Kupujte VOJNE BONDE! jH Sm Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni OPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIK! Kupujte VOJNE BONDE1 The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume xxvl—leto xxvi. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 14, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 86 ZAVEZNIKI STISKAJO OSIŠČE V VEDNO MANJŠI KOT V AFRIKI Rommel ima še vedno na razpolago 2105G00 mož, od katerih je 150,000 Italijanov. angleški bombniki bombardirali italijo LONpON, 14. aprila. — Po-*~ 0c"a iz Rima in Marseillesa aznanjajo, da so tekom zad-hj noči pričele čete osišča od-jJjJati iz Tunisije. Poročila na-v .njaj°' - da prihajajo te čete lta%nska pristanišča Cagli- ari> Tapani in Marsala. Ozemlje se vedno bolj krči ^Zavezniški glavni stan v Tu-% 13. aprila. — Ozemlje, sišč rem se naha3aJ° čete o-}J\Se čimdalje bolj krči in nrti vCl ter Italijani se nikjer več ne ustavljajo, prv osma armada in del stJ« akrmade bije po zadnjih čim ™aršala Rommela, dose njegove glavne'čete u-JQ Preko Enfidaville črte. °^ranje angleških prednjih straž de angležke prve arma- 30 v smeri Proti DJ'e" zav !' dočim so francoske čete ki lež DJ'ebel Kerachoun, kraj od tv1 milj severnozapadno vDJebetine. ■ftiel L°ndonu s« mnenja, da bo četamnemški maršal Rommel s kol; 2lcfenera*a von črnima „_19.000 mož, od katerih je Italijanov. p Wi t Na, M, Pad na konvoj včeraie3?lški bombniki so napadli obstoi rllk konvoJ osišča, ki je ^ dvanaJ'stih ladiJ- ■bmnjj ,. skodo so povzročili PoVe konvoju, poročilo ne ^ Jsreda- 14- aprila, ^bnv Prileteli angleški ba%ar -iZ AngliJ'e ter bom-11 ^alijanska mesta, Ravnice sprejete vOJAšKE bolniš- | nice senaf .hington, 12. aprila -Je včeraj odobril predlo- ameriška letala zopet nad neaplom KAIRO, 13. aprila. — Prošlo nedeljo in ponedeljek so bili a-meriški bombniki zopet nad Neaplom, drugim največjim i-talijanskim mestom, ki je glavna baza osišča za pošiljanje o-jačenj generalu Rommelu v Tunisiji. Amerikapci, ki so sestrelili tri sovražna letala in morda uničili nadaljnih pet, so izgubili v obeh na.padih eno letalo. Rusi so odbili nemški napad pri Ljeningradu "Block-Buste Na donski črti so prešli Rusi zopet v ofenzivo. — Zastoj splošnih in večjih bojev. ! K obtožen radi ježe" pijane BEVERLEY HILLS, Cal., 13. aprila. — Edward Earl Adams, star 30 let, je bil obsojen na dva dni zapora radi "pijane ježe". Aretiran je bil včeraj, ko je pijan križem kražem jezdaril po mestnih ulicah. ki dovoljuje zdravnicam Obtožena radi zapuščenega deteta Mrs. Caroline Guinee, stara 23 let, in njen mož Charles, se bosta morala zagovarjati pred sodnijo, kjer sta pred mesecem dni zapustila dve leti staro nezakonsko dete, ki ga je Mrs. Guinee imela z nekim drugim moškim, in se podala v Buffalo, kjer sta bila pred par dnevi a-retirana in privedena nazaj v Cleveland. Dete je bilo najdeno 18. marca pred vhodom v May Co. trgovino in se nahaja v zavodu mladinskega sodišča. Dvojica trdi, da je otroka pustila, ker jima je bil v breme. Mati je Guinee-ja poročila pred par meseci, ko je slednji prišel sem za delom iz Jolieta, 111., kjer je bil zaprt radi avtomobilske tatvine. Dvojica trdi, da razen v Buffalo ni mož radi svoje kriminalne preteklosti nikjer mogel dobiti stalnega dela. Pokojni Berčič Včeraj zjutraj okoli 2:15 ure je preminil na svojem domu S arrnadnim in mornariš-PQtr avniškim oddelkom! % te predloge bodo žen- Sh sfVnice upravičene do e- „ ,------------ __ ________ ______ plač in drugih pri- po dolgi irf mučni bolezni John %i'l So dovoIjeni moškim. Berčič, star 59 let, ter stanujoč Vvigtbodo v ^te oficirskih na 438 E. 160 St. Tukaj zapu-s* °V za Sasa vojne in za šča žalujočo soprogo Josephi- Sestih mesecev po vojni. no, rojeno Požeg, sina Johna, ml., bivajočega v Californiji, dve hčeri Amalijo, poročeno Jakopin, in Rose, poročeno Lupiš, ter tri vnuke. Doma je bil iz vasi Bregana, občina Samo am£Ua earhart ujetnica? w^r J?fGT0N Kapetan vaoi £>iegana) ODeina samo-v' So " n 3e Sn0C1 1Zja-|bor, kjer zapušča štiri sestre in v žena 5°Vorice- da je njego-j več sorodnikov. Tukaj je bival Vhnl?a,aVijatiČarka A";30 let in je bil clan društva ? ^ il arf' kl se P°Sresa Zvezda št. 14, H.B.Z. >1, leta 1937, ko se je na- uo . Je podal, potem ko je 1 UiPfna Poletu preko Pacifi-ica JaPoncev Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavo csTr^it «8V\152 v rev Vodnik Georgia Tech "a,riJe Vnebovzetje m nato na hw . rZn -, . ° l.nlvnrv iinlrnnnlisr>n -mu tw . pisit ' je vodil obširno 0 2a izgubljeno avijati-Umi> da je padla v ja- kvaa kot merilo ^Trijotizma ; v.^, uelphia, 13. aprila. • aoueiovanje pn ^'Prn' boteli v tem mestu delni prireditvi obe(javljeni postreči gostom narodnem dom n 2 dvema skodelicama Calvary pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin, preosta lim pa naše sožaljel Lokalni odbor JPO LONDON, 14. aprila. — Ruske patrole pred Smoljenskom so vrgle Nemce iz važnih pozicij,j: e? kakor naznanja poročilo iz Mo-! skve. Pred Ljeningradom pa so 11 vrgli Rusi nazaj silen napad nemških tankov. Na fronti pred Volhovom, kjer so Rusi včeraj odbili pet i krvavih nemških napadov, je j ruska artilerija razbila 17 utr- i jenih nemških pozicij, neka ruska patrola pa je zavzela sovra- i žen strelski jarek ter zajela u-jetnike. Rusi so prešli v ofenzivo na donski črti južno od Balakleja, kjer so pobili nad 100 Nemcev. Ruska zračna sila, ki je tekom zadnjih štirih dni dvakrat napadla mesto Koenigsberg v Vzhodni Prusiji, je razbila pet letal na nekem nemškem letali- Duhovnik Metod Mikuš je baje suspendiran Poročilo katoliškega lista v Ameriki o duhovniku Mi-kušu, ki se nahaja pri partizanih. Na sliki je 4,00U-funtna letalska bomba, ki je bila izdelana v Ameriki in vržena v Nemčiji na zemljo. Ogromnost bombe vidimo v 'primeri z vojakom. Eksplozivno moč te bombe smo nedavno opisali. The Catholic Universe Bulletin" je priobčil 9. aprila sledečo vest na prvi strani: LONDON. — (NC) — Sim-patičarji komunistov razširjajo j tukaj izjavo, ki je naslovljena 'na katoličane vsega sveta, pozi-vajoč na sodelovanje med kato-jličani in komunisti, podpisano od "doktorja" bogoslovja, Me-, toda Mikuša, rimsko-katoliške- r ' i ga duhovnika iz ljubljanske škofije, kaplana glavnega štaba o-svobodilne armade in partizan- John L" Lewxs Pa naznanja, da ST DNEYNI MINIMALNI DELAVSKI TEDEN V PREMOGOVNIKIH Lewis je sprejel predlog, operatorji pa se ne ogrevajo za vladno premirje. šest-dnevn! delovni teden naj bi bil temelj VSEH pogajanj. NEW YORK, 13. aprila. — * Danes so se pridružili lastniki premogovnikov mehkega premoga na severu lastnikom na jugu v zahtevi, da se njihov spor glede mezd certificira pri delavskem vojnem odboru. Lastniki premogovnikov pravijo, da so obtičala pogajanja glede uravnave mezd za 450,000 premogarjev na mrtvi točki, Shod v SND skih oddelkov v Sloveniji. "Tem potom se zatrjuje na podlagi izjave duhovnika iz iste škofije, ki tukaj vodi borbo, da je bil Metod Mikuš, dasi posvečen duhovnik ljubljanske škofije, suspendiran, predno se je vojna pričela in dotični duhovnik tudi zagotavlja, da mu sus- scu. pendacija še ni bila odvzeta. v petek večer, dne 16. aprila,! «z&gotavija se tudi, da Me-ob 8._ uri- se vrS1 v Slovenskem j tod Mikuš ni imel doktorata na Ruski partizani so iztirili pred Smoljenskom neko lokomotivo _____________________________ in vlak, pri čemer je bilo poleg j narodnem domu na St. Clair nobeni univerzi do marca 1940, nov in ubitih 20 Nemcev. Stavka v Thompson tovarni na lokomotive razbitih devet vago-,Ave- shod- na katerem bo go- jvoril Joseph Brandt, državni organizator Komunistične stranke v Ohio. Predmet govora bo "Resnica o Jugoslaviji". Brandt je veteran Abraham Lincoln j brigade in se je v Španiji se-Clarkwoodu znanil z ninogimi jugoslovanski- mi borilei. ki-so se 'ia. časa špan- --iske vojne nahajali v mednarod- Stavka je baje avtorizirana ' ni brigadi, sedaj se pa borijo z od vodstva cio - uaw partizani v Jugoslaviji. | Vstop na shod je vsakomur j prost, ter se vrši pod pokrovi-Snoči ob 9:45 je bilo preki-: teljstvom St. clairskega okrožja njeno delo v Thompsonovi glav-Komunistične stranke. ni tovarni na Clarkwood Rd., | - kjer je bil baje "avtoriziran1 organizacije. v. „.. „ „ . . . .. , zaveden slovenec in strajk,' To je prva avtorizi^a- OVFNIfA na stavka v deželi izza napada: VcaNJvA na Pearl Harbor. Stavko je pro-! ne pozabi svojih bratov in se-glasila CIO United Automobile | stra, ki pod peto tirana trpijo v Workers unija. , stari domovini. Vsak bo storil Danes zjutraj je stavka še! svojo dolžnost in prispeval svoj vedno trajala. CIO si že pet let j dar, in komur le čas dopušča, ko je zapustil deželo po nemški in italijanski invaziji." Suspendiranje duhovnika pomeni, da ne sme darovati maše, niti ne sme deliti nobenih zakramentov ali vršiti kakih drugih funkcij, ki jih daje Cerkev katoliškim duhovnikovi. Delegat Jugoslovanske vlade prispel v New York Jugoslovani pripravljeni na invazijo NEW YORK, 11. aprila (N-YT). — V včerajšnjem New York Timesu se nahaja naslednja vest: Včeraj je pristalo na La Guardia Field letalo American prizadeva organizirati delavce vi }J0 brezdvomno navzoč na prire- Export Airline s 15 potniki iz ditvi, ki se bo v nedeljo vršila v ta namen v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. tovarni. Ed Hall, CIO organizator v Thompsonovi tovarni, je izjavil, da je na stavki okoli 800 delavcev izmed 1,200 moških in žensk ki so vposleni na drugem šiftu, na tretjem šiftu pa je zastav- J r; kalo 935 delavcev izmed 1,200. ! Raymond S. Livingstone, predsednik družbe in ravnatelj f^ delavskih odnošajev, je izjavil, da je stavka "izjalovitev." Rekel je dalje, da je pustilo delo samo 65 delavcev v dveh oddelkih tovarne. Kompanijski zvočnik je pozval delavce pred tovarno, ki se niso upali skozi vrste piketov, naj pridejo na delo, nakar jih je res približno 50 šlo delat. Livingstone je dejal, da je slišal, da namerava unija pozvati k piketiranju delavce in unijske člane od Fisher Body in White Motors localov. Rečeno je, da je R. J. Thomas, predsednik u. a. W. organizacije, avtoriziral stavko, ako Mrs. ANTHONY ZULIC j S arv, am i toi v,Palc to le P°d pogojem, ■T - V četrtek večer ob osmih se vrši važna seja odbora in vseh delavcev, ki so se priglasili za sodelovanje pri nedeljski dobro-v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Pridite gotovo, da se u-, v - " r— r"o-j-—•» krene vse potrebno o pravem ^'jo ar°čilu druge skodelice! času. Seja se vrši v starem po-°Jni bond za $18.75. ! slopju. Velike Britanije. Med njimi se je nahajal Fran Gabrovšek, član komiteja jugoslovanske vlade v izgnanstvu, ki je prišel v Ameriko za tri mesece, da se posveti povojnim problemom. G. Gabrovšek je izjavil, da je armada generala Draže Mihaj-loviča pripravljena na udar proti silam osišča, ki jih obkrožajo; udarila bo kakor hitro se bo začela zavezniška invazija Evrope. Dodal je tudi, da so poročila o frikcijah med silami generala Mihajloviča in jugoslovanskimi partizani pretirana; spori nimajo onega ostrega značaja, katerega jim pripisujejo. so premogarji sprejeli ponudbo •vlade, ki bi pomenila, če bo u-resničena, da bi dobili premogarji po $2.25 poviška na dan. Izjava delavske tajnice Delavska tajnica Frances Perkins naznanja, da je Lewis Naši (antje-vojaki Pretekli teden so bili pozvani od naborne komisije sledeči slovenski fantje: • William Zupančič, Elmer Perse, George Pla-vac, Frank Tolar, Jerome Bren-tar, John Stanič, Edward Pry-atel, Edward Stampfel, John sprejel zahtevo vlade, da naj se|Zaverl) Jack Kofol> Joseph Gre. sprejme šestdnevni delovni te-Mike Smrdel> joseph den kot temejl vseh nadaljnih Brentarj Peter Fenda> Rudolph pogajanj. Rekla je tudi, da so; Liretiasch, Joseph Hrvatin, Ed-operatorji odklonili ta predlog,, ^ Poles> Tony Anzlovar, Jo-vendar pa je še upanje, da gajseph strmaCi Tom Klisuric, Wil- bodo sprejeli. j Uam cimperman, Rudolph Pir- Premogarji in lastniki rovov |man> John Kuk> John IvandC) so še pred več meseci sprejeli; William Latkovic. 6-dnevni delavnik kot bazo svo-' „ ..... u - • ... . . . . K mornariški in obrežni stra- jih pogajanj, vendar pa niso o- v. . , ... . T _ , .. .... . , , _ zi sta bili pozvani: Joseph Sin-peratorji pnsi jem obratovati 141Q £ 4Q g in /nth po sest dni na teden. jCvelbar, 5353 Stanard; k mari- Lastniki rovov dalje nazna- nom. Albert Piritaric, 1444 E. njajo, da- niso še prejeli odgb- 40 St., Nicholas Uranko, 1434 Pritožbe vsled psov vora od predsednika Roosevel- E 40 gt ^ in John Mirtic> 5406 ta, na katerega so apelirali, naj j gpencer Ave. spravi spor pred vojni delavski: 1 _ odb°r- j prj vojakih se nahaja Frank | i Berus, sin družine Mr. in Mrs. Javna igrišča ; Berus, 728 E. 155 St. Njegov Šolski odbor je sklenil, da se naslov je: PFC. Frank Berus, v ponedeljek odpre 24 šolskih i-! 35530800, 14th MESS Sq. Brks. grišč med 3:30 in 6:15 popol- i 529> Sheppard Field, Texas. dne, kjer bo imela mladež pri- \ _ liko do razvedrila pod nadzorstvom. Kaj se bo ukrepilo gle- CHURCHILL O BORBI de zgornjih večernih ur, kadar PROTI SUBMARINOM bo končano šolsko leto, je od- T 10 bor prepustil razvoju. Preskrba! .L0Ni?0N' apnla. -Pre-igrišč pod pravilnim nadzovJ ™jer Churchill je izjavil danes stvom za mladino je v današ- v Parlamentu, da so zavezniške ni'i*v> u i • i- - sne vec kot kos v borbi proti njih razmerah, ko le na tisoče V1 . , ^ , očetov in mater zaposlenih vjnei»sl™ s"bmarinom ampak vojnih industrijah, eden izmed ^hotel P°datl mk^lh StGV1?-perečih problemov šolskih obla- °dg0Var/30C na nek° VPfŠa" sti in mestne vlade. nje glede izjave ameriškega mornariškega tajnika Knoxa, Nenavadno drevje da so bile izgube v mesecu mar- .... , , icu izredno težke, je Churchill Aktivnosti v mestnem "green-; rekel. house" v Gordon parku so baš , sedaj na višku. Tu se na stote-' PosIedlce Podm°rniske bor- ro dreves goji, ki se jih pozne-!be reSf' kakor 80 blle ved-je posadi po mestnih parkih. T/ Ampak njegova (Knoxova) Poleg teh jc tudi lepa zbirka ilzJava se tioe omejene dobe ne-tropičnih dreves, kot na primer !p0sredn° Pfd kater0 80 blIe palme, oranže, grapefruit, ba-1potopitve zel° maJhne'' nani, in številne druge nenavadne rastline. Banane sedaj [rodijo in če še niste videli ka-Iko rastejo banane in oranže, i-mate sedaj priliko, da si te po- Kandidat za councilmana Včeraj so pričeli prijatelji po- Zadnie ča^p sliši več nri-l , • "" ------------- birati podpise za Frank J. Su- tožb da povzročalo s S teka f,ebn°Stl ^^ brezPlačno vlpanicka, ki bo na demokratski tožb, da povzročajo psi, ki teka- ,< n . house>. ki ■ d t kandidiral za mestneea od- jo sem in tja, škodo zlasti po vsak dan od g ure zjut£aj ^ 4 llstl kandidiral za mestnega od vrtovih. Priporočljivo je, da kdor lastuje psa, da ima zanj prostor ter da skrbi, da se ne klati po sosednjih dvoriščih. Z okopavanjem vrta je veliko de- kompanija ne vzame nazaj na^gijko ^ prijaznosti posodil Cle- la in truda in nihče ne vidi rad, da mu delo uniči pes. delo 12 delavcev, ki jih je odslovila. Nova barva V Grdinovi trgovini na 6127 St. Clair Ave. si sedaj lahko nabavite nove vrste barvo, ki se imenuje "Flatlux", in katero se lahko porabi tako kot je, ter je ni treba posebej zmešati z drugo tvarino. veland Press Mrs. Anthony Zulic, stanujoča na 21750 Edgecliff boulevard, Euclid, Ohio, je lansko leto prejela prvo nagrado v kon-testu amaterskih šivilj. Prejela je $150 v vojnih bondih ter zanimivo potovanje v New York. Nagrado je prejela, ko je predložila v fcontestu obleko, ki jo vidite na njej na gornji sliki. Tatovi bodo kadili Clevelandska policija je na lovu za dvema banditoma, ki sta pri vhodu Nickel Plate toVorne-ga skladišča na E. 9th St. in Broadway odpeljala tovorni avto, na katerem je bilo za $12,- ure popoldne. Nov grob Včeraj zjutraj je preminila Johana Cecelic, stanujoča na bornika, za 32. vardo. Kandidat je rodom Slovenec, star 38 let. Rojen je bil v Cle-velandu in zadnjih 34 let živi v collinwoodski naselbini. Svoje-časno je delal v collinwoodski 21070 N. Vine St. Pogreb ima podruž. North American banke v oskrbi Svetkov pogrebni za- na Waterloo Rd., sedai pa je u-vod. Podrobnosti bomo poroča- poslen pri Cleveland "Graphite Bronze Co. Frank J. Supanick živi s svo- li jutri. Na operaciji Danes zjutraj se je podvrgel operaciji v Glenville bolnišnici Ernie Tibyash, sin družine Mr. 000 cigaret. Voznik je bil tudi in Mrs. Tibyash, 16318 Hunt-odveden, ampak bandita sta ga'mere Ave. Želimo, da bi čim-v Warrensvillu izpustila. 'preje popolnoma okreval! jo soprogo Frances, rojeno Knaus, dvema otrokoma in materjo Mary na 686 e. 157 St. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! / STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 14. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier in Cleveland and by Mail Out o! Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)____________________________________________»6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _________________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................... ___________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)___________ Por Half Year — (Za pol leta)________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) ______________ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države); Pa.' One Year — (Za celo leto)_____________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) ..........................................................................4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 PAN-SRBI ALI SAMO JUGOSLAVIJA / liko gibanje potrebuje reklame; Slovenci si morajo pridobiti simpatije ameriškega javnega mnenja, da se na ta način iz-podbije vpliv volkov v ovčjih kožah. Ponekod bo mogoče dobiti mestno dvorano za zborovanje; tudi to koristi naši pravični propagandi. Porodilo bo vprašanja, kaj hočejo Slovenci, in pojasnila, ki jih morete dati na to, bodo vzbudila zanimanje za našo stvar. Sicer pa poznate sami najbolj razmere v svojih naselbinah in boste najbolje vedeli, kako morete doseči največ uspeha. Nedeljo smo morali izbrati iz popolnoma razumljivih razlogov; ob delavnikih je v sedanjih razmerah vsaka podobna proslava nemogoča. Ne pozabite nam sporočiti o poteku svojega praznovanja in postali prepisa sprejetih resolucij. Treba je pokazati, da je to ljudsko gibanje, neodvisno od vsake vlade in izvirajoče iz ljudskega prepričanja, iz ljudske volje za resnično zmago nad fašizmom in vsakim zatiranjem sploh. Prilagamo vam dve resoluciji; če nimate časa in prilike, da bi sestavili svoji, lahko sprejmete ti dve. Storite, kar morete, da bo ta Konferenca za vzaoi- varjaj° sovražniku človeštva z šča, 2,000 ubitih v takozvani odporom in borbo." borbi proti komunistom in 8,- no in SOlSKO obnovo — Med onimi, ki so izginili, se Za njim je govoril dr. Johnj 000 deklet s silo odvedenih in bvrope W. Studebaker, United States odposlanih neznano kam. _ Commissioner of Education, ki nahajajo seveda vse znameni- Konferenea na newyorski uni-> povdarjal potrebo gospodarske in politične razorožitve ~~ verzi in reorganizacije, ter vsaj začasne Ped pokroviteljstvom new- kontrole nad vzgojnim siste-vorške univerze in United States,mom Nemčije. Za njim je govo-Committee on Educational Re- ril tudi zastopnik State Depart- construction, se je začelo včeraj dvodnevno zasedanje kon ment-a, dr. Ralph Turner, ki je kot opazovalec izjavil, da State ference pod imenom "Institute Department posveča temu pro- Dne 18. februarja je jugoslovanska vlada v Londonu objavila pod gornjim naslovom svoj memorandum. Svrha tega memoranduma je bila, odgovoriti na kritiko glede generala Mihajloviča ter na kritiko jugoslovanske vlade, "sugerirano v gotovih krogih levega krila.'2 "Ali je odpor proti osišču v Jugoslaviji v resnici razdvojen sam proti sebi?" Ali je Mihajlovič zagrešil napako ter pričel izvajati sekcionalno, čisto "pansrbsko" politiko? To so vprašanja, na katera obeta dati odgovor ta službeni memorandum. Takoj v pričetku memorandum priznava, da niso j prireditev uspešna; kajti čim niti vlada, niti njeni kritiki "natančno poučeni o vsem večji bo njen uspeh, tem bolj tem, kar se dogaja" v Jugoslaviji, ter da si vsi—vlada bo pomagala našim bratom in in njeni kritiki—"v veliki meri, dasi ne docela, prizade- 8e®tra™ v domovini, vajo pretolmačiti isti materijah" | n.^Slovensk! ameriški^ narod- Da dokaje, da je Mihajlovič "razpustil večino svojih I čet v pričakovanju ugodnega trenutka," ko bodo zavez- j ^^e^ucr'a p^edsednik' niki izvedli invazijo Balkana, kvotira memorandum neki L"St "C'J" švedski časopis, ki pa od svoje strani zopet kvotira kroge, Današnji zbor, s spominom "kateri stoje blizu jugoslovanske vlade v Londonu." Toda na neopravičeni' f.dav"° „ v i i i i . i • i • ravani in pripravljeni fasisticm važno je vsekakor to, ker ta uradni memorandum pri- napad na Sl0venij0) ki je p0me- znava, da se Mihajlovič vec ne bojuje. Da-li je "raz- nn začetek tragedije slovenske- pustil" svoje čete, ali so ga morda slednje zapustile ali Iga naroda, izreka svojim roja- pa morda nima več armade, s katero bi bilo vredno še kaj Ikom v ^ari domovini svoje naj- pričeti, vse tO SO odprta vprašanja. iskrenejše simpatije in njego- Memorandum nato kritizira Louisa Adamiča zaradi vim borcem zoper fašistično ti-t . r» i- • iv ranstvo najtoplejše pozdrave, njegovega apehranja na progresivne Zedmjene države obenem obljubujejo zborovalci, ameriške, naj slednje zavzamejo vodstvo ter adoptirajo da bodo storili vse, kar je v progresivne partizane kot resnične reprezentante Jugo- njihovih močeh, za narodno o- slavije, "ker je Mihajlovič reakcionarec, ker se bori proti i svoboditev in za uresničenje partizanom in ga, kot orodje jugoslovanske vlade, pod- .slovenskih idealov v Zedinjeni pirajo reakcionarji v Veliki Britaniji." • Sloveniji in v novi federativni, ,, i ll- X • • ! -r resnično demokratični Jugosla- Memorandum dalje svetuje, naj gleaamo na Jugo- viji. Nezaslišane žrtve sloven- slavijo "z uradnimi, toda razumevajočimi očmi." Torej skega naroda ne smejo biti za- kdo so partizani? Čujmo, kaj pravi glede tega ta memo- man, na razvalinah temne pre- randum. "Partizani reprezentirajo -kot splošno gibanje tek!osti se mora zgraditi nov silo narodne mase, splošno jugoslovansko vstajo za so- Tet' kjf* ,yo svoboda m dejan- » i • i v i-. u i . ?'ka enakopravnost delež vsega cialno pravico in narodno osvoboditev, to je revolta, ki *in™5*vo L un inrai fl„,: i . - , , , ... , . . , ' človeštva in ho torej tudi slo- go boli zato. ker naša ozemlin se m popolnoma koordinirana s temeljnim Jugoslovan- vensko ljudstvo moglo uživati doživljajo na tem Poi*u isto u* skim narodnim odporom." (Ta službeni memorandum je dobrine demokracije in svetlo-' 30do. J objavil tudi "Jugoslovanski informacijski center" v New be- Za ta cilj se zborovalci za- Grčija, čehoslovaška, Jugo- Yorku, ki je agencija Kialjevske jugoslovanske vlade, vezujejo' da bodo dali Sloven- on Educational Reconstruction in Central and Eastern Europe." Ta institut sta organizirala newyorška univerza in United States Committee on Educational- Reconstruction, skupaj s Central and Eastern European Planning Board, v katerem se nahajajo Čehoslovaška, Poljska, Grčija in Jugoslavija. Institut je otvoril predsednik univerze, g. H. W. Chase, s pozdravnim nagovorom delegatom in gostom. Predsedniku Chase-u se je zahvalil chairman Planning Board-a, minister Sava N. Ko-sanovič, ki je nato naslovi! institutu naslednji govor: "Ko so naše štiri države — Čehoslovaška, Poljska, Grška in Jugoslavija — osnovale organizacijo Central European Planning Board-a, je bil naš ifci-men predvsem, da objasnimo Ameriki one probleme, ki so na našem skupnem ozemlju — na katerem živi okoli 100 milijo nov ljudi — skupni in podobni. Naša predpostavka je bila, da se mora ta vojna zaključiti z u-stvaritvijo večjih skupnosti in s porušenjem zaprek med narodi — v blagor splošnosti. Odločili smo se, da bomo najprej proučevali one ekonomske in socialne probleme, ki vežejo naše narode v eno celoto, ter jim potem — kakor smo to sklenili pri osnovitvi — poiskali skupni imenovalec. "Problem vzgoje je za nas e-den od najvažnejših. Ne le zato, ker mora dobri del človeštva posvečati temu problemu čimveč skupnih sredstev in naporov — pre-vzgoja s fašističnimi doktrinami zastrupljenih organizmov Nemčije in Italije nam je morda eden od najvažnejših problemov povojne re konstrukcije — temveč še mno- blemu največjo pozornost. Iz razil je upanje, da bo prišlo do sodelovanja vseh zedinjenih narodov v programu kulturne in znanstvene obnove. Med drugimi govorniki so bili dr. Felix Gross (Poljska), Jan B. 'Kozak (Čehoslovaška) in številni drugi vodilni ameriški in zavezniški predstavniki tejše osebnosti na vseh poljih — vse, kar so mogli poloviti na slovenskih tleh. Talci, ki so bili pomorjeni kot taki, na podlagi odločitev vojaških oblasti, štejejo 1,500 oseb. Račun nam pokaže, da je bila v nemškem delu Slovenije ena oseba od petih ali ubita, ali pa odvedena proč, v suženjstvo. Onemu delu Slovenije, ki je bil zaseden od Italijanov, se ni godilo nič boljše. Enaintrideset tisoč moških so poslali v depOr-tacijo, 3,000 jih je bilo ubitih v takozvani borbi proti partizanom, skoro 1,800 talcev je bilo ustreljenih in 650 je bilo umorjenih od tajnih italijanskih a- ŠKRAT Priznanje žrtvam in borbam Jugoslavije tor opozarja ameriško javnost na borbe in žrtve Jugoslovanov. toda ta agencija je izpuutila iz memoranduma besede za socialno pravico in narodno osvoboditev' skemu ameriškemu narodnemu svetu, dokler ostane zvest skle- slavija in Poljska doživljajo pod nacistično in fašistično okupacijo poleg materijalne in eko- ™ , . .. . . pom prvega Slovenskega narod-1 nomafcp rtpci-rnkoiio , • Ta definicija partizanov je za nas sprejemljiva. Mi nega kongresa, vso svojo poJ- -S? *1 P°leg um' se strinjamo tudi s trditvijo, "da je za vsemi sovražni kovimi prizadevanji namen, da se naščuje Si be in Hrvate druge pi oti drugim, zanikamo pa, da bi tičali enaki nameni za kritiziranjem Mihajloviča in jugoslovanske zamejne vlade. noro. Od predsednika SANSa Bratje in sestre! SANS je izdal proglas za obhajan je S L O V E N S K EGA DNEVA po slovenskih naselbinah. To naj bo dan, ko naj Slo- | -enja državnih organizmov, po i svojih posledicah morda še uso-I depolnejšo destrukcijo — s sistematično krvavim iztrebljeva- • , j , .njem inteligence; okupator — nja idealov, ki jih je predsed-L • „ , • , „ I, »„„,„, ,'u J ... v ... poteg svojega zgodovinsko so-\ niK Koosevelt označil s svonmi v ' ,.w _________• ■ . . •„ . , ivraznega stalisca napram nam štirimi svooodami" in pod-1 _ . .. , , 1 , osvoboditev in srečnejšo bodoč- predsednik Wallace z besedami i Je P preapostawe, da Resolucija 2 Ker je prvi pogoj uresniče-l nost. o "revoluciji navadnega člove- Ta dan naj opozori tudi Ame- ka," zmaga Združenih narodov rikance na krivice, ki so bile dosledno zmaga Zedinjenih dr- storjene nad slovenskim naro- :^av nad fažizmom in reakcijo, dom — ne le v sedanjem sporu, ponavlja današnji zbor oblju-ampak že po prvi vojni, namestu edinstva in svoboda do- storili v.se potrebno za pospe-bili razkosanost in tuje jarme, !šenje ameriških vojnih naporov. Z ozirom na važnost tega Zborovalci imajo pred očmi ne- venci demonstrirajo za ideale, [ praznovanja vas prosimo, da sc popisno trpljenje zasužnjenih ;nu bodo zemlje, o katerih smatra, da spadajo v njegov živ-Ijenski prostor — tudi v slučaju, da vojno izgubi — še vedno odprte v svrho eksploatacije, ki"so bo, da boio^lovenci"v tej deželi! bod° ostale brez inteligen- za katere naši rojaki v stari domovini trpijo in stradajo, se bojujejo in umirajo in v katere verujejo tako trdno, da jim nobena žrtev ni prevelika. To naj bo dan, ko jih podkrepimo v tem silnem boju, polnem nadčloveškega junaštva. ce. "A radi tega vse to ni le naš problem, nego problem vsega človeštva. Iniciativa, katercf sta vzgojnih institutov. Konferenca gentov; oni, ki so izginili ali pa se bo nadaljevala jutri. se nahajajo v zaporu, štejejo več od 6,000. Vse to od celokupnega prebivalstva od 230,000, kar iznosi zopet eno osebo od petih. Italijanska vojaška administracija je ravno tako brezobzirna kakor nemška. Mussolini Najpopularnejši radio komenta>am Je izJavil v mesecu JuliJu v Gorici, da bo ravnal s Slovenci po načelu zakona rimskih imperatorjev, ki je zahteval usmrtitev vseh mož premaganih sovražnih plemen. Pokolji Srbov, izvršeni od Madžarov od mesta do mesta in od vasi do vasi, in trpinčenja, ki so jih zagrešili, so stvari, ki so že znane. Ravno tako tudi razmere v koncentracijskih taboriščih. V mesecu januarju pred enim letom je bilo na Madžarskem pobito takorekoč vse srbsko prebivalstvo. Proti koncu januarja pa so vdrli Madžari v severno Raymond Gram Swing, najpopularnejši ameriški radio komentator, katerega slušalstvo cenijo na 20 milijonov, je po-_ ta vil večji del svojega programa žrtvam in borbam v naši domovini. Njegovo predavanje prinašimo v celoti: Od vseh narodov, ki prislu-šujejo grmenju vojne v Afriki in silovitim zračnim napadom zaveznikov na Nemčijo in Italijo, je narod« Jugoslavije zagoto-, vo 'oni, ki najbolj napenja uše-'Srbij° in tako gr°zno razsajali, sa in zadržuje sapo, da Bi bolje Ida so Por°čila, ki so prispela slišal. ina Madžarsko, globoko vznemi- Danes je druga obletnica!rila tam°šnjo javnost; vlada je nemškega napada na Jugoslav!-1to 0S0rčenje pomirila z zagoto-jo. V teh dveh letih je morala I v!lom' da Je bUo treba energič-ta dežela prenašati izkušnje inih ukrePov> da se ohranita mir barbarstva iz nemških, laških iin red" Cenijo, da so Madžari v in madžarskih rok, ki presega- jtem mesecu poklali več od 10,-jo vse, kar se nam poroča iz1000 Ijudi- Ni dvoma 0 tem, da najbolj krvavih stoletij pretek- je odPor Prebivalstva v teh krajih igral svojo vlogo in dal napadalcu povod za nasilje, toda v splošnem se je nasilje začelo še prej nego upor. Razumljivo je, da civilno prebivalstvo ne zbeži v gozdove in Na domači fronti | - z današnji® dnem se f1 of i c presf 1091 920 E. 73 * Samo ona se P še Nežika ^ bel. * Ribničanje ^ spet ratfivj Na seji drus J Ri-bnica sklenili, kupi še za Vojnih Pa pravijo- šem v d* j.,, toliko žensK, likor jih * Progre^; Slovenke ^ ^ zadnjo soboto ošulale za ^ ^ sem nič notri djal v j lono za njih podružnico Sem rekel, "saj mi nisi bondf povedale." Pohvalim, imele dobre bartendarce harice—posebno Mrs. da in pete V ril." Medvedje so prišli z drugega mesta in 0 ^ štiri pare čevljev od JV ^ 5| staro domovino, da vidi ^ ^ ^ ta, mater, brate in sesti hu. Vzemite v vašemu aeroplan, vlak, bus, s-1 ^f ali avtomobil—vsa Potajn t»f prav tam do Kollandra, jr]a. p Cv' je Narodni dom na St. kjer se vidimo. * . p" Naša mati, Mrs. trovčič, bi rada dala z«^ bro ohranjen klavir—' 0j;. Kam se >J namene. če? Pravim, da « pogi Joe r ridejoP0 Obrat na hrv^ železnicah ga udeležite v vsaki naselbini, narodov v Evropi, Aziji, Afriki Prevzela New York University kjer niso razmere take, da bi in Oceaniji vštevši brate Slo- in Unitcd States Committee for to bilo popolnoma nemogoče, (^c vence kakor tudi njihov odprti Educational Reconstruction z se ne more prirediti velik zbor, in podtahii odpor in razumejo,; )Snovo organizacije našega in- pa imejte vsaj sejo, na kateri da ne more biti v dvajsetem i gWtuta, ki bo proučeval proble- naj se sprejmejo primerne re- stoletju in v bodočnosti svobo- me vz5°je v na.ib°lj opustoše-solucije, tako da bomo mogli t de in varnosti nikjer, če ni nem delu sveta, bo dragocen do- rojakom v stari domovini spo- prost in varen ves svet. žrtve, !n'inos k razpravi o mirovnih Našla se bo pot, da se jim i ročiti, da so se jih spomnili Slo- brez katerih je zmaga nemogo- eiljihi. sporoči, kar bo zanje nedvom-. venci po vseh naselbinah in jim '•a, se doprinašajo za dosego "Kot predsednik Central and no mogočno bodrilo, in sicer da obljubili svojo pomoč. najvišjih ciljev človeštva; Slo-!Eastern. European Planning se Slovenci po vsej Amerikr V mnogih naselbinah bo mo- venci v tej deželi so doprinaaali Boaid-a se zahvaljujem organi- spominjajo njihove tragedije in gočfi doseči, da proglasijo žu- /Litve doslej in jih bodo dopri-1 zatorjem tega dela, o k\,erei| njihovega odpora in da so pri-j pani to nedeljo za SLOVENSKI našali, dokler ne bo otsiščc brez- vem, da bo našlo najbolj ugo- pravljeni storiti svoj delež za DAN. V takem slučaju se po- pogojno kapituliralo in tiran- den odmev pri narodih, ki na njihovo zedinjenje, za njihov o I ti udite, da to storijo. Vsako ve- i.t\o poraženo enkrat za \'rfeiv?j.; najstrahovitejše torture odgo-1 ! losti . . . Seveda — nepotrebno je, in brez haska, listati po katalogih divjaštva in potem reči: res je, da je strašno na Poljskem, toda še hujše je v^ Sloveniji in v Srbiji. Nikdo ne bo oporekal, da po-1 se ne posveti partizanskemu vočila o mesarjenju in o zver- življenju, da ga pobijajo kakor tvih, tudi ako so na primeren divjo žival, kadar pade v roke način potrjena in autentična, ni- ■ lovcem, ako ni v to prisiljeno, so niti dobro, niti prikladno jako £a ob"P in jeza ne prižene gradivo za radio oddaje. Toda do tega. če je stvar grozna, je obenem Nemci in Italijani niso posku-udi neizbežna, in dejstvo, del šali le strahovati to ljudstvo z naše tekoče zgodovine, ki bo metodičnim terorjem. Hoteli so nujno vplivalo na oblikovanje;se iznebiti vseh njihovih vodi-7.godovine v bodočnosti. jteljev. Hoteli so uničiti vse bor- Lahko je poročati in navesti h«"6 ijudi. suhe statistične podatke o tem, v začetku niso niti mislili na-kaj se je pripetilo v Sloveniji. PreJ v prihodnjost, razven mor-Izredno dostojna mala zemlja da na to> da bi kolonizirali to je bila Slovenija, s svojima | deželo s svojimi lastnimi ljud-dvema milijonama prebivalcev, jmi- Toda zdaj imajo nove moti-;:ako miroljubna kakor le kate- ve za svojo politiko zatiranja, rakoli dežela v Evropi. Del si je Pr&v lahko je mogoče, da le-prisvojila Nemčija, a del Itali- ži ravno Jugoslavija na črti, po ja. Hitlerje kar na kratko uka-:kateri bodo korakali zavezniki -al, da. je treba nemški del ger- v Evropo. In ti neustrašeni si-manizirati. novi in hčere Jugoslavije, kate- Petinosemdeset tisoč je. bilo re s0 bili s svojo krutostjo sa- nike, kakor za blago odgnanih v ozemlja osišča in mi P°Snali v oboroženi upor, po- '__^_____ njihovi domovi prevzeti od Nem- stajajo zanje vsak dan hujša | tam gore7 ne h^i 1 n^ cev. Nadaljnih 31,000 je bilo iz- grožnja. moč od zunaj — n11' gnanih v Srbijp, a 8,000 otrok 0b Priliki obletnice napada današnjem svetu ah ^ t^ so ugrabili njihovim staršem in na Jugoslavijo, se mi vidi naj-!prej. Ako bi bilo "^Lii. jih razposlali v neznane kraje. | Pnmernejše.naglašati, da je ta ljudi, kakor so Jugo^0 jfift —— . Kr°a a- ' Deutsche Zeitung. ^^ v prinaša dne 19. febr .. slednjo vest: Direkcije državnil1 poroča, da je promet I ^ t in blaga popolnoma uS gUgoJ", liniji Plasva-Jajce r ^ u gredo vagoni, ki dosv^"'^p go. Na postaji Jast^ / promet ustavljen tak° Le do postaje Nova job: ra con i. ki dostay Nadaljnih 38,000 je kar na dežela, ravno tako kakor Gr- j teptati in jim s ko^ lepem izginilo in danes morda či:iu•. dala SV0J doprinos zavez-, pohlevnost* bi bil ^ji c niti enega od njih ni več med niški stvari že zelo zgodaj in | res uspel ustvariti.v %e j živimi. Preko tega pa cenijo, da brez računa na kakšne materi-. ropski trdnjavi neke % tfp je bilo še 18,000 moških odgna- Jalne dividende iz te duševne in-dinjeno. Evropo in & j, nih na pvisilno delo in 8,000 za-1 ve6ticije. , zmag0> 0t ^ prtih v koncentracijska tabori- Dobl'G Pa je tudi, da se spo- j Toda stvar je taka, 1 t" ----- minjamo dejstva, da nobena de-!cer drži trdnjavo, a v ., K, Rodjirinio borbo Amerike za demo- žela ni bila tako zverinsko in si- liuds-tva v katerih v kracijo in svobodo sveta z nakupom • • . • - - ' v An V1 .J1 vojnih bondov in vojno-vajinih feLemat]cno izropana in trpmče- globoko sovraštvo d°' / na m da plamenov hrabrosti, ki kakor svet še nikdar p ' li aprila, 1943. ENAKOPRAVNOST a, Boga mi, župan in tr- odnesem vse otroke iz mesta, Š°vec tudi nista marala. Po pa bi1 jih odnesel. Ne zato, ker - jsem prepiru so se odločili, je strog, ampak zna nekako —" da vzame pop otroka in ga skri- pravi župan. $ Pod mantilo. j "Da, seveda zna, kako bi ne K. rugo vprašanje je bilo, kam' znal." — doda pop z resignaci-z otrokom, ko bodo sami šli! jo. * Predstojniku. Odločili so se, j "Razen — ako ti župan, vza-gresta pop in župan, štacu- meš otroka za svojega" — veli r Pa ostane v kavarni in va-: polglasno in čisto skoz zobe uJe otroka. Kupili so tudi spo- pop. a lonček mleka in leseno žli- i "Jaz, ali jaz?" poskoči župan. k0°'lahko nasitijo otroka, a-1— "Vzemi ga ti, pop, za svoje-0 bi začel jokati. i ga, ne pa jaz! Mar misliš, da ka So skrivati otro- sem jih malo preslišal doma za- a kot kača noge, da ne bi na- voljo tega otroka, zdaj naj ga ggae govorice po mestu, in so pa še vzamem za svojega?" ^ odločili zato, da vzemejo ta-; "E, potem ga pa vzemimo s J posebno sobo, čim vstopijo seboj v vas in ga bomo še na-m avarno, da jih ne bi kdo mo- prej vzdržavali kot občinskega " ; rejenčka —" reče pop. 0 so tako vse uredili, gredo; "Poslušajta moža," pravi na-no v mesto. Edina neprijet-; to štacunar važno, kot da hoče ' k* se jim je zgodila spo- ma> je bila ta, da so srečali b0^a ki je komaj izrekel tr^ *me' pa se je zadrl o-kot P°d mantijo popa Pere, mi da ga je kdo navil. Lahko si 'te, kako se je vznemiril stif Per°' in skoraj bi bil izpuhu otroka, a pop Ilija je odšel fal v0*" se nePrestano ozi-km m ČUdil Pri sebi' kaj je temu da tCkemu P°PU> ki je namesto J odgovoril na pozdrav, za-J"1 k°t jarec. Pes!'-a;ibrŽe ga 3e vSriznil stekel jjj." — je sklenil pri sebi pop Žal ' od®el dalje, se prekri-da 1X1 Poklical Boga na pomoč, ^ečo ne °d n;'ega takšno ne' Ko" tiskali so vstopili v kavarno, so zdaj prvikrat v življenju nasve-tovati nekaj pametnega — "kako bi pa bilo, če bi poiskali tukaj v mestu kako siromašno žensko in jej plačali nekaj na mesec, pa bi ona skrbela- za o-troka, in bi ga nam ne bilo treba nositi nazaj v vas." Oba dvigneta veselo glavi in pogledata Jovo vsa v čudu, kot da vidita človeka, ki je iznašel železnico. Jovo se ohrabri in vstane s postelje: "Tako mislim jaz, vidva pa — kakor hočeta." "E, Jovo, Bog Ti naj da srečo," pravi pop. "Ta je pametna, Jovo," reče župan. In zdaj nastane zopet šepetanje. Dogovorili so se, da ta ve- ter' v* takoj sobo, pa ajd no-[čer ne gredo v vas, temveč da '2tov clenili so se, a pop je j ostanejo tukaj, da pop sedi in Ijo 0111 sv°je breme na poste- j varuje otroka, župan in Jovo pa j. , da gresta po mestu in poiščeta k avarnarju je padlo v oči, da j kako siromašno žensko in se ž jo fn°P nekaJ skrival pod manti- j nJo pogodita, prli da so Se vsi trije takoj za-' Predno sta odšla župan in Jo-talj V Sobo in tam dolgo šepe- vo v mesto, odide Jovo še po kot f^ — zganil je z rameni, lonček mleka, da bo imel pop s vr a bi hotel reči: "Naj jih čim nasititi otroka, ako bi za-2 Vzatne, kaj me briga!" v čel plakati. Nato pa sta odšla in pa^,tem sta odšla pop in žu- j pop se je od znotraj zaklenil. se je Predstojniku, a štacunar Pop sedi uro, dve uri, pa ko Varu • i0Pet zaprl v sobo, da ob-' je otrok zaspal, se tiho splazi iz iti ži JG °^roka. Kako sta se pop J sobe in zaklene za seboj vrata, že v n vrriila od predstojnika,' Vstopi se pred vrata krčme in a kako je bilo štacu-1 pogleda na levo in desno, ali še Jovi pri srcUi ko sta mu ne gresta župan in Jovo, ker novica IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST KO JO IZVE JAVNOST Kadar SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki L • • 1 zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, 'Poročite tožadevno na Enakopravnost 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo mu je bilo že dolgčas samemu v sobi. Kmalu bo večer, a njih še ni od nikoder. Stoji tako pred vrati, pa pride krčmar bolj nizek, povaljan človeček s široko odpetim oprs-nikom, ki mu je služil za suknjo. "A . . . ti, imaš kaj na prodaj, — pop?" ga vpraša krčmar navidez zelo nemarno in se dela kakor da gleda v nebo, a z enim očesom mežika in gleda popa, da bi mu bral kaj z lica. "Kaj, brate?" vpraša pop. "A tisto — " "Kaj tisto?" "I, tisto, kaj se delaš neumnega — tisto, kar si prinesel pod mantijo, kar imate zmeraj zaprto v sobi — " reče krčmar in se zagleda popu naravnost v oči. "A, ne ... " zagodrnja pop, "tisto je tako . . . kako bi- dejal .. . naša privatna stvar ali . . . bolje rečeno . . . občinska stvar," se začne pop zvijati. "Pa da, to bo menda res," doda krčmar in toliko, da mu ne namigne in ne nadaljuje: "To mora biti važna stvar, ker vidim, da se vsak trenutek zaklepate in se dosti pogovarjate." "Pa da — " doda pop navidez malomarno, £ v ta mah je zatrepetal in napel ušesa. Ni se zmotil, iz sobe zasliši Miličev pisk in zbeži tja kot besen, zaklene vrata za seboj in začne pitati Milica z mlekom. Krčmar se je čudil že popovim odgovorom, ali zdaj. ga to popovo obnašanje tako iznena-di, da pogleda za njim in pomisli pri sebi: "Aja, to pa niso poštene reči!" Da je tudi on slišal otrokov pisk, bi mu bilo mogoče vse jas> no, ali on ni slišal — zato gre za popom in pride pred vrata njegove sobe, da bi poslušal, ali ničesar ni slišal. Poskušal je tudi pogledati skozi ključavnico, ali ničesar ni mogel videti. Potem se je vrnil v krčmo, in ker je bil že mrak, je rekel dečku, naj prižge svetilko, a sam gre pred vrata, majaje z glavo, s čemer je izražal neko sumnjo in strah. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v - - -Enakopravnosti [ CKGHsaaPBRaHCwO^ra SMYRNA, 7. aprila (NYT). — O prvih gorkih aprilskih dnevih, se je v gorskih predelih Jugoslavije, Grčije in Albanije nanovo razvnela partizanska vojna; narasli potoki in reke spreminjajo slabe balkanske ceste v močvirje, na katerih se mučita nemška armada in organizacija Todt, da bi zamašile nevarne luknje v Obzidju "evropske trdnjave". Poročila obveščevalne službe, prihajajoča iz Bolgarije, Grčije in Jugoslavije, a tudi iz Rumu-nije in Madžarske, dajejo splošno sliko mrzličnih naporov s strani osišča, da zaduši organizacijo oboroženega upora v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji, ter da zatre nezadovoljnost in o-pozicijo na Madžarskem, v Ru-muniji in Bolgariji. Nacistični krogi v Carigradu zdaj odkrito priznavajo, da so ogromne vrzeli v vrstah specialno izurjenih nemških čet, pa-rašutistov in drugih, o priliki zavzetja Krete, ki je sledilo nepričakovanemu odporu Jugoslavije, ter dolga grška kampanja pred dvema letoma preprečile nemški napad na Turčijo; tudi napad na Rusijo je bil radi tega zakasnjen za najmanj pet do šest tednov. Danes se Nemčija pripravlja na obrambo in zida utrjena o-porišča. Na Balkanu so Nemci zbrali armado sestavljeno iz Nemcev, Bolgarov, Italijanov in Hrvatov, pod enotnim poveljstvom Feldmaršala Erich voit Monstein ali generala von He-ardes. Ako se vojna sreča ne o-brne, bodo te čete jedro obrambe osišča na Balkanu, kadar* bodo zaveznili vdrli skozi vzhodni del Sredozemskega morja na Balkan. V teku je sedaj druga kampanja za vojno posojilo. Te vojne obveznice so po $25 in sleherni bi si moral prizadevati, da- si jih nabavi. To je posojilo vladi—ž njim boste ne le pripomogli do hitrejše zmage ampak vsak dolar tako vložen, bo dolar manj za inflacijske namene. Podrobnosti vam bodo razložili uradniki na lokalnih bankah. f —Ta oglas je brezplačno dala na razpolago— ENAKOPRAVNOST SLOVENSKI DNEVNIK LITTLE feieT-aaflCartonCo.,N.Y.~By B. LŽllk j kako globoko je morje? . Srednja globočina morja znaša 3,400 metrov. Največja do zdaj znana globočina v Velikem ; morju znaša 9,430 metrov. BONDS SUUAKE liDGEGATE ~Mi»s Trakt h Al! Tiiciv BY j-QiJiS R iCHA&D ' THQT& fu/vaj v f) OF VOUK — Thqt A M ^COCCij OK- f)r-i£ t» brezpl acno ********** M stran 3. ENAKOPRAVNOST 14. aprila,' 19$ P. buCOURCELLE: Vojaški psički Popravljanje poškodovanega letala MOČ LJUBEZNI R O M A N — I. DEL — A njegovo drugo ime? . . . njegov priimek? — Njegov priimek? ... Mi ni znan, gospod . . . Meni je ime Claudinet . . . Moj stric Slimak in teta Zefyrina sta mu oče in mati; vsaj on ju tako kliče. Ramon se je opotekel, kakor pod silnim udarcem. Slimak! To čudno ime! . . . Kaj ga ni že slišal? Ali ni bilo to ime, ki mu ga je povedal vlomilec v oni tragični noči, ko 3'e Ramon za vedno zavrgel ubogega otroka? Mnogo let je bilo že minilo, vendar mu je pa to ime še vedno zvenelo v ušesih. Slimak! Da, dobro se spojninja . . . Nobenega dvoma ni bilo. Tedaj je pa obšlo Ramona nepopisno veselje in obenem groza. Bil je ves srečen, da je končno našel izgubljenega otroka, obenem se je pa bal, da utegne doživeti novo razočaranje. — Sicer pa, — je pomislil, tudi če je to otrok, ki sem ga spodil od hiše, saj ni moj sin. Bil je zopet miren, skoraj hladen. Šlo je samo za izpolnitev dolžnosti, za to, da se popravi pretirano stroga kazen. In tudi za pomirjenje vesti, čeprav sam tega ni hotel priznati. — Ljubo dete, — 'dejal Clar dinetu, — tvoji sorodniki najbrž niso vedeli, da je pot tako dolga . . . Pošljem ti koga na pomoč . . . Spremim te do doma, ker hočem pojasniti tvojim sorodnikom, zakaj si se zakasnil. Spotoma je zavil Ramon z dečkom v gostilno in mu kupil jesti ,postrešček je pa ta čas odpeljal voziček do sirotišnice sv. Ane; tam mu je bilo naročeno počakati, dokler ne pride Montlaur z dečkom. — Ah, gospod, — je dejal Claudinet v gostilni Ramonu,| ne da bi vedel, kako naj se mu zahvali za prijaznost, — če bi vedeli, kako dražesten je Mil-ček! Često si mislim, ko ga opazujem, da ni z istega sveta, kakor smo mi. — Če je sin tvojega strica, je vendar iz tvoje rodbine, tvoj bratranec. — Da, to je res. Vendar pa, gospod, če bi z njim govorili, bi priznali, da je med menoj in njim velika razlika. Zdi se mi neverjetno, da bi bil Milček sin strica Slimaka. — Kaj torej misliš? — Ne vem, gospod, zdi se mi pa, da se spominjam časov, ko sem bil v komedijantskem vozu sam. — V komedijantskem vozu? — Da, teta Zefyrina je vede-ževalka. Imeli smo komedijant-ski voz, ki smo ga prodali. Baš zato se selimo. Slimak . . . Vedeževalkin voz ... se je spominjal Ramon. To se je ujemalo, to je bil poklic, ki ga je omenil takrat vlomilec. — Da, — je nadaljeval Claudinet, — čim bolj o tem razmišljam ,tem točneje se spominjam. Ne, prav gotovo takrat nisem bil z bratrancem . . . Bilo je nekega pomladnega jutra, ko je nenadoma prišel k nam. — Nekega pomladnega jutra, praviš? — Veste, gospod, morda je prišel od svoje dojile . . . Stric Slimak nam je dejal tako. Točnejših informacij Ramo-nu ni bilo treba. Vse, kar mu je povedal Claudinet, je pričalo, da je na sledu, da se mu bo posrečilo najti zavrženega otroka. — Pojdiva skupaj k tvojim sorodnikom, govoriti moram z njimi. — O Milčku? — Da, o Milčku! Pa vendar ne mislite, da se motim. Ali morda kaj veste o njem, o njegovih starših? — Morda. — Ah, kolika sreča! — je za-šepetal Claudinet ves srečen pri spominu na svojega dragega prijatelja. — Če je tako, gospod, pa le brž pojdiva . . . Morda bom tepen zato, ker sem vam vse to povedal, toda kazni se ne bojim, saj sem je že vajen. Prispela sta do sirotnišnice sv. Ane, kjer je Ramon plačal postreščku in ga odslovil. Claudinet je pa pograbil jermen in se vpregel v voziček. Montlaur je hotel, da bi po-strešček odpeljal voziček do dečkovega doma, deček je pa prosil, naj postreščka odslovi. Zefyrina je že čakala Clau-dineta na pragu. — Požuri se no, lenuh ti nemarni! — je kričala. — Kaj si pa počel, da te tako dolgo ni bilo? ... Pa vendar nisi bil zgrešil poti ? In še preden je mogel deček odgovoriti, je pripomnila: , — Le urno . . . pomagaj mi brž izprazniti voziček. Montlaur se je bil ustavil obenem s Claudinetom. Zefyrina ga je zagledala in obrnila se je k njemu. Ramona je spreletel mraz pri pogledu na mišičasto žensko. Toda takoj je premagal ta odpor in se ji odločnih korakov približal. — Gospa, govoriti moram z vami, — je dejal; ali bi mi hoteli žrtvovati nekaj minut? Ramon je napravil na Zefy-rino močan vtis. Njegov strogi glas in odločni nastop sta jo osupnila. Takoj je'.-pomislila, da je prišlec detektiv, in strah jo je obšel. Kaj /neki je hotel od nje? Prvi hip se mu je hotela upreti. Toda instinktivna groza, ki jo čuti vsak lopov pred polic; jo, zlasti pa pred detektivom, ji je brž pregnala vsako uporno misel. Ramon je čakal na njen odgovor, upirajoč v njo pogled, kakor bi hotel videti na dno njene duše. — To bi bilo nespametno, — je pomislila takoj; — vsakega pritepenca se pa res ne smem ustrašiti. Prisiljeno se je nasmehnila in odgovorila: — Na razpolago sem gospodu detektivu . . . mojega moža, slučajno ni doma. Toda to nič ne de, na vsa vprašanja lahko odgovorim sama ... Če ima človek mirno vest, lahko hodi ponosno dvignjene glave in nikogar se mu ni treba bati. če želite, lahko vstopite . .. Ramon je takoj spoznal, da bo izvabil iz babnice točnejše podatke, če bo videla v njem detektiva. Zato ji ni hotel povedati, da se moti. Sledil je čarovnici v njen brlog. — Ali je pri vas deček Milček po imenu? — jo je vprašal takoj, čim sta vstopila. — Da, gospod, — je zajec- ljala. y — Kako je pa prišel k vam? Zefyrina ga je v zadregi gledala, ne da bi vedela, kaj naj odgovori. Milček . . . vražja strela, naj bi lahko odgovorila, da je njen sin. Imela je krstni list, ki bi njeno trditev podprl. Toda Slimak ji je često dejal, da pride ta krstni list prav samo kadaj1 zahtevajo orožniki od potujočih komedijantov dokumente. Tu je pa šlo za nekaj drugega, škoda, da ni bilo Sli- Mali oglasi Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." Če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering 7000 CENTRAL Na sliki vidimo pse, tako zva-ne "mascote" ameriškega vojaštva v San Angelo, Tex. maka, on bi že vedel, kako in kaj je treba storiti. Zdelo se ji je, da bo še najbolje, če pove vse po pravici. —Kako je prišel ta otrok k vam? je ponovil Ramon. — Bože moj, gospod, — je odgovorila v zadregi, — to je kaj enostavno. Osem ali devet let je tega ... ne spominjam se več dobro, ko sva prevzela z možem tega fantiča, ker so ga starši zavrgli. — Kje pa? — je vprašal Ramon z drhtečim glasom. — 'Kje? . . . čakajte, da se spomnim . . . bilo je . . . — Morda v Boulogni, a? — Vse ve, — je pomislila Zefyrina. — Prav sem storila, da ga nisem hotela vleči za nos. — Veste, gospod detektiv, to ni izključeno . . . Zares ... da, morda je bilo v Boulogni . . . Trditi pa tega ne morem ... Zagotavljam pa vas, da z možem nisva pri tem ničesar zakrivila. Pravica nama ne more ničesar očitati. Ramon se je ve.4 tresel. Končno je torej le dosegel cilj, ki ga je tako dolgo zaman zasledoval. Bil je že na sledu otroku, ki ga je bil zavrgel. — Pomirite se, gospa, — je nadaljeval na videz mirno. — Ni moj namen nadlegovati vas zavoljo tega otroka. Evo, za kaj gre . . . Neka bogata rodbina me je naprosila, naj po-iščem siroto, ki jo hoče očividno adoptirati. Slučajno sem zvedel za usodo dečka, ki o njem govoriva, in to me je privedlo k vam. — Da, gospod detektiv, razumem dobro. —• Ali bi mogel videti tega otroka? — je vprašal. — Zdaj ga ni tu, — je odgovorila Zefyrina, ki je takoj spoznala, da brez Slimaka ne bo mogla nadaljevati pogajanj z detektivom. — Kje pa je? — Pri svojem očetu, pri mojem možu. — Ali bi se z možem hotela ločiti od njega? — Ah, gospod, zelo rada ga imava. Toda moj mož vam od- Gornja slika, ki kaže lep in miren prizor na farmah, predstavlja v resnici kamuflažirano delavnico za popravljanje poškodovanih letal na nekem letališču v S. Carolini. "Farmska hiša/' kakor tudi "hlev," vse je improvizirano, da izgleda kot resnično. govori bolje, on vam pojasni, kako in kaj je s to zadevo. — Saj vam rad plačam, kai bo treba. — To se ve, gospod. Toda jaz sem samo ženska, jaz v takih primerih ne morem odločati. Pomeniti se morate z mojim možem. — Ali bo drevi doma? — Dvomim, gospod. On je... zunaj . . . Moj mož je brusač in mora hoditi od hiše do hiše, če hoče kaj zaslužiti, če bi hoteli priti jutri zvečer, bi možu povedala in počakal bi vas. Ramon je spoznal, da od te babnice ne bo ničesar zvedel. — Pridem jutri zvečer ob osmih, — je dejal in odšel. Claudinet je storil prav, da se med pogovorom ni prikazal, če bi bil osumljen, da je on privedel detektiva, bi bil pošteno tepen. — Vražji policaj, — je pomislila Zefyrina . . . človek nikoli ne ve, kaj prav za prav hočejo takile tiči . . . Zaviti mu vrat ali pa prisiliti ga, da pride z barvo na dan ... K sreči je Slimak prebrisan ... In tudi Panoufle je fant od fare . . . Ni ga treba učiti ... če jima pa preti nevarnost, si bosta že znala pomagati. Ramon se ni vrnil v hotel, temveč je v restavraciji malo prigriznil, potem je pa hodil dolgo brez cilja po mestu in šele ko je bil že močno utrujen, se je počasi vračal proti hotelu. Legel je, hoteč zaspati, pa dolgo ni mogel. Ko je končno zaspal, so ga mučile težke sanje. V sanjah je slišal glas ubogega otroka, ki ga je zdaj preklinjal, zdaj zopet šepetal besede odpuščanja, pa tudi glas nesrečne matere, ki je med krčevitim ihtenjem ponavljala njegovo in Milčkovo ime. Komaj se je zdanilo, je bil že oblečen in pripravljen k odhodu. Krenil je v mesto kar na slepo, srečo in slučajno ga je zaneslo k Boulonjskemu gozdu. , Naključje? Ali pa ni bil to v resnici tisti usodni nagon, ki Padalec je obvisel Moderno hišo za 2 družini; blizu E. Park Drive, od boulevarda, se proda hitremu kupcu po zmerni ceni. STRA1N1C REALTY CO. 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6561 Rad Mali oglasi Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, b bi s trukom razvažal mehko pijačo. Unijska plača in ure' Zglasite se pri Double Eagle Bottling Co., 6517 St. Ave. Clair bi zvedel za naslov Antona Jeriha, doma iz vasi Prežgan je, občina Litija, živi nekje v Jo-liet;, 111., in ako bi slučajno sam to čital ali pa če bi kdo drugi vedel za njegov naslov, je pro-šen, da mi sporoči. MIKE ZUPANČIČ, 6026 St. Clair Ave., Suite 3, Cleveland, Ohio. Želim kupiti 1940 ali 1941 avto. Plačam v gotovini. Pokličite HEnd. 3756. 111111 ' v:. .: .i. Na sliki vidimo vojaka padalca, ki je obvisel s svojim padalom na nekem drevesu. Slika je bila posneta na manevrih v Louisiani. žene vsakega zločinca tja, kjer je storil zločin? Prišel je do knežjega parka in zagledal pred seboj dobro znano hišo. Na vratih je bil nalepljen listek, da se odda hiša v najem in da dobe interesenti vse potrebne informacije pri hišnici. Hišnica mu je dala kar ključe, proseč ga, naj si sam ogleda hišo. In tedaj še je Ramonu zazdelo, da se sanje prejšnje noči nadaljujejo. Vstopil je v prazno sobo, kjer se je bila pred leti, sesula njegova sreča v prah. Helena in mati sta stali takrat pred njim on je držal v roki usodno pismo. In preživljal je vse strašne ure tiste tragične noči. Sam ni prav vedel, kako dolgo je stal tako zatopljen v svoje misli in spomine. Kar je ves izmučen planil iz sobe in za-klical: — Odpustita mi! . . . Odpustita mi! (Dalje prihodnjič) Amy OLGA'S BEAUTY SALON 15302 Waterloo Road see or JELERCIC FLORIST 15302 Waterloo Road Vesele velikonočne praznike želimo vsem odjemalcem in prijateljem! Otvoritvena posebnost STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od l/{ do l/z ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave. Ženska ali moški dobi delo v gostilni za čiščenje prostorov. Dobra plača. VpA ša se pri KMETT MINT TAVERN, 397 E. 156 St •■•/la Proda se hiša s 6 sobami in takozvano "sUI"' mer kitchen." Hitremu kup^ se proda po zmerni ceni. M site se na 1018 E. HIŠE naprodaj Za dve družini, 9 sob; daj in 4 zgoraj; garaža za avte. Hiša se nahaja na 1 . falger Ave., blizu Bud1 Beacha. Cena $6500. Hiša za eno družino, 6 sob. lepem kraju na Parkg Ave., blizu Euclid Beacha. proda za $6000. Za podrobnosti se obrnite na DANIEL STAKICH 15813 WATERLOO KEnmore 1934 SAMOSTOJNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Uradniki za leto 1941 so sledeči: predsednik Frank Baraga, 7702 Lockyear Ave.; podpredsednik Jernej Krasovec; tajnik Frank Bavec, 1097 East 66 St. Henderson 9183; blagajnik in zapisnikar John Leskovec, 13716 Darley Ave.; nadzorniki John Lokar John Sterle in Charles Koman. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, št. 4 staro poslopje. Društvo sprejme hove člane od 16 leta do 45 leta s prosto pristopnino ter zdravniško preiskavo. Društvo plača $200.00 smrt-nine in $7.00 na teden bolniške podpore za $1 mesečnine. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene odbornike. Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLa. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 Farmers Poultry Ma^J Vogal SUPERIOR in E. KOKOŠI, RACE, GOSKfe PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za oh in priredbe, Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladi' zastorov in "draperies. PARKWOOD IIOME FURNISHINGS) 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih RED — ITCHY— SCAl^ 1A Effective Home Treaty"! Promptly Relieves Tor»* First applications of wonderful iug medicated Zemo—a doctors'"-.^. • -promptly relieve the intense ^ ing soreness and start at one? i gaC. heal the red, scaly skin. Am^'Kjl of cessful for over 30 years! '' gem" marvelous clean, stainless convinces! All drug stores. Only 35^. ' > Acid Indigestion Relieved in 5 minutes or double your money b»ek When excess stomach acW causes U? W iriE nas, sour stomach anil heartburn. u» koWin prescribe the fastest-acting in B'"n, » symptomatic relief—mcdicinaa U»"> '"""(SjfojJ'lg< Tablets. No laxative. Bell-am brin«« <' „f t""" J'iTy or double your money baeu o:i r -it us. -Cc at all lirucsists. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! Q. Can Stamps of various <£ nominations be PlaCL one album? • A. Moro than one nation in J"1 " ,j,e greatly increases ^ work and cost e, dem p t ion. r therefore, don I denominations« n CO' Q. May a minor designate » owner or beneficiary- . A. Yes, if the pure.*-made by the from his own wag«5 earnings. y Q. Do I lose my 5nve8tme»l my War Savings Bond m1 stolen, or destroyed. A. No; upon *»"8,f"fruc-proof of loss ®rdf* V •tion, the Treasury partment will '"nil-duplicate, usually . 0{ out requiring » 1)0 indemnity. f Q. May I register the »"Sjjtb' a licneficiary on a B°n out his knowledge. A. Yes. Records of ' Savings Bonds nCc< fidcntial. Itisnot^rf cssary for the to contact the ^ ficiary during the fr er's lifetime. OnV^ yiduals may_ be as beneficiaries. Bociations, clubs may ;iaries. of -church^ y betoni Remember—the lon*f' you keep War Bo*" up to 10 years, the valuable they beco«*" W8S 107A V.B.Tt«***