Leto XI., Št. 41 (»JUTRO« št 234 a)
Ljubljana, ponedeljek 18. oktobra 1943
Upravništvo: Ljubljana, Puceinijeva ulica štev. 5. — Telefon št 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puceinijeva ulica štev. 5. — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
LJubljana, Puccmr^vl^ui. 5. Telefon ftt 31-22.	j&lnSiSi: ^rftfc
mM ■aMm.WJWiHH|---
Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak PMffelfck «4t»^Naroča
se posebej in velja mesečno L. 3.—
PONEDELJSKAIZDAJA
ima

utnevoasia oq otsrjsrioigs
PS 'st
»- um o?I ,9tn si 9; » otoM
Unverminderfe Harte der KampSe Im Osten
ScwjetaEgf!S5e zuriickgeschlagen — Gegenstosse brachten Gefangene tmd Beute — drtliche Eisiferilche abgeriegelt — Heffige Kamp-ls m Sudltalien — Zunehmenile Artillerie-
1md Stosstrupptatigkeit
Aus dem Fuhrerhaui>tquartier, 17. Okt.
DNB. Das Oberkommando der Wehq»nacht gibt bekannt:
Die am 15. Oktober gcmeldcte Raumung des Briickenkopfes Saporoschje vollzog sich pianmassig im Zuge der grossen Ab-sctzbevvegung im Osten. Fiihrung und Truppe haben sich bci der Durehfuhrung edieser Be\vegung hervorragend bevviibrt, und alle Waffen, Kriegsgerat, Versorgungs-und Wirtschaftsgiiter iiber die vom Feind aus der Lult und zu Lande bedrohten Dnjepr-Briicken zuriickgebraeht. Pioniere haben an der Zerstorung der kriegsvvicfati-gen Aniagen, der Durchfiihrung des Fluss-iiherganges und an der rechizeitigen nach-haltigen Sprengung des Staudammes und alier Briicken besonderen Anteil.
Beiderseits Meiitopnl vvurden gestern fitarke sovvjetische Angriffe zuriickgeschla-gen und im Gegenangriff Kampfgruppen des Feindes vernichtct. Dabei brachten unsere Truppen 648 Gefangene ein und er-heuteten 50 Geschiitze.
Siidostlich Krementschug setzten die Sowjets auch gestern mit zusaanmenge-fassten Kriiften ihre Durchbruchsversuche fort. Sie vvurden in sehvieren KMmpfen im tvesentlichen abgesthlagcn. ortliche Ein-briiche sind abgeriegeli. tJber 120 Panzer wurden dert vernichtct.
Auch an anderen Stellen des mittleren Dnjepr biieben feindliche Angriffe er-folglos.
Nordvvestlich Tsehernigovv und westlich Smolensk haiten die schvveren Kampfe un-vermindert an. In hartem Abwehrkampf vvurde jeder Erfolg des Feindes verhindert.
An der iibrigen Ostfront fanden nur ortliche Kampfe geringen Ausmasses statt.
In Siiditaiien griff der Feind im \vest-lichen Frontabschnitt unsere von Volturno zuriiekgcnommenen Gefechtsvorposten an. Im Raum von Capua und Campobasso kam es dabei zu heftigen Kair.pfen. Feindliche Angriffe in vvechselnder Stiirke uurden abgeiviesen, voriibergehend eingebroehene britiseh - nordamerikanisehe Krafte in naehtlichem Gegenstcss gevvorfen. Vron den iibrigen Frontabschnitten tvird zu-nebmende Artiilerie- und Stosstrupptatig-keit gemeldet.
Im ostiichen Mittelmeer griffen Kampf-und Sturzkampfflugzeuge mit gutem Erfolg einsn feindliehen Inselstiitzpunkt an.
AVCnige feindliche Storfiugzeuge iiber-flogen in der vergangenen Nacht das vvestliehe Rciehsgebiet und verursachten dureh einige Bombenuiirfe geringe Ge-biiudcschaden.
Deutsche Kampfflugzeuge bombardier-ten in der vergangenen Nacht Einzelziele in Grossbritannien.
msmm
Lakota v Indiji vedno fitif
Ženeva. 37. okt. DNB. Predsednica vse-
indijske ženske zveze, ki je prepotovali področja, v katerih vlada lalccta. je izjavila po povratku dopisniku »News Chro-.•nicla«, da je smatrala revščino, ki jo je •videla, doslej sploh za nemogočo. Najbo'j ;trpe otroci. V svojem obupu zamenjujejo indijski starši v Bsngaliji otroke kar za peščico riža. Po mnenju predsednice ni nikake možnosti, da bi se v prihodnjih mesecih položaj zboljšal. Indijci, ki bodo preživeli sedanjo lakoto, si leta ne bodo popolnoma opomogli, trenutno pa ae lakota povečuje in število mrtvih. naraSča.
Kalkutski list »Staitesman« javi je?,,' da je zgolj v tednu pred 9. oktobrom umrlo vsled lakote v Kalkuti 967 prebivalcev, dočim jih jc v etdnih prel tem umrlo 1637 in 1492. Mnogo žrtev zahtevajo tudi pojavljajoče se kužne bolezni.
Kalkuta, 17. okt. R. »Daily Express« objavlja poročilo očividca iz Baagaiije, v katerem pravi; če kdo trdi, ca so vesti o lakoti v Indiji pretirane, potem lahko samo rečem, da je lakota tako strašna, da ee sploh nc more več pretiravati.
Stockhoim. 17. okt. DNB. »V Indiji je preveč Indijcev«, piše konservativni brit;n_ ski tc.lnik Spectator«, ki se bavi s »prehitrim« porastom indijskega prebiva"stva. Po njegovem mnenju je sedanjega obubo-ž-anja indijskih množic in nastale lakote kriva »prekomerna množitev Indijcev. List pravi, da sc je po uradnih podatkih pomnožilo prebivalstvo Indije v zadnjh 50 letih za 109,500.000, v poslednjih 10* letih psi calo za 51 milijonov. Vsled taga hitrega razmnoževanja se vsa. prizadevanja za dvig splošnega življenjskega fjtundai-da »skoro brezupna«. List pravd dobesedno, da so zmanjšanje otroških umrljivosti in drugi higijenski ukrepi sicer zelo lepa zadeva, d» pa je brez dvoma vznemirljivo, če pomislimo. da se bo vsled teh ukrepov v prihodnjih 50 letih pomnožilo indijsko pre-toivaJstvo še za nadaljnjih 70 milijonov. Problem tega pretiranega razmnoževanja, je zelo resna zadeva, ki je bo treba pre-jsikati z vso pozornostjo.
Zasedanje filipinske narodne skupščine
Tokio, 17. okt DNB. tVzh<>dno-azijska Eiužba). Z ukazom predsednika filipinske republike se je v petek sestala filipinska narodna skupščina na 6 dnevno zasedanje, na katerem bo ratificirala japonsko-filipinsko prijateljsko pogodbo ter se posvetovala o ustroju zunanjega ministrstva fin o upravnih reformah. Predmet zasedanja bo tudi osnovanje centralne banke in gospodarska ter finančna politika dežele.
Filipinska zahvala
japonskemu cesarju
Manila, 17. okt. R. Predsednik filipinske republike je ob proglasitvi neodvisnosti Filipinov poslal zahvalno poslanico japonskemu cesarju, v kateri pravi med drugim: Po velikodušnosti Japonske je bila uresničena največja nacionalna želja Filipincev, t. j. neodvisnost.
Prva šefa java&skega
narodnega sveta
Tokio, 17. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Iz Dvakarta poročajo: Ob mnogoštevilni udeležbi javanskega prebivalstva, ki šteje 500.000 ljudi, se je v petek sestal na svoji prvi seji javanski narodni svet. Zasedanje bo trajalo 5 dni.
Japonska oteiva na južnem Kitajskem
Tokio, 17. okt. DNB. (Vzhodnoazijska služba). Iz poročila japonskega glavnega stana je razvidno, da je prešla japonska vojska v ofenzivo proti čungkinški armadi. ki je zbrana v južni Kitajski z namenom, da osvoji Birmo. Japonske čete prodirajo iz pokrajin Tangy-ueh in Mytkyi-ra.
zavzele celo vrsto važnih oporišč in da nezadržno prodirajo na obeh bregovih reke Salvin.
Pcšsstitev padlih Japssncev
Tokio, 16. okt. R. V okviru svečanosti za 20.000 padlih Japoncev je cesarska dvojica obiskala narodno svetišče Jasokumi. K tej svečanosti se je sestala celotna cesarska rodbina, navzoči pa so bili tudi predsednik vlade, mornariški minister in drugi visoki oficirji. Svečanosti je prisostvovalo tudi 40.000 svojcev padlih. Danes dopoldne je bil povsod za 1 minuto ustavljen promet, tako da je mogel tako ves narod skupno s cesarjem moliti za padle.
StcpsiJevasTje fap$nske
cfearošltve
Tokio. 17. okt. DNB. (Vzhodnc-azijska služba DNB). Med zakonskimi osnutki za bližnje izredno zasedanje japonskega parlamenta je najvažnejši posebno »zakon o oborožitvenih obratih«. Vsj parlamentu predloženi osnutki so bili v petek obravnavani in sprejeti na izredni vladni seji. Kakor je dosiej znano, določa zakon o oborožitvenih obratih črtanje nekaterih določil trgovskega' zakonika, ki bi v sedanjih vojnih časih utegnila ovirati izdelovanje streliva. Z uvedbo odgovornih obratovodij pa določa ta osnutek tudj direkten vpliv in nadzorstvo vlads v takšnih obratih.
»Asahi Schimbun« razlaga v sobotni jutranji izdaji v svojem uvodniku izredni pomen novih zakonov in upa, da se bo z imenovanjem odgovornih pripravnih ljudi sedaj dosegel v vseh oborožitvenih obratih višek uspehov. Odstranitev ovirajočih določil zakona o delniških družbah bo sedaj omogočila, da bodo predsedniki in ravnatelji popolnoma vpreženi v delo in vladi neposredno odgovorni. List izraža upanje, da se bo vlada pri imenovanju obratovodij predvsem ozirala na izkušene industrijce in da ne bodo oborožitveni obrati odslej nudili udobnih mest bivšim vojaškim in upokojenim uradnikom.
Tuši! degauflisti oifklanjap Badaglifa kot zaveznika
Madrid, 17. okt. DNB. Londonski dopisnik lista »Arriba« poroča, da tamkajšnji francoski disidenti nikakor niso navdušeni nad priznanjem Italije za »sobojevnika«. Svoje angleške zaščitnike spominjajo na zgodovinsko dejstvo, da je bilo zavezništvo z Italijo doslej še za vsako vojujočo se stranko zgolj nepotrebna izguba sil. Nadalje pravijo, da Angleži niso držali svoje obljube, da bodo pred pričetkom kakršnihokli dogovorov z Italijo vprašali svoje zaveznike za svet, London in Washington se za francosko mnenje o Badogliju nista zanimala in tudi nista upoštevala želj ž njima borečih se francoskih vojakov. Londonski tisk sploh ne pušča francoskih disider.tov do besede ali pa stori to 'e " nevažni'-, slučauh
Madrid, 17. okt. DNB. Iz Tingerj-j javljajo. da je Badoglijeva vojna napoved naletela v Francoski severni Afriki na slab odziv. V Tangerju izhajajoči list »Depeche Ma/rocaine« zahteva, naj postavijo Badoglija najprej v »karanteno« in mu šele potem dovolijo pristop k zaveznikom. Savojska rodbina je svoj plašč doslej vedno obračala po vetru, kar potrjuje njeno obnašanje v francosko-pruski vojni 1870, pri vstopu v vojno 1. 1915., ob pričetku vojne 1. 1940. in pri kapitulaciji 1. 1943. Če hoče Italija po tej vojni od zaveznikov kaj dobiti, mora to že sedaj v naprej plačati.
Avtomobilska nesreča Girauia
Stockhoim, 16. okt. DNB. »Nya Dagligt Allehanda« javlja, da se je izdajalski general Giraud težko ponesrečil pri avtomobilski nesreči med nadzorovanjem disidentskih francoskih čet. Splošno menijo, da so nesrečo povzročili degaullistični sa-boterji.
Nezmanjšana silovitost bojev na vzhoda
Sovjetski napadi odbiti - Protinapadi prinesli ujetnike in plen — Krajevni vderi zajezeni — Siloviti boji v južni Italiji - Naraščajoča delavnost topništva in napadalnih
čet
Fuhrer^v glavni stan, 17. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Dne 15. oktobra javljeno izpraznitev mostišča Zaporožje smo izvedli v teku velikih umikalnih pokretov na vzhodu po načrtu. Poveljništvo in čete so se odlično izkazali pri izvedbi tega pokreta in spravili vse orožje, ves vojni materija! in vse oskrbovalne in gospodarske premičnine nazaj preko Dnjeprovega mostu, ki ga je sovražnik ogražal iz zraka in s kopnega. Pri porušitvi vseh vojaško važnih naprav, izvedbi prehoda preko reke in pravočasni razstrelitvi jezovega nasipa in vseh mostov, so se pesebno odlikovali pionirji.
Na obeh straneh Melitopolja so bili včeraj zavrnjeni močni sovjetski napadi in so bile v protinapadu uničene sovražne bojne skupine. Pri t 1 80 zajele nsvše čete €48 ujetnikov in zaplenile 50 topov.
Južncvzhodno od Kremeneuga so poizkušale tudi včeraj sovjetske čete s strnjenimi močmi prodreti. V težkih borbah so bili vsi ti pozkusi v glavnem zavrnjeni, kraievni vdori pa zajezeni. Tu je bilo uničenih 120 oklop=tikov.
Tudi na drugih postojamkah ob srednjem Dnjepru so bili sovražni napadi brezuspešni.
L-ivernozapadno od Černjgova in zapadno od Smolenska se nadaljujejo težki boji z nezmanjšano silovitostjo. V težkem obrambnem boju jc bil sovražniku cnemo-gočen sleherni uspeh. Sovjetske čete so utrpele težke izgube.
Na estalem vzhodnem bojišču so bili le krajevni boji manjšega obsega.
V	južni Italiji je napadel sovražnik v zapadnem odseku fronte naše prednje straže, ki so se umaknile cd Voltu*na. Na področju Capue in Campobassa je prišlo pri tem do silovitih bojev. Sovražni na padi v menjajoči se moči so b'li zavrnjeni, anglo-ameriške sile, ki so mimogrede vdrle. pa so bile zavrnjene v nočnem proti-sunku. Iz ostalih rdstkov bojišča javljajo le naraščajočo delavnost topništva in napadalnih čet.
V	vzhodnem Sredozemlju so napadla bojna in slrmoglavna lete'a z dobrim uspehom neke sovražno otoška cr ršžče.
Manjše število sovražn:h mctilnih letal je preletelo preteklo noč zapadno nemško ozemlje in jc nekaj cdviženih bomb povzročilo manjšo škodo na peslepjih.
Nrmška bojna letala so bombardirala prctcklj noč posamezne cilje v Angliji.
Uspešni nemški protinapadi ob Dnjepni
Berlin, 17. okt. R. O bojih na vzhodnem bojišču poroča nemško vrhovno poveljništvo:
Južno in severno od Melitoplja so bili sovražni poskusi prodora v protinapadih zavrnjeni. Južnovzhodno od Kremenčuga se je boljševikoin posrečilo ustvariti si mostišče. Tu se razvijajo izredno hude in krvave borbe. Sovražnik meče v boj neprestano nove močne pehotne in tankov-ske oddelke, ki jih podpira izredno močan ogenj topništva in številni oddelki bojnih letal. Napadi, vdori in protisunki so se ves dan menjavali in so se tudi ponoči nadaljevale najbolj srdite borbe. Nemško letalstvo z močnimi skupinami bojnih letal posega v besr.e borbe na tleh in uničuje oklepne kolone, izhodišča Ln rezerve sovražnika. Bombardiranje in hud topniški ogenj povzročata boljševikom hude izgube orožja in vojnih potrebščin.
Na obeh straneh Kijeva sovražnik še vedno besno napada, vendar pa kljub številnim tankom in močni pripravi s topniškim ognjem ni mogel doseči svojega cilja. Nemške čete so v protisunkih razbile strnjene množice napadalcev in z žilavim odporom obrezuspešile sovražne napade. Pri tem so uničile 59 sovjetskih tankov. Se-verno-zapadno od Cernigova so doživele sovjetske čete nov težak poraz. Na široki fronti so s tremi do štirimi divizijami ob podpori številnih tankov in letalstva prešle v napad. Istočasno so poskušale na drugih različnih mestih v sosednih odsekih prekoračiti Dnjeper. Naše čete so napad ustavile in z energičnimi protisunki preprečile prekoračenje reke. Tudi tu se hudi beji še nadaljujejo. Zapadno od Smo-lenska je sovražnik nadaljeval napade z nenavadno veliko uporabo municije, bil pa je deloma z zapornim ognjem, deloma v borbi moža proti možu in s protisunki odbit. Boljševiki so imeli pri tem zelo hude izgube.
Južnozapadno od Velikih Luk so boljševiki ponovili svoje sunke s svežimi četami, sovjetski bataljoni pa so bili krvavo odbiti. Nemška bojna letala so na vsej vzhodni fronti bombardirala zaklonišča sovražnih čet in dovozne poti. Samo v srednjem odseku so pri tem uničila 7 vlakov vojnih potrebščin. Sestreljenih je bilo 43 sovjetskih letal.
V 3 mesecih 1900 bunkerjev
Berlin, 17. okt. DNB. V okolici Ladoškega jezera je neka badensko-vviirten-berška gradbena četa zgradila od 22. VI. t. 1. 1000 tako zvanjh »bunkarjev za štiri može«. Četa gradi bunkerje v zaledju in prevaža nato razstavljene dele na bojišče, kjer jih hitro in z lahkoto sestavljajo. Postopek se je obnesel posebno v močvirnih predelih, kjer gradnja bunkerjev pod zemljo sploh ni mogoča. Omogoča pa tudi bo-rečim se četam prihranek izrednih naporov, ki jih imajo sicer z gnednjo oporišč v prvih črtah.
Sovjetska Rus ja se je umaknila Iz osrednje Azije
Šanghaj, 17. okt. DNB. Iz Cunkinga Javljajo, da se je pa poročilih dopisnika »New Yprk Timesa« Sovjetska Rusija umaknila iz osrednje Azije in prepustila svoj vpliv v kitajskem Turkestanu Cangkajšku. Ameriški dopisnik je prepotoval te pokrajine kot prvi inozemec. Po njegovem poročilu vlada sedaj zopet Kitajska, kjer so doslej gospodarile rdeče posadke, kjer so imeli tajne mučilnice in kjer so bila smrt in posilstva na dnevnem redu. Z iz-rinjenjem sovjetskih oblasti iz te pokrajine ki je skoraj tako velika kakor vsa evropska celina, se je v deželo zopet povrnil mir.
Trda šola za Angleže
London, 17. okt. R. O bojih v južni Italiji piše »Daily Mail«: V borbah z nemškimi vojaki gredo naše čete skozi zelo trdo šolo. »Daily Telegraph« piše, da se ne sme dvomiti, da imajo Nemci na razpolago ogromne rezerve za bodoče borbe.
V angleškem tisku prihaja do »zraaa tudi skrb za angleško trgovsko mornarico. Neka revija piše, da so najboljše angleške
.lid isd - oT
ladje, med njimi največje prevozne in trgovske ladje že na dnu morja. Nove ladje, zgrajene z največjo naglico, so neprimerno slabše in Anglija ima danes le še zasilno trgovsko mornarico.
Nedforeč&D vede&je nemških eet v Stal ji
M j :Ii id, 16. okt. DNB. Carlos Crespo, rimski dopisnik barcelonskega lista »Van-guardia« opisuje svojim čitateljem resnični položaj v Italiji. V članku podčrtava neoporečno zaaižanje nemških čet. Le-te so se striktno, kakor pravi, omejile na popolnoma vojaške zadeve in ni o izgubile niti trenutka z očitki ali maščevanjem, čemur bi se v takšnem položaju kaj težko izognila kakšna vojska. Nemci se tudi niso niti najmanjša udeležili divje polemike, katero so sprožili med seboj Italijani.
Za čast Italije sb strani Ncr^ijc
Creirona, 16. okt. DNB. >-Za čast Italije ob striini Nemčije« je odgovor Italijanov Badoglijevi izdajalski kliki, piše sRegime Fascfstu«. Z »vojno napovedjo« so bili odpadniki prisiljeni, da se popolnoma pokore volji italijanskih sovražnikov. Viktorju Emanu^I.i in Badogliju r.i dovolj državljanska vejna, onadva hočeta vrh tega ponižati Italijo na stopnjo malega naroda, da bi ::a vedno izgubil vso svCSo svobodo in vsako možnost odpora. Gorje nam, ako ne bi imeli ob strani Nemčije, ki nam zaradi sveje časti, zvestobe in odkritosrčnosti omogoča, da zopet primemo za orožje in s tem rešimo bodeča pokolenja pred največjo nevarnostjo.
Bern. 16. okt. DNB. Rcuter javlja, da je abesintki cesar Haile Selassi v posebni brzojavki »Mevvls Chroniclu« Badoglijevi kliki odklonil priznanje »sobojevnika«.
p2M5St3V©ljci v Italiji
Milan, 17. okt. R. Glede organizacije nove italijanske delavske aimade. ki bo štela 90.000 mož, kakor jo odredil vojni minister maršal Graziani, se je izvedelo, da bodo v 14 pokrajinah pozvani na delo prostovoljci. Ti delavci bodo pod vodstvom pionirskih častnikov gradili in popravljali ceste in železnice.
Angleži v Badc?!ijevi telesni straži
La Linea. 17. okt. R. Iz vojaških krogov v Gibraltarju pcr«čajo: Badoglio je zaprosil angleške vojaške oblasti, naj ojačijo njegovo telesno stražo z britanskimi vojaki.
Anglosaško ropanje v s čilskih cerkvah
Rim, 17. okt. R. Na Siciliji je nastala pri ropanju umetnin prava konkurenčna borba med Američani in Angleži. Najbru-talnejši so ameriški agenti. V srednjeveški stolnici v Kataniji so si prilastili znamenito zlato krono Marije, v neki drugi cerkvi pa so odnesli bronasta vrata in druge cerkvene zaklade. Na protest pa-lermskega kardinala nadškofa pri vrhovnem poveljniku je izjavil general Elscn-hower. da ni merodajen za te zadeve.
Rco^evelt o Izgubi bombnikov nad $chweinfurftwn
Berlin, 17. okt. DNB. Predsednik Roosevelt je pripoznal izgubo 60 težkih ameriških bombnikov pri napadu na Schwein-furt. Med drugim je izjavil dobesedno: »Mi ne moremo tvegati, da izgubimo vsak dan 60 bombnikov.«
Stockhotra, 16. okt. DNB. Izredno velike izgube ameriškega letalstva pri njegovenj dnevnem napadu na Nemčijo povzročajo po poročilih londonskega dopisnika lista »Svenska Dagbladet« hud glavobol v Londonu. Britanski strokovnjaki so mnenja, da se bori nemško letalstvo z novimi letali, ki so večja, hitrejša in močneje oborožena. kakor so biia. Američani priznavajo, da zadaja stalno izpreminjujoča se taktika nemških lovskih letalcev ameriškim pilotom največje težave.
•f
Durczza
dei combattlmentS alPorlente
»al Quartier generale del Fiihrer, 17 ot-
tobre.. DNB. II Comando Supremo germa-nlco comunica:
La sgombero della testa di ponte di Sa-poroscie, die cui il comunica to del 15 ot-tobre, venne effettuato secaiulo gii ordini impartiti nel corso dei grande movimento di riniossa alI'oiiente. I comandi e le truppe si sono emiiM ntemente distinti duraate Tesceuzione di detto moviiuento riportando al di la dei ponti del Dnjeper, »ninaeciati dal nemico daii'aria e dal suolo, tutte le armi, il materaHe bellico, i gene.i di riforni-mer.ta ed i beni econom^ci. Gli zappatori hanno particolarmente partecipato a'.la di-struzione di importanti impianti biiliei, al-1'erecuzione de! passaggio drl ficmc nonchfe al'i'oppcrtuno e durevole far saltare deli ar-gine c- (li tutti i ponti.
Da am!)c !e part! ('3 Mclitcpol ieri sono stati re=pinti fort j attacchi sovkt.ei ed an-tiic»tati :n eont-atiaoco gruppi di combattl-mento r.e.nrici. Le nostre truppe vi cattura-vano GiS prigionicri e s'impos8essavano di 50 cannoni.
A sudest di Kremenoma i sovietiri anehe ieri con ferze ecncentrate eoninuavano i loro ientaUvi di s-fondamento. Essi iu so-stanra vpiut^ro resnint: in gravi combattt-ment! nientre iocali brecce sono state as-seragJiate. Oltre 1-0 oarri arniat; vi sono sla<i distrutti.
Anrhe in altre loea!'ta de! medio Dnjeper attacchi nemici seno rimasti senza successo.
A nordovest di Ciernjgov ed ad ovest di Smolensk la dura Ictta p?rdura indi-minuita. In a£pri combattimenti difenoivi fu impedito cgni successo del nemico. I scvietici vi hanno subito gravi perdite.
Al riipar.ente fronte f;rientale ebbero luogo scitanto combattimenti locali di csigua entita.
In Italia meridicnale il' nemico ha attaccato nrl settore cccidcntale i nestri pesti avar.zati ripresj dal Volturno. Durante gli attacchi nella zena di Capua e Campobasso si svclgevano aspri ccmbaltimenti. Attacchi nemici in forze variabili sono stali respin-i, reparti anglo-amerieani tempora-neamente penotrati battuti indietro in contracclpi notturni. Dai rimanenti settori del frente si segnahv attivita crescentc di artijHeria e di reparti d' assalto.
Nel Mediterraneo orientale velivoli di ccmbattimento ed aerosiiuranti aittaccaro-no ccn buon successo una base insulare del ncmico.
Pochi aerei di disturbo nemici soivola-vano la notte seorsa il territorio occiden-tale del Reich e. causavano. sganciando al-cune bombe, danni non riievapti ai fab-bricati.
Velivoli dj combattimento tedecchi bera-bardavan.T la notte seorsa singoli obbietivi in Gran Bretagna.
Otvoritev cent^aEe
23 vzliotes ŠtSIfiije
Dresden, 16. okt. NDB. Na dresdenski tehniki je bilo v četrtek in petek otvoritveno zborovanje Centrale za vzhodne študije. Udeležili so se ga mnogi znanstveniki. ki delujejo na vzhodu, zastopniki ministrstva za zasedena ozemlja in odposlanci vojske. Minister Rocenberg je očr-tal naloge in cilje centrale. Poudaril je. da je naloga »vzhodnih študij« izoblikovanje nove svetovno slike vzhoda, ki ga je usoda neločljivo zvezala z nemškim narodom. Vzhod omogoča razvoj vseh ustvarjajočih sil. Znanstvena raziskovanja pa morajo pomagati pri izpopolnitvi praktičnih izkustev in pri pridobivanju potrebnega znanja. ki ga o vzhodu rabi nemški narod. Mnoge naloge vzhodnih študij niso le krajevnega značaja, temveč važne za vso Evropo. Vsled tega je minister Rosenberg pozdravil sodelovanje Centrale za vzhcdne študije z Državnim zavodom za raziskovanje.
Okrožni vodja Sauckel v Parizu
Pariz, 17. okt. DNB. Semkaj je v petek
prispel glavni pooblaščenec za upoisbo delovne sile. okrožni vodja Sauckel. ki bo imel razgovore z zastopniki nemških in francoskih uradov v Parizu. Sauckel je imel včeraj razgovore z vladnim predsednikom Lav a lom o problemih zaposlitve francoskih delavcev. Lava! je prav zaradi tega prispel semkaj.
Ameriška konkurenca angleškemu petroleju
Zepcva, 17. okt. DNB. List »Financial News« piše, da se skuša ameriška vlada ponovno neposredno udeležiti pri izgradnji petrolejskih izvorov v Saudovi Arabiji.. Koncesije severno-ameriške družbe Standard Oil leže na področju E1 Hasha ob Perzijskem zalivu. Ker leže koncesije obeh angleških družb, namreč družbe Anglo-Iranian in iraške petrolejske družbe ob isti obali, nastaja med obema zaveznikoma huda konkurenca. V Londonu se boje, da bo petrolejska proizvodnja začasno omejena Je na ozemlja, kjer prednjačijo Američani s svojim vplivom.
Nazadovanje proizvodni«
premoga v Avstraliji
Stockhoim. 17. okt. DN. Reuier javlja iz Canberre: V petek je objavil avstralski min. predsednik Curtin ukrepe, ki naj odstranijo iz premogovnikov nezanesljive elemente." Zaradi neopravičljivih stavk je namreč padla proizvodnja premogi v letošnjem letu za 2.500.000 ton.
Zatemnitev
je obvezna od 18. do 6. ure!
"'Pojavi za hrbtom
.e "»»»osti
etanlia v- zadnjih dveh Številkah
potnalcljskega »Jutra«)
»jbijitl«
^-'(-Zgodba dame
-—.»i .a ornaaofri s^lt
Žtiident, Roja.n. je "pozneje povedal nočni dožjyl^j	Opeltovi in se ču-
di^^kafio' aa je njen ovčar tako tiho, ko se sprehajajo po stanovanju tatovi. Stara f^iftf^^ja	j časa v št.uden.
ta, potem pŽ"Ktj^Kaia na ves glas, kar
usulo se je iz nje, ko mu je pripovedovala

Č3sa"sreže pri nas in jaz sem '-■vsa vesela, da se je povrnil tem so-Pred vami ni nihče dolgo zdržal. To je namreč moja sestra, ki ne najde pokoja. Trideset let je štela, ko je umrla. Zelo lepa je bila- bolj majhna, svetlih lepih las in lornjon je rabila«.
Prav taka je bila dama v črnem, ki jo je študent Bojan tolikokrat videl v svoji sobi poleg okna.
»Moja sestra je bila vdova po- kapitamu«, je nadaljevala stara Opeltova. »Ker pa je bila zelo lepa ;n tudi bogata, je živela precej lahkomiselno. Zgodilo se je, da je dobila otroka, ki ga je pa prikrila in ga ne-srečnica zadavila v sobi poleg vaše. če bi mogli vi s svoje postelje seči skozi zid, bi segli naravnost v posteljo, kjer se je to zgodilo. Kmalu potem je nesrečnica sama umrla v isti postelji. Menda se ji je pred smrtjo še ©mračil um. Kričala je in se obnašala, kakor da vidi odprto peklo pred seboj. Zelo težko je umrla«.
»Od tedaj v tem stanovanju ni miru«, je vzdrhtela gospa Opeltova. »Stanovanje je bilo najprej nekaj časa prazno, potem pa je spal v njem moj sin. Pa se je že v dveh dneh izselil. Leto pozneje se je preselil v vašo sobo moj mož ki pa je ostal v njej samo ene- noč. Pozneje smo še enkrat poskusili oddati stanovanje, tckrat nekemu zobozdravniku iz Berlina; tudi ne za dolgo. Potem je bilo stanovanje prazno leta dolgo, dckler se riste jeseni oglasili vi. Mislila sem si: vi ste tujec, čiste druge krvi in iz daljne dežele, nimate z nami in s krajem nobene zveze in boste imeli morda zato tukaj mir. In ker mi vse leto n':ste nič omenili, sem bila že vesela, da je enkrat konec in vse pozabljeno. Sedaj mi pa poveste! In jok ste vedno slišali? V vsej hiši ni nobenega otreka«.
Stara Opeltova se je bridko zjokala ob spom'nu na svojo nesrečno sestro.
Za čudo pa je imel študent Bcjan od tistega junijskega dogodka vedno mir v stanovanju in čutil se je prav sproščenega in kakcr osvobojenega od neznanega bremena.
Ta dogodek sem vestno zapisal tako, kakor mi ga je pevedal okrožni sodnik dr. Bojan, in nisem svojega nič dodal. Za resničnost dogodka sva poroka jaz in dr. Bojan. Pa tudi hiša št. 6 v Lavdonovi ulici gotovo še stoji in v njej je stanovanje št. 11 v prvem nadstropju. Stara dva Opeltova nista najbrže več živa, ker bi bila sedaj stara preko devetdesetih let. Zgodba nesrečne dame je pa v hiši gotovo še znana, saj se take reči ne pozabijo kmalu.
Ne bil bi v zadregi za podobno snov, toda težko jo je verno podati, ker naleti pri tem člcvek na ljudi, ki so nezanesljivi v opazovanju, spominjanju in pripovedovanju Opisano gradivo je pa iz zadosti kritičnih rok in od človeka, ki je že pri svojem pc-kl;cu vajen biti natančen v besedah.
Kaj ki v knjigi
Opisani pojav spada v vrsto pojavov, ki se dogajajo tako rekoč za hrbtom znanosti, ker jih ne najdeš popisanih v nobenih šolskih učbenikih in bi jih marsikak znanstvenik zanikal, čeprav tako rekoč ves svet zanje ve tako, kakor so ljudje že nekdaj vedeli, da pada kamenje izpod neba, ko je pariška učena akademija svečano izjavila, da je to nemogoče in zato prazna vera.
A saj veste, kako je rekel eden izmed največj'h modrijanov sveta, Shakespeare v »Hamletu«, da je med nebom in zemljo več stvari, kakor jih je popisanih v knjigah.
Vendar pa tudi z znanstvenega stališča nismo danes čist' brez moči in brez besede nasproti temn rn plstem človekove uganke. kakor ie na drugi strani prav znanost odkrila v zadnji dobi mnogo nepcjmljivo-sti. V današnjem priredoslevju berete v knjigah o prostoru o tem, kako se prostor krivi v bliž;ni zvezd, da se kamen lahko spremeni v svetlobo in bogve kakšna čuda še vse. Prav tisti, ki je sam preštu-diial to. kar je znanost v naših časih odkrila novega, bo odkrito priznal: »Po vsem tem se ne čudim nobeni stvari na svetu več«..
Ne smemo si misliti, da nam bo znanost nekcč morda odkrila vso resnico o stvareh. Zranost odkriva, na primer, o atomih samo to. kako delujejo- nikoli pa ne, kaj so; odkriva le vedno bolj natančnio zakone, po
katerih atomi delujejo; kaj pa atomi so po
svojem bistvu, bo ostalo človeku prikrito, kajti vprašanje »kaj« zgublja v znanosti za človeško pamet svoj smisel. KarkoK mi boš na vprašanje, kaj je abom, odgovoril, bo res vse samo, kako atom deluje: atom je težak, pomeni: deluje na tehtnico tako in tako; atom je planetni sistemček; gibalni zakoni v atomu so podobni gibalnim zakonom planetnega sestava, — toda to vse skupaj nič ne pove, kaj je atom.
Radi bi vedeli, kaj je bila prikazen v
Lavdonovi ulici št. 6. Toda ne smemo biti preko naravne meje zahtevni do vede, če molči na tako vprašanje. Saj ne more povedati niti, kaj je atom, kaj je kamen in železo, in vendar vedno lahko vzameš te stvari v roke in pod drobnogled; temni pojavi človekove narave se pa zavoljo svoje velike redkosti izmikajo raziskovalčeve-mu opazovanju.
Vendar bom skušal vaši ustreči, kolikor je to danes sti.

radovednosti v moči znano-
Deževna ljubljanska nedelja
Ljubljana, 17. oktobra
Nedelja nas je nekoliko neljubo presenetila. Po precej sveži in delno celi sončni soboti smo se tudii za nedeljo nadejali vedrega vremena. Pa je čez noč spet potegnil jug in je nedelja bila dopoldne zadeževa-na. Medtem ko smo zabeležili v soboto zjutraj komaj 2° C, smo imeli v nedeljo zgodaj dopoldne 12° C. Take menjave v temperaturi in nagle vremenske izpremembe kajpada ne koristijo zdravju, kar se močno pozna po družinah.
Navada je, da je s Terezijskim godom (15. oktobra) že povsod opravljena trgatev. Gotovo je tako tudi letos, zaenkrat pa še ni sporočil, kako se je na Dolenjskem obnesla. O sv. Galu, ki je godoval v soboto pa pravijo naši kmetje: sv. Gal deževen ali suh je prihodnjega leta ovaduh. Topel veder sv. Gal — suho nam bo poletje dal. Nadejamo se torej lahko že tretjega suhotnega leta.
Začetek sezone v Operi
V soboto popoldne je bila v opernem gledališču prva redna predstava v novi sezoni. Uprizorili so nesmrtno Smetanovo »Prodano nevesto«, ki je kljub temu, da je šla že v sedanji zasedbi tolikokrat čez deske naše Opere, tudi v predstavi izven abonmaja napolnila operno gledališče. Predstava je bila na dostojni višini. Ga. Vidalijeva kot Marinka, čuden kot Janko, L u p š a kot Kecal in drugi so s svojimi pevskimi partijami in igralskimi učinki dosegli lep uspeh in bili deležni toplega priznanja. Orkester je dirigiral D. ž e b r e. Tako je »Prodana nevesta« v režiserski obdelavi C. Debevca tudi tokrat lepo izpričala zmogljivost in umetniške težnje našega opernega gledališča in začela sezono, ki naj bi prinesla občinstvu in gledališču mnogo zadoščenja in umetniškega uspeha!
Filmski pregled
Union: »Grešna vas« (2. teden) kmečka burka. Okolje: bavarsko podeželje, čas: polpretekli, motiv: mladostni grehi staršev prihajajo na dan, ko postaja dorašča-joča mladina godna zaženitev. Film spominja na »Tri vaške svetnike« in ima izreden uspeh. V glavnih vlogah Hansd Kno-teck in Joe Stockel.
Matica: »Prebrisana Marijana«, moderna, lahka filmska komedija. Okolje: velemestno (dunajsko), čas: sedanji, motiv: »peterokot«, štirje moški in ena ženska! Problem, kako spreobrniti nezadovoljnega, samčevstva vajenega, novopečenega soproga s pomočjo treh domačih prijateljev je rešila na zelo zabaven način Pavla vVes-sely, ki nastopa prvič v izraziti filmski komediji. Okorna, velemesta nevajena mlada žena se hipno spremeni v monde-no koketo, ki vleče tri hišne prijatelje, zakrknjene samce tako dolgo za nos, da jo zaprosijo vsi po vrsti za roko in to celo pri lastnem soprogu! Rezultat: mož spregleda, uvidi trik in ženino ljubezen Ln vse je v najlepšem redu.
Sloga: »Večni zvok«, film za ljubitelje glasbe in planin Okolje: med graditelji
gosli v Tirolah in v velemestnih koncertnih dvoranah, čas: sredi preteklega stoletja, v biedermeierski dobi, motiv: zvok mojsterskih gosli oblikuje usodo miadih ljudi. Hrepenenje po slavi in privlačnost slavne pevke napotita mladega, nadarjenega goslača-samouka, da ukrade bratu, izdelovalcu violin dragocene Stainerjeve gosli in odhiti z njimi za slavno pevko, sledeč vabljivi ponudbi impresarija. Sit velemestne slave se čez leta vrne v domači kraj, kjer najde pot do prave umetnosti in do prave ljubezni. — V glavni ženski vlogi nastopa Olga Cehova, goslača podaja Rudolf Prack. Film ima precej zunanjih posnetkov s Tirolskih nlanin.
Kino Sloga je prenovil in lično opremil foaje. Blagajna je v elegantnem modernem slogu, blagajničarke pa imajo več zraka in svetlobe. Za občinstvo prijetna je optična naprava nad vhodom v parter, ki kaže, kako daleč je spored. S tem odpade nepotrebno izpraševanje pri blagajni.
Tednik prinaša med drugim zanimive posnetke z vzhodne in južne fronte. Fiihrer obišče južni odsek vzhodne fronte. — Pri odmikanju od sovražnika rušijo nemški pionirji z ogromnimi eksplozijami vse važnejše objekte. — Napad nemških pomorskih edinic na Spitzberge. — Nemški tanki na rivieri in drugo. Tednik teče 25 minut.
Epik tet:
Luči na pot
Ljudi ne vznemirjajo stvari same, temveč predstave o njih. Tako ni snrt na primer nič strašnega, sicer bi se bila morala zdeti strašna tudi Sokratu; grozna je le predstava o njej.
Če nas torej kaj ovira, vznemirja ali tare, tedaj ne bomo iskali vzroka v drugih, temveč v sebi. to je v svojih predstavah! Prostak očita drugim, kadar mu gre slabo; začetnik v modrosti očita samemu sebi, medtem ko pravi
modrijan ne dela očitkov niti drugim niti sebi. *
Ne zahtevaj, da se dogodki razvijajo po tvoji volji, temveč bodi zadovoljen, da se vrše,
kakor se vrše — pa boš živel v miru! *
Ne reci nikoli: »To sem izgubil«, temveč »to sem vrnil«. Če h je umrl otrok, tedaj si ga vrnil. Kadar ti umre žena, jo vrneš. Ako ti vzame kdo imetje, ga prav tako vrneš. »Toda tisti, ki mi ga je vzel, je slab!« Kaj se ie tiče, po kom ga je darovalec zahteval nazaj? Dokler ti daje, imej dar za nekaj tujega, kakor smatrajo gostje gostilno!
»i
Opozorilo
Slovenski Rdeči križ poroča: V skladišču paketov v Kotnikovi ulici št 16 se naj javijo od 18. t. m. dalje vse osebe, ki so oddale pakete za odpošiljatelje iz naslednjih občin odnosno krajev, ter imajo v rokah prejemna potrdila za nje: Velike Lašče, Videm-Dobrepolje, Ortenek, Turjak, Struge, Hinje, Rob, Rašica, Ribnica, So-dražica, Loški potok, Prigorica, Dolenja vas, Kočevje, Banjaloka, Breg pri Kočevju.
Na IV. deški ljudski šoli v Ljubljani
— Prule bo v sredo, 20. oktobra, maša v cerkvi sv. Jakoba ob 8. viri Učenci se zbe-ro pred cerkvijo. Redni pouk se prične v četrtek, 21. t m.
*
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Ponedeljek, 18. okt.: Zaprto. Torek, 19. okt.: Zaprto.
Sreda, 20. okt. ob 16.: Kovarstvo in ljubezen.
Red Sreda.
četrtek, 21. okt. ob 16.30: Potopljeni svet. Premiera. Red Prvi. Petek, 22. okt. ob 16.30: Potopljeni svet. Red A. Sobota, 23. okt. ob 16.30: Cvetje v jeseni. Izven.
Cene od 22 lir navzdol. Na novo naštudirana Cajnkarjeva drama: »Potopljeni svet«, bo uprizorjena prvič v letošnji sezoni v četrtek, 21. t. m. Zasedba vlog bo sledeča: dr. Velnar— Gregorin, Lilijana Garnier—Severjeva, Vrvi na Gar-nier—Pugljeva, monsignor Ciril, škof—J. Kovič, Klara Vigny, knjižničarjeva tajnica—Boltar-Ukmarjeva, delavec brez dela—Blaž. Režiser: E. Gregorin.
Prijave za abonmaje so v glavnem zaključene, le za stalni red Sobota so še sedeži na razpolago in sicer v knjigovodstvu v Drami, vsak delavnik od 10. do 12. in od 15. do 17. nre.
OPERA
Ponedeljek, 18. okt.: Zaprto.
Torek, 19. okt. ob 16.: Thais Red Prvi.
Sreda, 20. okt.: Zaprto (Generalka).
Četrtek, 21. okt. ob 16: Netopir. Opereta. Izven.
Cene od 32 L navzdol. Petek, 22. okt.: Zaprto.
Sobota, 23. okt. ob 16: Orfej m Evridika. Red Prvi. Na novo naštudirana opereta Straussa: »Netopir«
bo dana letos v deloma novi zasedbi, ki bo sledeča: Rozalinda—Mlejnikova, Eisenstein—M. Sanein, Ade-la—Ribičeva, Alfred—Čuden, princ Orlovski—Dreno-vec, Falke—B. Sanein, dr. Frank—Janko, Frosch— Rus. Dirigent: Samo Hubad, režiser: E. frelih, ko-reograf: P. Golovin.
•
RADIO LJUBLJANA
PONEDELJEK, 18. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.45—14.00: Koncert lahke glasbe. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Glasba za razvedrilo. 17.45—18.00: Zdravniška ura: ČLOVEK - DUH in SNOV (ciklus predavanj o človeku kot duhu in snovi) — predava g. dr. Prane Debevec. 19.00 do 19.30: Koncert Melodičnega trla. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročilo nemškega vrhovnega poveljstva v Italijanščini. Napoved programa za naslednji dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—H.00: Glasba velikih mojstrov ;igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. Sijanec. 21.00—22.00: Stori plesi. 22.00—22.10: Poročila y nemščini.
Naročite se na romane DK!
Lojze Zupane:
Tiskarski škrat
Prijatelja čičigoja nisem bil videl že več ko tri leta. Oni dan sva se srečala in pozdravila kakor se spodobi prijateljem. čičigoj je včasih učil i in u, toda vojna vihra, kn je marsikomu prekrižala življenjske račune, je tudi njega nagnala, da je zadnji čas prebiral poklice ko branjevka jabolka
»Veš,« mi je zaupal, »bil sem nekaj časa korektor pri ,Zori'. Ampak to službo sem izgubil zaradi vražje raztresenosti. kateri sem vedno bolj zapada! Hm, čudna služba to... Biti moraš nezmotljiv ko papež, sicer je po tebi!«
»In kdo te je nagnal iz sJužbe?« sem povprašal.
»Tiskarski škrat.«
»Norčuješ se, dragi čičigoj!«
»Nikakor! Vsem sem se zameril: direktorju ,Zcre', uredništvu, stavcem, športnim krogom, umetniškim krogom, policiji, pekom, uradnikom. žalujočim ostalim ...«
»Res te ne razumem, ljubi Cičigoj.«
»Poslušaj terej! Direktor lista je obhajal življenjski jubilej. Njegovi tovariši so napisali za .Zoro' krasen članek, proslavljali njegove zasluge za razvoj lista in zaključili članek 9 stavkom* Še na mnoga leta!«
Vzdihnil je.
»Res ne razumem, kaj je treba tu vzdihovati.« =em dejal.
»Da, ampak tiskarski škrat je tisti preklicani klicaj na koncu stavka zamenjal z vprašajem. Lahko sj misliš, kako ie bil velecenjeni gbspod direktor ponosen na svojega korektorja, ko je potem črtal v novinah stavek: Še na mnoga leta? — Tega mi ni odpustil nikoli!«
»In zaradi te malenkosti si izgubil službo?« sem <»e začudil.
»Ah, ljubček, to še ni vse! Nekega dne je .Zora' objavila osmrtnico, ki se je glasila nekako takode: ,Vsem znancem in prijateljem naznanjam tužno vest, da je po kratki bolezni zapustila to solzno dolino moja tašča, gospa X. Y. Pogreb bo. itd. Zet N. N. in žalujoči estali.'«
»Nu, kaj je v tem tako traglčneoa? Ni bila to edina tašča, ki je umrla««
»Kaj? Tragično pri vsej stvari je bik) to, da je stavec v osmrtnico vstavil na vrhu, kamor priae običajno znamenje križa, besedilo: Zahvala ! Ah. če se samo spomnim, kaj vse je potem počenjal tisti zet in
va žalujoči ostali!«---
»Da. lahko si mislim,« sem se nasmehnil. »Ampak to še ni vse,« je nadaljeval. »Neki članek je vseboval omembo, kako je na neko mesto prihitela policija na pomoč. In meni jo je tiskarski škrat pošteno zagodel, ker je tista omemba izzvenela povsem drugače ko je .Zora' objavila, da je policija p r i i h -tela na pomoč. . In uradniki! Moj bog. ču dim se, da me niso zgrizli v pleve ko je .Za
ra' prinesla članek, da se ,naš uradniški stan omalovažuje z vsakim ponovnim znižanjem — hlač*. Seveda so bile mišljene plače, ampak tiskarski škrat jih je spremenil v hlače, moje korektorsko oko je to napako prezrlo.«
»Nu, potem se res ne čudim, če so te odslovili.«
»Preklemani tiska rsk' škrat,» je besnefl Čičigoj v podGŽivljanju nesreč, ki mu jih je bil iz dneva v dan prizadejal »Ali naj ti nadalje povem še to, aia mi je tiskarski škrat spremenil ,s 1' k a r s k o raizstavo' v Jc I i -karsko razstavo 'n ,p e k a r n o' v ,o p e k a r n o'? Gospa, ki jo je tiskarski &rat zaradi moje kratkovidnosti nazval ,goska\ me še danes ne pogleda, če jo se tako vljudno pozdravim. Iz besedice ,b o b n i' so nastali ,b o b i', da sam nisem vedel kdaj, J} a s' se je spremenil v .pas4, .gol* v .kol* in ,voI\ .predsednik' v .prisklednik' .mast' v .past'... ne, bilo je končno vsega dovolj tuoii gospodu direktorju, ki me je poslal na brezplačni dopust za neodrejeni čas ...«
»Nu. in zdaj? S čim se preživljaš?«
»Ah, ljubček.« mi je pomežiknil Čičigoj. »Zame ne skrbi! Kupčujem ...« — Pričel se je previdno ozirati in kašljati. kakor da se mu je zareklo.
»Pa to vendar ni zate. če si tak0 raztresen in — zmotljiv!«
»Ah, le brez skrbi! Kadar gre za moj žep. se nikoli ne zmotim!« se je odrezal in mi izginil izpred oči.
Matiju Zh6piio
fpi v presgodnim grobi...
BBB»B—■H——
Nastanek »Čopove« lito^raflje
Ta upodobitev nas spominja -una. skih litografskih primerkov Kr ehui ?i jevega načina (Kriehuber Joseph 1801 1R76), "ki sliči po svoji obliki, risb; in tehnirn; izpeljavi angleškim jeklorezom. zel d značilnim za tisti čas po lisan h črtah sestav- j ljenih iz drobnih pikčastih vb.dliajev. ki sta jih de^la umetnikova igla in kladivce
Po noši in dižj bi lahko sklepali, da je i bila risba posneta po M. Langusovi oljni upodobitvi; po izrazu obraza bi pa o tem lahko podvomili. Zakaj ta litografija kaže čopa veliko mlajšega in ima risba — kljub malim anatonrčnim nedostatkom — polno mladostnega življenja v sebi, (a Langusova upodobitev kaže ravno nasprotno).
To bi bilo v glavnem vse. Ce pa pozorneje ogledujemo list, opazimo prav na robu v spodnjem desnem kotu. tesno pn vlepku, zapisek s svinčnikom: številko 30 — (mogoče tudi 300). število se ne more jasno razbrati, ker ga je spoj klejevega nalepka zabrisal, pokvaril. Sklepam pa, da je to število imelo takrat svoj pomen kot kaka Korytkova zamisel. Gotovo pomeni to število kako zaznambo, mogoče naklade treh sto izvodov.
Emil Korytko je žal izdihnil, preden je bila ta Čopova podoba izvršena. Tako je list s Prešernovim rokopisom ostal v pesnikovih rokah, ki ga je nato vložil tja. kamor najbolj spada — k Čopovi zapušči-nici »Discacciamenta«.
Korytko je bil že bolan, ko so mu dovolili povratek v domovino, in to z aktom, izdanim z dnem 10. januarja 1839. Preden pa je za to odobritev zvedel, ga je prehitela smrt; umrl je v Ljubljani — v Kazini, v Prešernovem naročju — v četrtek, 31. januarja 1839, ob devetih zvečer.
čopov litografski primerek je, kakor sem že omenil, danes precejšnja redkost.
Posnetek senčne podobo Emila Korytka, ki je bila napravljena najbrž Se za njegovega življenja, ko je bival v Ljubljani. V tistih časih, ko so živeli naši prijatelji: Vodnik, Čop, PrešerV-n, Smole, je bila moda, da so hodili — po sejmih, žegnatijih ali pa ob različnih svečanih p rili kali, kakršne so: krst ali poroka — po hišah ljudje, več ali manj nadiarjeni za to svojstveno grafično zvrst upodabljajoče umetnosti. Bili so to izrezovalci senčnih podobic (navadno v črnem); izrezovali so jih iz črnega papirja. Nastajale so tako najrazličnejše upodobitve: pokrajine, živali, ptice, skupine dveh in več figur, ponaj-več pa so portretirali od strani (v profilu). Nekateri teh izrezovaJcev so bil" mojstri v tej svojevrstni tehniki in stroki.
Senčne izrezanke (sllhurta, senčna podoba, pra v po naše t e n j a) so nato na-lepljal« z izbranim okusom na različne, pestro barvaste lističe, ki so bili črnim podobicam harmonično zaključena podlaga. Včasih so dali izrezanki poudarek s srebrno aJi zlato podlogo, k temu še ozek, zasteklen črn okvirček — in drobna umet-niniea je dobila s tem pečat bidornru\j^r-skega časa in sloga. S tem so se ohranile najrazličnejše upodobitve zanimivih meščanskih osebnosti, katerih lik bi bil drugače za vedno izgubljen.
Izvirnik pričujofl^sra Emila Korjtka (črno na lahnem rjavem ozadju) je iz zbirke portreti ran cev, kj se nam je ohranila kot drobna mapa (v velikosti razglednic) po imenu več aH manj znanih zgodovinskih osebnosti v svetločrnfli upodobitvah (moških in ženskih) iz neke zaključene ljubljanske bidermajerske družbe. Ta res zanimiva zbirka senčnih podobic je dan*5« v Gradcu v rokah g. Karla pl. GarzarolK ja-Thirrnlaekha. Po zaslugi vodstva našoga Narodneoa muzeja so bili napravljeni fotografski posnetki vseh lističev (58 portretirancev), kar jih hrani drobna »Ijubliansko-bidermajerska zbirka«.
Poleg teh fotografskih posnetov pa hrani muzej še drugo prav tako zbirko »ste velikosti in v isti tehniki senčnih i/rezank, ki je nekako drugi del ali nadaljevanje one »ljubljanske mape« v Gradcu. Ta naS zavitek izvirnih senčnih podobic ima 47 upodobitev (moške in ženske) vsie v belo-črnem. So te iste vešče roke kakor v prvi mapi in se jim vidi. da jih je izrezoval res mojster te stroke in da je bil poleg vsega zielo dober opazovalec tako v risbi kakor v liku. Zbirko je niuzej pridobil od ge, E. Obereigncrjeve, zbirka sama pa izvira baje »z blejskega gradu.
Pod nekoliko pomanjšano tenjo je še faksimile Korytkovega Jastnoročnega podpisa, ki je' posnet po naslovniku iz njegove mape rokopisov za »Pesmi krajnski-ga naroda«, — seda.) v lasti Univerzitetne knjižnice v Ljubljani.
saj je do sedaj, v kolikor mi je znamo, res le v štirih (mogoče da v petih) izvodih zaznamovan. Naš izvod je vzet iz tistega sklopa redke celotne zbirke, obstoječe iz štirih, listov, ki je bila zasnovana za izdajo ravno po mladem Korvtku. Celotna — imenujmo jo — »Korytkova zbirka« je res dragocena, saj je znana do sedaj le v dveh primerkih. Eno ima narodni muzej v Ljubljani (od šašlja), druga pa je v zasebni lasti. Le-ta sestoji iz štirih lito-grafiranih listov (risanih od Blaua), in sicer predstavlja prvi list V. Vodnika, (prav gotovo je bil ta grafični list takrat še brez pesmi, tiskane v gajici!!), drugi čopa, tretji Predico, poslednji pa Vlaškega pastirja. Poslednji list, imenovan f»čič«, mi je znan še v ročno barva-nem in pogum i ranem primerku, vse iz tiste dobe.
Navedene štiri liste je prejel bolni Ko-rytkc- kot poizkusne tiske z Dunaja štiri dni pred smrtjo, to je med soboto in nedeljo 27. januarja 1839 — toliko v vednost slovenskim knjigoljubom.
Dva vložka
Na koncu zveščiča Čopovega »Discacciamenta« sta še dva vložka lista »Illy-risehes Blatt« št. 29 in 30. Prvi je datiran z 18. julijem, drugi pa, teden pozneje, s 25. julijem 1835. Oba nosita na začetku posvetilo »Spominu Matije čopa« v ve— zami besedi. Na prvem listu sta dve pesnitvi: prva od Fr. v. Hermannsthala, druga pa je A. Laschanova. Hermannsthal je pod črto zapisal še drobno opombo o čopu učenjaku, ki ga. je kot 38-letnega moža zadela pri kopanju kap in je utonil (o tem več pozneje). Na drugem listu »Illyr. Blatt« pa je sam Prešeren izpel tisto, kar je občutil takrat, ko je tako nenadno in bridko za vedno izgubil dragega Matijo.
Torej ta dva lista je pesnik viožil po Čopovi smrti v zbirko, ki nam je danes dragocena zapuščina po čopu. Moj opis bi pa ne bil popoln, če ne bi še povedal, da nosi prvi list »Illyr. Blatt« na naslovni strani, kjer je Hermannsthalovo posvetilo, precejšnje madeže od lojevke, znak, da je ta list pesnik prebiral še ob luči. v nočeh, ko je truden, toda brez spanja preou! sklonjen nad besedilom, s trpko mislijo na izgubljenega prijatelja.
Čopova literarna ostalina
In ko prelistavamo sedaj to častitljivo slovensko literarno svetinjo, se nam samo od sebe zastavi vprašanje: kak je neki bil čudoviti mež, ki ga je sam Prešeren tako visoko spoštoval in mu posvečal toliko pozornosti, kakor dotlej samo Juliji.
Vemo, da je Prešeren nekoč zelo jasno izpovedal, da ima samo dva prijatelja: čopa in Smoleta, samo da je imel čopa prav gotovo rajši. In če bi dali na tehtnico Čopa in Juljo, ne vemo, kako bi se pesnik odločil, tolikera je bila njegova ljubezen do učenega rojaka in prijatelja.
čop Si je nakopičil zaklade duha ne samo z bistrino, marveč si je vse to nekako izvojeval z mravljično pridnostjo. In vendar Čopova literarna ostalina razen pisem in knjig ni velika; še knjige so v veliki večini poizgubljene. Celo izvirni dragoceni knjižni spisek ogromne Čopove knjižnice, ki je štela okolu 4000 zvezkov, se je z dr. žigonovo smrtjo neznano kam izgubil. A kljub Čopovemu majhnemu stvarjalnemu delu bi postali nanj pozorni ravno po Prešernovih pesnitvah.
Čopova osebnost...
Matija čop. učenec Valentina Vodnika, je bil poosebljena sila znanja, živa knjiga. neusahljivi vir odgovorov na vprašanja. ki mu jih je zastavljal mladi pesn>k Prešeren. Bil je tisti čas v Evropi prvi med prvimi bistrimi poznavalci skritih zakladov knjižnih lepot: živih, pa tudi že davno izumrlih narodov. Ta mož je uravnal tok naše tedanje slovenske jezikovne kulture in si s tem zadal jasen in daleč viden pečat svoje osebnosti. Toda Matija čop, filolog in literarni kritik, bi veljal tudi današnje dni. ko je knjižna proizvodnja in literarna znanost na tolikšni višini, za izrednega moža.
Bil je eleganten, vedno temno in po modi opravljen, dostojanstvena postava, ki je bila poleg Prešerna, poeta z dolgimi lasmi, prav gotovo najbolj značilna na ljubljanskih ulicah. Bil je srednje velik, precej širokoplečat, drugače pa bolj dro-ban, nežen, zelo fin in plah. »Cartan kakor kaka punčka.« je večkrat ponavljal Smole, seveda pa nikoli v Prešernovi družbi, zakaj Prešeren je bil zelo občutljiv za Čopovo ime! Plahest in nežnost je prav dobro občutil ženski svet, ki je zato zelo rad iskal družbe ob Čopovi mehki besedi, še rajši bi pa bil dobil Itak brhki Evin cvet razvedrilo v Čopovih ljubeznivih kretnjah. Vendar čop ni imel tistega, recimo. zdravega in široko vzetega pojmovanja veselih ženskih želja, kakor sta ga imela prav za take reči kar v zvrhani meri zali Smole in zviti Kastelic.
Govorilo se je, da je čop večkrat potrt, nestalen, neodločen. Imel da je tudi svoje muhe in da je bil za marsikoga, ki ga ni prav spoznal, »čudak«. Bal da se je javnih nastopov in je bil kar preveč strog do samega sebe in do svojega dela. Potem da je imel še kar preveč bolestnega nezaupanja v svoje zmožnosti, zato da ga je delalo to še bolj nenasitljivega v učenju ln da je bilo brez mejil njegovo nagnenje k razširjenji svojega obzorja. Trdili so, da ni maral za glasno družbo in da se je najrajši pogrezal v svoj svet: v razmišljanje in snovanje.
Tako je kar čisto razumljivo, da je čop precej trpel zastran ljubezni, ki je ni užival, in da je zato dajal prednost svojim drobnim tovarišicam in zvestim ljubljenkam, knjigam.
Bil je v obraz vedno resen, z malce bo-lehnim nadihom bledega učenjaka, z otožno zasanjanim pogledom — pravo nasprotje svojega skoraj štiri leta mlajšega prijatelja Prešerna, ki je bil zdrav ko dren, čvrst ko grča, s širokimi gorenjskimi rameni, nasmejan in vedno razpoložen, da razdere kako dvoumno šalo.
Nadaljujem ob tedna.
E. JUSTIN slikar-grafik
Per H consorzio »Jutro« quale editore: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.«
ais iinuKsicuK 'J	per ia parte pubblicitaria: Ljubomir Volčič