znal tudi na Koroškem. Duh je, ki oživlja! In tega nam razni Lavriči, ki niti prav slovenski ne znajo, ne morejo dati. Še je čas, vzdramite se, dokler ne odbije zadnja ura! Koroška tragedija. Umik naših čet. Ljubljana, 5. maja. Nedeljsko večerno uradno poročilo LDU javlja: Nemei so nadaljevali napad na Pod-rožčieo in zavzeli severni izhod predora. Naše dete so se umaknile na greben Golice in Klene. Pri Sv. Marjeti so Nemci napredovali, zavzeli so Sv. Marjeto po liudcui boju ob 7*30 uri zjutraj in napadli potem Apače, katere so morale našo čete ob 14*30 url vsled premočnega pritiska prepustiti sovražniku. Na ostali fronti položaj nelzprcmenjen. Pliberk v nevarnosti. Ljubljana, 5. maja. LDU poroča ob 12 50 iz uradnega vira: Vsled nadaljnega pritiska sovražnika so se naše čete umaknile v smeri proti Pliberku. To mesto še držimo. Nemško poročilo o položaju na fronti. LDU Celovec, 5. maja. (Dun. KB). Tiskovni odsek koroškega dež. odbora javija nastopno situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 14. uri: Od-bijalni boji so naše čete privedli na črto: državna meja Podkorenščica— Stol (Kota 2236)—kraj Ljubelj (na ®®aiille Plammarion — B. Borko r Minuli svet. (Iz .Reves čtolies"). mel sem sen, ki ni bil sen. Zdelo se mi je, da opazujem svet sto milijonov leti in da se na-a)am na planetu, ki spada v zistem ‘ jako oddaljene zvezde, sredi ,01nčnih vsemirov, zelo podobnih tem, katerim spadamo mi sedaj; vendar v hi bil naš Vsemir, zakaj tedanji nfe,Mir je uničen, današnjega pa tokrat 1 bilo. - Bila so takrat, kakor dandanes, js,ezdiŠča in zvezde, toda to niso bila g.3 zvezdišča in niso bile iste zvezde, ze °i-^e so'nce’ luna- Bile so obljudene in dnevi in noči, letni časi, leta . stoletja, bitja in dojmi, misli in godki: toda niso bili tisti, koje mi POznamo. bila 2emiia’ na Kateri mi živimo, ni Plav ,Ustvariena- Njene sestavine so Meei uV Prost°ru v obliki razredčene ki .tožeče krog solnčnega ognjišča, Je Polagoma zgoščevklo. Ni bilo rudnin VOd?’. zraka’ zemlje; ni bilo bene ’ ras**in> živali, kralkomalo no-snovi, katero kemija nazivlje koroški strani pod Ljubeljskim prelazom)—Baba (kota 1966)-Košutnik (kota 2134)—Frajbah — Drava—kota 347—južnovzhodoo od Laboda—Kurji vrh (1522)—deželna meta do Golovca (Kora!pe)—kota 2144. — Situacijsko poročilo z dne 4. maja ob 18. uri: Tekom bojev južno od Drave smo se polastili Apač in Galicije. Dva sovražna napada smo odbili. Naše izgube so neznatne. — Situacijsko poročilo z dne 5. maja ob 8. uri: Naše čete so še snoči na več krajih prekoračile Dravo m prodirajo proti jugovzhodu. Pri včerajšnjih bojih pri Podrožčici smo uplenili pet topov in 10 strojnic nadalje pri Apačah nad 10 strojnic. Razkrinkana internacijonala. Slovenski delavci za narodno obrambo. Jesenice, 5. maja. Včeraj seje okrog osme ure raznesla vest, da so Nemci pred-li našo črto na Koroškem, zavzeli karavanski predor, prišli že na Hrušico in da korakajo proti Jesenicam. Nastala je velika panika, ljudje so zbegani letali s kraja v kraj nevede, kaj bi počeli. To je dalo povod socijalium demokratom, da so zborovali m sklepali i,o tem, ali se postavijo z drugimi vred v bran prihajajočemu-. sovražniku, ali ostanejo pasivni. Pri tem zborovanju pa se je pokazal internacijonalizem tako, kot se še ni nikdar. ^Delavci, ki čutijo še vzlic temu, da so socijalni demokrati, narodno, so predlagali, da naj stopi delavstvo v obrambno službo in pomaga preprečiti eventuelno prodiranje Nemcev, drugi in to posebno koroški nemškutarji, ki so v stari Avstriji pošiljali otroke v nemško šolo, so hoteli iti na Hrušico z rdečo zastavo in pozdraviti »prihajajoče brate“, kakor se prvina; ni bilo kisleca, vodenca, dušika in ogljenca, ne železa, medi itd. Plin, ki je imel s poznejšimi spremembami in z zgoščevanjem ustvariti različne tekoče ali trde snovi, ki tvorijo našo zemljo in njene prebivalce, je bil takrat prost, enostaven plin, skrivajoč v sebi nevidne zapredke bodočih možnosti. Noben prerok bi ne mogel prerokovati neznanega, ki je spalo v njegovi skrivnosti. Naš planet je imel takrat sliko tistih nejasnih plinastih meglic, katere je odkril daljn tg!ed v globinah neba in katere analizira spektroskop. Človeštvo s svojo zgodovino, vsak izmed nas s svojimi silami, vse zemeljsko stvarstvo v obče je imelo svoj zarodek v tej meglici in njenih kozmičnih silah, toda bitja in stvari, koje poznamo, so mogla oživeti š le po preteku dolgih vekov. Na mestu tega, kar je pozneje ustvarilo zemljo, ni bilo nič drugega kot plin, gibajoč se v zvezdnatih neizmernostih. Ver.dar to ni biio tisto „mesto“, kjer se nahajamo dandanes, zakaj zemlja in pia-neti in ves solnčni zistem prihajajo iz daljave in lete naglo v neskončnost. V zgodovini stvarstva mine sto milijonov let kakor en sam dan; od-pihlja kot veter, izgine liki kratkotrajni sen v naročje večnosti, kjer se pogreza čas in prostor. * * # Čeprav tistikrat ni bilo naše zemlje, so vendar obstojale prav kakor dandanes zvezde, solnca, solnčni sestavi in obstanovani svetovi. Ljudstva, ki so bila na teh svetovih, so živela prav tako svoje življenje, kakor živimo mi naše življenje. Bil je. to presunljiv prizor za misleca, ki je opazoval veliko delo teh bitij. V nejevolji ali strasti, v veselju ali bolečini, v smehu ali solzah so živeli, delali, počivali, bojevali se in si odpuščali, obtoževali se in pozabljali, ljub li, sovražili, nošeni z večno-istim tokom usode; rodili so se in umirali sledeč si slepo od pokolenja do pokolenja, ne vede v:ro!:a, ki jim daje plod ; niso poznali bodoče usode monad in duše: oni, večna igrača Prirode, ki izpušča v prostor svetove in bitja, zvezde in atnme, vekove in minute, kakor izpušča otrok mehurčke iz mila v zrak, oni, Mrvečik neizprosni | smrti kakor peščeni oblaki, katere suče in odnaša veter. To je bila ona ista slika, katero nam daje zemlja dandanes: množice živih, ki se bore za življenje in si pribore konečno palmo smrti. Toda kar na pri tem premišljevanju najbolj' zač, di, je dejstvo, da zemlje takrat še ni bilo. Nobeno bitje, ki živi sedaj, ki bo živelo v bodoče ali ki je živelo v preteklosti, ni bilo blizu svojega rojstva. In vendar so imela ljudstva, živeča na teh davnih svetovih, davno izginulih, svojo resnično zgodovino svoja cvetoča mesta, obdelana polja! socijalne naredbe, vojne in bitke, zakone in sodišča, vede in umetnosti, sodnike in zgodovinarje, narodne gospodarje in politike, bogoslovce, in ti so si živo prizadevali razločiti resnico od laži in spisati vestno to, kar so imenovali, prav kakor mi, svetovna zgedovma. Stvarstvo se je ustavilo v njihovem času in prostoru, ustvarjenje je bilo za njih dovršeno; ostali vsemir brez konca, ostala večnost bez meja se je izgubljala v njihov: brezpomembni časovnosti. Oni niso mislili, da je med njimi minila cela večnost in da se vali za njimi zopet cela večnost. je neki sodrug izrazi!. Govorili so, da smo vsi bratje in da bodo podati roko Nemcem, ako pridejo in ravno-tako Italijanom. Vsa čast zavednim, narodnim delavcem! Onim pa, ki so tako žeijno pričakovali prihoda nemških bratov, pa svetujemo, da zapustijo našo državo in naj gredo v Nemško Avstrijo ter si tam poiščejo svobode in miru, posebno pa kruiia, ki ga je menda tam v obilici po najnižjih cenah; saj stane na Koroškem kilogram krompirja komaj šest do osem kron, med tem ko se dobiva meso in potica brezplačno. In potem še nekaj! Nemška Avstrija je socijalna republika, za kakoršno so 1. maja javno manifestirali. In ker ti nemčur-ski socijalisti mislijo, da je pravica edino mogoča v taki državni obliki, jih vprašamo, ali je to pravica, da nemški boljševiki divjajo po slovenskem Koroškem in v svoji „interna-cijonalni" pravičnosti ne puste slovenske zemlje Slovencem? Dalje se je vpilo, da je vsak neumen, kdor še nosi vojaško obleko, ker ni treba boja med brati. V socijalistični republiki, Nemški Avstriji mobilizirajo sedaj 22 letnikov, ki morajo jutri pod orožje, in prepričani smo, da se bodo vpoklicanci tudi odzvali, zakaj nemški socijalni demokrat je v prvi vrsti Nemec, potem $6le socijal-.ii demokrat. Nas le veseli, da se Je ta lažnjiva internacijonala sama na tak lep način razkrinkala in da smo videli, da pod rdečimi zastavami v odločilnem trenutku vendar le prevlada narodnost. Na Jesenicah mirno. Jesenice, 5. maja. (Izv. por.) Včeraj ob 8-20 je praporščak Vasilij Jeras zapustil zadnji s svojo četo postojanke pri severnem izhodu predora v Podrožčici. Boji so bili vse jutro siloviti in naporni. Naše čete so razstrelile municijo pred vhodom. Na Jesenicah je bilo sprva veliko vznemirjenje, zlasti še, ko je došla iz Bohinja vest, da nameravajo Italijani zasesti Bled, Bohinj in Jesenice, na kar delujejo zastopniki in delničarji „Kranjske industrijske družbe". Sedaj vlada mir in red. Strah koroških Nemcev pred Jugoslovani. Nemška kultura. Jesenice, 5. maja. (Izv. por.) S Koroškega so prišli zopet novi begunci, med njimi zaveden, naroden kmet iz Podravelj, ki je pripovedoval sledeče: Ko so beljaški Nemci čuli, da se oglaša pri Podrožčici jugoslovansko orožje, so se jeli pripravljati na beg in vse je bilo trdno prepričano, da zasedejo Jugoslovani Koroško. Istega dne popoldne, pa so prišli v naše vasi orožniki in vojaki in odpeljali vse zavedne ljudi v odprtih živinskih vozovih v Beljak. Tam so jih zaprli v nek vrt, da so jih hodili Nemci gledat. Ko so jih peljali na kolodvor v Beljaku jih je množica obsipala s psovkami, češ, naj se jih polije z bencinom in iih zažge. Baje, da so jih spravili v Špitai ob Dravi. Slovensko ljudstvo na Koroškem bo sedaj trpelo bolj nego kdaj prej. Predrznost Jeseniških Švabov. Jesenice, 5. maja. (izv. por.) Veliko veselje je zavladalo radi domnevanega prihoda Nemcev med jeseniškimi Švabi. Nikoli jih ni videti tako v gručah na cesti, kakor smo jih videli včeraj dopoldne. Stikali so glave in se nam posmehovali. Popoldne pa so imeli v nemški kazini že sestanek dasiravno so morale biti zaprte vse gostilne in je bilo zbiranje ljudi prepovedano. Nemška duša se je zopet enkrat pokazala! Kako dolgo še? Vprašamo našo vlado, kaj pravi ona k vsemu temu? Ali bomo mi še vedno negovali Nemce pri nas? Ali bomo znali izvajati mogoče kake konsekvence? Ali bomo brez represalij pustili kakor največje zločince zapirati naše ljudi na Koroškem? Ko se je v Celovcu odpovedalo dr. Mtillerju stanovanje, so v Ljubljani takoj našli protisredstvo in odpovedali stanovanje Nemcu, sedaj pa se godi še večja krivica ne enemu, ampak mnogim in sicer narodnim delavcem, ki so pa le kmetje, ne kaj več, zato smo radovedni, kaj bo vlada storila za te ljudi. Konečno bodi še povedano, da so prve vjetnike, ki so jih pripeljali iz Podrožčice na Jesenice, med njimi največje nemške hujskače, peljali v vozovih drugega razreda v Ljubljano. Vlada naj napravi red, ako je tega zmožna, ako pa ni, naj odstopi. Če nas zapustijo vsi in nas pri- silijo, da borno morali dati svoje tujcu, Dr. Korošec o našem zunanjem in notranjem položaju. (Izvirno poročilo.) Split, 29. aprila 1919. Ministrski podpresednik Dr. Anton Korošec je na sestanku zaupnikov ljudske stranke v Splitu govoril o našem zunanjem in notranjem političnem položaju sledeče: Naša dolžnost je, da se pripravimo na bodočnost. Dolgo smo sanjali o svobodi, katero srno končno dosegli. Naše meje proti Bolgariji in Macedo-niji niso urejene v našo korist. Ravno tako v Vojvodini in Baraniji. Tudi za Prekmurske Slovence nismo še gotovi, čeprav želijo, da se združijo skupno z nami v svobodni domovini. O svobodi smo sanjali, za svobodo smo se borili. Vsi prijatelji izven osrednjih držav so nam rekli, da dobimo vse, kar je naše, toda sedaj pravijo, da nam ne dajo. Narodi, ki v svetovni vojni niso storili ničesar, imajo sedaj v svojih rokah naše brate. Vsak narod ima pravico do svobode in do državnih pravic. Ne bo dobro, ako nam bodo vzeli naše najlepše kraje. Danes je sicer vojska izključena, toda pride čas, ko bomo zbrali vse naše ljudi okoli sebe. Pravica je z nami in pravica nam bo vrnila vso naše pokrajine. tedaj bomo spoznali, da nimamo prijateljev in bomo morali storiti vse, da postanemo močni in silni. Mi ne potrebujemo ničesar od tujcev. Živeža imamo v državi zadosti. Našo trgovino in industrijo bomo uredili tako, da bomo popolnoma svobodni in neodvisni od tujcev. Imamo produkte, katerih nimajo naši sosedi. Imamo pa tudi prijatelje, ki so različni od onih, ki ne razumejo ne borbe Srbov za svobodo in ne dela Jugoslovanov na ozemlju bivše monarhije. In vendar se zdi, da niti ti ne znajo ceniti vsega, kar smo storili skupno s Srbi za osvobojenje. Storili smo veliko več nego oni, ki bodo prejeli nagrado za svojo nedelavnost in sovraštvo. Nato je govoril dr. Korošec o političnih ciljih svoje stranke, ki ni sovražna drugim veram, ampak hoče celo sodelovati s pravoslavnimi in moha-medanci. Zahteval je politično svobodo in enakopravnost za vse državljane. O notranjem položaju je rekel dr. Korošec: Najslabši časi so minuli. Politika se je začela konsolidirati v celi državi. V tem oziru smo mi eden od najzrelejših narodov, ker takega reda, kakor je pri nas, ni ne v Nemčiji, ne v Madžarski, ne v Bolgariji in ne v Rumuniji. Glede prehrane smo lahko mirni. V naši državi je vsega zadosti, samo draginja nas ubija, toda tudi to bomo premagali. Živeža imarno dovolj tudi za prihodnje leto. Draginjo povečuje slab promet, ker tozadevna industrija še ne dela. Vendar je vse ukrenjeno, da nidržavija ne bodo trpeli lakote. ob enajstih dopoidne. Pred letališčem pri Bratislavi pa je nenadoma zračni sunek zgrabil letalo in ga prevrnil. Aparat je zavit v črn dim padel na tla. Bil je grozen prizor. Letalo je bilo popolnoma razbito in ožgano, okoli njega pa je ležalo troje trupel v letalski opremi. General Stepanek je kakih 6 korakov od aeroplana ležal v jarku. — Našli so pri njem še majhne sledove življenja, toda Čez par trenetkov je izdihnil. — Noge je imel parkrat zlomljene in tudi sicer je zadobil strašne poškodbe. Ostali dre truplijjste bili popolnoma razmesarieit in ožgani. Trupla so prepaliali v ve iaško bolnišnico v Bratislavi st jaško bolnišnico v Bratislavi, kjer si jih položili na oder. Generala Stčpa: neka so pokrili s čehoslovaško, njegove spremljevalce pa z italijansko zastavo. Politični pregled- Jugoslovanski - italijanski spor. Nesoglasje med Italijo In Ameriko neporavnano. — VVilson vztraja. ji LDU Curih, 5. maja. (CTU) Zastopnik Švicarske brzojavne poro-čevalnice v Parizu povdarja. da se oficijelno skrbno ogibljejo razprave o jadranskem vprašanju, odkar je izbruhnil sporek z Italijo, čeprav to vprašanje nadvladuje diplomatični položaj. Ves dosedanji trud izenačiti nesoglasje med Italijo in Ameriko, se je razbil na trdovratnem vztrajanja TVilsona na svojih načelih. Slovanski svet. Živeli so učeni in nevedni, slavni in neznani, bogati in siromašni, razkošni in bedni, reiigijozni in neverni; živeli so kakor bi biia njihova doba brez konca. Kopic li so bogatstvo na bogatstvo, katero pa so zapravili njihovi sinovi; drug- so sanjarili ali pa so mislili brez skrbi na jutri; vojaštvo je netilo z domoljubnimi gesli spor med masami; zaljubljeni pari so se pač tudi takrat snubili v skrivnostih svoje sanjave duše. Kakor danes, so drveli tudi tistikrat v opojni vrtinec življenja, nošeni na perutih častihlepnosti, zvabljen j od čarov razkošja in so pripisovali temu neizmerno važnost. Ti narodi so imeli, prav kakor mi, dneve svoje slave in dneve trpljenja, svoje 89. in svoje 93. leto, svoj Slavkov in Waterloo; politične drame so imele tudi tam svoj 18. brumairc in svoj 2. december. Ni še dolgo ko je cvelo na naši zemlji bohotno življenje Babilonov, Theb, Memfisov, Niniv, Kartag; ko je Še žarela slava Semi-ramid, Sesostrisov, Salamonov, Aleksandrov, Kamblsov, Cezarjev, a danes spi na razvalinah vseh teh palač in hramov tožna tišina grobnih samot. Tekom zgodovine neskončnega vse-mira pa niso izginili zgolj narodi, kraljesta in države, marveč tudi celi svetovi in skupine svetov in arhipelagi planetov in celi vsemiri. Zakaj večnost nima začetka, nobenega začetka. Prirodne sile ne mirujejo nikdar. Za prirodo niso obstojale nikoli naše časovne mere, naši pojmi o trajanju; za prirodo ni preteklosti in ni bodočnosti: vse je sedanjost. Mi smo tisti, ki izginjamo; ona ostane. Ne morem misliti brez groze na neizmerne množine bitij, ki so živela na vseh minulih svetovih; na vse višje duhove, ki so kedaj mislili, ustvarjali, vodili ljudstvo k napredku, luči in svobodi; Ne morem misliti na vse te Platone, Mark-Avrelije, Pascale in Newtone minulih svetov, da bi se ne vprašal, kaj se je zgodilo z njimi? Odgovor ni težak: nič ni ostalo, zakaj vse je prah in vse se povrača v prah. Odgovor pač lahak, toda neza- dosten. (Dalje prih.) Grozna zračna katastrofa. Češki vojni minister Štčpanek mrtev. sl LDU Bratislava, 4. maja. — (CTU) Danes ob polu dvanajstih dopoldne je krožil nad Bratislavo že avizirani dvokrovnik z ministrom če-hoslovaške republike ŠtČpanekom. Pet minut pozneje so se odpeljali iz Bratislave vladni referenti in vojaški zastopniki, da pozdravijo ministra. Nekaj minut pred dvanajsto so dospeli v Majner. Isti čas — bilo je 5 minut pred dvanajsto — je padel dvokrovnik iz višine 400 metrov na tla, kjer so takoj opazili lahen dim. Ko so dospeli vladni zastopniki na poprišče, so našli dvokrovnik v plamenu in osebe, ki so bile v njem, na tleh ležeče. Pilota je motor pritisnil v tla, minister Štčpanek je ležal 5 metrov oddaljen od aparata, z obrazom obrnjen proti zemlji in nekaj metrov od teh dva italijanska častnika — vsi mrtvi. Prepeljali so jih v Bratislavo. sl LDU Praga, 4. maja. (ČTU) Vsled smrtne nezgode vojnega ministra generala Stepaneka je zavladala po Pragi velika poparjenost. Povsod vihrajo žalne zastave. Podrobnosti katastrofe. sl Bratislava, 5. maja. (ČTU) O tragični smrti vojnega ministra generala Stčpaneka poročajo nastopne podrobnosti: Minister Štčpanek se je včeraj ob osmih zjutraj v spremstvu italijanskega nadporočnika in italijanskega narednika dvignil z dvokrovni-kom sistema .Caproni" na letališču Čampo Formido pri Vidmu v Italiji. Vest o poletu je dospela v Bratislavo p Razkrinkane Radičeve Intrige. „Sisački Glas" priobčuje izjavo, podpisano od mnogih uglednih kmetov iz sisačke okolice, ki so svoječasno podpisali Radičevo proklamacijo za republiko. Kmetje izjavljajo sedaj, da so bili k podpisu izjave zapeljani po Radičevih agitatorjih, ki so jih strašili, da jim Srbi odvzemo vse imetje in premoženje. Obžalujejo svoje podpise in zatrjujejo, da pristajajo sedaj/ ko so se prepričali o neutemeljenosti Radičeve agitacije, v polni meri in brez pridržka na ujedinjenje Hrvatov in Srbov ter obsojajo pogubonosno Radičevo politiko. p Bosanski frančiškani za dinastijo. Posebno odposlanstvo bosanskih frančiškanov se je oglasilo ph predsedniku deželne vlade v Sarajevu in izreklo zvestobo vseh bosanskih frančiškanov dinastiji Karagjorgjevič-p Proti imperijalistom in aisek-sijonistom. »Populaire" protestira \ ostrem članku proti osvojevalni lakoti in piše: V imenu narodnega prava hočejo naši aneksionisti anektirati tli milijone Nemcev. Italijanski ek-spanzionistt hočejo mitina stotisoče Dalmatincev. Romuni in Čehoslovaki pričenjajo skupno operacijo proti Ogrski. Bu-kareška vlada, ki je bila v letih 191$ in 1917 proti nemško-avstrijsko-bol-garskemu imperializmu, se vede danes skiupulozno. p Ljubljanski dopisnik zagrebškega „Obzora“ je siind površen-Že »Slovenski Narod" mu je opravičeno očital, da sliši travo rasti in d* poroča svojemu listu neresnico. O te® smo se prepričali tudi mi. Nedeljstf „Obzor“ priobčuje zopet nekaj modrosti svojega ljubljanskega dopisnika-Med drugim pravi, da se mu zdi, „da prekori »Jugoslavije" idu preda-leko", ker smo se zgražali nad resnično malomarnostjo Ljubljane oh priliki prenosa kosti Zrinskega in Frankopana. Tudi piše, da je o aferi Svetek izjavil Svetkov zagovornik slovenski odvetnik, da je Svetek „po-sve nevin i žrtva intrige i pod vale, da ni je uapšen itd." To izjavo je po poročilu dopisnika prinesla ie »Jugoslavija". Gotovo je „Obzorov‘‘ poročevalec gledal, kako raste trava, ker ni opazil, da so imeli tudi drugi ljubljanski dnevniki isto plačano „izjavo“ v neuredniških delih. Če bo imel „Obzor“ take poročevalce v Sloveniji, potem bodo veljale v prvi vrsti zanj besede »Jugoslavije", katere je sporočil ravno isti dopisnik svojem'1 listu, da hrvatski časopis? „pun< redke svojih listo va sa raznim glupin' i jalovim polemikama." Pokrajinske vesti- kr Iz Kranja. Tukajšnji obrtnih so se začeli pošteno organizirati in 5C ne ozirajo na nobeno politično stran^0 pač pa delujejo le za obrtniške \n gospodarske interese. Le tako napr^ kr Društvo za povzdigo pr0' meta tujcev na Bledu sporoča* Neobhodno potrebno za povzdig Bleda je, da se uredijo cene za Pr ' važanje po jezeru, po izvoščekih, nočišča in stanovanja. Prometno’ d štvo si je stavilo nalogo, da dog vorno g korporacijami in oblastvom j^edi vse po možnosti še pred letošnjo sezono. Obvešča tern potoni vse lastnike blejskih vil po Bledu, Ljubljani in drugod, da prijavijo število svojih stanovanj in sob s cenami za oddajo v najem. Opozarja se, da se 0° Šlo članom društva v prvi vrsti na roko pri posredovanju. . kr Iz Rimskih toplic. Da se za-Oranijo napačne vesti, nam javlja kpravništvo Rimskih toplic, da se je tudi letos kakor navadno odprla sejana s 1. majem in da izvirajo vesti, ua ostane kopališče to sezijo zaprto, 'z popolnoma napačnih virov. — kr Iz Maribora. V soboto je “Prizorilo „Dramatično društvo* ljud-®*d igrokaz .Graničarji-. Na to uprizoritev smo čakali cele štiri mesece, ju radi bi potrpeli še nekaj časa, samo ~a bi nam podali zares nekaj lepega. to uprizoritvijo pa nismo bili zadovoljni. Igia je že zelo stara, v Ljubinj so jo igrali pred 20 do 30 leti, Potem nikoli več, in to pove dovolj; jgralo se tudi ni najboljše, režija pa j® naravnost odpovedala. Nastopi so oili veliko prepočasni, na odru ni bilo nobenega pravega življenja. Igralci so Se sicer trudili izvesti svoje uloge kar najboljše, a igra vseeno ni dosegla beljenega uspeha. Nekateri prizori s° bili prav lepi a pokvarila jih je ?°pet neukusna komika. Grga Kosič jo bil pravi hrvaški, kmečki krčmar, tgral je dobro, le žal, da je v komičnih trenutkih preveč pretiraval. Kon-oem pete slike pa je napravil neod-Pustno šalo s tem, da se je vrti! toli n.r.05lno po odru, da je padlo zagri-jalo nanj in za njega, ter potem be-*a' v komični zadregi za zastor. Vzbu-je s tem starim „vicoma sicer fmeh, a obenem pokvaril ves lepi utis, ki ga je zapustil zadnji prizor. Izvrsten v igri je bil Savo. Njegove kretnje, govorjenje, vse je bilo naravno, igrano Premišljeno, boljšega Savo si ne ino-misliti. Ravnotako dobra je bila Karolina. Zgovorno, zaljubljeno, ljubko hišno podala nam je, s prav živim temperamentom. Sarič je s svojo mirno |8ro dosegel popolen uspeh. Vse manjše “joge so se izvedle povoljno. Zvone-za nastope je zelo motilo poslušalce. pj-j popolnoma razsvetljenem °dru so iskali temo. Ko se je že igralo, *o šele opuščali stropne kulise. Domov prihajajočih poljskih delavcev je »premija! harmonij, nekaj neverjetnega. Andreja so v zaporu položili na krasno Žimnico. Graničar pa žimnica! Častniki so imeli moderne avstrijske uniforme; Graničar Križic pa lepo salonsko obleko. Takih napak bi ne smelo biti, če bi bila režija popolna. V mali dvorani in koridorih bi moral biti zvonec, zakaj že veste. Društvo ne plača palcev, in jim ne da niti pobarvane ^°de piti; točenje so morali markirati ? praznim »Štefanom*, zato mislim, k°. nimajo posebnih stroškov, da v Prihodnje znižajo nekoliko vstopnino. Zahteva 50 vinarjev za garderobo se *n* zdi drzna. Nered radi sedežev je P°vzročil veliko nevolje in opravičena zabavljanja. Upamo, da bodo ti n®dostatki pri prihodnji uprizoritvi že P.dpravljeni. Želimo, da nas drama-l'cno društvo kaj kmalu preseneči z ‘,!xim delom v boljšo zadovoljnost, kr Sv. Lenart v Slov. gor. Pred J{*aj dnevi je razposlalo okrajno g avarstvo v Mariboru mnogo uradnih P'8®m z nemškimi naslovi. Naše ljudje se začudeno sprašuje, če je res, a 8o pri okrajnem glavarstvu v M.v J^ru §e vedno Nemci in nemčurji. (.Pfašamo pristojno oblast, kdo je kriv, a nas uradništvo v Mariboru tako e®famno izziva. v kr Mesto Ptuj rabi nujno sionskega mehanika, ključavničarja, >..afja in kovača. Ponudbe naj se po-J®jo na mestni urad Ptuj, v roke ge-r*nta g. Meža. na r na^ mesti^ in tr6ih zad štajerskem se je vršilo v oh« ^as'K preseljevanje v velikem oseh^rv — premeščanje učiteljskih nem* opustili so večino nemških in dne j r,akih učiteljev in učiteljic — a še ne vseh - in jih nado-mnn 8 8,°venskimi. Pustili pa so še nemčuiskih učiteljev in šolskih voditeljev na njih sedanjih mestih, slovenski učitelji, ki so bili vedno narodno zavedni, pa še tudi sedijo na svojih starih. Pravično bi bilo, da bi rieinčurje odslovili in jim pokazali pot med njihove bratce v Nemški Avstriji. Pri teh premeščenjih se je zgodilo mnogo krivic. Pri raznih uradih službuje še mnogo nemčurjev, ki imajo celo prednost pred Slovenci. So tukaj uradniki, katerih žene in otroci ne znajo slovenski, in če tudi znajo, nočejo govoriti slovenski, zasmehujejo vse, kar je slovenskega, šuntajo proti naši novi državi in žalijo s tem Slovence, Tudi pri vojakih jih je še mnogo, ki jim diši slovenski kruh, a se norčujejo iz Jugoslavije in hujskajo proti njej. Odslovljenih je bilo mnogo mirnih Nemcev iz služb, a nemčurje so pustili, da bedo še dalje rovali in hujskali proti Slovencem. Kakor se sliši, bode imelo mesto Ptuj še nadalje nemško šolo. Odkod pa toliko nemških otrok? Ali se je in bo ravnalo po načelih, da spadajo vsi otroci, kojih starši so rojeni Slovenci, pa so se ponemčurili, edinole v slovensko šolo? To bi bilo pravično! Misliti bo tudi treba na prepotrebni in težko pričakovani slovenski otroški vrtec. Ustanovil in otvoril naj bi se že z začetkom novega šolskega leta! Slovenski starši želimo in trdno pričakujemo, da mestni šolski svet tej naši želji ustreže. kr Ptuj. Prav čuden list je »Ptujski list“, ki se na eni strani huduje nad nami, ker včasih ožigosamo kake ptujske nezmožnosti. Na drugi strani pa ta »Ptujski list“ z anonsami dela za nemške poleg tega politično proti nam delujoče nemške zdravnike in tvrdke, namreč za dr. C., medtem, ko imamo v Ptuju tri pridne in požrtvovalne slovenske zdravnike. O tistih ,,pomembnih" akademskih sejah pri Z., kjer vedno dr. G. svoj jezik brusi, bi bilo potrebno, da bi on zato skrbel, da ne bi njemu in njegovima slovenskima kolegoma, nemški kolegi kruha odjemalk Sicer pa se še bolj čudimo, da »Slov. Gospodar" istega dneva tudi prevzame oglas dr. C. tega nemčurja. kr Pliberk. Naslednje trgovine že danes štulijo edino zveličavno nemščino na prvem mestu: A. Mader, papirna trgovina, Fani Ankete, glavna tobačna zaloga in trafika, E. Krat, kino. Mislimo, da so ravno trgovci najmanj poklicani, vzdrževati nemškutarsko lice mestu. Sedlar Štefan Majar se je podpisal za Nemško Avstrijo. Zato pa, le tja, kamor vas srce vleče! Noben od imenovanih trgovcev se ni podpisal za Jugoslavijo. Kdor ni z nami, je proti nam. Vsled tega pa kličemo vsem zavednim Slovencem in Slovenkam: Ogibajte se takih trgovin in obrtni kov 1 Ne podpirajte še zdaj svojih narodnih sovražnikov, ki komaj čakajo, da bi prišli Nemci in vas. ki ste jim nosili denar, pognali! Obžalujemo pa tudi ostale trgovce in obrtnike, ki se ali niso upali, ali niso hoteli, nahuj skani od znanih škodljivcev-podjedov, podpisati za Jugoslavijo. Spomenica kongresa jugoslovanskih železničarjev v Belgradu. V dneh 25. do 27. aprila t. I. je zboroval v Belgradu kongres jugoslovanskih železničarjev. Posvetovanj so se udeležili odposlanci narodnih organizacij slovenskih, bosanskih, her cegovinsk h, dalmatinskih in srbskih železničarjev. Enoglasno sprejeta in vladi predložena spomenica se glasi: 1. Društva „Savez‘‘ srbijanskih že-lezničara v Beogradu", »Udruženje železniških službenika Bosne, Hercegovine i Dalmacije v Sarajevu" ter »Zveza jugoslovanskih železničarjev" v Ljubljani se strnejo v eno narodno organizacijo s centralnim odborom v Belgradu kot vrhovnim zastopstvom. 2. Zakonski projekt o službeni pragmatiki, plačilnem regulativu, kakor tudi o vseh predpisih tičočih se že lezniškega osobja v celem kraijestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se brez sodelovanja gori navedenih narodnih organizacij ne smejo udejstviti. 3. Za vse železniško osobje celokupnega kraljestva SHS. naj se uvedejo do konečne ureditve valute enotne draginjske doklade, enako za vse kategorije 12 dinarjev dnevno, poleg dosedaj za Srbijo veljavnega dodatka za družino (1 dinar za dan in osebo). To pa ne velja za pomožne delavce v Bosni. Vse dosedanje draginjske doklade se v celem kraljestvu ustavijo. Enkratni nabavni prispevek, zahtevan od Z. J. Ž., »Udruženja žel. službenika Bosne, Hercegovine, Dalmacije v Sarajevu" naj 3e takoj izplača v zahtevani višini. Srbom naj se izplača istovišinski prispevek v dinarjih. 4. Dnina delavcem v Srbiji in Sloveniji naj se poviša za 60»/», v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in na progi Banjaluka-Doberlin pa najmanj za 20%. Provizijski sklad veljaj za vse delavce popolnoma jednako kot za stalne uslužbence. 5. Dosedaj veljavne vozne ugodnosti se železničarjem ne sinejo odvzeti, marveč se morajo po sistemu bosansko hercegovskih železnic raztegniti na celo kraljestvo SHS. 6. Avtomatična napredovanja se morajo od tedaj, ko je to imelo biti izvršeno, izvršiti po činu in plačati pri vseh uslužbencih celega kraljestva in to v najkrajšem roku. 7. Vojna leta naj se za vse železničarje štejejo dvojno v napredovanje in v pokojnino, kakor je to deloma že izpeljano pri južni železnici v kraljevini SHS. Za Srbe se zahteva vračunjenje vseh vojnih let. Drugorodci v Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Banovini in Sloveniji se izključujejo. 8. Vsakemu železničarju se mora priznati pravica, da po svoji sposobnosti more napredovati v višje kategorije. Imenovanje zvaničnikov (pod-uradnikov) uradnikom naj se [izvrši najkasneje s 1. januarjem 1919. Vsi uslužbenci s položenimi izpiti se morajo uvrstiti v zvaničnike (poduradnike). 9. Vsem sposobnim uslužbencem brez ozira na šolsko izobrazbo, naj se da prilika, da se pripravljajo in vežbajo za vstop v višjo kategorijo. 10. Voznemu in strojnemu osobju celega kraljestva naj se dovoli takoj urnina in kilometrina kot jo uživajo uslužbenci v Bosni s50°°0 poviškom. 11. Za celokupno eksekutivno osobje naj se v celem kraljestvu uvede po barvi in kroju jednaka uniforma ter čimpreje izda tozadevne predpise. 12. V vseh železniških centrih naj se napravijo bolnice, kopeli, lekarne in nastavi potrebno število zdravnikov. 13. Vsi tujerodci naj se odpuste, vpokojijo ali preme ste, kakor to pred-lože organizacije. 14. Plača in stanarina za čas okupacije naj se vsem srbskim uslužbencem čisnpreje izplača. Prednašajoč v tem memorandumu vsebovane predloge in zahteve kongresa, prosimo, da se v celoti sprejmejo. V nasprotnem slučaju odklanjamo vsako odgovornost za even-tuelne posledice — katere bi mogle nastati, ako se te zahteve odklonijo. Imajoči na prvem mestu interese domovine povdarjamo, da te naše zahteve niso pretirane in radi tega pričakujemo, da se gotovo rešijo v prid narodnih železničarjev. V Belgradu, dne 27. aprila 1919. Dnevne vesti. dn Za svobodo Korotana so padli v boju pri Orabštajnu dne 29 aprila 1.1. junaki: Por. Franjo Kizlinger celjskega pešpolka, I. stotnije in Janko Kranjc ljubljanskega pešpolka, 11. stot. Težko ranjen je bil kadetni aspirant Stojan Sachs celjskega pešpolka. — Slovenci, maščujte požrtvovalnost teh hrabrih junakov. dn Koroški begunci se vabijo na zelo važen sestanek v Unionsko restavracijo za 6. maja ob 17. uri. dn Odoustnice legije prostovoljcev za Koroško. Opozarjajo se legijonarji, ki so dobili odpustnice od pov. legije proštov, za Koroško, da vzamejo na znanje, da jih te odpustnice nikakor ne oproščajo od aktivnega službovanja v vojski kraljevine SHS. Oni so v slučaju vpoklica njih letnikov, obvezani odzvali se pozivu ter se v nasprotnem slučaju kaznujejo kot vsaki drugi vojni obvezanec po obstoječem vojnem zakonu. — Referat legije prostovoljcev za Koroško. dn Povišanje službenih prejemkov okrožnih zdravnikov na Slov. Štajerskem. Sprejme se načrt naredbe celokupne vlade za Slovenijo v Ljubljani o začasnemu povišanju službenih prejemkov okrožnih zdravnikov na Slov. Štajerskem: 1. Do preklica, dokler trajajo sedanje izredne razmere, se okrožnim zdravnikom na Slov. Štajerskem od 1. januarja 1919 dalje dovoli draginjska doklada v izmeri 100% vseh službenih prejemkov t. j. osnovne plače, starostnih doklad in krajevne doklade. 2. V pokritje tega povišanja se podvojijo prispevki, ki jih imajo po določilih § 11 zakona z dne 28. aprila 1909, Štajerski dež. zak. štev. 40, prispevati okraji in občine. Ti prispevki, ki se odmerijo v odstotkih v okraju, oz. občini predpisanih, dokladam podvrženih direktnih državnih davkov, znašajo torej od 1. januarja 1919 dalje do preklica: a) za vsak okraj 2%, b) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade nad 25%, za dobo te dokladne višine 3%. c) za one občine, v katerih se pobirajo občinske doklade do 25%, za dobo te dokladne višine 5%. Ostala določila § 11 imenovanega zakona veljajo neizpremenjeno dalje. dn Pomanjkanje stanovanj. Na shodih In po časopisih venomer tožimo o pomanjkanju stanovanj, bodisi v privatne, pa tudi vobče koristne namene. Čudim se, da ne pride merodajnim faktorjem na misel, da bi se dala preurediti prisilna delavnica z malimi troški v ta ali oni namen, ker ima primerne prostore, obsežno dvorišče in precej zemljišča Za tako malenkostno število prisiijencev se res ne izplačajo precej visoki upravni troški tega zavoda. Nasproti niso koristi prisilne delavnice v nikakem razmerju s troški. Druge države so po veliki večini že opustile te stare naprave in vzgajajo delomržneže na razne načine v koristne člane človeške družbe. Mlade so dali v razne zavode, starejše so potakriili v razna vojaška skladišča, stare, zakrknjene delomržneže so pa zaprli k drugim jetnikom. Upamo, da bodo merodajne oblasti prišle do spoznanja, da se da ogromni kompleks poslopij občekoristno porabiti, zajedno se pa prihranijo precej veiiki upravni troški. dn Umrla je v nedeljo 4. t. m. gospa Evgenija Oražnova, soproga staroste »Slov. Sokolske Zveze“ dr. Iv. Oražna. Pokojnica je bila zelo priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Umrla je dne 2. maja v Kamniku gospa Marija Martinčič rojena Schvveigert, soproga domobr. evid. nadoficijala v. p. N. v m. p.l . dn Pomanjkanje drobiža v Sloveniji je čedalje hujše. Vzroka sta dva. Nevedni ljudje so namreč začeli zopet spravljati drobiž v nogavice i. dr. ter ga skrivajo doma. Ne pomislijo pa, da je tako početje neumno. Če si hoče kdo na ta način shraniti kako vsoto, mora imeti par zabojev. In kaj se mu lahko pripeti? Da se ves drobiž skvari, da ga sne rja, kajti krajcarji in dvaj-setice so železne in tudi desetvinarski novci so deloma železni in če niso v rabi — v prometu — rjave hitro. Kdor torej po neumnosti shranjuje drobiž doma, se mu bo zgoddo, da bo imel čez nekaj časa kup zarjavelega ničvrednega drobiža, ki ga niti za — staro železo ne bo mogel prodati. Drugi vzrok pa je zlobna nakana naših »prijateljev* Italijanov in Nemcev, ki ob meji sistematično izsesavajo drobiž iz Slovenije. Za blago, ki se še vedno tihotapi in tudi oblastveno dovoljeno uvaža čez mejo, zahtevajo po večini d obiž ter nočejo sprejemati našega žigosanega papirnatega denarja. Opozarjamo ljudstvo in vlado na to in naj se pravočasno ukrene energično vse potrebno, kajti sicer nastopi tako občutno pomanjkanje drobiža, da bo trpelo naše gospodarstvo zelo občutno oviro in škodo. dn Začel bo varčevati. Gospod dr. Ivan Tavčar je v včerajšnjem Slov. Narodu v. fulminantnem članku »Proti izrastkom v stranki" naznanil vsemu svetu, da se bo, ker ne mara biti več tarča nekaterih lastne stranke, raje naročil na — Jugoslavijo". Gospod doktor, prav imate in bo to le Vaša korist. Pomislite, koliko si pri hranite s tem. Sedaj kupujete »Jugo slavijo* dan za dnem izvod po 40 v. to stane na mesec 26 krat 40 v 10 K 40 v, in na leto 124 K 80. Če si pa naročite »Jugoslavijo" plačate naročnine samo 84 K. Torej si prihranite letno cehh 40 K 80 v. Računajmo naprej, koliko je to v desetih itd. letih 1 Prav imate torej g. župan, če začnete varčevati. dn Načelstvo „Vojne zveze“ v Ljubljani prosimo, naj javno pojasni, kakšne nerednosti so se pri njej zgodile in kdo jih je zakrivil. — Po Ljubljani se širijo senzacijonelne govorice, da so zaprli knjigovodjo in skladiščnika „Vojne zveze“ pred 14 dnevi in sedaj še 5 drugih njenih fun-kcijonarjev. Ker šteje „Vojna zveza" več tisoč članov in sicer ravno iz revnih slojev — članov konsumnih društev in delavstva večjih podjetij, ki so bila za časa vojske pod državnim nadzorstvom — je javnost upravičena, da zve resmco. Če ne bo načelstvo „Vojne zveze" pojasnilo zadeve do 18. t. m. jo bomo mi. dn Jugoslovanska tiskarna in knjigarna v Ljubljani (bivša katol ška tiskarna in bukvama) je ustanovila v Belgradu svoji podružnici. dn Kaj pa me? Udova častnika nam piše: Trije meseci bodo kmalu potekli, odkar nisem dobila nobene pokojnine ne vzgojevalnine za otroke. Tudi nisem še dobila nobene dra-ginjske doklade in nobenih obresti od kavcije. Kako naj torej živim? Udove po častnikih, kakor jaz, ki smo se poročile z malo kavcijo in imamo več otrok, moramo gladu umreti, ako se nam takoj ne pomaga. Prodati ali zastaviti sem morala že vse dragocenosti, pohištvo in drage spomine, da rešim gladu sebe in svoje otročiče. Naši možje in očetje so morali umreti na bojnem polju, nas pa čaka na ta način smrt lakote v svobodni domovini, Če riam vlada nemudoma ne izplača dolžnih zneskov. dn To pa niso cvetke z naših vrtov. V soc.-dem. sprevodu so se vozile na vozu dekleta v narodni noši, a med seboj so se pogovarjale — nemški. Če bi to bile zavedne Slovenke, bi se pač posluževale slovenske govorice. Te nositeljice slovenske narodne obleke pač niso bile pristne Slovenke. To je zloraba našega narodnega oblačila in zasmehovanje naroda samega. Ne farbajte na tak način javnosti in ne delajte reklame z nepoštenimi sredstvi za svojo stranko. Ako se morate posluževati laži, potem pač zidate na trhlo podlago in bodete sledili poginuli Avstriji, katera se je tudi opirala na laž in nasilje. dn Kriza v tiskarski obrti v Zagrebu. Vsled povišanja plač stavcem in tiskarskemu osobju so bili tiskarnarji prisiljeni znatno povišati cene tiskarniškim izdelkom. Vsled tega je veliko založništev preklicalo svoja naročila. Tiskarne so tako ostale brez dela in so morale že zadnjo soboto odpustiti večje število stavcev. Boje Se, da tiskarniško delo popolnoma zastane in pride še večje število stavcev ob službo. dn Pomanjkanje učiteljstva. Na šestrazredni ljudski šoli pri sv. Andražu v Leskovcu pri Ptuju ste izpremenjeni 2 učni mesti za učiteljice. V eni izmed tamkajšnjih gostilnic dobiva učiteljstvo izborno hrano po primerno nizki ceni. Vsaka učiteljica dobi po eno prostorno in krasno sobo v novem šolskem poslopju. Idiličen kraj leži v ravnini; obdajajo ga sloveče haloške gorice. Tam se nahaja tudi vozna pošta, finančna in orožniška postaja; mesarija in pekarija ne manjka, Prošnje za izpraznjeni učni mesti je vložiti na okrajni šolski svet ptujski v Ptuju. dn Denuncijant v drž. službi. V Ljubljani se nahaja v državni službi človek, ki je pod avstrijsko vlado iz maščevanja denunciral g. I. E. iz Kamnika, kateri je moral vsled te denun cijacije v začetku leta 1915. presedeti 36 dni v zaporu na ljubljanskem gradu. Divizijsko sodišče ni našlo nikakega povoda, da bi g. I. E. izročilo sodišču, nakar je bil izpuščen iz zapora. I. E. je mnogo trpel vsled te denuncijacije in imel pri svoji trgovini veliko škodo. Deželno vlado opozarjamo na njeno narodno dolžnost in odgovornost ter jo poživljamo, naj bo bolj previdna pri sprejemanju uradnikov v tako važne službe. dn Roparski napad. V nedeljo ponoči so tiije neznani vojaki napadli poštnega uslužbenca Ivana Hrena na poti med Mostami in Srudencem. Nastavili so mu puško na prsi in mu kratkomalo vzeli uro in 30 kron. dn Strojepiskam sporoča vodstvo Ljubljanskega dopisnega urada, da je služba strojepiske v tem uradu že oddana. dn Pisarna organizacije ljubljanskega učiteljišča uraduje vsak dan, razen nedelj in praznikov od 17—18 ure v »Učiteljski tiskarni" I. nadstr. 'lam se dobe razne informacije, ki se tičejo organizacije ali pa stanovskega glasila »Jugoslovanski uči-teljiščnik". Vsem naročnikom pa javljamo, da se je druga številka za mesec februar že razposlala. Kdor lista še ni prejel naj to takoj javi na gori omenjeno pisarno, pismeno ali ustmeno. Tretja številka za mesec marec izide koncem aprila. Trdno pa upamo, da bomo nastalo zamudo prehiteli do junija. Vse ostale pa, ki niso naročniki našega lista sl pa dovoljujemo prositi, naj se nanj naroče. List stane polletno 7 K; četrtletno 4 K. S tem podpirate našo mlado organizacijo in plemenite ideje bodočih učiteljev in učiteljic. Naročila sprejme pisarna, po pošti pa se sprejemajo na naslov: Jožko Žabkar, Resljeva cesta 10/11 Ljubljana. dn Iz jugoslavenskog uogo-nietnog saveza. Jugoslavenski nogometni Savez umoljava sve klubove, koji goje nogomet, da jave svoje adrese upravnom odboru jugoslavenskog nogometnog Saveza (Zagreb, Je-lisavina ul. 12. Prof Fran Šuklje) u svrhu sportskc organizacije. dn Svima sportskim društvima SHS. Hrvatski Sportski Savez umoljava sva sportska društva u svim sre-dištima športa u Beogradu, Ljubbani, Sarajevu i Splitu, da nakon medju-sobnog dogovora pošalju po jednoga delegata u Zagreb na dan 25. svibnja o. g. (u 3 sata poslije podne Zagreb, Josipovac 19, 1. prat) na zajednički dogovor u svrhu proširenja djeiovanja Sportskog Saveza na cijeli teritorij SHS. Ne bude 11 pojedinim delega-tima moguče da dodju, umoljavaju se, da nam zaključke pismeno saopče na adresu: Hrv. sportski Savez, Josipovac 19. Za Hrvatski Sportski Savez: Pred-sjednik: Dr. F. Bučar v. r. Tajnik: Dr. Jakovac v. r. dn Kdo ve, kje se nahaja Karol Rusker, strojnik, naj javi »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani", Dunajska cesta 38. Narodno gledišče. Dramsko gledališče. 0. maja, torek: Zaprto. 7. maja, sreda: Moj Bebi. B 51. 8. maja, četrtek popoldne; Krojaček ju-naček. A 2/52. 9. maja, petek: Moč teme. A 50. 10. maja. sobota: Nelly Rozier, znižane cene- Izven abon. Operno gledališče. 6. maja, torek: Slovaška princeska. B3/47. 7. maja, sreda: Zaprto. 8. maja, četrtek: Favart. C 5L 9. maja, peten: Boheme. B 3/42. 10. maja. sobota: Favart. A 53. Državno posojilo nosi 4% Kulturni pregled. ki Pri koncertu Glasbene Matice v petek 9. in v soboto 10. maja, bodo sodelovali: g. dr. Ivan Lah slavnostni govor „Vodnik pevec — in pevec vodnik". Pevski zbor poje „Ve-nec Vodnikovih in na njega zloženih pesmi", ki ga je zložil starosta slov. skladateljev gosp. A. Foerster že pred 30 leti. Nadalje bodo sodelovali v koncertu gdč. Stanislava Hajek (gosli), gdč. Jelica Sadar (petje), gg. J. Pavčič, Niko Štritof, gdč. Nilka Potočnik, klavirsko spremljevanje, g. Josip Vedral, harmonij. Prvi del koncerta je posvečen proslavi Valentina Vodnika, v drugem delu koncerta pa~ se bodo izvajale skladbe-pesmi Ant. Lajovica, Antona Dvofaka, Kjiča Čajkovskega, skladbe za gosli: koncert norveškega skladatelja Aulina, Wienarskega Mazurka. Pevski zbor pa bo izvajal znamenite izvisne Mokronječcve srbske narodne pesmi iz Starc Srbije in Makedonije, dr. Gojmira Kreka pesem „Tam na vrtni gredi..." in Emila Adamiča skladbo „M!ad junak po vasi jezdi". ki »Božanstvena komedija" -Pakao od Dante Alighieri-a preveo i protumačio Dr. Iso Kršnjavi. Drugo izdanje sa 30 slika Mirka Račkoga. To je naslov najnovijem djelu, što ga je u svojoj nakladi izdao Grafički-umjetnički i nakladni zavod »Jugoslavija". Ovo jedinstveno djelo u hrvat-skoj literaturi, koje je poznato i iz stručnih oejena povodom izdanja u nakladi »Mat ce Hrvatske", koje je po-sve rasprodano, izači če pred hrvatsku javnost u novom otmjenom i raskoš-nom ruhu kakvoga dosad nismo imali na polju knjigo tiskarske umjetnostina cijelom Balkanu. Djelo če opsizati 19 aiaka na finoni papiru velikog kvart formata a bit če opremljeno kao dosad ni jedno djelo s obzirom na teh-ničku izvedbu. Uvez če biti u clegant-nom obliki amerikanske kože sa zla-torezotn. Ilustracije, kojih se originali nalaze u modernoj galeriji, djelo su proslavljenog hrv. umjetnika-slikara Mirka Račkoga te su na rimskoj izložbi odnijeli prvu nagradu a reprodukcija je u bakropisu raznih boja, tako da i u tom pogledu upotpunjuje i s stvara što veči dojam pojedinih odsjeka i predmeta, što ih slika pr -kazuje. Ova najveiičanstvenija velepjesan svih vremena, treba da u svojoj raz-košnoj opremi bude ukras svakoga salona i knjižnice. Djelo če svojim opremom biti kao naručeno za dariva-nje u raznim prigodama, tako da če biti vrijednije negoli tnnogi drugi darovi, kojj svojom običajnošču spadaju u svagdašnjost. Ne bi smjelo biti in-teligenta, koji ne bi u svojoj kuči imao ovo djelo velikog pjesnika »Pa-kla" i remek djelo hrv. knjigotiskarske umjetnosti. Djelo če se početi otpre-mati koncem mjeseca travnja, a cijena mu je 60 K u pretplati 54 K. Naručbe i predplate prima Grafičko umjetnički zavod »Jugoslavija", Gundeličeva ul. br. 1. Razna poročila. Volitve v dunajski občinski svet. Zmaga socijalnih demokratov. r LDU Dunaj, 5. maja. (Dun. KU) Kakor poroča »Morgen", je imela včerajšnja volitev v dunajski občinski svet nastopni izid: 99 socijalnih demokratov, 50 krščansko-socijalcev, 9 Čehov 3 nemški-socijalci, 2 židovska nacijonalca in 1 zastopnik liberalne meščanske stranke. »Sonn- und Montagszeitung" piše zopet, da je bilo izvoljenih 100 socijalnih demokratov, 51 ktščanskih socijalcev, 7 Čehov, 3 nemško-nacijonalci, 3 židovski nacijonalci, 1 mandat pa še ni zaseden. — Volitve v deželno zbornico so pokazale isto razmerje nad strankami. Socijalni demokrati bodo tedaj v deželni zbornici in v dunajskem občinskem svetu imeli absolutno večino. Volitve so se vršile popolnoma mirno. — Posledica teh volitev bo predvsem, da preide dunajska občinski uprava v roke socijalnih demokratov Na dr. Weisskirchnerjevo mesto pri“e Em m eri in g, za podžupana pa hočejo izvoliti Maksa W i n t e r j a. -Emmerling je glavni upravitelj »At* beiter Zeitung". Winter pa urednik tega lista. Čehoslovaki in ntžjeavstrljskc volitve. LDU Dunaj, 5. maja. (ČTU) Končnoveljavno ugotovljen izid včfj rajšnjih volitev daia Čehoslovakoffl » glasov v občinskam svetu, štiri v de-želnem zboru in 41 v okrajnem sv°h*‘ Padec komunistične vladev Monakovem. r Ljubljana, 5. maja. Vesti I* Monakova javljajo, da ja odstranj®11' komunistična vlada. —• Prejšnji vl8® udane čete so zasedle mesto in urad«' Čete sedaj mesto očiščujejo. Po ^ kem sodu je bilo mnogo komunist0'1 aretiranih in ustreljenih. O tem & slednjo poročilo: r LDU Berlin, 5. maja. (Dbh-KU) O očiščevalni akciji v Monakov®**j poroča „Lokalanzeiger" dne 4. t i*1,1 Navdušeno pozdravljene po prebiv®*' stvu so včeraj vkorakale tukaj n°f , e\ — Doslej je bilo 150 mrtvih okoli 900 ranjenih. Aretirali so nego 5000 oseb. — Poveljnika armade Seidla je množica ubila; hj«* gov namestnik Hausmann se je s01" ustrelil. O bojih pri predoru PodrožČl0*’ Jesenice, 5. maja. (Izv. p°f:| Očividec poroča o včerajšnjih b°*', za predor Podrožčica, da so nem^ čete, močne okrog 3000 mož, napa®1 najpreje in vzele hrbet Gračnico ** dolgost 1 km. Dvajset topov je bruha*®, ogenj na predor. Pozneje so se Ne«1*' polastili tudi postojank na Suhem vrh*1' Pobožaj še ni obupljiv. Nikdo ni vj®*1 izgube niso prevelike. NemSka Avstrija proti lu*oslavll* LDUv Dunaj, 5, maja. (ČTlJ Iz okoliša nižjeavstrijskegn dež®*' nega poveljnika Jo doseduj odšlj na jugoslovansko mejo 5 bataljon®* narodne hrambe in sicer 3 z B8' naja in 2 z Nižjega Avstrijske«11, Primorsko vprašanje še odprto. *" Podpis mirovne pogodbe. G en e ve, 5. maja. (Pos. P®,; Mirovna pogodba, v kolikor se f pokrajin kraljestva SHS, je,več v de' tajlih povsem izdelana, izvzeto je S®81 vprašanje primorskih pokrajin. V šem imenu podpišejo mirovno P#' godbo Pasid, dr. Trumbič 1» Zolger. Italija dobi Reko? LDU Versailles, 5. maja. KU) ..Intransingent" doznava, da 8 italijansko delegacijo povabili, naj * vrne. Italija dobi Reko, tako da 6 gotovo, da se italijanski delegati vrim in sicer v četrtek. Mirovna konferenca. Poziv It«W* k udeležbi. n LDU Berlin, 5. maja. (Dun.$' »Deutsche Allgemeine Zeitung" j^i iz Verseillesa: Glasom pariških li®^ pride mirovna pogodba najbrž da^Jj v tisk. Svet trojice se bo danes b** z italijanskim vprašanjem. PrereŠ«^ vajo poziv na Italijo, da se zoP, udeleži mirovne konference. da vlada med zavezniki needinost, L združena kraljevina Srbov, Hrvato8* Slovencev od posameznih zavezniški držav še ni priznana in da so N®*8 o vsem tem poučeni, napravlja V * rizu jako neugoden vtis.* LDU Pariz, 4. maja. (Brezžicjjji Francoski ministrski svet je danes “ po,dne zboroval, da vzame na zn*1l*L ~uin mirov*16 končnoveljavno oblikovanje pogodbe. Seja se je začela z obšir*^ ekspozejem o splošnosti mir0 pogodbe^ par.^ 4 maja. (O^ Svet trojice je povabil Italijo, dap0, udeležuje sej mirovne konference. ^ vabilo je izdano v takem tonu, oi Italija po splošnem mnenju od* iska tov ridf ho Ar- Inik Manifestacije za osvoboditev jugoslovanskih kraje/. Belgrad, 5. maja. (Izv. poroč.) Jutrj sc vrše v Belgradu velike manifestacije za osvoboditev našsh pokra-i‘n> ki ječe pod italijanskim in sploh tujim jarmom. Manifestacij se udeleže yse stranke, govore prvi politiki in voditelji strank. Bel grad, 5. maja. (Izv. poroč.) jutri prične zasedati Narodno predstavništvo. Prva seja bo zgolj formalna značaja. Ker je jutri Jurjev dan, namerava Narodno predstavništvo ma-uttestirati za pravično rešitev naših teriterijairilh zahtev. §kof dr. Mahnič v Rimu. Zagreb, 5. maja. (Izv. poroč.) Nadškof dr. Ante Bauer je dobil iz “Ograda od min. predseduika obvestilo, jk se nahaja krški škof dr. Mahnič v in da vživa popolno osebno svobodo. Sladkorne tovarne v Jugoslaviji, Zagreb, 5. maja. (Izv. poroč.) Kako: poročajo listi, so pričele sladkorne tovarne v Jugoslaviji z živahnim obratom. Opravičena je nada, da bodemo v kratkem času preskrbljeni s sladkorjem. Naloga mihistrstva za pretirano pa je, da pravočasno onemogoči vse verižne in zakotne kupčije. Vse zaloge moke v Osijeku zaplenjene. T Osijek, 4. maja. (Izv. por.) tu.sajšnje vojaško poveljstvo je zaplenilo vse zaloge moke, ki se naha-5J° v °sj^§kih mlinih. Zaloga zapletene moke znaša več tisoč vagonov. Al»eriško blago za jugoslovanske dežele. Belgrad, 5. maja. (Izv. poroč.) V Solun je prispela velikanska množina raznega blaga iz Amerike, zlasti manufaktura, platno, čevlji, moka in mast. Gospodarstvo, 2 8 Nove tovarne v Zagrebu. jjgrebškeniu mestnemu magistratu je * . r zadnjem času izročenih 20 pro-^e(ij za osnutje tovarn v večjem stilu. nekaterih teh tovarn bo udeležen angleški kapital. g Parobrodna zveza med Marseillom in Dubrovnikom oziroma Reko. Trgovska agencija naše države v Marseiliesu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se je sporazumela z neko tamošnjo fran- cosko parobrodniško družbo glede prevoza blaga iz Marseilla v Dubrovnik in na Reko ter nazaj, seveda če se za prevoz prijavi zadosina množina ton. Prevozne prijave ter vsa tozadevna vprašanja je poslati na naslov: Agence commerciale privilegiee du royaume des Serbes, Croates et Slovenes Marseille, Rue Paradia 19. g Brezposelnost v Belgiji, Vsled stagnacije v poslovanju tovarn se nahaja v Belgiji 800 000 delavcev brez dela. Dva milijona ljudi pa dobiva od viade državno podpore. Zahvalimo dobri usodi, da smo agrarna država. Tako so nam prihranjeni mnogi pretresljaji, ki se jim večina drugih držav ne more izogniti. g Železnica na zobe preko Slemena. »Jugoslovanski ekonomista" poroča: Naši Amerikanci, posebno legijonarji, zbirajo v Ameriki denar za izgradnjo železnice na zobe, ki bi šla preko zagrebške gore in Krapinskih toplic do Rogaške Slatine. Darovi. Prejeli smo: Za jugoslovanski obrambni sklad: Nabral Leopold Orel, Radgona, postajno poveljstvo 326 K. Domačini in begunci na Rečici pri Štiglicu nabrali 30 K. — Dosedaj skupno 2.‘)61-50 K. Za Cankarjev spomenik: G. Anton Pesek 100 K. Do sedaj skupno 1852-38 K. Listnica uredništva. . Mesto nadučitelja na bivši šulfe- rajnski šoli na Bregu se razpiše še to poletje in se zasede z novim šolskim letom. — Križevci. Prepozno. — Opazovalec. Zglasite se v našem uredništvu. Aprovizacija.. a Krušne komisije bodo uradovale v četrtek 8. in petek 9. maja, vsakokrat od 8. do 12. ure. Izdajale se bodo nakaznice za kruh in moko. V četrtek A in B izkaznice za kruh in moko, v petek pa izkazuice za krušno moko in moko za kuho (B in C izkaznice). Vsakdo naj se dobro premisli ali hoče kruh ali krušno moko, ker se izkaznice ne bodo prav nobenemu zamenjale. Če ima pek za strank« nakazano krušno moko, se mu je ne more odvzeti ter jo dati prodajalcu krušne moke. Stranka je vsled tega vezana vseh 14 dni na tisto blago, ki ga zahteva pri krušni komisiji. a Trgovci, ki so pted vojno prodajali moko in ki ne prodajajo sedaj že aprovi-začno moko, pa bi hoteli menjaje prodajati moko za kruh naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici. 'izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani. Trgovsko izobražen, zmožen slovenščine in nemščine kakor knjigovodstva, strojepisja ter splošne trgovske korespondence, želim primerne službe. Ponudbe pod »trgovska moč“ Maribor. Glavna pošta. Šivilje za perilo sprejme proti dobremu plačilu tvrdka Kette, Ljubljana, Franca Jožefa c. 3. sd Razno: i./~i___________ I Mesečno sobo pri mirni stranki brez otrok išče samec ki je večinoma odsoten. Ponudbe pod »Trgovec" na Jugoslavijo. 954 3—1 Mesečno sobo z dvema p.osteljema iščem za takoj. Če mogoče z električno lučjo. Ponudbe pod »Takoj* na upravo lista. 505 Lovro Rebolj, v Kranju uljudno naznanjam p. n. občinstvu v mestu in na deželi, da sem pričel poleg gostilne izvrševati . zopet krojaško obrt. Vsem cenj. prejšnjim odjemalcem je še gotovo znana moja solidna postrežba iz prejšnjih let. Ravaotako bodem tudi sedaj vsakega točno in solidno postregel. Imel bodem zopet po možnosti več blaga in izgotovljene obleke v zalogi. Priporočam se mojim nekdanjim odjemalcem, vsem novim naročnikom in kupcem. 503 L. Rebolj. Sobo ličec v Ljubljani stalno nastanjeni poročnik A. Pečenko. Dunajska c. 6. 509 Moško kolo marke „llam-b[er“, novo, črno pleskano, z navzgor zakrivljenim jeklenim peresom na sprednjem kolesu, z novo pnevmatiko, z dvojno prestavo prostega teka »Torpedo*, je bilo ukradeno v nedeljo zvečer v^go-stilno pri Javorniku na Škofljici. Kdor bi kaj vedet povedati o kolesu, kdo da ga ima, ali koga je videl, ki je imel enako kolo, da se ga izsledi dobi nagrade 200 K, Sporoči naj se bližnji orožniški postaji ali pa direktno na tvrdko Paternost & Remic, Ljubljana, Rimska c 2. Lokal za trgovino se išče na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravnlštvo pod »Prometni kraj. 952 3—1 e Opozarjamo na brošuro: 5> „Kod naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in Italije?1 Spisal prof. F. Seidl. Z enim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje. Cena 1 krono. Dobiva se po knjigarnah, v upravništvili »Jugoslavije* v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu. Dopisovanje in I ženitne ponudbe 1 ^roda se: S #r*vprež:io, lepo kočijo fa Martinova cesta 15. ^debelo I Na drobno 1 birmanska darila. »firiv 8le in srebrne ure z v 'žicami,, uhani, zavratne oh« .b® srebrne in zlate z n osici is udi Fr. Čuden Sin, lia glavne pošte v Ljub-!| 459 . Katri Krthpli P 1 JL/= JL\UIIoil Ljubljana, Dunajska cesta štev. 6 | I. nadstropje. n u družbi: Ol- Jas. Hženan. j 1 {0 ...... ■»—_ staro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče in želod. M. Rant, Kranj. Proda se 12 HP, vdelan na železnem vozu, pripraven za doljedelce , ali za večjo obrt. — Naslov se izve v upravništvu. " 1033 Žago na jarem (SSgegatter) staro ali novo v porab-Ijivem stanu se kupi. — Ponudbe z navedbo cene in popisom je poslati ra Šer.tjanški premo-gokop Krmelj na Dolenjskem. Na deželi se nahaja večje število avtomobilov, katere namerava gospodarska komi-1 sija za stvarno demobilizacijo prodati. Interesenti za te automobile naj dopošljejo j tozadevne ponudbe do 15. maja 1.1. | autoreferentu j deželne vlade za Slovenijo J Ljubljana, Hotel Ilirija in naj navedejo sledeče podatke: Kraj in natančna označba mesta, kje se avto' | mobil nahaja (n. pr. Vrhnika na dvorišču hiše štev....)> vrsta (tovorni, osebni avtomomil); tovarniška znan1' ka in policijska številka ali druga označba avR' mobila; cena v številkah in besadah — razume f za avtomobil v stanju, v katerem se ravno nahaj?: Po preteku dražbenega roka se bode pust1* automobii po izvedencu oceniti, nakar se bode lZ' vršila oddaja. , Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da »e bode prodal automobila za dobo dveh let brez d?' voljenja deželne vlade za Slovenijo (autoreferaO da ga bode dal na tozadevno zahtevo tekoin 48 n1 pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na raZ' polago. r Gospodarska komisija za stvarno demobii>z”7 cijo si pridržuje pravico, da izbira med ponud111 brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da allt 'mobile sploh ne proda. Ljubljana, dne 1. maja 1919. Gtspotlarskak emisija 22 stvarno demobiliz8cfift