117. številka. Ljubljana ? ponedeljek 22 maja 1905. XXXVIII. leto. mm 9 :2aaja vsa* dan zvečer, izimSi nedejje in praanike, ter vetfa po pošti prejeman aa avatro-ogrska dežele aa m leto 26 K, aa pol leta 18 K, aa četrt let* 6 K 60 h, aa en mesee 2 K 60 h. Za LJubljano ■ posipanjem na dom aa 2-4 K, aa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mese« 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa aa vb* leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesee 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor tuaša poštnina. — \a saroSb* brea istodobne vpoSilJatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petlt-vrste po 12 h, Se se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali vcćkiat. — Dopill -&} m izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah it. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravniČtvo pa v pritličju. — Upravničtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t- j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Klerikalci in vseučilišče. P&ri&metitarm uspeh posl. Plan-tans ne «!» klerikalcem miru. Kar bošjast&o jih mede zavist, da se je liberalen poslanca srečno in energično zavzel za prvi slovenski narodni postulat, m a d tam ko se klerikalci še oglasiti niso hoteli in so podali skromno izjavico samo, ker smo jih mi z mcraliČRirr.i brcami v to prisilili. Sicer gre za stvar, ki či3io nič ne tangira klerikalnih strankarskih interesov, za stvar, ki je splošnega larodnega pomene, a vendar skušajo i »Siovenčevi« popje oJjesti poslancu Plaoianu efekt njegovega govora. Samo kak zabiti mežcar more verjeti »Slovenčevi« zvijači, da je poslanec Piantan odnehal v glavni točki. Tudi klerikalci ne zahtevajo več kakor mi in kakor je zahteval Piantan. s čim pa se vseučilišče ustanovi. Z zakonom in samo z zakonom. Piantan je za-]taval zakon, ravno tak zakon, kakr-inega je vlada predložila zastran ita-i jacake fakultete. Italijansko fakulteto ori vlada že s 1. oktobrom; slovenska fakulteta se pa s 1. oktobrom b ore »tvoriti, ker ni prostorov in ;er niso Še preskrbljeni vsi; pripomočki. Piantan je zahteval, da se obenem z italijansko fakulteto ustanovi tudi slovenska fakulteta; ni pa mogel zahtevati, n&j se obenem tudi otvori, ker je za italijansko fakulteto vse pripravljeno, za slovensko pa ničesar. Piantan je s Bvojim govorom pokazal, da resne misli in da resno uvažuje se razmere, klerikalcem pa je samo Lato, da bi šČu?ali. In v ta namen lažejo, kar se da. Slobodno jim! Narodno-napredni franki ni za cenene efekte, nego za czitivne uspehe. Nam je za de-ansko pridobitev pravne fakultete, iz katere se sčasoma azvije popolno vseučilišče, Janes pa moramo resno dvomiti, Marko Bruc in njegovi divji petelini. Po zanesljivih lovskih virih poroča Hribovec). Vsega spoštovanja in vso časti rednemu d^htarju kompletnega ži-inozdravsištva Marku Brucu je na-lonila nedavno vse zavisti vredna crtana v pobratimstvu z vrlo Diano, a je priženil poleg ljubeče, divne eako ter premnogo drugih drago-enih premičnin vse letošnje — divje steline v prebogatem revirju svojega 'Ohrega tasta Oiroča. Ni čud?, da se mu je porodila oog slednjega prej neznana mu lovka navdušenost, . . . da, takova, da * trdno sklenil, postreiiti vse svoje eteline kčr z lastno puško. Ni Čuda, l* ga je vrlo indigniral sicer vrli Emisar, a še vrlejši, po vesoljni slo-'eneki Krajini prosluli lovec Jr.ka kaleč, ko se je leta v prijateljski Nibi, h kateri sta pripadala oba, ilca pred letošnjo sezono hvalil, da 10 prv: petelin v Obročevem revirju •etos njegov; pri tem se je opiral da je klerikalcem sploh kaj za pridobitev vseučilišča. Različne okolščine kažejo namreč, da se nekaj pripravlja za kulisami, kar zna pokopati naš prvi narodni postulat, da se priprav« ljajo klerikalci na največje narodno izdajstvo, kar si ga more človek misliti. V tem oziru smo prejeli z Dunaja od odlične, jako dobro poučene strani pismo, ki pojasnjuje stvar ve-leznačilno in v katerem je rečeno med drugim: » ... Članka »Klerikalci in vseučilišče«, ki ste ju priobčili 18. in 19. trn. na slov. kroge sta naredila na Dunaju najboljši vtis. zadeli ste v Črno. Stvar je bila točno tako, kakor ste jo pojasnili. Samo eno okolnost niste zadostno pribili. Slovenski klerikalci se niso oglasili za besedo, ker se jim je to prepovedalo od strani nemških in drugih klerikaloev. Kct Lueger-ievi štifelpucarji so seveda ubogali. Vesoljno klerikalstvo je namreč hotelo zakon o zvišanju duhovskih plač tihotapsko spraviti v debato in zato so dobili Luegerjevi slovenski štifel-pucerji povelje, da ne sme nihče govoriti. Sele ko je te štifelpucarje »Slovenski Narod« napadel, so prosili dovoljenja pri svojih nemških komandantih, Če smejo podati vsaj kratko izjavo. Značilno pa je, da so ne le nemški, nego tudi slovenski klerikalci grozovito zabavljali, da je govoril tudi Biankini. Ta namreč ni nič vprašal za dovoljenje, marveč govoril »na lastno pest«. Tu se vidi, da slovenski štifelpucerji še govoriti ne smejo, če jim tega ne dovolijo nemški klerikalci. AH to je postranska stvar. Opozoriti Vas moram na nekaj dragega. Vzemite bičvroke, devetkrat spleten bič in postavite sena stražo, kajti klerikalci pripravljajo veliko izdajstvo. Klerikalci govore mnogo o j u n k- timu med italijansko in med slovensko fakulteto. Slovesno so izjavili, da zahtevajo, da se mora obenem z italijansko fakulteto ustanoviti tudi slovanska. Vsako politično osle ve, da v Avstriji ne zadostuje, da se nekaj zahteva; kdor samo zahteva, še ni ničesar dosegel. Doseže se le takrat kaj, če se vlado prisili, da ugodi dotični zahtevi. Zato pa je veliko vprašanje, 1. ali imajo klerikalci sploh voljo, prisiliti vlado, da ugodi slovenski zahtevi in 2. n & k a k način jo hočejo prisiliti. Kar se tiče načina, je odgovor lahak. Vladi se skrajno mudi, da ustanovi italijansko fakulteto. Obljubila je Italijanom, da jo otvori s 1. oktobrom in zato bo napela vse strune, da bo dotični zakon v parlamentu čimprej odobren. Zakon o italijanski fakulteti je že v odseku, med tem ko zakon o slovenski fakulteti še spisan ni, kaj še predložen v zbornici. Klerikalci so obljubili junktim. Svojo obljubo morejo izpolniti edino na ta način, da v proračunskemu odseku z vsemi sredstvi zadržujejo odobrenje zakona o italijanski fakulteti, dokler ni predložen zakon o slovenski fakulteti. Oba ta zakona se morata obenem odobriti v proračunskem odseku in obenem v zbornici. Samo Če bodo klerikalci tako postopali, bodo držali svojo obljubo. Drugo vprašanje pa je, če imajo splohvoljo izpolniti svojo obljubo. Njihovo postopanje pri prvem branju zakona o italijanski fakulteti kaže, da nimajo volje držati svoje obljube glede junktima. Ko so klubovi načelniki imeli posvetovanje zastran te predloge, so se klerikalci v zmislu junktima še upirali, češ, d a ne puste prvega branja tega s a k 6 n a. Ali vdali so se. Pri prvem branju, kakor povedano, pa še energično niso smeli nastopiti. »Kje je junktim,« smo se vpraševali, ko smo izvedeli za te dogodke, in obšle so nas mučne slutnje. Danes Vam lahko povem, kaj mislijo v naučnem ministrstvu o klerikalnih namenih. V naučnem ministrstvu so popolnoma prepričani, da klerikalci ne bodo delali italijanski predlogi resnih ovir. Govorili bodo pač o juuktimu, zahtevali, da se ustanovi slovenska fakulteta, ali — ostalo bo pri besedah. V nauSnem ministrstvu so popolnoma brez skrbi, da klerikalci ne bodo zadržali ustanovitve italijanske fakultete, da bodo svoj odpor samo markirali zaradi slovenske javnosti, sicer pa se bodo zadovoljili »mit k le in en Ge f a llig k ei ten«, ki jih ima vlada zanje že pripravljene. Če bi klerikalci hoteli, bi v proračunskem odseku lahko z zadrževanjem razprave o italijanski fakulteti pripravili vlado v tako stisko, da bi morala ugoditi slovenski zahtevi; ali vse kaže, da tega ne bodo hoteli storiti, da bodo samo markirali odpor, a ko jim vlada izkaže tiste »kleine Gefalligkeiten«, se bode pa pustili »premagati« in se bodo izgovarjali, da so storili, kar je bilo mogoče, čudežev pa da niso mogli delati. Imam vtis, da je med vlado in med klorikalci že vse dogo vorje no. V svojem članku ste tudi omenili, da narodno napredna stranka ni zastopana v proračunskem odseku. Povedali ste to z nepotrebno deli-katnostjo; kar naravnost bi bili povedali, da so klerikalci naprednjake ogoljufali za zastopstvo v odseku. Ker napredna stranka v odseku ne more siliti klerikaloev na resen in ne samo na markiran boj, ima časnikarstvo dolžnost, da to stori. Pri- j pravite si torej bič, deber in trden bič, in stojte na straži . . .« Tako spoštovani dunajski somišljenik, o čegar dobrih informacijah ni dvoma. To pismo nam kaže, zakaj se klerikalci tako trudijo, da bi posl. Ptantanu podtaknili »politično napako«, ki je sploh ni storil. Že zdaj iščejo klerikalci izgovorov, kako bi maskirali pripravljeno izdajstvo. Toda mi bomo stali na straži in gorje tistim, ki v tej velevažni zadevi ne store svoje narodne dolžnosti v polni meri. Vojna na Daljnem Vitokn. Na pragu nove bitke. Po najnovejših vesteh iz Mandžurije se splešno sodi, da se v naj« krajšem času vname nova bitka. Ruske pozicije se razprostirajo preko 42 milj od Jekchinga preko S u-pinghienga do Hejdosiena in so močno utrjene. Japonci predirajo v treh kolonah odKajuzena, Cauta in Fakumena. Na vzhodnem krilu so se Rusi, ki so se umaknili odTunvasijana in S i n t -sj^n t i n af, sprva ostavili pri V a u -gaoci, 48 milj severno cd Tun-glura, kasneje pa so se pomaknili še bolj proti severu, da se sedaj njih sprednje pozicije nahajajo pri Lin-k o h e n u , 15 milj severno od Van-gaoce. Kakor se poroča nDaily Tele-graphu« iz Šanghaja, je ruska armada v Mandžuriji razvrščena v tri kolone. Zapadna kolona stoji pri Fenhuasianu, severna pri C a n-tunu, vzhodna pa pri J e ki jake n u. Najmcčnejši ruski voj šteje šest divizij. Pričakuje se, da so nova bitka prične še pred začetkom deževne dobe. Iz japonskega glavnega taborišča pa se javlja: Tri ruske kolone bo po železniški progi prodrle proti jugu. 18. t. m. so jih napadli Japonci in na dovoljenje gostoljubnega otca Obroča, kar pa je bilo seveda v očeh Marka Bruca letoa povsem brezpravno, Umevno je torej, da mu je užaljeni Marko takoj blagodušno odvzel ono dovoljenje s kategoričnim, rezkim in slovesnim zatrdilom: »Vsi petelini v Obročevem revirju bodo letos moji, prvič, ker — so moji, — kajti znano vam bodi, da sem jih priženil, — drugič, ker jih bom sam streljal in tretjič, ker isključujem krat- o vsakega lovea-gosta, bodisi tudi najdražjega mi druga, z letošnjega lova. Blagovolite upoštevati te moje besede, a brez zamere!« Kruleč se je spoštljivo priklonil in skupno z mnogimi solovci, nekdanjimi Obrcčevimi gosti, ki jih je bilo slučajno več v tisti družbi, klavrno in brez zamere upošteval trpke besede. Toda molčati ni mogel stari pikirani lovec in kmalu se mu je izvi 1 nehote' vzdih: »Naj pa popadajo torej v božjem imenu letos kar vsi petelini v revirju dobrega Obroča! Hej, vraga, prej bom jaz divji petelin, kot pa ti, Bruc, za takov lov dostojen lovec in strelec Tudi če se ti nastavi na cev kaka feanalja, ji ne od bi ješ niti peresa ne! Sicer pa: lovski blagor!« In molčati niso mogli i vsi drugi prijatelji ali dobri znanoi-lovci ter jeli pritrjevati z rahlimi posmehi tovarišu Krulcu in jeli dopolnjevati njegove skromne besede z nežnimi, a tem neprijetnejšimi zbadljivkami. In slednje niso mogle utihniti nikoli in nikoder poslej. No, in od tedaj se je stalno pridružila k Markovi lovski navdušenosti prevroča želja po osveti . . . Ah, du bi že skoro napočilo hladno jutro prvega aprila! Ovrgel bode takoj vsem tem zavidnim zbadljivcem njih neslane trditve, opral se pred njimi ter jih nesmrtno blamiral . . . In kmalo je napočilo hladno jutro prvega aprila. V Obročev revir ni bilo običajnih lovoev-gostov, pač pa je prisopihal gospodar petelinov, gospod Marko Bruc sam. Sam v polnem pomenu besede, ker je ležal njegov podloveo Škafar, ki je bil po njegovi odredbi edini letošnji paznik petelinov v celem revirju, slučajno hudo bolan. Zaman je odsvetoval izkušeni bolni podloveo neizkušenemu nadlovou prvi pohod brez spremljevalca; ko pa gospodar le ni odjenjal, mu je popisal po možnosti dozdevno najboljše stojišče na glasovitom Visokem hribu ter pot do tja. Umevno je, da je nato neizkušeni gOBpodar v pretemnem jutru kmalu izgrešil neznano dolgo pot do neznanega stojišča na neznanem hribu, dasi je imel jasno gorečo svetilko s seboj. Mesto na Visoki hrib bi bil namreč Čez dolgo že skoro prilezel v gozdno kotlino Globoki dol, da se ni malce prej strahotna preveril, da ga vodi brezkončna pot nevzdržema navzdol, navzdol . . . Prestrašen se je ozrl v nebo in se prestrašil še bolj. Nobene zvezde več, vsenaokolt že bela, čimdalje živejša jasnina. Da bi vrag to prokleto jutro, to prokleto padajočo stezo s Škafarjem, z Visokim hribom in vsemi petelini vred! . . . Jezno je zaškrtal izgubljeni lovec z zobmi in v sveti; jezi pozabil pihniti svetilko in ubral skokoma pot nazaj. Ko jo je čez dolgo pripokal do prvega razpotja, se je takoj preveril, da je zavil ravno tu mesto na desno proti vrhu, pomotoma na levo. Zato je krenil vsaj sedaj na desno in se gnal že ves poten in truden gori v hrib. Toda kmalu, prekmalu se mu je posmejalo nebeško solnce izza Gradiških hribov in ko je dospel naposled vendar na Visoki hrib, ni bilo o petelinu ni duha ni sluha, kaj-li o nje- govem rajskomičnem petju. Umevno je, da mu ni prav nič imponiral divni razgled z višine doli po širni pokrajini v krvavo zlatih pramenih mladega solnoa in da je i tu na hribu pozabil pihniti svojo luč. Umevno je, da bo je tudi vrnil brez petelina doli s hriba. Uzlovoljen je šel budit Škafarja ter mu ostro zabičil, da naj skoro ozdravi, sicer mu odpove službo in nastavi drugega paznika; zabičil mu je tudi, da mu naj najde takoj zanesljivega petelina in da ga naj takoj o tem pismeno obvesti. .. Ko se je vrnil domov v mesto, je jel vestno izpolnjevati trdni sklep, ki se mu je porodil medpotoma, namreč trdni sklep, da se ne prikaže zbadljivim prijateljem ali znancem, dokler jim ne utegne pomoliti pod nos prvo lovsko trofejo v podobi divjega petelina. In res se ni silno dolgo pojavil nikomur in nikjer. Kar ga odreši nekega večera brzojav zvestega paznika: »Vaša prisotnost nujno potrebna! Ujel sem divjega petelina — živega! Škafar.« In že nastopnega jutra zarana se je odpeljal gospod Marko Bruc z vso svojo navdušenostjo in i velikanskim kur« nikom po živi lovski plen. (Konec prih.) jih potisnili nazaj proti severu. Istočasno je navalilo 500 ruskih konjenikov na japonski hospital o K a n g-pinu na desnem bregu reke Liao. Japonska pehota in artiljerija ste sovražnika razgnali in mu povzročili znatne izgube. Japonska armada. Dopisnik »Novega Vremen a«, Oljginski, poroča svojemu listu iz HuČulina nadrobno o sestavi in številnosti japonske, v Mandžuriji se nahajajoče armade. Po njegovem poročilu, ki baje temelji na zanesljivih in natančnih poizvedbah, ima sedaj japonska armada 320.000 bojevnikov. Od teb odpade 57.000 mož na Kurokijevo armado, 60000 na O k u j e v o, 60.000 na N o g i j e v o, 70.000 na N o d z u j e v o , 33 000 pa na Kavamurovo armado. K temu številu se morajo Še prišteti voji na etapnih pozicijah, da se mora torej ceniti vsa japonska vojna sila, ki pride v prihodnji bitki v poštev, na 390.000 mož. Število Hunguzov, ki stoje pod japonskim poveljstvom, se ceni v ruskem generalnem štabu na 35 do 40.000 konjenikov. Ruska armada, ki ima započeti boj s temi japonskimi voji, se je v zadnjem Času znatno okrepila in ge-neralLineviČ poveljuje sedaj Uko močni in številni armadi, kakor še doslej nobeden ruski vojskovodja. General Kuropatkin. Petrogradske »Novosti« poročajo, da general Kuropatkin v pismu na nekega svojega prijatelja odločno dementuje vest, da bi bil prosi), da bi se ga odpoklicalo z bojišča. On se sicer čuti izmučenega in utrujenega, vendar pa je še sposoben za delo in sramotno bi bilo zanj, ako bi zapustil bojišče v hipu, ko se imajo do-igrati najvažnejši dogodki. Admiral Birilev. Kakor se javlja iz Petrograda, odpotuje admiral Birilev v četrtek 25. t. m. v Vladivostok. Birilev prevzame poveljstvo vladivostoškega brodovja; to j j isto mesto, kakor ga je preje zavzenio.1 admiral Skridlov. O admiralu Roždestvenskem. Dopisnik pariškega »Matina« brzojavlja iz Petrograda: Vnovič d§-mentujem z vso odločnostjo vest, da bi bil admiral RoŽdestven-b k i prosil, da se ga odpokliče. Resnica je, da je Roždestven-ski nekoliko bolehen, tcda bolezen ne more streti jeklene volje tega energičnega človeka in moral bi preje umreti,da bi ne izvo-jeval osebno odločilne bitke z Japonci. Daily Telegraphu« se brzojavlja iz Hongkonga: Sporočilo se je semkaj, da dospe te dni v tukajšnje pristanišče odde- lek baltiškega brodovja pod osebnim poveljstvom admirala R o ž d e • stvenskega. Rusko brodovje ostane v luki 24 ur, da se preskrbi s potrebnim premogom. Delavci v pristanišču bo dobili nalog, da naj bodo pripravljeni na 24 urno, noč in dan trajajočo službo, da bodo nalagali premog in provijant na ruske ladje. Admiral Roždestvenski odpluje nato nemudoma proti severu naravnost v Vladivostok. Razprava radi kapitulacije Port Arturja. Kakor poroča »Echo de Pariš«, se prične razprava radi predaje Port Arturja pred vojnim sodiščem s r e d i meseoa junija. Pred vojno sodišča so pozvani ti le generali in admirali: General S t e s e 1 j, admirali U h t o m s k i , V i r e n , Bošinski inGrigorovič, in generali B i r 1 i, F o k , Na d i h ine, Terbiokin, Nikiljin in Garbatovski. Generali in admirali, ki se nahajajo v japonskem ujetništvu, so dobili ukaz, naj oddado častno besedo in se vrnejo na Rasko. Častniki brez sabelj. R usko vojno ministrstvo izda te dni ukaz, da se imajo vsi ne jahajoči častniki pehote oborožiti s puško in bajonetom; samokres in sablja se odpravita. Ta ukaz se izda na prošnjo častniških korov samih, ker se s tem znatno poveča bojna sposobnost častnikov. Kakor je znano, so isto ukrenili tudi Angleži za časa burske vojne. Kriza na Ogrskem, Buda peš ta 21. maja. Voditelji opozicije so predlagali v izvrševal-nem odboru sledečo resolucijo: Koalicija pozdravlja dejstvo z odkritim veseljem, da je cesar pri volji, ministrstvo iz opozicije imenovati in ker je to patrijotična dolžnost, stavi se vladarju v ta namen na razpolago. Kar se tiče programa koalicije, morala bi zadostovati vsebina adrese, sicer je pa tudi o stvarnih posameznostih zadostno informovala poslanca Kossutha in grofa Andrassvja. Vkljub temu smatra opozicija za svojo dolžnost, da na cesarjevo željo še enkrat obrazloži svoj program. Pripravljena je tudi, imenovati svojega zaupnika^ ki naj da vladarju zažeijena pojasnila. Budapešta 21. maja. Vodilni odbor združene opozicije je imenoval grofa Andrassvja za svojega pooblaščenca in zaupnika, da pojasni vse potrebno vladarju ter začne potrebna pogajanja za sestavo nove vlade. Prvotno se je govori i o o K os-authu, glede katerega je elel tudi cesar, naj bi prevzel novo vlado, toda opozioija je izdala parolo, da za sedaj K o asu t h še ne more prevzeti sestave nove vlade. Šale ko bi imela neodvisna stranka kot taka sama večino v državnem zboru, bi mogel stopiti K o a s u t h na krmilo vlade. Za sedaj pa more prevzeti vlado le član desidentov, kerj program bodoče vlade mora biti še na temelju nagodbe iz leta 1867. Pač pa lahko postanejo pristaši opozicije člani v takem ministrstvu. Budapešta 21. maja. Grof Julij Andrassv je imel sinoči konferenco s Kossuthom in Bu-rianom. Konference se je udeležil tudi pl. S zeli. Sklenilo se je, da se začne Andrassv takoj v ponedeljek pogajati z voditelji opozicije glede programa, ki se naj predloži cesarju. Sluti se, da je cesar vendar pri volji, dati tudi glede vojaških zahtev gotove koncesije, sicer bi ne bil poslal Buriana kot svojega zastopnika v Budapešto. V političnih krogih pa se sodi, da za sedaj še ne pride koalicijsko ministrstvo, temuč da se definitivna vlada sestavi šele v jeseni, do tedaj pa bo vladalo prehodno ministrstvo. Ameriška sodba o avstrijski vojni mornarici. London 21. maja. Ameriška vlada je poslala svojega admirala O' N i e 1 a v Avstrijo, da preštudira pristanišča in vojno brodovje. Sedaj je prinesel »Standard« sodbo tega strokovnjaka o avstrijaki vojni mornarici. Admiral pravi, da ima A v -stro-Ogrska najhitrejše vojne ladje celega sveta. Tojeprav pripravno brodovje, ki prenaša dovolj teže ter se mu ni treba bati nobenega sovražnika, ker po lastni razsodbi de lahko spusti ali v bitko ali pa se ji izogne. Posebno hvali vojne ladje, ki so zgrajene v Trstu in Puhu — Ako je naše vojno brodovje tako izborno, čemu pa je treba vedno novih milijonov za vojno mornarioo ? Konferenca jugoslovanskih škofov v Rimu. Rim 21. maja. Danes se je pričela konferenca škofov iz tistih jugoslovanskih pokrajin, kjer ima ali je vsaj imela staroslovenščina pravico pri cerkvenih obredih. Urejevalo se bo slovansko bogoslužje pa tudi o označenem zavodu sv. Jeronima. Papež bo sprejel povabljene škcfe korporativno, da mu izreče sporne-menico. V papeževem imenu se bo s škofi pogajal njegov delegat. Konferenca bo trajala več dni. — Za pravičnost v Vatikanu pa je zelo sumljivo, da niso dobili povabila katoliški škofje Bosne in Hercegovine ter zadrški nadškof Mili novic, o katerih je znano, da so nmj- gorečnejši ztgovorniki glagolioe. Posebno v Dalmaoiji so razburjeni nad takimi spletk ami v Vatikanu. Mostarski škof dr. Buconić je brez povabila šel v R»m. Dogodki v Macedoniji. Sofija 21. maja. Car je poslal vojnemu ministru Savovu in načelniku generalnega štaba D i mitro vu visoka odlikovanja, kar se spravlja v zvezo z Macedonijo. Znano je namreč, da imata odlikovana dostojanstvenika največje zasluge, da ne prehajajo čete čez mejo j ter skrbita s tem za splošno pomir-jenje, kar je v smislu Rusije. Obenem pa je tudi sultan odlikoval bolgarskega generala Andrejeva, ki se mudi v Carigradu zaradi ureditve meje. Shodi in demonstracije proti Grkom se nadaljujejo po večjih bolgarskih krajih. Povsod se oznanuje Grkom bojkot. Solun 20. maja. V bitoljskem vilajetu med S*rfidžein in Košano so naleteli turški vojaki na močno grško četo. Grki so izobesili belo zastavo v znamenje, da ne goje sovraštva do Turkov. Vkljub temu je zapovedal turški častaik streljati. Sedaj so začeli streljati tudi Grki ter so ubili 25 turških vojakov. Turki so se morali končnr umakniti, a Grki jih niso več preganjali. Carigrad 20. maja. Izjemno sodišče v Drinopolju je obsodilo dve osebi, med njima enega duhovna, na smrt, 21 obtožencev pa je dobilo po več let ječe. Rumunsko-turški spor. Carigrad 21. maja. Turška vlada še vedno ni daia formalnega odgovora na zahteve Rumunije, temuč le splošna nezadostna zagotavljanja. Rumunsko poslaništvo vztraja pri prvotni zahtevi ter se pripravlja na odhod iz Carigrada. Ako ae to zgodi, prevzame nemški poslanik zastopstvo ruuaunskih interesov. Varstvo kucovlaških cerkev in Šol v Maoedoniji pa se izroči tam, kjer ni nemških konzularnih uradov, drugi velesili, najbrže Italiji. Nemški po slanik neprestano posreduje, da bi se konflikt zlepa poravnal. Nemiri na Ruskem. Petrograd 21. maja. Za naslednika Jermolovu je določen knez Čerbatov, ki je bil poprej predsednik moskovskega kmetijskega društva. Cerbatov je zelo konservativen. Petrograd 21. maja. Žid Stiel-mann. ki je umoril policijskega načelnika v Odesi, je obsojen na smrt, a sodišče ga je obenem priporočilo carjevi milosti. Petrograd 21. maja. Dejstvo, vda se je usoda Gor k emu vsestransko zboljšala, sledi iz tega, ker se je pri obnovljeni preiskavi pokazalo, da za obtožbo ni dokazov. Ta ugodni prevrat bo vsekakor dobro vplival n* njegovo bolezen. „Slovenske Matice" XLl, redni občni zbor bo v sredo dne 7. rožnika 1905, ob šestih popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma". Vrsta razpravam: 1) Predsed j kov ogovor. 2) Latno poročilo tajaj, kovo za dobo od 1. rožnika lani dw 31 velikega travna letos. 3) Poro čilo blagajnikovo o računskom sk za 1. 1904 (Računski sklep in ostali raSuni so gs*. društventkom v pisar j na ogled in jim bodo pri občnem zboru samem tiskani na r»zp ganje.) 4.) Volit«v treh računsk.h presojevalcev (§ 9. lit. a) dr. pravil), 5) Poročilo blagajnikovo o proračunu za 3. 1905 6) Dopolnilna voli društvenega odbor«. Po § 12. dru-štvenih pravil izstopijo lotos jz bora gg : Finžgar Frančišek. Graal Peter, dr. Lesar Jjžef, dr. Ma:^ Matija, Pajk Milan, dr. Stare Jože! Svetec Luka, Tavčar Alojzij, -J-Val Ivan in Zupunčič Anton. R^zen bo občnemu zboru da^es isi mesto izstopi^šega dr. Karla G4 serja še enega odbornika za . treh let. V odboru pa se ost gospodje: Bartel Anton, dr. D Frančišek, Dimnik Jakob, dr. < gorčic Anton, Hubad Frančišek, IieŠiČ Frančišek, dr. Jan«! B 1 Koblar Anton, Kcstanje?cc J L?»vec Frančišek, Majciger Ivan, N vak F.ancišek, dr. Opeka Mi Orožen Frančišek, Perušek Rd * Pintar Luka. Pleteršnik Maka d:. Požar Lovro, SenekoviČ Andrej, di Sket Jakob, Sušnik Iv&n, Sub c I Suklje Frančišek, dr. Tavčar h dr. Ušeničaik Al*?, Viihar I m Wiesthaitr Frančišek, dr. Zba* j Frančišek in Zupančič Vilibald. V« 20 odbornikov mora ptmviluis bi v Ljubljani, izstopivši sanjo b ti i pet voljeni. Pri vout vi treh r č fekih presojevalcev in pri voiiiv; ;ri bi.-r-liko v se vštevajo tudi z* > podpisani volilni listki nenavzoita društvenikov. 7) PosaaaoBni naai in predlogi. (Kdor želi v smislu lit. a) društvenih pravil staviti * nasvet, ga mora po § 2 nt. a) epr* vilnega rec» predložiti odboru storit: to vsaj do 31. velikega trav t 1., če hoče, da pride v občne zboru na razgovor) V Ljubljani, dn 18. velikega travna 1905 Pr i Fr. Le veo, tajnik: E. Lah, Mi nik: Dr. J Stare. Dnevne vesti, V Ljubljani, 22. n — Osebna vasi. V p šel železniški nadzornik gosp. Anu Komove, na njegovo mesto pa prišel g. Pevac, rojen Srb. — Ljubljanski občinsk svet ima v torek, d de 23. maji šestih zvečer sejo. Na dnevcea so naznanila predsed. in poročila 1 podelitvi Franc Jožtfove ustanove i realce v znesku letnih 100 K; 2. o delitvi meščanskih podpor; 3 o i panovem dopisu v zadevi mesti nadkemisarja Jakoba Tomoa prosi za upokojitev; 4. o dopisu mestne« Roristka. Povest. VIL Slavik ni znal ne štediti, ne računati. Zapravljal je podedovano premoženje uprav blazno. Smehljaje je pla čeval večer za večerom šampanjca „Pri solncu" io z radost je je izpolnil Olgi vsako željo. Kupoval ji je najdražje obleke in vsakovrstnih dragocenosti, jo vodil po restavracijah in na zabave, na plese in na maskarade, povrh pa še „posojal" stari Rozmanki zdaj nekaj petakov, zdaj nekaj dese-takov. Stara Rozmanka ga je naravnost oboževala in je Olgi priporočala, naj Be drži tega čestilca. Zaradi tega se je končno sprla celo s Kobetom. Sivolasi solicitator je bil spoznal, da je Olga zanj izgubljena. Težko se je sprijaznil s to mislijo, kajti ljubil je Olgo vroče ali uvidel je, da z Olgo ne prideta nikdar več skupaj in resignirano se je udal v svojo usodo. Ali ko je sprevidel, da je Olga zašla na pota nemoralnosti in da jo njena lastna mati še navaja k temu življenju, tedaj je vzkipela v njem kri in povedal je Rozmanki toliko bridkih resnic, da je srdito vzkipela in mu povedala svoje mnenje v obraz. „Kaj pa pravzaprav mislite," se je jezila Rozmanka, rali imate mar kaj govoriti v naši hiši ? Če Vam je Olga tako pri srcu, zakaj pa je niste vzeli? Se ! pred nekaj meseci bi Vas bila Olga z veseljem vzela." „Ali — ko je nisem mogel vzeti," je bolestno vzdihnil Kobe. „Saj veste da plačujem dolg svojega brata. Po trideset goldinarjev na mesec." Zakaj pa niste rekli bratu, da naj sam plačuje svoj dolg, ker se hočete oženiti? Vsak je vendar sam sebi najbližji. Kdo je že kdaj videl, da plačuje ubog solicitator dolg brata-oficirja, strada pri tem in se odpove celo svoji ljubezni?" Kobe se je vrgel na zofo in temno gledal predse. Spomnil se je tistih težkih ur, ko je omahoval, bili ponehal plačevati bratove dolgove in se oženil z Olgo ali pa bi izpolnil bratu dano obljubo in se Olgi odpovedal. Tedaj je mislil, da je najbolje, če počaka še nekaj časa, in sedaj je uvidel, da je zamudil pravo uro in da je bila Olga zanj izgubljena. Jaklič je bil slučajno navzočen pri tem prepiru. Rekel ni sicer ničesar ali Kobe se mu je smilil, ker je videl, da ta mož nima moči in zadosti trdne volje, da bi zadušil čutila, ki mu trgajo srce. Konec prepira med Kobetom in Roz-manko pa je bil, da se je Kobe odločil, zapustiti svoje stanovanje. Dolga leta je prebival pri tej rodbini ali spoz- nal je, da ne more več ostati, da se mora g ločiti, če ne mu še duša izkrvavi pritajenih bolesti. Se enkrat ga je obšla želja, da bi prelomil bratu dano obljubo, da bi svoj zaslužek porabljal zase in zasnubil Olgo, ali jasno mu je bilo, da ga Olga odkloni. In tako se je odloČil, da gre, da gre takoj in da se nikoli več ne približa. Šel je brez slovesa. Pospravil je svoje stvari v staro skrinjo, plačal Rozmanki, kar ji je šlo, in potem tiho zapustil hišo. Eno noč je hotel prebiti v kakem hotelu, potem pa si poiskati stanovanje kje na drugem koncu mesta. Ko so prebivalci podstrešja izvedeli za Kobetovo izselitev, jih je to silno vznemirilo in razjarilo. Vsa njihova jeza se je osredotočila na Olgo in govorili bo o njej tako grdo in zaniČljivo, da se je celo Jaklič zanjo zavzel, dasi sicer ni zinil besedice, če so prijatelji govorili o nekdanji njegovi ljubici. „Olga nas spravi vse iz hiše," se je jezil Lipe. „Že davno sem opazil, da se sramuje naše družbe; sram jo je, da nas pozna, sram jo je, da poznamo mi njo." „Odkar občuje z igralci in se peča z gospodskimi ljudmi nas prezira, dasi je stokrat slabša, kakor smo mi," je razlagal lirični pesnik in Sodar mu je od ločno pritrjeval in sprožil misel, naj se vsa družba izseli v staro cukrarno doli na Poljanah, kjer je dobiti lepo in ceneno prebivališče. Jaklič je temu predlogu nasprotoval z vsemi silami. „Vsi ste v Olgo zaljubljeni," je očital tovarišem, „vsi do zadnjega ste jezni nanjo, ker nece ostati v naši družbi, ker stremi po boljšem in prijaz nejšem življenju, ker hoče živeti med ljudmi, ki ji ugajajo. Mi ji ne ugajamo. Tega Olga ne prikriva, a to je kar Vas boli in jezi." „Ali tebe morda ne?" je vprašal Sodar. ..Mene ne," je odgovoril Jaklič. „ Vedel sem, da pride slej ali prej do tega. Olga je takega značaja, da ji v naših krogih ni in ni obstanka. Prve dni, ko sem bil ž njo znan, sem bil prepričan, da se povzdigne iz naših nižav in da ji bo vseeno, s kakimi sredstvi to doseže. In zgodilo se je tako." „Lepo se je povzdignila iz naših nižav," se je rogal lirični pesnik. nLepo se oblači in dobro živi — to je res, ali plačala jo to s svojo častjo in s svojim poštenjem." „Prijatelj — ti govoriš kakor kak filister," ga je zavrnil Jaklič. „Olga je nenavadna ženska. Olga je kakor vampir, ki se je iz naših nižav povzdignila v višje kroge, da jih tlači, da jim iz-piva srčno kri in jih ugonablja. Na poti, po kateri bo hodila ta demoi I ženska, bo marsikdo obležal kot nje žrtev. Le poglej, kako nore za sjo i moški. Se mi se nismo mogli ubra njenemu čaru, ki smo je vajeni in s jo poznali že kot otroka. Kdor jo zii spozna, pade brezpogojno v njeno ol in postane njen suženj. Vzame mu v in razum, vzame mu eueržijo in mol Tovariši so molče razmišljali o besedab. Tudi Jaklič je nekaj tre: kov molčal. Potem se je ulegel na H posteljo, in gledaje proti stropu dei kakor bi govoril sam s seboj: „Olga je maščevalka revežov zatirancev ; kar store bogataši revei* krivičnega, to maščuje na njih Oljj Slavik bo padel, Albert BaliČ bo k vel, knez Porcia bo krvavel, vsi bo trpeli in krvaveli, predno mine leto dai V podstrešju je zavladala tihi Jakličeve besede so sicer le m ma prepričale njegove tovariše, ugovarjali niso. Čutili pa so vsi, da bodo več dolgo prebivali v tej hiši, pride kmalu ura ločitve. Zamerili Rozmanki in Olgi, da sta pustili 1 stega in dobrega Kobeta iz hiše, uvidevali so, da jih Olga v hiši H Še trpi in da bi se jih najraje čim p1 iznebila. To jih je jezilo in poniiev* v lastnih očeh iu ne da bi kaj govofl so se razumeli, da se pri prvi pr izselijo. (Dalje i^ggisirata v zadevi ponudeb za na-5la mestne kopeli v Koleziji; 5 o Opisa mestnega magistrata v zisdeu i a?š*lneg* zarečunaea.tja vsota za opravljanje mestnih električnih zvonar: 6 o zadevi telovadnega društva Llnbljanski S^kol«, da bi ae mu dal najem oni mestni svet, ki ga ima gedai v najem dirkališka zadruga; 7. L dopisu južne železnice zaradi cradbe jarka ob Bleiweisovi cesti; 8. 0 parcelaciji Rudolf Goblovega sveta med Erjavčevo cesto in Hilšerjevimi *m:; 9. o razdelitvi parcele št 72 I II katastrske občine kapucinsko predmestje na stavišča. 10 o do noinilai volitvi enega člana v šolski odbor ia obrtnonadalievalne šole mesto iistopivšega gospoda ravnate-iis Ivana ISuhica; 11. o določitvi pro-stcrjv za cesarjev in Prešernov spomenik; 12 o spravljanju listja v Lst-termsnovih drevoredih; 13 o rešitvi en; vsprejem v domovinsko svezo mestne občine ljubljanske; 14 o prošnjah za podelitev meščanstva; 13 o prošnji nekega šolskega sluge z% bolničko podporo; 16. o županovem nasvetu, da se odpošlje neki mestni uradnik na poučno potovanje. — Kranjski deželni zbor1. Razkrili in pojasnili smo strašansko mcrahčao zaušnico, ki so jo dobili klerikalci s tem, da niso megli izprositi sklicanja deželnega zbora. Ta zaušnica je bila res huda. Vlada je pretrgala zasedanje državnega zbor* prav v namen, da dobe deželni zbori Jas za zborovanja. Časa je bilo torej dovolj za sklicanje deželnega zbora in kar je vlada dovolila drugim, to bi bila lahko dovolila tudi klerikalcem, a ni hotela. Z grefam Paca-tom so klerikalci izgubili svojeg* ffhvn&ga podpornika; grof Pace je še izposlov&l, da je vlada klerikalcem : s:h ugodila; zdaj pa nimajo niko pdr, ki bi se zanje potegnil, in zato je vlada njih presoje za sklicanje ieinega zbora tudi prezrla in odbila. Tako bagateliziranje klerikalcev je res značilno. Sedanja vlada skuš ; liamreč vse stranke, če le mogoče, oh raniti pri dobri volji, samo za kranjske klerikalce se prav nič ne zmeni, samo nanje so nič ne ozira. Klerikalce boli to in rh peče kakor ž:v cgeni. Ker dejstva, da deželni zbor ni bil sklican, ne morejo nta- .. pa pravijo, da jim sploh nič ni na tem. da se skliče deželni zbor. Oj lisjaki — kako je grozdje kisle! Na čem pa je petem klerikalcem? Samona tem, da svoj e lastne voiilce, da kmetsko prebivalstvo prikrajšujejo za podpore, ki bi jih lahko d c i ? Na3a stranka stoji od nekdaj na stališču, da naj se deželni zbor sploh neskliče, dokler ni jamstev, da je konec k I e rikalni obstrukciji, ker je škoda, d% bi se potratili tisočaki za brezplodno zasedanje in klerikalnim poslancem plačevale še dijete za to, da razgrajajo. Odgovornost za škodo, ki jo ima prebivalstvo, zadene seveda tiste, ki so krivi, da deželni zbor ne more redno funkcijoni-r a t i, to so pa klerikalni razgrajači. Na tem stališču so naši poslanci stali tudi sedaj. Rekli so, da ni treba sklicati deželnega zbora in zgodilo se je tako, da pa so kle rikalci želeli, da se skliče deželni zbor, je ob sebi umevno, saj morejo svoje namere doseči samo in edino v deželnem zboru in nikjer drugod. — V počaščenje tržaškega Škofa so bili postavljeni, kakor poroča »Soča«, ob birmi slavoloki na nekaterih krajih na Krasu. To je vse obsodbe vredne, da se postavljajo t* ko zagrizenemu nasprotniku Slovencev na slovenskih tleh slavoloki. Potem se ni čuditi, če nas bo še bolj Bovraiil! — O propadu Španske razlaga „Slovenec" svojim „bravcem" neverjetne reči. O tem pravi „Soča": Med drugim pravi, da sta posebno dve stvari, ki pokopujeta Špansko : razgo-zdovanje in pomanjkanje vode. — Mi pa rečemo, da je spravila Špansko na beraŠko palico farška bisaga. Tisti aesteti kloštri so požrli vse ter opusto- šili deželo. Ljudstvo je izaeaano in nevedno, 51% prebivalstva ne zna ne pisati ne Čitati. Izse9avanje od strani pobožnih mož in pa nevednost sta izkopali Španiji grob. Klerikalizem jo je pokopal, ue pa pomanjkanje vode! To naj pove „Slovenec", če hoče govoriti resnico. — Kakšni uradniki pridejo na postaje nove železnice po slovenskem ozemlju? »Soča« piše: Znano je, kako radi pošiljajo tudi pri c. kr. državnih železnicah med Slovence uradnike, ki ne znajo ■lovenski. Slovence postavljajo pego-stoma med trde Nemoe, trde Nemce pošiljajo pa k nam. Bati se je, da železniška uprava pošlje na nove postaje ali samo nemške uradnike ah pa po pretežni veČini. Culi smo, da bo bržčas res tako. Radi tega opo zarjamo merodajne činitelje, naj se pobrigajo pravočasno, da dobimo na novo črto tudi sloveske uradnike, čemu jih služi toliko okoli med tujci, ko hi služili lahko na domaČih tleh! — Za administrativnega vodjo deželnega gledališča je imenovan g. Job. Senčar, sod. pristav v p. in konotpijent pri g. dr. Danilu Msjaronu v Ljubljani. — Xa umirovljenje je prosil deželni veterinarski referent gc-sp. Ivan Wagner. — Poročil s* je danes v Ljubljani gosp. Fran Gala, c. kr. davčni pristav v Brežicah, z gospicn Pete-gijo Cesarjevo. Bilo srečno! — Prešernov spomenik. Pozivu gospoda profesorja Josipa Stri t a rja za prispevke za Prešernov spomenik so se odzvali nadalje: g. Lacko Pečank , ravnatelj ljubljanske kreditne banke 10 K; g. Josip Tykač, podravnatelj ljubljanske kreditne banke 5 K ; g. Josip V 1 a c h, blagajnik ljubljanske kreditne banke 2 K; g. Oton Balzer, knjigovodja ljubljanske kreditne banke 3 K; g. J. Gruden, uradnik ljubljanske kreditne banke 2 K; g. Bogumil Kaj zel j, uradnik ljubljanske kreditne banke 3 K; g. Ivan M i k u ž, deželni računski oiicijal v Ljubljani 2 K; g. Fran Xav. S o u v a u mL, vele-tržec v Ljubljani 20 K; g. Ubald pl. T r n k o c z y, lekarnar v Ljubljani 50 K; g. Ivan Gro bel ni k, trgovec v Ljubljani 10 K; g. Još. Vavruška, c. kr, tob. tov. oiicijal 1 K; g. Fran Ko II-mann, predsednik Mestne hranilnice 50 K; p. n. glavni zastop G os s o ve pivovarne v Ljubljani 10 K; g. Fran Krvario, kavarnar v Ljubljani 2 K; g. Josip Perdan, trg. v Ljubljani 10 K; g. Ernest Perdan, trgovec v Ljubljani 10 K; g. Kari H a man n, trgovec v Ljubljani 20 K; g. Ivan Seunig, trgovec v Ljubljani 10 K. Živeli zavedni darovalci in naj bi našli mnogo posnemalcev. — Nesreča na Mežaklji pred sodnijo- Kakor znano, je bil gimnazijec Ivo Tavčar oproščen od obtožbe pregreška zoper varnost življenja. Zoper to oprostilno sodbo je c kr. državno pravdništvo vložilo ničnostno pritožbo na kasu-cijski dvor. Dne 9. junija t. 1. se bi imela vršiti kisscijska razprava o te; pravdniški pritožbi Te dni pa sa je ta razprava preklicala ter se za g v vorn ku naznanilo, da je c. kr. pravd ništvo v Ljubljani umaknilo svojo ničnostno pritožbo. S tem in tako je tedaj ta kazenska zadeva končan.*. — „Srbslta čitalnica" v Ljubljani. Začasni odbor »Srbako čitalnice« je bil povabi! v Ljubljan; živeče Srbe na dan 20. t. m. na ustanovni zbor, ki se je vršil zvečer ob polu 8. uri v hotelu »Štrukelj«. Začasni predsednik, g. Gjurić, je otvoril zborovanje, pozdravil vladnega zastopnika g. dr. Zamika, gosta časnikarja, g. Sijačkega iz Belgrada in zastopnike »Slov. Naroda« in »Slovenca«. V nadaljnjem svojem govoru je g. Gjurić omenil, da se je mise-, ustanoviti »Srbsko čitalnico«, porodila že pred dvemi leti. Do uresničenja pa zato ni moglo priti, ker so bili nekateri Srbi mnenja, da čitalnica ne bode mogla uspevati. Sedaj so premagane vse ovire, in Srbi imajo svoje lastno ognjišče. Dasi so Slovenci, tako nadaljuje približno govornik, Srbe najijubezniveje sprejeli, tako, da se lahko čutijo popolnoma domače, vendar je ustanovitev »Srbske čitalnice« zelo potrebna, in to iz dveh razlogov. Prvič se hočejo Srbi v svojem domačem krogu shajati, razveseljevati in izobraževati, drugič pa hočejo, da se bratje Slovenci pouče o srbskih razmerah iz neskaljenega vira, to je iz srbskih listov samih, kar doslej ni bilo možno. V ljubljanskih kavarnah je dobiti Bimo dva srbska lista, radi tega je bilo slovensko občinstvo, ako je hotelo izvedeti kaj o Srbih, navezano na nemško, Srbom sovražno časopisje. Ii nemškega časopisja pa so Slovenci dobili o Srbih mnogokrat popolnoma n&pačno sodbo. T&rou se pride v okom z ustanovitvijo »Srbske Čitalnice«. — Po kratkem premoru se je vršila volitev odbora ter so bili soglasno izvoljeni g. Gjurić pr«dse^-nikon>, gg. Pevao, RomanoviĆ, D? brić, Popove, Konjević, Mangtr in Priča za odbornike. G. Romanović je nato predlagaj, da se odbor obrn« do srbskih novinarjev, da bi dobilo društvo nekatere liste, če ne brezplačno, pa vsaj proti temu, da .-.-,» plača samo poštnina. G Štjački je kot član srbskega časnikarskega dro štva obljubil, da bode po svojih m • Čeh deloval za »Srbsko čitalnico*, kajti z mssečno članarino 50 vin&r jev je res nemogoče, da bi si dru Štvo že sada j nabavilo potrebo h listov. — Sokolskoga pešizlet^ v Škofljico udeležilo s<* je r društveni oble*i vkljub slabemu vr* menu 46 članov ljubljanskega (31) in šišenskeka (15) otuštva, več telovadcev v civilni opravi in nekaj vajencev. — Nemška šola v Spodnji Šiški. V notici, ki smo jo priobčJi te dni, je bilo omenjeno, da deluja za to šolo neki železniški uradni V Šiški sa sedej sod?, da je ta uradnik pristav državi«© ž -lezniee g. Fran Kotnik. Ta dol žitev pa je krivična. Dotični uradnik, ki dolu?e za nemško šolo, je gosp. Fran Unger. — Razočarani veterane!« Po listih je krožila vest, da je domobranski minister ugod'1 dolgoletni želji veteranskih društev in odredil, da se veterani oborože s starimi puškami in bajoneti. V veteranskih krogih je ta vest obudila nepopisno ve selje, ki pa je trajalo le malo Čaaa> kajti »Fremdeoblatta je razodel, d* je vest neresnična in da bodo morali veterane! slej ko r;rej neoborožen; hoditi po ti solzni dolini. — Lov občine Godovie, potem del goronjeiogAŠkega lovišča, manovan ekvivalentni gozd »Hrib«, s* daje leto* v zakup. VeČ v insaratu. — Žrtev kmetijskega društva na Bledu. Prestovohn-dražba se je vrnila v nedeljo popoldne n« Mlinem pri Bledu pri pos^sl-niku Andreju NoČu, ki je imel fiii-j&lko klerikalnoga kmetijskega društva. Dasi jo Noč imel, prodno je ctvoril to filijalko, poleg posestva s* d«nar, je po preteku štirih let prišel revež ekorai na beraško palico. — Vodovod za vso blejsko občino* Načrte za ta vodovod je izdelal deželni n&dinženir g. J. Sbrizaj Stroški so proračunjeni na 135000 K. Studenec jo vzet na travniku blizu R--5 c■ ■. — Ujet goljuf. Rihard Perini iz Vidma je d^Jal na Jesenicah pri železnici in je odnesel svojemu predstojniku, ki mu je dal več denarja, da poplača messrja, ves ta denar ter jo popihal. Pred par dnevi j« prišel v Gradišče na Goriškem, kjer so ga orožniki prijeli. — Klub jugoslovanskih agronomov na Dunaju si je is-voul na svojem prvem rednem obe, zboru dne 18 maja 1905. za letni tečaj sledeči odbr-r: Predsednik: canl j»gr. Ant. Podgornik, podpredsednik: cand. fc^r. Djordj-* Kolarow3ky, bU gajnik in knjižničar: stud. forest. Jo a. Vodopivec, tajnik: stud. forest. Rado slav Kosjek, preglednika: cand. agr Joaip Zidanšek in stud. agr. Act Got«. — Dve velezanimivi predstavi v „Narodnem domu" bodeta jutri 23. in pojutrišnjem 24. maja, in sicer v areni pri pogrnjenih mizah. Svirala bo vojaška godba. Predstavo priredi odlični dunajski ensamble Adele Moraw. Družba ima same prve moči, nekaj posebno znamenitega, kar je povsod obudilo največjo senzacijo, pa je plesalka Madeline, ki nastopa v hipnotičnem snu. Koder je ta igralka nastopila je obudila občno strmenje. Vstopnice se dobe v Sešarkovi trafiki. Cene so zmerne. Predstava je res vredna splošnega zanimanja. „Čedne razmere". Pod tem naslovom prijavlja »Slovenec« v svoji sobotni številki notico o razmerah na Bregu. Ker leti vsled tega sum popolnoma neopravičeno na mojo, čeprav majhno, vendar povsem dostojno gostilno, vprašam »Slo venoa«, bi li hotel pojasniti celo zadevo malo bolj jasno, da se ne bode blatilo mojega ugleda brez vsakega povoda in da bodo s tem zavezani hudobni jeziki vseh tistih mojih škodoželjnih in hinavskih obrekoval-. cev. — Gostilna na Bregu št. 2. — Najden skelet. V soboto so našli pri izkopavanja starin na bivšem b: lnišničnem vrtu ob Dunajski cesti v globočini l1 4 metra Človeški skelet, ki je imel obraz obrnjen proti zahodu. Skelet je fotograf Mul-ler fotografova!, potem pa bo ga prenesli v »Rudolfinum«. Poleg skeleta je bilo tudi nekaj lončenih svetilk za na grob. — Vlomil je dne 13. t. m. ne anan tat v stanovanje Franoeta Ma- gistra, posestnika v ZagradiŠČu pri Dobrunjah, in ukradel 54 K denarja, nikelnasto uro z arabskimi Številkami, dve stari dvajsetici, eno petico in oklopno verižico. Škoda znaša 87 K. — Pes je ugriznil v soboto 16(etnega kijučarskega vajenem Ant. Kovača v levo kračo pod kolenom in ga lahko telesno Doškodoval. Listnica psa je znana. Tudi trgovskega potnika Rudolfa Pozellarja je v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah pes ugriznil nad kolenom in ga telesno poškodoval. Istotako je tudi lastnik tega psa znan. — Z vilami po glavi je ud& ril znani trnovsti raigrajač Fran Bo kavšek, stanujoč v K&runovih ulicah Št 14, gluhonemega krošojarja z vži galicami Matijo Poidana, ker mu ta ii hotel dati za žganje. Gluhonemem ! ie na glavi lahko telesno poškodovan. Bokavšek je že stara »rotovška« hiš*. — Tudi zidarskega orodja se polaščajo. Že v »oboto smo poročali o tatvini zidarskega orodja. Sedaj je pa zopet zidarjema Alojziju Battaju in Anzelinu Brusadini v š» ne dograjeni hiši g. V. Treota nekdo pokradei za 3 K zidarskega o*odja. — „Sama ve postave" go-etilničartca Tersatija Golobova na Tržaški cesti št. 21. Ko je navedanka natakarico Heleno Klotzerjevo, ki j« hotela oditi is aiužbe, brez vsakega vzroka s atolom pramikastila in j) telesno poškodovala, je šla ta po policijskega stražnika. Ko je pa straž.« k hotel imeti informacije, se je začela Golobova repenčiti in stražnika obdajati z »najfinejšimi« imeni in slednjič se še »postavila«, da že sama ve postave. No, sodišče jo bode pa prepričalo, da sa njen kazenski zakonik ne ujema s konstitucijonalnim. — Delavsko gibanje. Vieimj se je odpeljalo z južnega kolodvor« v Hrušico 12 štajerskih Slovencev, 6 pa v Br3genc. 8 Hrvatov je šlo v Podbrdo, 11 v Lesoe, 62 pa iz Hru-šico v Podbrdo 29 Macedonce? je šlo v Praejo, 14 pa v Bolcao. — V soboto ie šlo v Ameriko 5 Hrvatov. V Št. Vid na Koroškem je šlo 25 Slovencev. 20 Ogrov je šlo v Hfušio >, na Jesenice pa 27 Črnogorcev. 20 Hrvatov je šio v Iaomost, 19 v Me-ran, 30 pa v Heb. tMMBHiHHHHii^^HMMiiMBM^HHMnHaaaaaaiBaBaaBVaii poročila. Dunaj 22. maja. Danes se je pred porotnim sodiščem začela kazenska obravnava zaradi tržaških bomb. Obtoženi so davčni praktikant Oskar Suban, trgovski agent Marcel Depaul, neki Just Salatej in dimnikar Napoleon Cozzi. Osem drugih eseb, ki jih preganja državno pravdništvo, je pobegnilo v Italijo, med njimi učitelj Fu-mis in sin umrlega tržaškega župana Edgar Rascovich. Zagovorniki so bili te dni poslali advokata dr. Breiterja kvodji pravosodnega ministrstva, naj se obravnava odgodi in postopanje ustavi, češ, da je vso afero z bombami uprizoril zaupnik tržaške policije, Bonicioli, ki se je med tem ustrelil. Tej želji se ni ugodilo. Obtožnica pravi, da so obtoženci v zvezi z različnimi iredentovci iz Trsta in iz Italije napravili zaroto v namen, da bi provzročili ustajo Italijanov, da bi pod vodstvom Riciotti Garibaldija oboro-ženi prostovoljci vdrli čez mejo in da bi se potom vojne in vstaje doseglo združenje Trsta in Tri-denta z Italijo. Dalje so obtoženi, da so vtihotapili v Trst bombe ter jih nameravali porabiti, da bi oškodovali imetje varnost in življenje drugih državljanov ter da so razširjali ireden-tovske spise, žaljive za cesarja in za člane cesarske rodo vine. Obtoženci so v preiskavi vse tajili, iz-vzemši Subaoa, ki je nekatere stvari priznal, tako, da je razširjal iredentovske spise, da je na tržaškem magistratu razobesil italijansko zastavo in se udeležil različnih sej zarotnikov. Tako seje, kjer se je govorilo, kako pride Garibaldi čez mejo, in potem seje, kjer so iz laškega Vidma došli zarotniki izročili tržaškim zarotnikom bombe. Suban je bil poslan v Videm še po druge bombe, a ker se jih ni upal spraviti čez mejo, je ponesel seboj baje le petardo. Hotel jo je porabiti, ko so bili izgredi v Inomostu, a petarda je bila neporabna. Ko ga je za- čela policija zasledovati, je to petardo nesel na ladjo „Manina in se potem pustil aretirati. Budimpešta 20. maja. Julij Andrassy ima danes z voditelji opozicije posvetovanje glede programa za novo ministrstvo. Jutri pojde na Dunaj, da poroča cesarju o izidu tega posvetovanja. Dunaj 22. maja. Minister Buri an se je sinoči vrnil iz Budimpešte in je danes poročal cesarju o uspehu svoje misije. Dunaj 22. maja Ce3ar pojde v kratkem v vojaško taborišče v Bruck. Koncem julija pa se preseli za dva meseca v Ischl Trst, 22. maja. Vreraj se je slovesno po obieajnem ceremonijalu spustila v morje nova vojna ladja „Ferdinand Maks." Obenem so socijalni demokratje priredili ljudski shod, katerega se je udeležilo kakih 2000 oseb. Shod je demonstriral proti militarizmu in tudi proti iredenti, ki hoče vojno med Italijo in Nemčijo. Vračaj e se domov, so socijalisti demonstrirali tudi proti „Piccolu." Beiigrad 22. maja. Vlada predloži skupščini zakon o najetju posojila v znesku 110 milijonov frankov in zakon o znižanju dovoljene obrestne mere cd 12° 0 (!) na 9°/0. _ Rusko-Japonska voj London, 22. maja. Iz Tokio se poroća, da so TJ. t. m. najprej dve ruski stotniji in dve eskadroui naskočile japonsko levo krilo, potem pa en polk in pet eskadronov a da sta bila oba napada odbita. Berolin 22. maja. Vse vesti o bolezni admirala Roždestven-skega so izmišljene. To je rusko admiralstvo izrecno potrdilo. Gospodarstvo. Tržno poročilo« PreleČeni teden je zavladal na žitnem trgu nekak mir. Efekti* -trg in terminski kuni so ostajali večinoma nespremenjeni, Čeprav m mora konšUtovati, da letina vsepovsod dobro obeta. To dejstvo b moralo pritiskati na cene — para.i zuje pa jih drugo dejstro, namr 1 obsežno popraševanjo in ne za d ostrin ponudbe. Slednje si tolmačijo na dva naoina: da so se zaloge resnično i u preveč skrčile, ali pa z nevidnim blagom imetelji špekulirajo, nadeja joči se višjih cen. Pšenica je tendirala večinoma nespremenjeno, re*!izovali an se k večjem limiti po 5, 10 do 15 vinarjev za 100 kilogramov, tendir-t pa trdneje. Koruza istotako ne naznanja posebnih sprememb in nagiblje ra e višje, ker so dospele suvfcroamer:-kanske pošiljatve domalega vsa s pokvarjenim blagom. Oves je v celem tednu ostal na predtedenski višavi, upoštevali s *> se le najmanjši limiti. Sladkor — surovina je naznanila v preteklem tednu dokajšnje popuste, ki pa so se deloma zopet popravili. Ugodno vreme za sladkorno peso vzbuja upe na dobro letino. Poizvedovanje izkazuje za Avstrijo 15 4%, za Ogrsko 24% povi šek posetve proti lanskemu Itto. Ta povišek se ceni za celo Evropo na 17 2o/0. Zaloge točnega blaga so se tnatno skrčile ter so manjše nego istočasno lani. Zbog tega je dana možnost, da bo napetost med točnim m terminskim blagem vedno večja in da se bodo cene točnemu blagu, na katere so pritiskali terminski kurzi, sbolišale. Kava. Trajni malenkostni do vozi in visoki kurz sta onemogoči \ importe is Brazilije. Pri ned os tajan u vsaktere podjetnosti je dospelo blago na mrtvo točko. Zdi se, kakor d h bodo le enakomerne cene trajale — saj znakov sa večjo gibljivost ni, k* r se obeta dokajŠnja letina. Petrolej notira nespretne • njeno »Vaouum Oil Compagnv« jo dobila stavbno dovoljenje za igradb rafinerije v Dieditz ter utegne biti ista s svojimi 22 objekti do konc* leta dodelana. Za januar 1906 se |e napoveduje pričetek izdelovanja, k*r pomeni konec kartela. Špirit odnehava zopet, tendenca je zelo mlačna za rafiniraro blago, surovina pa se vsdriuje. R i ž je razen zdrobljenoa pridobil do Vi krone, mlini pa so cene sa % krone tudi dvignili. Tendenca je zelo trdna in dvigajoča. V rajskomilem maju. Ko pride maj v deželo, je prišel oni čas, o kojem so pesniki stare dobe posebno sanjarili in ki so mu dajali najljubkejae priimke. Mogoče, da je bil maj t prejšnjih Časih bolj po-ladno nadahujen — v najnovejšem času pa dela ljadem navadno veliko manj veselja ter je prišel zbog svojih zimskih muh dejansko ob ono glorijolo, ki so ga z njo skušali ovenčati pesniki naših dedov. Bodisi kakorkoli, vsekako je majuik oni čas, v katerem resno premišljujemo in se posvetujemo, v kakih toplicah, v katerem čvrstem gozdnem ali gorskem kraju naj poiščemo bolestnemu telesu zdravja in krepila po napornem zimskem Času. V neprimerno višji meri se tiče to vprašanje onih staršev, ki so si njih ljubljenčki nakopali kako bolezen, posebno v velikem mestu, kjer razsaja veliko bolezni, iŠČoč si jih t žrtev; te bolezni, imenovane „velikomestue bolezni", se ljudi v malih krajih in na deželi lotevajo veliko redkeje. V vrsto teh bolezni, ki bujno cveto v velikih mestih in si nabirajo številnih žrtev, spadate kot prvi angleška bolezeu in škrofuloza. Pomanjkanje prostega svežega zraka in svetlobe, katero pomanjkanje se čuti sosebno v revnejših okrajih, kjer stanujejo ljudje tesno v zadehlih brezzračnih in temnih prostorih, provzroČa te bolezni in jih pospešuje izredno naglo. In ravno te najrevnejše žrtve gorenjih bolezni so jim n a-v i dežno izročene, brez pomoči, ker tem žrtvam primanjkuje sredstev, poleteti v krasno naravo, na čisti, krepilni in zdravilni zrak gozdov in gora ter se tam iznebiti bolezni. Gotovo so ti siromaki zapostavljeni z ozirom na srečno oblagodarjene sloje, vendar pa tudi tem revežem ne primanjkuje obrambnih sredstev. In tako sredstvo je po svojih izbornih lastnostih že davno znana in čislana Kufekejeva moka za otroke. Neki zdravnik za otroke piše o njej: „Za otroke, bolehajoče na angleški bolezni in škrofulozi, ki je pri njih tvorba kosti in mišic zaostala za nomalnim razvitkom, je Kufekejeva moka izborno hranilno sredstvo, ki podpira f0, foruo zdravljenje. Ker obsega mnogo miner,; snovi, vpliva na tvorbo kosti v ugod^, smislu in bogat obseg lahko prebavne belja vine učinkuje jako dobro na tvorbo miMi. . Poleg tega uravna hranitev s Kufekej^v otroško moko pri takih otrokih skoro Vf(j;. nastopajočo nepravilno menjavo nnovi. Iz te^a j. razvidno, kako ugodno K u f e k ej e v o otrogjj moko ocenjujejo poklicane strani in kolik vrednost se ji pripozoava za otroško hr. Čas opazovanja Stanje baro-metra v mm Vetrovi Meteorologijo poročilo j T T.— o H -m 1 VUino u«l morjem 80 a-S Hmonji M»ua! *U* 7it-0 6 _l | ^11 113 aV.. izurjen na pisalnem stroju, se sprejme v tukajšnjo pisarno s 1. junijem t. 1. Stenografi imajo prednost. Ponudbe sprejema uprav. „Slov. Naroda". 1673—1 Parni stroj 2 konjskih sil, skoro nov, je poceni naprodaj. 1668-1 Vpraša naj se v tovarni salam Rajmunda Andretto v Ljubljani. 20, 21 * 2 £k»p. 7306 729 7 ^29 0 131 142 16 5 al. j vzhod sr. jzahod p.in. jzah. sk. oblač. pol. oblač. oblačno 8, EV 729 5 121 al jvzhod skoro jas. 22. 7, arj 729 1 111 sr. vzjvz. dez 1 pop. y*28 0 12 4 si sever dež Sređrila teinj^eratora sobote in nedelje: 14 4 in 14 3\ nonnale: 14 6° in 14 8°. Mokriaa v 24 urah: 0"0 mm in 3 8 mm. Borzna poročila. Ljubljanska Kreditna banka" v Ljubljani t r*dni knrzi duu. borze 21. maja i905. ifialoitbeni panirJS. o majeva renta .... ■rebrna renta .... avetr. kronska renta „ zlata r ogrska kronska „ „ zlata „ . . posojilo dežele Kraajfck« ...°/c posojilo mesta Spi'v t 4 1 0/ aSc ijos.-hero. žel. pos. *° t * s .. n C 4*/«°' 100-65 100*30 100*50 119-70 c-8 15 118 35 99-50 10050 100 — i 01 '60 100*15 100*15 10!-20 100 75 100*50 100*70 119*90 98*35 118 55 101 — 101*50 100* 102*60 100*60 100-70 102*20 4 V 4« 107 65! 100*50! 100*60 100-10 100*75 99*— 9P-50 320 75 10865 101-50 101*10 101-10 101— 101-T6 100 — 322 75 1*0*95! 101-95 1902 češka dež. banka k. o. -» *• °* * zaL pisna gai. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z. 10° c pr....... tast pisma Innerst. hr. n n ogrske cen. dež. hr....... z. pis. ogr. hip. ban. . obi. ogr. lokalnih železnic d. dr.....ji 100*— obl. Češke ind. banke . i prior. Trst-Poree lok. žel. 4° 0 prior, dok žel. . . • 1»/ B inž. žel. knp. s* : . ii .■■ ._ svat pos. za zel. p. o. . Srečta«. Srečke od 1. 18601 4 .... ■ n „ 1864 ..... 8 ■■••5ke ...... sem. kred. I. emiay* . 5 ogr. hip. banke . . . B srbske a fri. 100*— . j, turske...... Basilik* irečke . Kreditne a - - • a IncmoŠke * • • Krakovske Ljubljanska „ . , • . •.▼et, rud. križa „ . • -Ogr. a c - - Sudolfove „ . . Saicbnrške B . . . . Dorajske kom. B • . Delnice, južne železnice . . . • Državne železnice .... Avstr.-ogrske banane delniee . Avstr. kreditne banke . - . Ogrske ft m ... Živno atenske n ... Premogokop ▼ Mostu (Brfix) aipin&ke montan.....1 535 50 636 50 Praske žel. indr. dr. ... . -2690 -J2704 — aima-Murinvi . .... j 661 25 662*25 Trbovljeke prem. oruioe . . !j 291*—j 294 — Avstr. orožne tovr. družb* . . || 620*—i 626 — Češke sladkorne družbo - , 172&0 174 50 J za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od Poljč, se odda za poletno sezono v najem. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1458—5 Stanovanje v I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pntiklin, se odda za avgust na Rimski cesti št. 23. 1656—2 Stanovanje s petimi sobami v I. nadstropju hiše t i. 20 na Rimski cesti se odda s 1. avgustom t. 1. Vpraša se v pisarni F. Supan-čiča istotam. 1666-2 Začasno se preseli pisarna ^Jos.Paulina zaloga trbovljskega in dolenjskegapremoga z Marijinega trga št. 1 v Nove ulice št. 3,1. nad. (blizu kavarne „Evropa4*). 1618 3 ki bi poučeval že nekoliko izučene osebe godbe na pihala U^"" tttJkoj sprejme. ~3Ki Vprašanja in ponudbe z navedbo plačila sprejema Načelstvo vojaškega veteranskega društva v St. Vidu nad Ljubljano. 1*50-3 Fp-. Šu&tar&ič, načelnik. 159-30 $95 — 171 — 307 — 307*— S77-— 107*25 143 60 26 65, 496 — 78— 39 -66— 5750 S7"35 Sb'— 75— 642 — 161*30 300 — 173 -315*— 315 — 282'— 113 25 144-60 28*65 496-— 83*— 97*— 72*30 59*50 39*35 69*-62 — 551*50 V areni „Narodnoga ¥ t c? rek, 23. in v sredo, 24. maja vselej zfsčei* ob 8> url 2v 1672-1 fO 00 670-50 89 60 669-60 1645 —J1656 - - 668-50; 669 ?0 788- —1 789 — 246— 247 — 660 —1 663*— elitne družbe ADE LE M0RAW ===== ob pogrnjenih mizah. ===== Madeleine vodstvo Scbmidt Esto. italof C. fer. eekio...... so franki....... 20 luarke ....>,. Sovereignii .... Marke ........ Laiki bsnkoT6l...» SnbUi........ . || »63 75 Dolarji...... . . . | 4*84 il 35' 1909 23*47| 23*98 117*32 95*40' 11 40 19*12 23*54 2406 117*52 96*60 254-75 S*— Žitn© cene v Budimpešti Dne 22. maja 1906. Termin. Plesalka y sanjah ADELE MORAVV Les Alex V"" Les Carangeots £«cfi. l^cft. itd. fltcl. Znižane cene. ^| Reserviran prostor pri mizi 3 K; I. prostor pri mizi 2 K; II. prostor pri mizi in stojišče I K. Predprodaja in predznsmbe za rodbinske mize v tobačni trafiki ===== pri ŠEŠARKU v Šelenburgovih ulicah. = Odprto ob 7, uri. Začetek ob 8. uri. Pšenica aa maj . . n 100 *g. K 1804 PSeaica n oktober r> 100 e 0 16*46 Bi » oktober . • * Ti 100 „ 7) 13-36 Koruza n maj . . * • 1» 100 „ n 15-5S n rt julij . . • • n 100 „ n 14-72 Oves n maj . . 71 100 „ 7) 1116 n rt oktober . n 100 „ n 11*36 Ti fcbLViASSt. Nespremenjeno. Naprodaj je dobro vozeče -dvokolo s stranskim sedežem ali brez njega, 3 in pol konjskih sil, s prižiganjem na magnet in s trakovno zavoro. Vpraša naj se na Gruberjevi cesti štev. I. Po vseh manjših in večjih krajih vsega Avstrijskega se iščejo za razpečavanje splošno zahtevanega eksportnega predmeta spretni agenti proti majhni stalni plači in visoki proviziji* — Dopisi na Aleksander Klein, eksporter, Budimpešta, Josefsring 16. 1596-5 i i i s i 300 belilj otro^ib kostumov od 2 gld. naprej kakor tudi največja in najfinejša izbira moške žn damske konfekcije po čudovito nizkih cenah i O. Bcrnatomc, Me;tnitrg5 Cjttbljaita Mlejtni trg 5- z ■ Upokojen uradnik sprejme postransko službo za primerno plačo. Ponudbe na upravništvo „SIov. Naroda". 1822—2 V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" •v I>|nbl|anl 1591 3 Rimska cesta 24 se dobivajo vsak dan sveži dolenjski raki. Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviičefe iz Gade-te pefti. Prijazen senčnat vri je na razpolago. Za obilni obi*k ce naj-udaneje priporoča Avguštin Zajec restavrater. Dobro izurjene šivilje! se sprejmejo takoj pri A. SingerJ Gosposke ulice št. 4. i64* Leplfl kilo po 24 kr. ie 5 J pošilja po povzetju trgovec FRAN PODLIPNIK v Mariboru] -H S 1. avgustom t. 1. se oddajo sledefcj stanovanja: V III. nadstropju hiše št. 5 Šubičevj ulice 8 4 sobami. V I. nadstropju hiše št. 18 na Bleif weisovi cesti s 3 sobami in kop . | V pritličju novo sezidane hiše št. Ii na isti cesti s 3 sobami. Vpraša se v pisarni F. SupanAić: na Rimski cesti št. 20. 1667-1 St. 7138. 4mm 151 Lov ohržjne Gc-dc««idf potem od gorenjelogaškega lovišča lov parcelah št. 1331 4—1331 437 m 1265 3, 5, 6, 8—11, 16—85 davčne meie Cerkovska vas, imenovan ekvivalentni gozd ..Hribu, ki merita 388 fto, *4 83 se dajeta Ietoa v zakup za 5 eveutuaino za 6 let, to je od 1. julija l!»05 do 30. junija 1910, eventualno 1911. Licitacija bo v uradnih prostorih tega c kr. okr. glavarstva dne 20. ju< nija 1905 ob 10. uri dopoldne. Dražbeni in zakupni pogoji so na razpogled med uradnimi urami tukaj C. kr. okrajni glavar: Kremenšek. Ces, kr. avstn^ke državne železnice c. kr. ravrnateijstTO dri. železnice v Beljaku. IzTrodL iz voznega reda. VeiJMvea cd dne 1. maja i 905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE j0L kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. urj 24 m pu*M rlak » 1'rbiž. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Inomcst, Mo^akovo LJ^bac, čez Se!zthal v Auatti! Solncgr&d. ćez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj Amstetten. — Ob 7. nri f aj fcjntrsj osobni vlak v Trbiž, Poutabel, Beljak, Celovec, Wr iiiiinIJMitii. :>iuhiio. Oan&j, čet Seli l Solnoprad, Inomo&t, čez Klein-Reifling ¥ Steyr, Line, Bodajetice, Flren, Marii^e razi Francove verc Prago. Liprko, čez Amste'.ten aa Dntia). — Ob 11. .'i 44 ni dopoldne os •! v Trbiž, Pontabel. Beljak. Celovec, Ljubno, Sei-ath:-.!. .Solnegrad, ^omoit Bre^enc, 2e a. Pariz Ehinaj. — Ob 3. uii bS .n popoldne 'osobni vi. k Trbi*, BeKak, Celovcem Fnaam Ljubno, ^ez Klc t neifiing v Steyr, Line, Bndej3vice, Pizoc, !Jarijioe". vare. Heb. F*raaco*W Kai-lov? v -re, Pra^t. direktni ^70z I. in 11. razr), Lipako, ^a Dcmaj čez Amstetien. -10. uri ponoči oiicbci vlak v Trb:?., Beljak, Franzcnafesle. Inomoat, Monakovo direkai voz i. in II razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni tlaki. OS 7. uri 17 m zjutraj i Novo me&to, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 nri 5 m pop. tet — Ob *. uri 8 m zvečer ** Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJU3LJAS0 juž. J. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 2> ai zjutraj osobni vlak i Dunaja čes Amstetien, Mer Inomost, Girekt. voz 1., II. raz). Soino*?rad Franzeusfeste Lir.c, Steyr, Ljubnc, Celovec, I Ob 7. nri 12 m zjutraj osobni viak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne Oiohai visk z naja čez Amstetten. Prago (direktni voz I. in II. razredi/, Kaiiove var fler rijine vare, Plzen, Budejevice, Solno.^rad, Line, Steyr, Paril, Ženevo, Čarih, Brc« Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, feaaohor. Pontabel. — Ob 4 *29 ni popoldne osebni rlak z Dnnaja, Ljnbna, Selzthala, Beljak-i, Celovca, &onako?ega mosta. Franzensfeeta, Pontabla. — Ob 8. uvi 06 m zvečer osobni vlak s Dunaja, LjubDa, Bi Celovca, Pontabla, če^. Seizthal in Inomrtsta, in Ssoino^rada čez KJein-Reitii;:^. iz Sle., i Lincar Budejevic, Plzna, Mar. varov3 Heba, Francovih varov, Prage in Lipskaga. — i*ROGA NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni viaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Not« mesu i Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne is Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 6fc a zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol V KAMNIK. Mešani viaki: Ob 28 m zjutrai, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri -i£ m ponoći samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 41* in zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri lo mz\. Ob 9. nri 65 m poneči samo ob nedeljah in praznikih — Čas pnhorla in odhod* je oznaC-f n ti srednjeevropskem času ki ;e za V min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. 1 Novo! Dunajska Novo! splošna vzajemna družba za zavarovanje pogrebnih stroškov zavaruje vsote po 50, IOO, 150, 200, 250, 300, 400 kron m—ki se izplačajo v slučaju zavarovančeve smrti v teku 24 ur denašatel ju polične iszr-O i ž I c e. zzzzz: Mesečne premije so jako nizke. ZZZZZZ Natančnejša pojasnila daje: Glavno zastopstvo za kranjsko »Dunajske splošne vzajemne družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov" v KRANJ U. Podzastopnikt z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta i okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica. Novo mesto in Skofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. Dober in trajen zaslužek za častito duhovščino, gg. učitelje na de/.c občinske tajnike i. t. d. 1634—2 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" n Podružnica v CELOVCU. Aiupuje In produj* vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, BreCk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000 -. Rezervni zaklad K 200.000-. Zamenjava ie fikskoroptuja Daje predujme na vrednostne papirje, izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje srečke proti vnovčojo zapale kupone. "iccLrznl Izg-u.lol. Vinkuiuje in devinkuluja vojaške ženitninsko kavcije. SCjT Eskompt ln inkrtMO m«mle. "TftJtJ P3T* Borna naročil«, "klal Podružnica v SPLJETU. C>^> llenarne vlogo sprojomo ***Si v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vlo2eni denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—59 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk Narodne tiskarne4*. 99