r ***** j, prftiaikov ___. feilr «««P1 PROSVETA «•" GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB m* UfwtmlAri ib opraTclllri frufrii I6A7 8. LawudaU Au Offlo« of Pabltoutloai MIT South Uwodolo Ato. Tolophoo«, MookwoU 4*04 It. 1M1, tte «t CUMIO. lUlnoM. Ute (h* am of Ooarrmm of lUnk I. IITf CHICAGO. ILL- PETEK. 8. MAJA (MAY 8). 1936. Subscription |8.00 Yoarty ftTE V.—N11M11K K 91 AecopteMO for »ollin« oft «pooiol roto of pootojo »roTiéod for ti HOI. Act of Oot I. HIT. oatkortiod on Joco 14. IIIS. Ne kradi!" je Francija posvarila Mussolinija uva kriza za fašističnega diktatorja se šele pričenja. Reorientirana Francija zahteva, da nora Liga narodov imeti zadnjo besedo o usodi Abeiinije. Mussolini, se vedno pijan "zma-ffe " je nepopisno razkačen. Angleški laboriti bičajo kolebavo vlado, ki je dala fašistični Italiji proste roke hriz, 7. maja.—Abesinska a-n je danes naglo stopila v ,r*dje v Evropi in fašisti-i Italija je bila opozorjena, se njena prava kriza šele pri- k Francoska vlada, ki mora u-jtevati novo zunanjo politiko ancije, katera pride z nasto-«levičarskega režima prihod-j mesec—in ta politika bo rojro protifašistična, ne bo več >carska—je včeraj ostro po-irila Mussolinija, da Liga na-dov ne bo dopustila aneksije »esinije po Italiji, pač hoče i-iti zadnjo besedo o usodi čr-ga cesarstva v Afriki. To svarilo Francije je sporo-Mussoliniju francoski posla-[Chambrun v Rimu. Mussoli-razkat-en do zadnjega živca ie vedno pijan "velike zma-je brž odgovoril po svojem ilaniku Cerrutiju v Parizu, "Italija smatra Etiopijo za )j teritorij, s katerim bo raz-igala po svoji mili volji in kdo poskusi vzeti le palec te-teritorija, bo imel opravka z ijanskim orožjem." lussolini je tudi odgovoril, Nova pogodba za antracitne rudarje Rudarji dobe nekatere koncesije; pogodba za dve leti Domače vestí New York, 7. maja. — Po treh mesecih pogajanja za sklenitev nove pogodbe za rudarje na antracitu sta obe stranki včeraj neoficielno naznanili, da je nova pogodba že skoraj izdelana. Stara pogodba je -potekla 81. marca in je bila od takrat že dvakrat podaljšana v svrho prepre-čenja stavke. Kakor poročajo, sta se obe stranki sporazumeli za podpis nove pogodbe Za dve leti. Rudarji ne dobe nobenega po viša -nja plače, dobe pa nekatere druge koncesije. Delovnik bo za e-no leto ée stari, po enem letu pa se zniža na sedem ur ob stari plači. ¡Nadalje so operatorji pristali na popolni "check-off" ali odtrgavanje unijskega ases-menta od plače ter na porazde Novo nkaairan je brezposelnih v 111. Z relifne liste bodo črtali vse del&zmožneže skim rodovom avtonomijo, kpak pod italijansko admini-■Éjo in policijo, torej pod Mttnim kolonialnim reži-p; kakšne navidezne a besi n-vlade ali dinastije ne bo. I-|ija Imi pa spoštovala franco-interese v železnici Addis iba-Džibuti in angleške inte- v Tanskem jezeru. Jrancija je v svojem svarilu Ma Mussolinija,.da Fran-Anjílija, mala antanta, Jlkanska antanta in ostale ev-pke članice Lige narodov ne P priznale aneksije Abesini-,P<> Italiji; temu stališču se jlvomno pridružijo tudi Zdru-države. Toliko časa, dokler l'Wija vztrajala za aneksijo, ••'Ka narodov morala nada-Wi sankcije. M^don, 7. maja.—Poslanci de-franke so «¡noči v zbor-r "«•omiljeno krtačili torij-r »'lado Anglije, ki je dopu-r** lu na Italija ne-l «vTMiia okupacijo A-.^J'- Uborit Hugh Ualton If^l. «la je Anglija prevzela P". narodov, nato pa momentu pustila "a ~rumotnem cedilu; naj-dajala ko ra |/.o Abesin-^ lih je propasti!» B> ' m„n strumnim pli-. i a sram«. I* **i»ko Hritanijo? rru"/' " «Mer K(len je tracitnem polju. Slednje je že stara zahteva rudarjev in so za njeno uvedenje že parkrat za-stavkali na svojo pest. Pričakuje se, da bo pogodba podpisana v prihodnjih par dneh. Na antracitu dela še o-krog 106,000 "legitimnih" rudarjev, drugi tisoči so pa "but-legarji" radi izgube dela. Spet trije hrvaški kmetje ustreljeni Kmetska množica osvobodila 50 jetnikov Vesti iz Penne Park Hill, Pa. — Dne 4. maja je tu nepričakovano umrl Jos. Volk, star 56 let in doma od Litije na Dolenjskem. V Ameriki je bil 29 let in član SNPJ. Leta 1931 je bil v premogovniku močno pobit in od tedaj ne/moten za delo; pred enajstimi meseci mu je naglo umrla žena in to ga je zelo potrlo. Tu zapušča pet otrok, v Jolietu sestro in polbrata, v starem kraju pa se stro. — V bolniški postelji se na<-haja John Jernejčič. Napadla ga je pljučnica. Strabane, Pa. — V pittsburški bolnišnici je 1. maja umrla Lucy Mikec, atara 49 let in dome iz Smolenje vasi pri Snuhclu na Dolenjskem. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča moža, dva sinova in dve hčeri (ena omože-na Terčelj), v La Sallu, III., brata Johna Vidriha in v West Sent-burgu, Pa., sestro, omoženo Mary 1®enca. Bila je članica društva 188 SNPJ in društvi 141 JSKJ. Nesreča na zapadu Rock Springs, Wyo. -- Anton Jelovčan, star 48 let in doma iz Javorja v Poljanski dolini nad Skofjo Loko, je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri delu v jami. Zapušča sina in dva vnuka. Nov grob v Klarem kraju........ Cleveland.^ Frank ftraj je prejel žalostno vest, da je v Velikem Gabru pri Zatični na Dolenjskem umrla njegova sestra Ana Jeras, stara komaj 24 let. V Ameriki zapušča tri brate, v stari domovini pa moža, šest tednov staro dete, starše, brata in sestro. Pobit v premogovniku Kemmerer, Wyo. — John Sta-rovasnik, član društva 2G7 SNPJ, je bil 4. maja j>obit na roki pri delu v premogovniku. Zdravi se doma. Bratje, obiščite ga! Iz Minnenote Eveleth, Minn. — Frank Me-stek mL, star 28 let, je bil zadnje dni ubit na cesti, ko je nje- Chicago. — (PP) — Vse o-krožne relifne agencije države Illinois so bile obveščene po državni relifni komisiji, da morajo črtati z relifne liste vse družine, v katerih je kakšen član zmožen za delo. Na relif b«do potem lahko prišli le tisti, ki od treh delodajalcev dobe izjavo, da nimajo dela tanje. S tem korakom se relifne oblasti upajo iznebiti tisoče "kli-entov", družin in posameznikov. . Drugi posredni ali nep«sredni 111 namen te akcije je, da pridejo tovarnarji in delodajalci sploh do velikega reservarja skebov. Ak« v krajih, kjer je stavka, ne bodo mogli dobiti treh delodajalcev, ki bi jim bili pripravljeni dati zahtevane izjave, bodo prisiljeni iti »kebst ali pa bodo stradali. Tak postaja relifni "nevv deal" v Illinoisu. AVTNl DELAVCI DOBE PODPORO IN-DUSTRUSHHUNU V kampanji jim bo ftel na roko Lewisov odbor na vsej črti KONVENCIJA ZA PROSVETNO DELO Sodnik podprl FRANCOSKI KO Wagnerjev iakon MUN1STI ZA NOVO r.vic. lol.k«vn.g. DAVČNO POLITIKO pogajanja ustavna Zagreb, Jugtmlavija, 7. maja. — Včeraj so bili novi izgredi in krvava bitka med žandarji in rebelnimi kmeti v Sesvetih na Hrvaškem. Izgredi so sledili katoliškim ceremonijam birme in trije kmetje so bili ustreljeni. Drugi izgredi so bili v Starem Becaju, kjer je 3000 kmetov navalilo na ječo in osvobodilo 50 jetnikov. Žandarji, ki so pridrveli iz sosednjih krajev, so aretirali večje število izgred-nikov. Novi pakt Balkanske antante sprejet ■ ■ - ------ ' - IM^ŠP1 Pakt pa ni naperjen proti Italiji Relgrad, Jugonlsvija, 7. maja. —Konferenca Balkanske antante (Jugoslavija, Rumunija, Grčija in Turčija) je bila včeraj zaključena. Uradno poročilo se glasi, da je bil doaežen sporazum, ki janvči mir med balkanskimi državami, ni p* nobenih ga rancij za skupen nastop Baika na proti zunanjim napadom. Jugoslavija je hotela močno balkansko zvezo zoper Italijo, obveljalo pa je stališče Grkov, da balkanske države ne smejo biti obligirane, da bi pomagale druga drugi proti napadom izven Balkana. Balkanski pakt, kakršen je danes, je v glavnem naperjen proti Bolgariji in morda proti Albaniji. gov avtotruk, v katerem je vozil grocerijsko blago, kolldiral z vlakom. Zapušča starše, dva brata in dve sestri. — Anton Sam-sa, katerega so našli mrtvega na cesti pri Chisholmu, je po izjavi koronerja umrl za krvotokom. South Bend, Ind. — (UNS) — Druga konvencija unije Združenih avtnih delavcev, ki j« bila prošli teden v tem mestu, je pokazala Žilavost, zrelost in entu-ziazem, ki obeta prinesti mladi uniji in 400,000 avtnlm delavcem v Ameriki lepšo bodočnost, Mlada unija avtnih delavcev ADF je bila s podelitvijo avtonomije po eksekutivi ADF na t«j konvenciji postavljen« na lastne noge. In soditi po kvaliteti zborovanja, zaključkih In vsestranskem zagotovilu Odbora za industrijsko organizacijo ter posameznih unij, katere ga tvorijo, bo avtna industrija v doglednem ča-8u organizirana na vsej Črti. Konvencijo h» pozdravili in avtni uniji obljubili vso kooperacijo zastopniki večjega števila U ni j. V imenu Odbora za industrij sko organizacijo sta jo pozdra vila Charles P. Howard, tajnik graflč ni? unije, ter Glen W. Mc(>be, predsednik unije Flal Glass Workers. Howard je rekel, da tvorijo OIO "možje, ki so vaši prijatelj kakor tudi prijatelji vsake unije, ki organizira. Ako mislite, da vam njih izkušnje lahko pomaga-jn, no vam na raz|>olago. Nlamo niti brez sredstev. Ako pride čus ko boste potrebovali naše prote kclje, vam ne bo treba zanjo vprašati — vas bo čakala". Nov uniji je obljubil vso moralno in finančno podporo 010. Slično podporo sta obljubila v imenu rudarske unije UMW A dolph Germer in Powers Hap good; prav tako l delavcev v tovarnah za šipe. Kekel je, ako bi se Ameriška delavska federacij« zavzel« za organiziranje delav- iilt«> nt t.. Mirani.I New Haven, Con. — Federalna zakonodaja, ki protektira pravico delavcev do organiziranj« in kolektivnega pogajanja z deloda-ttlci, je ustavna, se glasi formalni odlok federalneg« sodnik« arrolla C. Hlncks«. ~ i i Hincks je podnl t« odlok v zvezi s pritožbo federalneg« deluv-skeg« razsodišča proti New Kn-gland Transportation Co., ki se e uprla zahtevi ruzsodišč« in mu ni hotela izročiti liste imen nje J nih delavcev. Razsodišče je pod vzel« akcijo proti konipaniji, ko j unija strojnikov vložil« priliv, da kompauija noče dovoliti volitev, pri katerih naj bi se de-] avci izrekli, kdo naj jih reprc sentira pri kolektivnih pognjan-ih. Dalje je unija izjavila, d« je družba odpustila večje števil« delavcev zaradi unijsklh aktiv-1 n«sti in s tem kršila Wagner-Conneryjev delavski z«k«n, na Čig«r podlagi je bil« ustuimvljc-ll« vladno razsodišče. |V. noyem parlamentu bodo delovali za obdavčenje bogatinov V VLADO NE BODO SLI Odvetniki kompanije so itrgu ment ¡rali, d« je Wagnerjev zu-(oii neustaven, sodnik Hincks p« je citirul več «dUikov federalnega vrhovnega sodišča, s katerimi je pobil argumente odvetnikov in dokazal, da je vrhovni tribunal ?e večkrat podprl načel«, da i-nmj« delavci pravic« «rganizira-nja in kulektlvnega pogajanju. Koalicija ubila Walshev načrt Velik udarec organiziranemu delavstvu LAW ro' £XP£o/re , r/Vora zaradi ugrabljenja nem-Akega proti nacij skega ¡žurnali-sU Berhtolda Jac«lma v ftvici v marcu 1935., Jac«l>s je bil silama odveden v avtu preko švicarske meje v Nemčijo, toda na-cijska vlada Nemčije ga je morala kasneje na zahtevo švicarske vlade izpustiti Jn poslati nazaj v Švico. donskimi bankirji zaradi novega posojila Italiji. Addi« A baba. 7. maja.—Italijanske Aete, ki so okupirale Addis Ab&bo, m> naredile mir v mestu. Vse abesioske roparske 4olpe to bile razpršen«*. Italijani so počistili ulice mrličev. Glu-»ei>pe- Rotai, bivši governer Ki ma, je bil imenovan trn civilne ga governerja Abesinije. législation "BAD" L tO I * LATI ON ft CPU Ur^njak A»»eriAke (NarÍMil Jerger.^ WaNhington, IK C. — Lobistl "openšaparsklh" delodujalcev praznujej« zmag«, ker Je justlč-nl odsek niftje kongresne zbornice polotil Walshev zukonski načrt n« polico. Nučrt vsebuje provizijo, du vlada ne sme od koplov je HI it čevljev dolg iti meri nr, čevljev v prerez«, imu I »liri Dieslove motorje in no«i ' l«7 o»eb s |M»wM otvoritvi zlsirni-ce 1. Junij« predlotill svoj imčrt z« temeljit» ref«rmir«nje fr«n-c«ske fiskalne politike. Tu na-Črt h« «l«nel nu priin ipn, naj duvke plačujejo premotili sloji In liogatlni, Nučrt je reporterjem včeraj isijasnll mladi vt»dja komuni« stične stranke Maurice 'lliorez. On Je naglašal, da so komunisti z» strogo ilmluncirMiije budteta In proti devaluacljl franka — slično kakor vsi pravoverni kapitalisti. Toda vse to se naj do-sete na račun k«pit«llstov, V parlamentu luid« delovali za reformiranje davčna politike s stopnjevalnlm obdavčenjem prenuvtenja. Cim več kapitala, kar uključuje vse vrednostne papirje in vloge, ho kdo imel, toliko več bi plačal kapitalnega davka. V svrho dognanja prentotenja posameznika bodo komunisti predlagali imenovanje posebne komisije, ki bo vodila nekakšen premoženjski cenzus, kar in vzelo približno eno ht» Medtem naj bi vlada n« račun tega dtivku najela posojilo za balanciratije budteta. Komisija nuj bi posvetila posi*tal tudi kraljiček fašistična figurica, ki mora vnak ča« iztezati roko v rimski pozdrav. In dane* je ta revček—etiojmk i imperator. Mussolini je oni dan raAgla«i1, da se italijanski (rimski) im|»erij razteza od Alp'do litdijiikeiru oceana in kraljieck Viktorček Krna-lUH-kek je ua čelu tega imperija! Kaj je moži-ček, uadložica stani, naredil, da ae lokavi Muh-solini tako grdo norčuje iz njega? Florida je imeniten, kraj /.a prezimovanj» ameriških bogatinov In varno gnexdo km ku-kltik*klam*ke barbare, ki ni dovoljujejo krvave orgije na račun aktivnih brezposelnih delav-cev. Nt more pa Florida še trditi, da je drtava biblijskih čudežev,—Pred nekaj dnevi je tamkaj nrki krMannl»i (protestant ovakl) dušni pastir pred mih»!i<-o vernikov namaml, da dokaže moč vete \ I toga. Dal ni je prinesti strupeno ktopotaeo in rekel je, da bo kura v njegovi roki krotkg kakor goloheek, ker tako o.i in Itog velevata. Ke* j«> na»tavil roko klopotači, toda kača ni h<»(< la biti krotka ftfcsadila je svoja dva eekana v njifmo roko, katero je zastrupila. Drugi dan je bil t«eda*ti du*til pastir mrtev. Nebraška, edina država v Uniji brez dolga Lincoln. Neb.—Nabraska je «•dina država v ameriški Uniji, ki je brez dolga in danes ima v blagajni 21 dolarjev či*4ega prebitka. NebraaJ« j« udi htrt državnega dohod ruitskejra i« kup*ijskega davka. Ustava le države, sprejeta v letu 187§. do loča, da se država ne sme zadolžiti čez vsoto tltm.MM. Afitirajte *ne kače, strumne rastline in strupeni ljudje, "ti* stvarjeni po njegovi podobi'*—nemog«* , . , Od leve proti deanl: profesor (Xin (i. Saxon, profewtr Chsrlew Rullorli in profesor Th člani nio>Kan«keffa |ru«»ta" repuHlikanake »traak«. rti*. Vesti iz Jugoslavije rir>l poročila is Ljubljaar.) ltCUA P«! RUDARJIH ^r-iti.da biseLdt VfnioK» >2 slovenHkih Sa* ifkznic.m poviôala pranja vlada je mM* £»■«• državne železnice. Le se znižujejo ž« nekaj ll dosledno izvaja name-osredotočiti premogovno ¿¡¡o v Bosno in Srbijo in ovijati slovenske premo-*u Nova vlada te politike r^ko ne mara spremeniti, iubljansko železniško direk-dovažajo premog iz Srbije, vj,r stane samo prevoz to-kolikor bi staj premog, jen v naših rudnikih, nekaj let je delo v vseh skih rudnikih omejeno, loertc delajo le 11 do 15 dni, tli so več sto delavcev in ■bikov samo pri Trboveljski ®okopni družbi (TFD), in ili plače. TPD je že lani o-rQa vlado, da bo morala ob položaju izvesti še nove jje, da bo ustavila nekaj ih rudnikov, ker pač ne mo-rodati premoga. 2e lani je i hotela ustaviti obratovanje flkega rudnika, ker je od naročila država za želez-Uko malo količino premo-i bi rudnik moral delati le 7 dni na mesec. To pa je »lo, da bi se podjetju ii-ilo vzdrževati cel rudnik, roteste delavstva in drugih jcer prometno ministrstvo dobavo premoga iz ko-rudnika, a le za mesec en K avijo, da tudi TPD ni brez k glede tega. Država za-zniža cene svojemu logu za železnice, Česar pa ne mara storiti, češ, da je jremog mnogo boljši kakor iog iz srbskih in bosenskih ¿kov. »lavstvo je poslalo v Beo-ie neAteto deputacij vsa ji leta, naj država s tako ¡ko zapostavljanja sloveri-rudniko^ ne uničuje tiso-idarskih družin v Sloveniji, tako stradajo in nimajo ka vrednega življenja. Že delajo rudarji le pol dne v u ali ¿e manj in zaslužijo malo, da nimajo prave hra-otroci stradajo in da se itrahotno jetika. u prosti pa »o zaman. Pro-minister vztraja pri svo- fo je TPD zdaj spet razgla- da bo že maju meseca pri- »a zaradi znižanja teh do- kiniti obratovanje rudnika fcvju in ki imajo še kaj ob- v Zagorju ob Savi, hkrati •o ukinila rudniško ravna- vo v Zagorju, kjer bo o- v obratu samo «e kotrede- ki pa ^a bodo priključili »»kcrnu ravnateljatvu v Tr- »h. Tako lxj <>b službo nad rudarjev in več uradnikov, M družin bj> torej brez do-ov. w ^ti, ko ¡H „a vladi ■»•protniki, ki »o vodili e-politiko glede slt»venskih «ov kakor sedanja vlada, S^kl* rikalci, je klori-«ovenec" pinal z naj velijo ,1„ rudarjev o njih '.iikom pod K"! ' mo, kaj po* ■»J. k«, M^hjo v vladi nje-'' ^-^-(»»(tipnor-a rudarska-O enem Pat» staro 12 let. Radulovič je moral po nekih opravkih, pa je pro-ail Kozjaka, naj on oatane pri hčerki v trgovini. Kmalu potem ye stopil v trgovino neki neznanec in nekaj kupoval pri dekletu, nenadoma pa potegnil nož in ga zaaadil Kozjaku globoko v prai. Nato je zbežal in ga ¿e niso izsledili. Kozjak je planil na ulico, a se je kmalu zgrudil in umrl. Rana v prsih je bila tako velika, da so mu eelo pljuča gledala skozi rano. Ker je bil Kozjak svoj ¿as četni k, je verjetno, da gre tudi tu zo umor iz političnega maščevanja zaradi umora mačkov-skega poslanca Brkljačiča, ki ga je umoril četnik Pejnovič. KOPAL JE PREMOG, ZASULA GA JE ZEMLJA Tragična smrt Franca Haceta na veHki petek Zagorje, 14. aprila.—Na veliko nedeljo smo pokopali na zagorskem farnem pokopališču 57 letnega vdovca, bivšega posestnika pri Sv. Urhu Franca Haceta, splošno imenovanega "baron". Usoda je hotela, da je nesrečnik ravno na veliki petek pri' kopanju premoga našel trpljenja polno smrt. Zagorska dolina je obilno obdarovana s črnim diamantom. Laatninako pravico ima TPD. Težki čaai primorajo marsikaterega, da gre s košem in si sam nakoplje premog, bodi že za lastno potrebo, ali pa svoj zaklad vnovči za par dinarčkov. Na "ce-glenci" je več kotanj, globokih 3 do 4 m, kjer mnogi tvegajo življenje, ko nabirajo premog. Na veliki petek okrog 3. ure pop. se je v družbi nekega invalida odpravil tudi Hace, da nabere koš premoga. Mož je bil že dol-?o brezposeln in za praznike sila potreben kakšnega dinarja. 2e takoj v začetku, ko se je preril »kozi odprtino,, se mu je vsula plast zepilje na hrbet, K sreči pa *e je kmalu oprostil prvega objema matere zemlje. Ko je ravno prinesel malo nakopanega premoga iz odprtine, je prišel mimo vpokojeni rudar Mirko Jesih, ki je Haceta in invalida opozoril na nevarnost: "Pazite, zemeljske plasti se usipajo!" Komaj se je oddaljil nekaj korakov, je Jesih že začul obupne klice na pomoč. Ko se je vrnil, je videl, da se je na Haceta pravkar vsula velika plast nasipa. Videvši nevarnost, je Jesih poslal invalida klicat ljudi na pomoč, sam se je pa tudi takoj lotil odkopavanja. Delo je bilo težavno, ker se je zemlja še venomer vsipala. Zakopani Hace je to sam naj bridke je občutil, zato je obupno klical in prosil rešitve. Nahajal se je v sličnem položaju kakor pobreški mučenik Kelnarič. Kmalu je prihitelo več rudarjev, ki so napravili lesene obrambne opore, da se zemlja ni več usipala, nakar so »kupno pričeli Hacena reševati. Naokrog se je zbralo mnogo ljudi, ki so čuli Hacetove pretresljive klice. Izpr-va se je obupanec oglašal iz pol nega grla, potem pa je njegova moč čedalje bolj zamirala in slednjič je nesrečnikov glas popolnoma utihnil. Ljudi je prevzemala neatrpnost in groza ... Čeprav je delo hitro napredovalo, vendar ni bilo mogoče Haceta re-Aiti.živega. Plast zemlje je bila predebela. Najprvo so odkrili glavo, a tu so žal že morali ugotoviti, da se je Hace poslovil od življenja. Previdno so truplo i»-vlekli na plan. Vsi poskusi z u-metnim dihanjem so bili zaman, čeprav so rudarji dobro poučeni ' prvi pomoči v takih nezgodah. ponesrečencu je prihitel tudi zdravnik, ki je ugotovil smrt zaradi notranjih poškodb. Pokojni France Hace je prejšnje boljše Čase na svojem hribovitem posestvu toliko pridelal, da je preživljal družino. Ko pa mu je pred nekaj leti umrla žena, je bilo njegovo življenje raz-rvano in se je močno zapustil. Bil pa je France poštenjak in dovtipnež, ki je z bridkim nar smehom prenašal tudi vse tegobe. Smrt ga je rešila pomanjkanja, vendar pa vse prebivalstvo obžaluje, da se je moral od Življenja posloviti na tako tragičen način. Umor hrvaškega poslanca. — V Gospiču se je pred nekaj dnevi izvršil umor nad 70 letnim Karlom Brkljačičem, znanim radičevskim pristašem, ki je bil lani maja meseca izvoljen za poslanca na Mačkovi listi, a seveda po sklepu Mačkovega gibanja ni šel v skupščino. Sredi mesta ga je ustrelil Steva Pejnovič, član četniškega društva, ki je bil pred leti obsojen zaradi nekega umora na 10 let robije ter se je zdaj nahajal na pogojnem dopustu. Sovražil je Brkljačiča in ko sta se srečala, sta se kmalu sprla. Pejnovič je potegnil revolver in Brkljačiča u-strelil. Ta se je zgrudil in kmalu umrl. Na njegov pogreb je prišlo na tisoče U udi/ iz vseh krajev, dospeli so tudi zastopniki dr. Mačka iz Zagreba. Pogreb so mačkovci izrabili za novo veliko manifestacijo. V Zagrebu pa se je 16. aprila vršila maša za ustreljenim Brkljačičem in se je zbralo ob tej priliki nekaj tisoč ljudi. Ves Zagreb je te nekaj dni zaradi tega v hrvaških zastavah, zavitih v črnino. Ubqj v hribih nad Sevnico V Padežu v zabukovski fari nad Sevnico je bil izvršen na veliko soboto umor nad 60 letnim posestnikom Lukom Lušinom. Ta je pred leti kupil posestvo od posestnika Trbovca, zavezal pa se je, da smejo ostati Trbov-čevi otroci pri njem na gruntu, dokler ne odrastejo. Tako so Tr-bovčevi otroci živeli pri LuAinu, njih mati je ¿la drugam, oče je umrl. Na veliko soboto je gospodar Lušin pogrešil neko desko. Zaradi tega sta se Lušin in 21-letni Leopold Trbovc sprla. Tr-bovc je v nagli jezi potegnil iz miznega predala velik nož in ga zasadil LuAinu globoko pod rebra. Lušin se je zgrudil, imel pa je še toliko moči, da je sam potegnil nož iz prs, nato se je kmalu onesvestil. Prenesli so ga v dolino in k zdravniku, ki je odredil prevoz v krško bolnico, a že med prevozom je Lušin umrl. Prvo novico o tem umoru je prinesel v Sevnico morilec sam, ki se je prišel javit orožnikom, Odvedli so ga v celjske rajx;re, AH rte naročeni m dnevnik "Pro«veto*7 Podpirajte pvoj lis t! P RjO S V ET A_ Reakcija na jugu uvaja fašizem Glavo je pokazal v Loui-aiani s organiziranjem izredne oblasti New Orléans, La. — Ali pride v Ameriki, kjer je Wkla zibel politični demokraciji, lahko do fašizma? Pa i? kako lahko! V Louisiani, predvsem v New Orle-ansu prihaja skrivoma ko tat, ogrnjeu s krinko "vsake nujnosti" (emergency) in odet s patriotizmom. Na iniciativo trgovske zbornice je tukajÀnji župan Walm-sley predložil mestnemu svetu zakonski osnutek sa organiziranje posebne oblasti, "Svet nujnosti (Emergency Council)", ki je ogrodje za ustanovitev tipično ameriškega fa&isma. Ta "svet nujnosti" naj bi tvorili načelniki vseh militarističnih in napol militariatičaih organizacij in skupin. Tvoril bi ekstra-legalno vlado, kar pomeni organiziranje fašističnih tolp za pobijanje "r<}eče nevarnosti", to je vsega delavskega gibanja. Ta "svet nujnosti" bi uključe-val Ameriško legijo, Veterane tujih vojn, mornariški kor, narodno gardo, Veterane španske vojne, državno milico, policijo in gasilce. Svet ali ekstralegalna vlada bi bil pod vodstvom stalno nameščenega koordinatorja ali poveljnika, ki bi posegal v vse "nujne pojave". Enaki "sveti nujnosti" ho bili že ustanovljeni v nekaterih me-stih države Louisiane, in sicer tako spretno, da tega pojava ni javnost nič opazila. Tudi se javnost ne zaveda pomena-tega ribanja, kateremu bo nasilje raoč in pravica. Prav isti večer, ko je župan prišel pred mestno zbornico s svojim načrtom, oziroma z načrtom trgovske zbornice, se je pod patronanco slednje vršil velik banket v počaat Arthurju M. McCriilisu, načelniku ultrareak-cionarne organizacije Sinov a-meriške revolucije, katero finan cirajo isti elementi kakor Ameri-riiko ligo svobode in kakega pol tucata drugih podobnih organi zacij. MoCrillisa je trgovska zbornica povabila, da ji govori o -i- "rdeči nevarnosti", v čemer je on špecialist. V delavskih krogih smatrajo oba dogodka za pojav, ki je naperjen proti njim — proti unijam in radikalnim delavskim skupinam. Na delo so se vrgli z vsemi energijami, da preprečijo 'sprejetje te postave v mestni zbornici. Chicago. — Z ozirom na poskuse reakcije za organiziranje ekstraiegalne vlade v New Orle-ansu in drugod, je tajnik socialistične stranke Clarence Senior izdal ftledeče svarilo vsem delavskim organizacijam in socialističnim postojankam po vsej deželi: "Ni nam do nobenega straše-nja z volkom. Toda taki pojavi predstavljajo največje nevarnost za delavstvo po vsej deželi. To je zvit, popolnoma 'ameriški', 'naravni' in 'lefaliii' način avtori-•zironja formacije skupine štur-marjev, ki bi pud diktaturo trgovske zvese samit določala, kaj predstavlja 'nujnost' in *trofo\ I »a smo če bo ru-V obrambo svo- nviiaprfj det« v nt p„ i,Kll 7.jv|j<«nja po- ■Jb, ' " X* t" 1 Bojern hinav- *.M k. , "bojjóeviíko pač treba * sPl'tu umorjen biv&l 'Hn.K s 1'jubljana. h t,i! (ln* a-' ■'> Miroslav, t ( 1 " r" 1,1 menda iz 1 'J rte ju» politi-1 kl r političnega i 'ril urrorjcni . à f * -*n čhnizkega )♦' i.iriael u 1 prija- * r « I »obrlči Tu »In h -erVo/ "Navidezno je organizirana za boj proti naravnim silam, toda v takih slučajih navadno dovolj dobro delujejo regularne agencije kot so Rdeči križ. policija in državna milica. Delavstvo se ne bo dalo premotiti s takimi prozornostmi. Is bridkih izkušenj so se naučili, da bodo take alianee militarističnih sil, katerim daje življenje trgovska zbornica, naperjene proti njim in ujih bojem za dosego poštenega življenja. "To je ena, toda ne edina forma faAizma, po kateri bo prišel na dan v Amariki. Proti takim pojavom se morajo boriti vsi s-meriški ljubitelji svobode, in sicer zdaj, ne šele jutri." Novt naprave za frpsnje olja. ki «» bil» zgrsjene v Miiiai Oktobra CllrJ* <*»•♦ Avtni delavci dobe podporo industrijskih unij (NsdaUawaaj* » t. »trm.) cev v industrijskih unijah, tedaj bi njeno članstvo naraslo na 20,000,000. Od kavčukarske unije je prinesel pozdrave njen ta j ni k-blagajnik Frank Orilk). Ta unija je pred nekaj tedni izvojevala sijajno zmago pri veliki Goodyear kompaniji v Akron u O. Značilen je bil tudi nastop zastopnikov treh neodvisnih avtnlh unij — Mechanics Educational Society, Automotive Industrial Workers' Association in Associated Automobile Workers. Val trije zastopniki so izra/ali upanje, da bo v bližnji bodočnosti prišlo do združenja vseh unij v avtni industriji, do priključitve neodvisnih unij k uniji Ameriške delavske federacije. Konvencija ni le - zaključila, naj unija prične z veliko organi-zatorično kampanjo, za kar bo minimalno potrebovala četrt milijona dolarjev in od katere vsote naj člani prispevajo $75,000 v kampanjski sklad, ostalo bo pa skušala dobiti od naklonjenih u-nij, marveč je tudi sprejelu načrt za prosvetno delo in gojitev družabnega življenju med Članstvom. Prosvetno delo bo vodil vzgoje-valni department, ki je bil ustanovljen na tej konvenciji. Unija bo tudi poslala iest članov v delavsko šolo Brookwood, katera ji je poklonila šest šolnin za eno šolsko leto. Za organiziranje pro svetnega departmenta se bo unija obrnila na Jlrookwood. Družabno življenje pa bo gojila z organiziranjem pevskih zborov, dramskih in glasbenih skupin ter športnih krožkov. Kakor delegatje, katerih povprečna starost je znašala okrog 30 let, so tudi vsi novi odborniki unije sami mladi in energični možje naprednega mišljenja. Za predsednika je bil izvoljen ¡14- Slomški Narodni UitniTÜMi a *»riU ist« Podporni Ji d no ti 1907 17. vàM Trt. Ktxkwell 4M4 1657 5» LswmUI« A v*.. Chicar», III. GLAVNI ODBOM g. N. P. J. UPRAVNIÜDSKK: VTINCENT CA INK AR, prod.tdnlk.......1467 S. Lawa4*l» A v«., Chicago, 111. FMCD A. VIDIER, gl. Ujaik.............8057 8. Lawmlale Av«.,Chicago,Ul LAWH&NCK GRADlSHKK. taj. bol. oOd.3057 8. Uwndalo Avo., Chicago,III. JOHN VUG RICH, gl. blagajnik.........L'657 S. UwnUalo Avt., Chicago, HI. FILIP GOMNA, upravitulj glasila..... »057 8. Lawndalc Ato., Chicago, III. JOHN MOLKK, urednik glaalla.........2057 8. Lawndalc Avo., Chicago, III. ODBORNIKI t PRANK SOMRAK, prvi podprtdiednik......t»M K. 74th St.. Clovolsad, O. JOHN E. LOK AR JR., drugi podprcdcednik.. IUY7 K. lOVth 8t., Cleveland, O. _ • GOSPODARSKI OUSBKt MATH PBTROVICH, produntnik............HM K. lftUt St., Cleveland, O. ANTHONY CVUTKOV&CH..............m Seneca Ave, Brooklyn, N. Y. JOHN OLI1'....................141) S. Proapact Ave., Clarendon Hille, III. POROTNIODHKK: JOHN GOU&KK. predaednlk..............414 W. Hay St., Springfield, IU. ANTON di)LAR....................................Box «7, Arma. Kana. JOHN TRČEU...................................Buk «57, Strabane, Pa. PRANK PODBOJ..................................Bo« 61, Psrkhlll, Pa. FRANK BAUBICH.................,,,1V5U Maskote Ave., Clev^and, a NADZORNI ODSKKi FRANK KAITZ, prediednlk.........2801 So. Lawndalc Ave., Chicago, III FUE D M ALG AI...............................88 Central Park, Peru, III. JACOB AMBBOZICH.......................418 Pleroc St.. Eveleth, Mina. fOSOai Iwwenliii» ■ ctavetMi mMmniMU, hi v «L eaaS«. M VSA PISMA, ki m mmM* a« immU el. »Mní*IIwi aaj m m*Un m mliiiiltl»» VSa DKNAHNR m*II1«It« I« .iv.ri, kl m tW«j. «L im«nii «SmS« la Mm* fOk aaj m »*tiU*J« m «I. Ujnlltr«. Vm m*»««, likaj.*« m MaUka Hpm«. mJ m pmiú^h aa M. tajailtve. Vm w4n< « «rwt ■ kUojntiklni Mail. M| m »*IUM« aa MutJftIMve. vs« raiTOlUK .M« hSmibS v cL ........ Utmm mmt m »aAHJ^ rieaft PH^H^H^I SS^NfN^|8 MIIMFS. VSI paiaivi M d. aSaat aa aaj paliijaja aa Jaka Uarlka. »nSSili VSI DOPISI ia 4ra«i «alai. Manantía. »aU.l. n.ra4alaa la «Ml m, bar h » «*aal • flaallMi MMla. naj m na tU j* m -l'MOSVKT»." lUT S. UwnCala Ava., Oll—i, IH. HOTS i OartaaMnSaaaa »lih t ha Snarama OffU. ahanM ha aliaiii I aa t«Me«ei t'aaieaaleetiene far Iha wiwi »illjiill ahaaM he eMrawS la kl«. All raniltUaeaa nI «anav anC kaainaa* aanaarainc lilla aad hanalll ahanM ha liiwii to aaavalarr'a afdaa. Hallara a« ai«fc hmafil ahaniC ha ^éérmmé la Mm iiSiIii Financial «aliar* anSar iha jariaCWilaa af Iha Uaaaarar a afilan altoeM ha laNa « W I ill Hl NI Cawtpialala aaaaarnlna Ik* wark al Iha anaanSra haaa« abaaU U »lillMl« to NM Ball«. *hnlr«an af Iha IWarC af Svarrvlaara. ^ Charsaa. aa«aUUU antf annaate ahaaM ha il»im| * jato (tortah. -LI II.. ■ -I... —.... — —■ r, M .. . —— lotu! Homur Martin, ki j« v St. I.«'iii-ii prvd pur Mi iiKubil du hovniAko slutim, kor je ortrunl-itirul avtne dt>lavco. 1'rvi podprodsuiliilk ju Wynd-ham Murtimur it ClsveLanda, or-Kanisator in vodja krajvvn« u* nijo pri WhiU Motur kompaniji. Zu drutfujru ptHlpruilsiiduika ju bil isvoljeu Kil ward Hall, oriia-nlxator delavesv - pri Seaman Uody Corp. v Mllwaukeeju. Tretji podpredsednik je Walter N. Well vodja unije pri Detroit Guar & M ur him' Co. Tajnik-bla-Kajnik pa je George Add«s Is Toleda, Kno mesto je ostalo is-praijeii ega junijevega Jutra je Billy rekel Saxoni, naj «e napravi v jahalno obleko, da poizku«! jezdnega konja. Vsllc obsežnosti kupčije, ki jo je bila razvila, Ji Je ostajalo veliko prostega časa, ker je znala vse svoje jnjsle praktično .in_ pregledno urediti. Utegnila je obiskovati Haleove, kar jt bilo zanjo zmerom velika radost, posebno Ae zdaj, ko sta «e bila !ia«tings in njegova žena vrnila in je bila Klara pogosto pri teti. V tem «orodnem ozračju «e je Jelu Saxon Aele prav razvijati. Začela je bila brati, in to z razumevanjem ; časa je imela dovolj za vse—za knjige, za Aivanje «vojih mičnih reči in za Billyja, ki ga je spremljala na mnogih njegovih odpravah. Billy je imel Ae več po«la kakor ona, zakaj njegovo delo je bilo bolj raztreseno in raznoliko. Obenem je pa tudi nitdzoroval domači hlev in konja, ki ju je rabila Saxon. Postal je bil pravi poslovni človek, dasi je bila gospa Mortimerjeva, ko je pregledala njegove račune s posebnim ozirom na izdatke, naAla več manjAih vrzeli in ga Aele « Saxonino |>omočjo pripravila do tega, da «e je oprijel vestnega računovodstva. Vsak dan |w> večerji sta s Haxono urejala svoje knjige. Pozneje, ko je se- Krank Kroll: del v velikem naslanjaču, ki ga je bil kupil kmalu po sklepu i*>godbe z opekarno, čeprav se je ona upirala, mu je zlezla Saxon v naročje in zabrenkala na ukulelo, ali pa sta se jela brez konca in kraja razgovarjati o «vojem delu in «vojih načrtih. Na primer, če je Billy rekel: "V politiko «e spu*čam, Saxon. To ne«e. Kar zanesl «e, da nese. Ce prihodnjo pomlad ne bom imel pol tucata parov, ki bodo delali na cestah in vlekli upravi denar iz žepa, tedaj «e vrnem v< Oakland in poprosim starega, da me vzame v službo." Ali pa. če je Saxon dejala: "S tistim novim hotelom med Calientom in Eldridgem so res pričeli. In nekaj se menijo, da bodo tam zadaj v hribih zgradili velik sanatorij." Ali: "Billy, zdaj, ko si napeljal vodo na tisti oral, mi ga kar prepusti za mojo zelenjavo. V zakup ga vzamem od tebe. Povej mi, koliko ceni* deteljo, ki bi jo pridelal na njem, pa ti plačam polno tržno ceno, od*tev*i troike za obdelovanje." "Prav, prav, le vzemi ga." Billy je utajil vzdih. "Saj imam itak preveč opravkov, da bi se utegnil ukvarjati z njim." Ta izgovor je bil očitno faça, ker je bil pravkar postavil zajemalno kolo in razpeljal cevi. "Tako bo najbolj pametno, Billy," ga je potolažila, vedoč, da so bile njegove «anje o tirnih ozemljih bolj žive ko kdaj. MKaj bi «e ukvarjal z enim samim oralom. Tik zraven jih je «to *tirideset. Ce «Uri Cha-von dane« ali jutri umre, jih bova kupila. Saj «padajo itak k Madronjevčevemu ranču. Oboje «kupaj je bilo prvotna četrtina." "Smrti ne želim nikomur," je zagodrnjal Billy. "A on re« nima dosti dobrega od zemlje, ko jo je zdavnaj prepasel s svojimi čredami zanikrne živine. Ogledal sem «i jo, vso, do zadnjega koAčka. Tista tri iztrebljena polja imajo vsaj *tirideset oralov in v hribih za njimi je nič koliko vod«. Sapa bi ti zastala, če bi videla konjsko krmo, ki bi jo jaz pridelal na njih. Potem je vsaj *e petdeset oralov, ki bi lahko spuAčal nanje plemenske kobile, pa*ni-kov, pomeéanih z drevjem, strminami in podobnih. Ostalih petdeset oralov je zaraAčen gozd z lepimi prostori in divjačino. In tisti stari opečnati hlev je prav dober. Ce bi dobil novo streho, bi bilo v njem ob slabem vremenu prostora za vsako itevilo živali, in zdaj poglej mene, ki moram imeti ta garjavi paAnik za Pin-govo farmo v zakupu, če hočem, da «e mi konji spočijejo. Na sto 4tiride«etih oralih bi lahko dirjali po mili volji, če bi jih le imel. Radoveden sem, ali bi jih dal Chavon v zakup." Časih je bil Billy tudi manj pohlepen. "Saxon," je dejal na primer, "jutri moram v Pe-talumo. Na Atkinsovem ranču je dražba, nemara najdem kaj zase." "Se več konj?" "Ali mi ne vozita kar dva para lesu za novi hotel? In Barney si je grdo izpphnil pleče. Dokaj časa bo moral počivati, če naj bo Ae kdaj za rabo. In Bridget ne bo nikoli več delala, to vidim kakor na dlani. Zdravil sem jo in zdravil, pa je vse zaman, in tudi živinozdrav-nik ji ne ve pomoči. In nekateri izmed ostalih konj so potrebni počitka. Sivcema je videti, da težko delata. In veliki rjaveč nori. Vsi so mislili, da so samo zobje, pa niso. Zdelan je, nič ne pomaga. Paziti na svoje živali je toliko kakor denar v žepu, in konj je najobčutljivej*a izmed vseh stvari, kar jih hodi po štirih. Pri priliki, kadar bo količkaj mogoče, si dobim vagon meiffov i» ColuAkega kraja—tistih velikih, težkih, saj veA. Za med bodo All tu v dolini—-fe jih ne bom sam potreboval." ____(Dal* prttodnJU.) Prevara in spoznanje Cez nekaj tednov je dobila razporočno dovoljenje in |Mi*iala sams svoj ir"s|M>d«r. Nekaj čas« je razmišljala, kaj bi storila, končno ps *«• je odločila za vrnitev k fttsrAem na farmo. Tam J«-sklenila Anega Je imels pred poroko, in |«»ialiiti na prošlost. Svoje borno imetje, obleke in druge atvsri, je spravila v kov» čeg in dobil« neken« tahkoiiv ca, ki je lantov«l m v to, da je od|te. Ijal njo in njeno prtljago n« njen stari dom ns f«rmi. Tako j«. g*, pustila me»to in svojega bivšega mola, ki je bil vesel, da -e je i t nebi I nadleineira bremena. Pred dobrim letom *e Je tudi lotila v avtomobilu k«»t nevest« |*>-leg svojega ženina in aedaj e je tudi vračala v avtomobilu, toda med prejšnjo in »edanjo voft. njo je bila velikanska razlika Avtomobil «e Je kmalu ustavil pred hiAo njenih «tar&ev. Stara dva niata bila nič vesela himne vrnitve. Zmajevala «ta t plava mi, ker nista mogla razumeti, zakaj Je da tega prišlo. Vedela sta. da je Ml mladi žetiia dot«er človek, priden in skrbea in pričakovala sta. da bo njuna hči v nJem mtAla vzornega moža. No, Klsedaj se Je pa nekaj zgodilo na kar nista bila pripravljena. Takrat ¿<* nista vedel«, kakAne vra-gulije je njuna hči počenjala v zakonskem življenju, ki se Je tako hitro končalo. Ako hI bila o vsem informirana, bi bilo njuno razočaranje Ae večje. Končno je tudi staršem prišlo na uho, kaj je počenjala njuna hči v zakonu. Sosedje so pripove-dovali drug drugemu o razuzdanem življenju mlade žene, ki si je h tem odtujila moža in ga končno izgubila. Oče in mati sta se jezila nad hčerjo, ker jima je napravila sramoto in začela sta jo postrani gledati. Nič več ni bilo stare ljubezni med starti in hčerko. Ni ne mogl« umiriti, dolgoča-; «ila se Je in nikjer ni mogla naj-iti obstank«, ker so se v«i zgražali nad njenim življenjem. (hm je o|»atila mračne |n>gle- le svojih prejšnjih f>rijateljev In I znancev.. Izogibala se je njih .družbe in čepela doma. Zavedala se je. da si je ssma (»okvarila življenje in čestokrat «e Je razjokala nad izgubljeno srečo, toda utehe nI ttašla. Ko %o nastopili mrnčni zimski dnevi, jt bilo Se hujie. Samota-ril« je % »«»bi med štirimi Menami in »e skrivala pred ljudmi in >««-lu |roče in s tem «e jim «pet odpre pot v prostost Zanjo ni nič slal>ega, ker je bilo zakonsko življenj« kratko in ni pustilo za seboj neprijetnih posledic. Otrok ni in ona je Ae mlada— niti pozna se ji ne. da je bila kdaj poročena. Z nesrečnim zakonom je imela dovolj izkuAenj, ki Ji bodo prav priAle pri ureditvi nadaljnjega življenja. Tako in Ae na drug; način je govoril John mladi ženi, Jo to-lažil in vz|K»dbujal. Mary ga je udano posluAala in ni niti slutila, kakAne naklepe kuje John. s katerim se Je bila pravkar seznanila Ko je on videl, kako vplivajo njegove t*M>de na mla J do razporučtnko, je postal bolj Gwstav Strniia: Greh Noč je gosta in meglena. Ko se vrača domov, ga nekaj plaši, zdi se mu, da vse okoli njega pritajeno ¿umi in drhti. Ozre se. Nikjer ni žive duše. Svetilka reže mrak z ostro črto in kakor z blestečo ploskvo širokega meča, bleščava mu Vsiljivo prodira v obraz. Preaune ga občutek, da ga je nekdo močno udaril in se mu je za časek posvetilo pred očmi. Ko se v leže v postelj, se sklju-či kakor žival. Ne zebe ga, vendar trepeta. Postelje se vedno boji kakor grobnice, a vračati se mora vanjo. Včasih prihaja pozno, prepričan, da bo takoj zaspal. Ko se vleže, ne mara ničesar misliti. Sili se in si skuša ohromiti misli, pa postaja vedno budne j ši. In potem ga zgrabi. Komaj zaznavno ga poščegeta po palcih na nogah. Prestraši se in nemo prosi: "Nikar! 2ivčevje je raztrgano, kmalu se mora vse končati, saj so misli otopele in ranjene do skrajnosti! Najstraineje je, da se ne morem spočiti, duh mi blodi po sobi, hiti v svet, med ljudi, v prirodo, kjer ga draži domiAljija. Ko se vrača, so misli še ibolj raztrgane in bolne!' In potem začuti, da gre preko podplatov.' Lahno se ga je nekaj dotaknilo. "Nedolžno ščegetanje in nič drugega!" si zatrjuje, vendar se boji. Dobro ve, da je to pri-četek groze, da se zdaj prične borba z živci, ki ga hočejo uničiti, mu izogleneti možgane in ga spremeniti v duševnega slabiča. Spet se sključi. Se bolj zleze skupaj, da bi se vsemu izognil in se otresel zla, ki mu preti ter ga hoče ugonobiti. Hipoma mu vse preskoči v glavo. Po razbolenem čelu mu seže, da nevede udari z nogami ob končnico postelje, ki zaropota. Nekaj časa obleži nepremično. Oči ne more zatisniti. V okno strmi, kjer se mota paj-čevinasta senca. In ko jo gleda, ve, da je zastor, vendar se mu zdi, da se je senca premaknila in da se mu približuje. Vstane in občepi na postelji. Oči strme v silhueto, pričakuje jo, pripravljen je na naskok. Tedaj se spomni, da sliči gol veliki beli opici. Ta misel ga trenutno zabega in se skrije pod odejo. Med tem se zbudi njegova žena. V temi skuša razbrati njegovo postavo, a oglasiti se ne-če, sovražnik ne sme vedeti, da bdi sovražnica, sicer bo pričel spuščati svoje strupene strelice. Ona tiho loži, mačje oči se ji skoro svetijo v mračini, ko ga vidi, kako je trenutno počenil na postelji. Strah jo je in rada bi zakričala. Ko se on vle-že, ji je, ko da je legel poleg nje človek, ki ji šepeta, da jo sovraži samo zato, ker jo je ljubil, preden je ni spoznal. On trenutek počiva. Čaka. Ve, da ga bolni živci še ne bo-'do izpustili. Komedija se mora nadaljevati do konca! Tiste tenke niti, ki mu preprezajo telo, so natrgane, toda žive so. razdražene drobne kačice, ki ga zbadajo in m UČIJO in vozla jo v mreže iz katerih se ne more izmotati. Tedaj zagleda pred seboj krvavo kepo mesa. Babico vidi, ki se je izneverila svojemu poklicu in ženo vidi, ki je nosila tisto kepo. Zena drhti in joka, a liahica jo gleda z očmi, ki pre-badajo kakor jeklene igle. On ju opazuje in vse ga boli. "Zakaj to?" se mu iztrga iz grla. "Zato, ker si Aleva, ker nimaš toliko moči, da bi preživljal otroka! Zato, ker te «o-vražim r Žena hrope in se zvija, ti njeni glasovi «o ječanje ranjene zveri. Habica odide in se vrne brez krvave kepe. o|u>re si roke in spet hiti k ženi. On molči. In potem bolestno začuti, da se je kepa mesa po- javila v njem, da mu je legla na srce, da je v nji za valovalo življenje in še drugo srce zatrepetalo na njegovem srcu. In to drobno, nevidno srce se v njem širi. On čuti, da ni njegovo, ki mu nekam tone pod trdimi udarci srca, ki udarja v mali kepi. Bolečina narašča. Truden se obrne v postelji, da bi se otresel teh spominov, a vse mu kriči, da je on kriv, tudi žena trdi, in ona ne laže. Da drugi večer je pijan prijokal domov: "Kako, da si obdolžila mene? Branil sem ti!" "Miruj! Pijan sir "Nisem, ampak 6utim, da se tista nedolžna kri razliva po meni, da mi tone srce pod njeno težo, da je prišla tista kri name!" In žena je jeknila: "Premotilo me je, zdaj je prepozno!" "Da, prepozno! Babica ga je pokopala, pod hruško leži, jaz pa čujem, kako ga v mesečini zibljejo veje, dobro vidim belo telesce, ki drhti med listjem. Luna doji moje dete, a veje ječe in ječe!" Žena ga je spravila v postelj in zaspal je. A nocoj ne more spati in čaka, da se začne tudi pri nji. Ona loži dolgo časa tiha kakor mrtva. Polagoma se ji zenice razširjajo v nemi grozi. ■ŒLLMAJJI Tudi ona zazre k,D, nalikuje majhnemu mu pritlikavcu. In dajo iz kepe oči dr^ jasne in žalostne oi. u poleg sebe „vojen L* otroka: ^ "Mati!" Nepopisna bol jo p^^ čita si v duši umor, ti se prične in ihteti. ™ Tedaj dvigne otrok ,«a kici, ne, dve drobni tipaj, ki jo pobožata po obraza divje zakriči. Mož prižge luč. Ona ga gleda z blaznimi mi. In objameta se. čeprav sovražita. Strah ju zdrtA Poznata se, vsak svojo bit pot hodita odkar sta ^rešik plahota ju sili, da ae primak jo drug k drugemu in si «j ta roke. Noč se odpravlja počasi, ko počasi! Zjutraj ležita oba na p« lji kakor mrtva, pogloblje" globoke nemirne sanje. Ali ste že naročili Vxm to ali Mladinski list roji prijatelju ali lorodaik» domovino? To je edini i trajne vrednosti, Id p mal denar lahko pofl) svojcem v domovina V1 blagi apomin mojega soproga in očeti VINCENC DRNACH Umrl Je 8. majs 1925. Minulo je ie dolga vrata let od kar ai nas zapunlil unamljpnr, ali ai spomin na Tebe ie vedno iivi v naiih areih. Mritcr maj za nu jt najialoatnejii, ker nas iivo spominja izgube ljubega noproga in orrti Počivaj v miru.—Žalujoči ostali: Franres Drnach, ttoproKa in dr^iM, Clairton, Pa. NAR0ÖITE SI DNEVNIK PROSVETO Pa sklepa It. redne konvencije ae lahke naroti na list Pr«?«ta k «teje eden, dva, tri. ittrt sli pet ¿laaov Is ene dmiine k mi sarohid. Prosvets stane sa vse enako, sa ¿lsne ali aečlane $€.00 is ms Mm i nino. Ker pa ¿lani le pls^sje pri asesmeata 91.20 sa tednik, m Jim k ftteje k nsrolnini. Torej seda) al vmreka, reči. da Je list pradrtf m I S. N. P. J. List Proeveta J« vala lastnina In f otovo Je v vsaki draiid ■ ki M rad ¿ital list vaak dan. Cena Ustu Prosvsts Je: Za Zdral. driave la Kannde 96.00 1 tednik la................ 4.80 I tednika la...............S M S tednike In............... 2.40 4 tednike In............... 1.20 »■ ■ - x_ aH leant*ov m.............. me Za Evrope J«. Sa Cicero la Cklesfs J«. 1 tednik la............ S tednika in........... S tednike In........... 4 tednike ia........... 5 tednikov m.......... ........99.99 Ispolalte spodnji kupon, priložit« potrebne vsote denarja si I Order v pismu in si naročite Proeveto, list, Id Je vala lastalas. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh liano v preosha biti ila I ili ¿e se preseli p/oč od d rutine in bo sshtevsl sam svej Hit tsMk I moral tisti ¿lan is dotttne družine, ki Je tako skupno nsročsn* m i Prosveto, to takoj nasnaniti upravniltvu lista, in obenem doplačati i vsoto listu Prosveta. Ako tega ae store, tedaj mora u pravu it« dstum sa to vsoto naročniku. PROSVETA. SNPJ, 20S7 Se. Lawndale A vs. Ckicsfs. IE Priložene počiliam naročnino sa list Prosvete vsote 9....... 1) Ime.........................................čl. dmitvs Naslov ........................................................ Ustavite tednik In g» pripiiite k meji naročaini od siedetik «*b*i družine: 2) ............................................CL dmitvs *.. 9) ............................................ČL dmitvs H.. 4) ...........................................ČL dmltfs U. - 5) ............................................čl dmčtfs a... Mesto .Drla vu TISKARNA S.N.P »dlottn. IN »veil hI Ji J*t da bi rad dobil žensko, kateri Je pripravljen |>r?*kri>eti dobro sluibo v iMroitu. (Konec prthudajlč.) v tiskarsko Tiska tablla sa veselic« In shode, ftsitni<* knjige, koladarje, letake Itd. f slovonikem. br olovaikem. češkem, nomikem, anglelkem J«siku a VODSTVO TISKARNE APELIRA NA Ci S.N.PJ.» DA TISKOVINE NAK0C* V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo UsUms PtStte po taforma«ijo ae S.N.P. J. PRINTER ( M47-ÏS HO. I.AWNDAI.lt AVK«« Tatefoa «••< CHICAGO. ILL.