Poštnina plačana v gotovini. Domoljub [> cjubtfani IO. septembra 2941-XIX čira d 2. • DOMOLJUB«, dne 10. septembra 1941X1X. Sle». 37. € i odor sonce mrkne Marsikdo ve, di nam socce ali luna včasih kar nenadoma nekam izgrjeia. ju več el Seveda ce pilimo pri lem na oblake, za katere ee sonce skrije, pa kljub temu še pci.i,a tvojo svetlobo aa lemljo. Manj pogos'o. vendar pa veliko bolj redno ee skr: v i'.a sonc ta luno in luna za ìemljo. Cas. kdaj se to zgodi, lahko dokjàmo do minute na-laaäw. Kako se more kjcm. ki je vendar veliko ve-fje, ikri ti ia majhno luno? Ti trije svetovi, zemlja. eoe ce in luna t« v neizmernem nebesnem proetoru lovijo Dtkako tako. kakor ce lovijo otroci brezskrbno na zeleni livadi. Toda razlika je t tem. da se ta nebesna telesa lovijo po zelo natančnih pravilih, ki jih nikoli ne prekoračijo. Učenjaki, ki poznajo dobro njihoTe navade, imajo veliko uiitka. ko opazujejo to nebesno igro, kakor imajo užitek gledalci nogometne »ekme, ko opazujejo brcanje žoge. Da 6e more majhna Iona skriti za večjo kemijo, to vsakdo razume. Toda težko je razumeti to, kako se more velikansko sonce skriti za tako majhno luno Od časa do časa ee zgodi, da se na sto ji nebesni poti sonce, zemlja in luna postavijo v isto èrto, v isto vrsto kakor trije vojaki, ki stoje strumno t vrsti pred svojim poveljnikom. Majhna luna se tako znajde v sredi med soncem in med zemljo. Da Tam bo laže razumeti, kaj se zgodi v tem trenutku, «pomnimo na naravni pojav, ki ate ga ie opazovali mnogokrat. Ko 6e sonce bliža zatonu, to je. se bliža ravnini, na kateri stojite yi, ali ni vala senca prav dolga, veliko daljša od vas? Tudi če je človek majhen, ima vendar za seboj zelo dolgo senco. Prav tako je z luno. Tudi luna je majhna, toda njena senca, ki jo povzroči stran, ki je obrnjena proti 6oncu, se vleče v velike daljave. Učenjaki so zračunali, da je senca, ki se vleče od lune proti zemlji, dolga kakih 880.000 km. Ta senca ima koničasto obliko, to je. zožuje se vedno bolj in bolj: Ravno toliko pa znaša razdalja lune do zemlje, včasih malo več, .včasih malo manj. Ce stopi zdaj na to vašo dolgo senco kakšna oseba, boste opazili, da senca ne pokrije osebe v reioti, marveč samo en del telesa. Prav isto se zgodi, kadar hoče majhna luna skriti veliko sonce. Luna ima za sabo dolg sončni rep. Ce je ta tako dolg, da doseže zemljo, jo bo s svojo senco pokril, toda ne v celoti. Pokril bo samo en del zemlje, kakor pokrije vaša senca samo en del vašega tovariša, in sicer v obliki okrogle plošče, ker je luna okrogla. Ker pa se zemlja vrti okrog svoje osi, se bo ta krogla sence pomikala okoli zemlje in pri tem naredila okrog in okrog zemlje temen pas, kjer se sonce ne vidi, ker ga je zakrila luna s svojo senco. Torej luna lahko zakrije sonce, toda zakriti ga more samo za ozko površinsko ploščo na zemlji, ki se potem zaradi premikanja zemlje okrog èvoje osi pomika okrog in okrog zemlje. To je pojav, ki je 2nan pod imenom sončni mrk. Vidimo ga pa lahko samo v tistih deželah, po katerih se pomika omenjeni temni pas, ki ga povzroča luna s svojo aenco. Zvezdoslovci imajo vse natančno preračunano, kje se bo ta pas vlekel, preračunano tudi oro, minuto in sekundo, kdaj bo nastal mrk ln koliko časa bo trajal. Ke štedijo pa nobenega truda, da ne bi vsakokrat šli na tisto mesto, da opazujejo te nenavaden pojav, tudi če bi bil oddaljen od njih na tisoče in tisoče kilometrov, pni hočejo videti kako se ti veliki nebesni otroci Igrajo med Babo. Zdaj tudi veliko lažje razumemo, zakaj se luna lahko popolnoma skrije za zemljo. Luna je y razmerju z zemljo mnogo manjša. Zemlja pa meče od sebe senco, ki je zelo široka in tudi zelo dolga. Torej se zgodi, da kadar stoje sonce, zemlja In luna v vrsti kot trije strumni vojaki, lo je, kadar je zemlja med ostalima dvema, je .vsa luna zavita v senco. Tako je Dastal lunin mrk, ki ga moremo opazovati z vseh strani zemlje, e katerih je Inno sploh mogoče videti. Toda kdaj so ti trije »nebesni otroci« ro-atavljeni v vrsto? Nekajkrat v letu, in sicer po (Nadaljevanje na 14. strani.) Še ta mesec Imate ias! Naročite takoj »SLOVENČEV KOLEDAR« ki stane za naročnike Domoljuba in Bogoljuba le 9 Dr ia ie 2 Liri za pošiljatvene stroške. • Za nenaroinike batov pa stane koledar 20 Lir. Koledar bo obsegal zanimive preglede : notranjepolitične, zunanjepolitične, gospodarske itd. Dalje socialne članke, članke iz zvezdoslovja, članke iz kmetskega gospodarstva, mlekarstva itd Številne leposlovne članke. Lep roman naie pisateljice Lee Faturjeve. Prevod 32, 33 in 34 speva Dantejeve Božanske komedije, kjer so popisane straine kazni, ki jih no* sijo največji grešniki na dnu pekla — med njimi tudi Juda Iškariot, ki je izdal Kristusa. Koledar bo bogato ilustriran. Povrhu bo pa vsak naročnik dobil ie prelepe naie domače jaslice, ki so tako topel okras vsake naie biie o božičul Letos bo koledar izšel dosti popreje kot lansko leto, zato naročite koledar takoj pri našem zastopniku t Vašem kraja, ali pa z dopisnco aa upravo »Sloveačevega koledarja«, Ljubljana, Kopitarjeva 6. Eni prihodnjih itevilk' »Domoljuba« bomo pridejali tudi položnice, po katerih boste tudi lahko plačali naročnino, Zastopniki naših listov I Pojdite takoj na delo od hiše do biie; noben naročnik naiih listov ne sme ostati leto« brez našefed koledarja. O V krajih, kjer ie ni naiega zastopnika, prosimo požrtvovalne naročnike, da se prijavijo za nabiranje koledarjeve naročnine. Poslali jim bomo takoj potrebna navodila in tiskovine I Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo »SLOVENCEV KOLEDAR« o o Naročite ga takojl »SLOVENCEV KOLEDAR« LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 6 K I JOŽE RAZOR 1 aza\ več ne gremo 4 i Nasproti mil pride Marija in glasno zajoka. Bil je to jok dušnega nemira in razdvojenosti, jok obupanega srca, ki ga je nreručunana hudobija oddvojila od edino ljubljenega bitja. »Kuj so godi tukaj?« vprašu. V. Sredi aprila 1936 je v Rožnem dolu izbruhnila po vseh tovarniških obratih Slavka. Tistega dne so že zgodaj zjutraj delavci zusedli vse oddelke, zunaj pa postavili straže. Ni bila torej navadna stavka, bila je zasedla tovarne. Tako jo bil že v kali preprečen vsak poskus podjetnikov, da bi najeli za delo druge delavce, stavko-kaze. Stavkujoči delavci so nanosili v tovarno vso potrebno za prenočevanje; hrano so dobivali v začetku sproti, čez nekaj dni pa so si znotraj tovarne uredili svoje kuhinje. Stavka je popolnoma uspela. Del delavstva, ki se ni hotel podvreči vodstvu stavkovnega odbora, je bil brez moči in tako rekoč izločen. Nasprotno pa je stavkovni odbor, ki je bil nastanjen v livarni, razvijal veliko delavnost in zitdobii neomejen vpliv na delavstvo. Tovarne so so spremenile v prave visoko Sole komunistične miselnosti. Nastopali so govorniki, na videz neprisiljeno, v resnici pa že dolgo čnsa prej za to posebej izvežhani. Tudi taki delavci, ki so odklanjali komunizem, kakor krSčanski socialisti in zmerni socialisti, »o brez moči podlegali vplivu izurjenih liujskačev. MeSanost spolov po zaprlih tovarnah je tudi storila svoje. Tako se je že čez nekaj dni zgodilo, da jo bilo delavstvo po zasedenih tovarnah enotno izoblikovano v komunistični zavesti. Bilo je več primerov, ki so dovolj nazorno pokazali, kako načrtno premišljena je bila komunistična taktika. Mnogo delavk, ki so bilo do zdaj članice verskih kongregacij, so postale zdaj najbolj strastne komunistke in nasprotnice duhovščine. Skoraj večji del krSčanskih socialistov je že formalno pristal na komunistični program, dasi so ohranili ločenost organizacije. Stavkovni odbor je razglasil sklep, do se stavka nadaljuje toliko čusa, dokler ne bodo delavske zahteve povsem ugodene. Toda kakšne so to zahteve? Tega ni nihče vedel, niti inženir Vagner ne, kamor ho peljale vse nili stavkovnega gibanja. Komunistično vodstvo je Hiter dobro vedelo, da stavka ne smo privesti do kakšnih temeljitih izboljšanj, ker ima le-ta cilj, da se v masah izoblikuje komunistična zavest ter med ljudmi razširi nezadovoljstvo zoper obstoječi red. Toda med maso delavstva jo bilo vedar treba vreči zahteve po izboljšanju. Zahteve ho bile za podjetnike težke, zato bo jih ti odklonili. Bili pa so nasproti enotnemu delavstvu brez moči in kmalu so se ponovno začeli razgovarjati z zastopniki. Ti so zdaj stavili, poučeni po svojih kolovodjih, Se mnogo višje zuhteve in tako spet onemogočili poravnavo. Zdaj je med delavstvom zavrelo. Stavkovni val jo pljusnil tudi izven tovarn. Začela se je po vsem Iložnetn dolu strastna agitacija, hujskanje proti podjetnikom, ki mu jo takoj nato sledilo hujskanje proli župniku Lovšinu, čeS, da tudi on sodeluje s kapitalisti. Razburjene ženske so hodile v skupinah po ulicah, vpile in razgrajale. »Dol s kapitalisti le so vpile. »Dol s farji, po-magači kapitalizma l< Vznemirjenost v Rožnem dolu je rasla z vsakim dnem. Stavka je trajala že petnajst dni, toda do poravnave še ni prišlo. Delo je medtem počivalo, izplačila pa tudi. 2e se jo pri nekaterih začelo kazati pomanjkanje denarja. Z veliko napetostjo ho vsi pričakovali konec meseca, ko r.aj bi podjetniki po zahtevi zastopnikov izplačali delavstvo. Toda podjetniki so Be postavili na btališčo, da ne dajejo nobenih izplačil, dokler delavstvo ne preneha s stavko. Zdaj so se začeli nemiri. Delavstvo, ki je bilo zunaj tovarne, je hodilo pred stanovanja podjetnikov in grozilo. Zlasti so se odlikovale ženske. Pomanjkanje hrane se je kmalu začelo čutiti v vsej svoji ostrini. Na ta trenutek je računal Vagner. Lačen človek je zmožen vsega. Vodstvo komunistov je vrglo med množice geslo: roman »Demonstracije po ulicah I Dajte duška svojemu nezadovoljstvu I Zahtevajte, da vam trgovci izdajo živila zastonj, ker vam podjetuiki nočejo izplačati.« Učinki tega hujskanja so se takoj pokazali. Pestolnikova trgovina zraven šole je bila nekega jutra napadena od množice demonstrantov in vsa izropana. Ko je prišlo orožništvo, je našlo samo prazno in opuslošene prostore. Stvar je postala nevarna. Med nuhujskano množico se je Sušljalo, da bo prišlo zdaj na vrsto župnišče, nato druge trgovine. Ljudje so od lakomnosti podivjali. Oblast se je zdaj zganila in uvedla strogo preiskavo. Nekaj ljudi, ki jim je bila dokazana udeležba pri plenjenju, so orožniki odgnali, l'oseg oblasti pa jo ljudi le še bolj razburil. Začeli so grozili, da se ne bodo dali tako ugnati v kozji rog. Napetost položaja je dosegla svoj višek. Stavka v Rožnem dolu je imela tudi po drugih industrijskih krajih velik odmev. Povsod so se prirejala med delavstvom protestna zborovanja, pobirali so se prispevki za stavkujočo delavstvo in pošiljale pozdravne brzojavke. V nekaterih krajih so šli daljo in so po zgledu tovarišev v Rožnem dolu proglasili stavko in zasedli podjetja. Grozilo je torej, da bo iz krajevne stavke v Rožnem dolu nastala splošna stavka. Medlem se je Grašič z manjšim delom delavstva, podprt od kmetov, trudil na vse načine, kako bi iztrgal zapeljano delavstvo izpod vpliva komunistov. Posrečilo se mu je, da je zbral večino izvoljenih delavskih zaupnikov ter nekaj odbornikov zakonitih društev okrog sebe. Ti so izdali lelak, kjer razgaljajo taktiko komunistov ter obsojajo stavko, ki so jo komunisti zlorabili za svoje strankarske namene. Zahtevajo, da delavstvo prekine svoje stike s stavkovnim odborom in se podredi svojim zakonitim organizacijam. Vpliv te izjave je bil velik. Vsi treznejši delavci so obsojali način, kako so bili izrinjeni iz vodstva njih zakoniti zaupniki in društveni voditelji. K temu je Se pritisnilo pomanjkanje. Grašič in njegovi so to dejstvo izrabili do kraja. Zopet so delili letake, kjer so obdolžili komuniste, da so lahkomiselno pahnili delavce v pomanjkanje, da nalašč zavlačujejo s poravnavo, ker hočejo na ta način izzvati nemir in nezadovoljstvo, da jim ni za delavske koristi, marveč samo za zdražbo in revolucijo. Tudi sicer niso Grašič in njegovi opustili nobene prilike, da ne bi pobijali vpliva komunistov med delavstvom. Vpliv lega vztrajnega dela ni izostal. Polagoma so se pametnejši streznili in se otresli komunističnega vodstva. Odločilno pa je vplivalo zadržanje kmetov. Vsi kmetje iz Rožnega dola in okolice so izjavili, da ne bodo prodajali potrebščin za hrano delavcem vse dotlej, dokler ne bodo komunisti izrinjeni od r.jilt vodstva. Posledice so se takoj pokazale. Gospodinje doma niso dobile ničesar, po drugih krajih pa tudi težko, ker so bili kmeljo povsod zmenjeni. Ce so hoteli dobiti, so morali iti prav daleč na deželo, kar jim je zopet bilo težko, ker so doma rabili zlasti moških moči. Vso to je večalo pri mnogih nezadovoljstvo 8 potekom stavke. Javno mnenje se je začelo bolj in bolj sukati na nekomunistično stran. Tudi Marija se je v tej borbi zelo vneto udej-slvovala. Kot ena vplivnejših deklet v Rožnem dolu je skupaj s tovarišicami storila mnogo med delavkami, da se je tam odpor proti komunistom večal bolj in bolj. Ženske imajo doma veliko besedo, zlasti, če gre za gospodinjske strani. Posledice stavke pa so zelo prijemljivo posegle prav na to plat življenja. Razumljivo je torej bilo, da j« sistematična propaganda deklet imela zelo vidne učinke med ženskim svetom. Ogorčenje, ki je bilo prej obrnjeno proti podjetnikom in proti obstoječemu redu, se je tu zdaj obrnilo proti komunistom. Možje so se kar naenkrat znašli pred novo fronto. Zene so zahtevale od njih, da prekinejo vsak stik s stavkovnim odborom. Bio je že celo tako daleč, da so mnogi od onih, ki so kot za-sednikl bivali v tovarnah, prišli na pritisk žena zopet nazaj domov. (Nadaljevanje prihodnjič.) rJLÓhtÙ mladega kmeta Pisal si mi, tovariš, o koncu ene dobe in o na« itanku uove. Izpovedal si svojo vero v lastno živ-jenjsko moč tudi zdaj, ko hitijo prve zarje mimo nas in nas vodijo v vročino sončnega dneva, ko gremo mimo mladosti v zrelejšo moško dobo. To, kar si povedal, si povedal ne samo o nekaterih, povedal si tudi o nas, ki smo se še včeraj imenovali kmečki fantje in ki se bomo jutri imenovali kmečki možje. Tudi mi smo so nekam zasanjali v svoji mladosti, postavili si take načrte, da bi vanje lahko zajeli ves svet z vsemi njegovimi vprašanji. Kar nenadoma pa so stopili pred nas neki pojmi, neka nova stvarnost, ki nam je skušala potlačiti ve« dosedanji polet in ga preusmeriti zelo nizko, naravnost poniževalno, da ne rečem sramotno. Pred nami je nenadoma v vsej svoji razsežnosti in v vsej svoji teži vslala ZEMLJA s svojimi pestrimi vprašanji in nam kakor otrokom zaprla usta. Sprevideli smo, da smo se navduševali na svojih sestankih in sejah o vseh mogočih in nemogočih stvareh, zelo malo pa o njej, iz katere smo se rodili in v katero se spet povrnemo. Zdaj pa je vstala pred nami v vsej svoji ogromnosti in nam grozi, da nas bo pod svojo težo zmečkala. Stojimo v zadregi pred njo kakor nepazljiv učenec pred uči« teljem in ugibamo, kaj naj storimo, da bo prav. Izoblikovali smo pri nas gibanja in organizacije, ki so nas privedle zelo visoko in nas vzgajala k idealnosti. Ko smo bili stari osemnajst, dvajset, tudi pet iu dvajset in sedem in dvajset let, 6mo z navdušenjem hodili na tabore, zborovanja, se z mladostnim ognjem oklepali svojih mladinskih vodi« teljev. Zdaj Čutimo, da smo tej dobi nekako odrasli; Pred nas so stopili pojmi, kakor dekle, žena, dom, zemlja, kruh, otroci. Kar nenadoma nek drug svet. Moram reči, da v ta »vet nismo stopili nepriprav» ljeni, toda vendar se nismo v njem znašli. Ne mislim na tisto povprečnost, s katero se znajde človek kamor koli ga postaviš. Mi smo si namreč predslavljali, da bomo nekaj boljšega, da bomo odprli pot novemu razvoju v zgodovini slovenskega naroda, da se ne bomo priučili tolikim iu tolikim, ki so v svoji mladosti nekaj zinili o bodočnosti, ko pa so zagledali prvo dekle ali ko so spoznali čar zemlje, so pozabili na vse, kar je bilo in stopili na pot brezpomembnosti in življenjske nemoči. Ko smo se zbirali v svojih kmečkih mladinskih vrstah, smo bili prepričani, da naši cilji no segajo samo do gotove dobe, marveč hočejo postati obči, ves čas in ves prostor obsegajoči. Kako naj torej zdaj poravnamo nastop teh novih pojmov v našem življenju s cilji, ki smo si jih še včeraj postavili v naših gibanjih? Po eni strani nas skuša zemlja popolnoma odtrgati in nas tako-rekoč zasipati. Dom, žena, družina nas omejujejo, nam jemljejo smisel za to, kar smo bili še včeraj, in kar smo sklenili, da bomo vedno. Kako se vse čudno spreminjal Še celo narodna zavest se človeku nekako zamegli, ko stopi pred nova vprašanja. In ravno tu smo doživeli tako žalostna dejstva, da so nam razen mlajših tako rekoč odpovedali vsi, ker. so bili njih pogledi preveč usmerjeni drugam, zlasti v zemljo, in niso videli, da tudi zemlja sloni nä družinski, narodni skupnosti, in če ta skupnost propade, propade tudi zemlja. Tudi za nas velja to, kar si rekel o sebi in d evojih tovariših: prišli smo na konec, toda ta koneo pomeni za nas šele začetek. To sem ti pisal zaradi tega, ker me je tvoja prejšnje pismo spomnilo na toliko vprašanj, med druitiu iudi na vprašanje naše rasti v nove razmere, ki so nam prišle nasproli in zahtevajo od nas nove kulturne usmerjenosti. Ne pozabite, da bo »Slovencev koledar« res lep* družinska knjiga, vaš ljubi domači prijatelj, ki ga boste vzeli v roke in našli v njem obilo pouka, razvedrila in zabave Sa »vetu je toliko stvari, ki jih vidimo vtak aan in se nam zde same po sebi umevne. C« se pa vprašamo po razlogu, zakaj so prav take, zakaj je ta, zakaj ono, mnogokrat odgovora ne dobimo. — Vprašajmo se torej maio ob nekaterih vsakdanjih stvareh. lakaj brzojavne žice pojejo? Vse, kar je napeto. lahno zveni in poje v zraka, ie se trese. Ce se trese tako hitro, da povzroča zračno nihanje, za-stilile nek zvok. ker to nihanje zadene na naša uš«*a. Zato slišimo da brzojavne žice pojejo oziroma zvenijo. In če položite takrat na brzojavni drog roko boste čutili, da se ve« drog trese. Brzo-jarvna žica poje na enak način, kakor pojemo mi. To se pravi tresejo se nalahko. toda silno hitro v zraku, kakor se tresejo tudi naše glasilke v grlu. kadar pojemo. Ce je ozračje telo mirno, tedaj žica ne zveni. Zakaj Hvali ne morejo govoriti? Vemo. da mnoee živale morejo izražati svoja občutja tako svojim vrstnikom kakor človeku. Dejansko ni veliko razlike nad veselim vpitjem ali vekanjem majhnega otroka ali pa nad veselim lajanjem ali cviljenjem i>sa. Toda kadar mislimo na govorjenje v ožjem smislu, smo si vsi edini, da more govoriti samo človek. Zakaj to? Živalski možgani — čeprav najbolj »razumnih« živali — so zelo zelo nižji od Boveških možganov. Zato niso v stanju, da bi izrazili v določenih glasovih to, kar bi žival botela ieraziti. Grlo, glasilke, jezik in usta so pri živalih kar pripravne za govorjenje. Pes se mnogo manj utrudi pri lajanju kakor pa človek pri govorjenju. Toda pasji možgani niso sposobni, da bi izrazili občutek v obliki določene besede. Seveda se labko vprašamo še dalje: zakaj niso sposobni? In tu tiči cadnji razlog. Govorjenje pomeni toliko kot glasno izražanje misli Ker pa živali ne mislijo, tudi ne morejo govoriti. Zakaj Hvali *« morejo mislili? Treba je najprej razložiti, kaj mislimo pod besedo »misliti«. Misliti se ne pravi samo občutiti. Misliti se pravi večati skupaj, eno stvar navezati na drugo. Občutek, . da ste lačni, še ni misel. Ce pa to izrazite v stav- I ONO?? ku: »Jaz sem lačen,« bodisi da ga poveste na glas ali ga satuo milite, je to misel. Zvezali ste dve stvari: občutek lakote in sebe To vezanje more vršiti samo razumno bitje. Mišljenje je torej samo človeška lastnost. Samo čJovek more misliti, žival ne. Ker pa je govorjenje glasno izražanje misli, zato žival ne more govoriti, čeprav bi imela zato primerne organe, ker pač ne more misliti. Zakaj lop poči? Topovski pok je zvok; vsak rvok pa nasSane zaradi vaiov, ki nastanejo v zraku ali pa v drugih snoveh. Zrak niha, in mi to nihanje občutimo v ušesih. Kako pa nastane valovanje zraka ob topovskem strelu? Stisnjen plin, ki ga je povzročilo vnetje smodnika v topovskem žrelu, naenkrat butne na dan. potem ko je z vso silo pognal kroglo iz cevi. Takoj nato se ta plin razprši in plane v svobodo, ki jo je nekdaj prisiljen zapustil. Pri tem pa sune z vso silo zrak okrog sebe ter ga požene k valovanju, ki gre na vse strani okrog in pride tudi do naših ušes. To valovanje slišimo v obliki kratkega in močnega poka, kajti sunek plina v zrak traja le malo časa. Zato torej slišimo topovski strel. Koliko iasa Ure iirali? To je precej težko vprašanje, kajti živali nimajo ne rojstnih ne mrtvaških listov. Ena izmed živali, ki ima najdaljše iivljenje, je gotovo želva V ugodnih okoliščinah more živeli od 300 do 400 let. Nato pride krokodil, ki živi do 300 let. Ce smemo verjeti to, kar se pripoveduje, iivi krastača še mnogo dalje. Pravijo namreč, da more preživeti, zaprta med kakim skalovjem, tudi več tisoč let. Toda dokler ni trdno dokazano, ne gre preveč verjeti tej neverjetni trditvi. Slon raste počasi, pa se tudi počasi postara. Ce dobro ravnajo z njim, živi lahko 100 let. To je tudi Btarost, ki jo doseže orel, čeprav pravijo nekateri, da doseže tudi 200 let. Toda vse to se zdi malo v primeri s starostjo, ki jo doseže kit. Nimamo sicer o njegovih letih natančnih podatkov (kit Je namreč tak, da ne vabi nikogar k svojim obletnicam na večerjo), toda znano je, da doseže ta ogromna morska žival več ko 500 let starosti. Ujeli so nekatere kite, ki so jim učenjaki prisodili eelo 1000 let. Navedemo nekaj podatkov o povprečni starosti, ki jo lahko dosežejo nekatere živali v ugodnih okoliščinah: Zajec 5 let, ovca 12, mačka 13, pes 15, kosa 15, krava 15, svinja 25, konj 27, kamela 40, lev 40, slon 100, krokodil ijOO, fclva 3Ö0, kit 500. palček 3, drozg 10, taščica 12, kos 12, kokoä 14, lišček 15, jerebica 15, fazan 15, škrjanec 18, slavec 18. golob 20, kanarček 24, žerjav 24, pav 24, vrabec 40, gos 40, pelikan 50, papiga 50, krokar 100, labod 100, orel 100 let. Ce bi rse iirali, ki pridejo na srel, ostale pri iivljenju, ali bi bilo dovolj hrane? Gotovo ne. — Ribja samica znese na milijon jajčec (iker) toda le iz malo od njih se izvale ribice in še manj teh ribic jih ostane pri iivljenju. Mikrobi, silno majhna živa bitja, ki povzročajo razne bolezni, bi se v nekaj urah namnožili na milijone, če bi imeli dovolj hrane. Miši in domači zajci, ki so jih Angleži na svojih ladjah prenesli v Avstralijo, so se tam namnožili v tako velikem številu, da so postali prava šiba za deželo. Našli so tam primerno brano. Vsako živo bitje, bodisi da je žival ali rast-l!na, ima to težnjo, da se preveč razmnožuje. Zemlja bi v kratkem času jjostala pretesna za vse. Zalo vlada med živimi bitji neizprosna borba za življenjski obstanek, ki regulira pravilno razmnoževanje živih bitij na zemlji. Mi vemo, da so tiste živali, ki so najbolj ogrožene, tudi najbolj rodovitne. Ce bi na primer kaka vrsta rib znesla samo nekaj iker, bi jih gotovo vse požrle druge vodne živali, in zato bi ta riba kmalu izginila iz voda. Kako spoznamo zloiinca po prstnih odtisih? Seveda ne vedno. Tatovi in roparji so se namreč navzeli navade, da nosijo rokavice in tako ne puščajo za seboj odtisov po oknih in na pohištvu. Vse zasledovanje sloni na resnici, da si tudi dva človeka nista na vsem svetu popolnoma podobna. Nobena roka ne pušča za seboj odtisov, ki bi bili enaki odtisu druge roke. Naši prsti imajo zelo veliko majhnih gub, ki so pri vsakem človeku različne. Spremeniti pa se te gube ne dajo, kajti to so satno ustja številnih kanalov, po katerih teče pot iz notranjosti na površje kože. Lahko se torej uničijo, toda spremeniti jih ni mogoče. Tako ni teiko. ugotoviti istovetnost nekoga z njegovimi prstnimi odtisi. Ce se torej prstni odtisi nekega človeka ujemajo z odtisi, üi so jih ugotovili na kraju zločina, je to zelo močan dokaz za udeleibo pri zločinu. ZAKAl TO ? ? um 1! m III 1 1 1 1 ZAKAJ Rabljeva roka Spisal J. Fletcher Kay. Peslevenil Prane Peljanee O Suzana, ne boj se! Tisti dan, ko bodo grobovi izročili svoje mrliče, bo ilermas vstal. Telo, ki si mu ga ti dala, bo poveličano. Utrujenost in starost, bolezen in razpad ne bodo nad njim- več gospodovali, pač pa bo z njim vekomaj lepota, podobna lepoti Vstalega.« Suzani se je ob teh tolažilnih besedah »rce razveselilo. In ker je bila ura zdaj pozna, so žend vstale. In ko so na družino nakopičile blagoslova, so odšlč in se napotile vsaka proti svojemu domu. Nekaj časa sem sedèl v senci. Besede Magdalenine sem poslušal, premišljeval sem pa to, kar je bil dejal zdravnik, kako nisem nič storil, da bi Suzano potolažil. Vstal sera in lei k postelji. Svojo vročično roko je dela v mojo, rekla pa ni besedice. In tako sva molče sedela, dokler ni zaspala. Nato sem šel zopet k oknu, sède! in strmci v noč in mislil na dni, ki jih več ni bilo. Srce mi je bilo težko in je za dečkom čudno hrepenelo. »Otrok moj! otrok moj!« sem v svoji bridkosti glasno dejal, »zakaj si me zapustil, vsega obupanega?« J edaj mi je okoli vratu legla roka in glas mi je govoril na uho: »Oče. oče.« Obrnil sem se, in glej! Zraven mene je »iala Nidija. »Kaj delaš tukaj?« sem rekel. »Oče, ali nimaiš nobenega drugega otroka?« Obrnil sem se in sem jo gledal s široko odprtimi očmi; nisem vedel, kaj meni, ona je pa nadaljevala: »Oče, vem. da je tvoje srce Dotrto. Vem. da si llerma ljubil, kakor jaz ljubim tebe. In moje srce je hrepenelo po tem, da te poiola-žim. Pa nisem vedela, kako. O, oče, tako bridko je trpeti sam. Ali svoje bridkosti ne moreš deliti z menoj? < In še vedno sem strmel v njo. Kakor da ne razumem. »Oče, vem, da ne moreš nikogar več ljubiti, kakor si ljubil Henna, in toliko od tebe tudi ne zahtevam. Toda ali me sploh ne ljubiš?« Njen krik mi je bil kakor meč v srce. Srepo sem jo gledal in mislil, kako sera jo v svoji bridkosti komsj pogledal: govoril sem pa z njo trdo ali pa sploh ne. Mislil sem, kako je skrbela za Suzano in stregla meni. In njenim ustom nikoli ni u?!a očitajoča beseda In opazil sem, da je prebledela in posinela in da je okoli oči imela temne kroge. »Oče. ali me sploh ne ljubiš?« »Otrok moj! otrok moji Odpusti mi; odpusti mi, prosim te!« In povesil sem glavo »Nikar, oče, nikar tako ne govori!« In stegnila je roke, kakor da bi se napol bala to narediti: prijela me je za glavo in si jo pritisnila na prsi in mi poljubila lase. »O, oče, velikokrat sem želela to storiti. Pogosto, ko nisi vedel, srm prišla k vratom in te opazovala, kako si strmel v noč. In srce mi je koprnelo, da bi te tolažila in fnko d/?a'a. Pa se nisem upala. Tako sem se vrnila v posteljo in jokala. O, oče, ne moreš vedeti, kako te ljubim. In zdelo se mi je, da ti ni nič do tega« Znova me je poljubila in mi božala lasé, da sem moral misliti kar le na Suzano. »O, Nidija,« sera dejal, »ti si hči tvoje ma- tere. In kaj večjega od tega ne more nihče reči.« »Potem, oče, bova pa zvečer, ko bo tvoje srce žalostno, takole sedela: midva zraven okna. In govorila bova o Hermu in o dnevih, ki so prešli. In jaz te bom tolažila.« Vzdignila mi je glavo in svoje lice pritisnila na moje. Bilo je vroče in vse mokro od solza. »Hči moja,« sem dejal, del roko okoK nje. In nekaj časa sva tako sedela. Njeno dihanje je bilo lahno in ne/no. Ni bilo dolgo, da so se ji oči zaprle v spanju. Nato sera si jo vzdignil na roke in jo polo/il na posteljo. Ogrnil sem si plašč in stopil proti vratom. Premahnila se je in odprla oči. »Oče, kam greš'« »Jezusa grem iskat. Počivaj mila deklica.« In odšel sem v noč. Jutro je bledelo na vzhodu, ko sem se vrnil. Iskal sera vso noč; in vendar ga zopet nisem našel. Drugi dan sera se o bsončnem zatonu vračal iz popadke, ko se je roka oprla na moja Obrnil sein se. Zraven mme je bila Nidija. Hitro je sopla in oči so se ji nenavadno svetile. »Oče!« je klicala, »oče, nikar se ne boj. Zdaj je vse dobro!« »Tvoin mali ie torej ozdravela in ti »i io pustila, da prideš in mi veselo novico poveš.« »Ne, oče, nisem ie videla od opoldanjrga obeda, takrat je pa ležala v vročici. Poslušaj, oče! Slišala sem žend se pogovarjati, da je bil Jezus blizu Befani je. Znto sem šla tja, da ga pripeljem. In glej! Videla sem Jezusa in mu vse povedala. ,Deklica,' je rekel, ,nič se ne boj, ampak véruj, in mati se ti pozdravi.' Nakrtr sem gn zapustila in se nanagloma vrnila. Ravno sem šla skoz vrata, ko sem zagledala tebe in prišla sem. Brž, oče, da jo vodiva.« (Nadaljevanje prihodnjič.) d Zatemnitev traja do nadaljnjega od 21 zve. čer do 0 zjutraj. Upoštevajte, ker so kazni za prestopke zelo stroge. d Za tiste, ki pišejo v tujino. Prepovedano je, čez mejo pošiljati razglednice in vizitnice. Za pisma je prepovedano uporabljati podložene kuverte. V pisma jo prepovedano vlagali fotografije l>okrajin ali krajev in fotografije vojaškega zna. čaja, prav tako izrezke iz časopisov, nepopisan pisemski papir in kuverte, znamke in papirnati denar. V pismih se sinejo uporabljati samo naslednji jeziki: albanski, amarski, angleški, arabski, bolgarski, češki, danski, francoski, grški, italijanski, japonski, kitajski, koreanski, latinski, madžarski, nemški, nizozemski, norveški, perzijski, poljski, portugalski, španski, švedski, turški in ukrajinski. Poštna uprava priporoča, da se znamke lepijo v desnem zgornjem kolu naslovno strani, ob zgornjem robu zadnje strani pa naj so čitljivo vpiše naslov pošiljatelja. d Tramvaj je povozil do smrti 80 letno Katarino Kovič, stunujočo na Gradu. d Praznični dnevi, ki veljajo ia Ljubljansko pokrajino, so odslej sledeči: vse nedelje, novo leto, G. januar — Sv. Trije kralji. Velika noč, Vne-bohod, sv. Rešnje Telo, 29. junij — Sv. Peter in Pavel, 15. avgust — Vnebovzetje, 1. november — .Vsi" svetniki, 8. december — Br. Sp. Marije Device, 25. december — Božič, Rojstvo Gospodovo. Razen zgoraj omenjenih dni ne pridejo v poštev drugi prazniki. d Nad 120 godbenikov deluje v Ljubljanski pokrajini. d Lastniki motornih žag za drva in drugih strojev bodo morali preurediti svoje naprave na pogon z elektriko, lesnim plinom ali metanom. Tudi je ukinjen s 1. septembrom redui avtobusni promet ob nedeljah in praznikih. d Hrvatski manjka okrog 20.000 učiteljev. Dokler ne bodo imeli tega števila, si hočejo pomagati s pomožnimi ljudskimi šolami. d Koliko olja ti pripada. Prehranjevalni urad jo določil, da bo počenši z oktobrom delež olja na živilskih nakaznicah izražen v centili-trih. Namesto 100 piedpisanih gramov dobiš torej 10.8 centilitra olja. d Kozolec poln krme, last mesarja Jesiha, je zgorel ono noč na nekem travniku ob Dolenjski cesti v Ljubljani. Zgorelo je 40 voz krmo in 13 m* lesa. d Nezgode. Pri padcu si je zlomil roko 9 letni Bojan Jerina, sin prometnika na Rakeku. — Pod konja ie padla in si zlomila levo nogo 37-letna Ana Rusova, žena posestnika iz Velikega Gabra. — Pri delu si je zlomil roko Ciril Habič, 15 letni sin delavca iz Zgor. ltašlja. — S kozolca jo padel in si zlomil nogo 4 letni Jože Korba iz Trebnjega. — S kolesa je padel in se poškodoval na obrazu in rokah 15 letni sin preglednika finančne kontrole iz Ljubljane Ivan Perpar. — Jakob Jelen, 51 letni garderober na ljubljanskem glavnem kolodvoru je v službi tako nesrečno padel, da jo dobil hude poškodbe po glavi. — Skladovnica drv je zasula Žagarja 37 letnega Jožeta Mažgona v Ljubljani ter ga močno poškodovala po glavi in životu. h Smrtno kazen bodo na Hrvatskem odslej vršili 6amo s streljanjem in ne več z obešanjem. h Zagrebška tehnika bo dobila več novih zavodov, tako: zavod za zrakoplovstvo, zavod za avtomobilizem iu zavod za poljedelske stroje. h Na Hrvaškem je zaposlenih okrog 25.000 služkinj: od tega jih odpade na Zagreb do deset tiso. Vlada bo izdala nov poselski red. h 700 letnico Zagreba, odkar ga je madžarski kralj Bela IV. proglasil za svobodno mesto, hočejo proslavi — prihodnje leto. h Novo 120 kilovatno radijsko postajo dobi Zagreb. h Za 50% so zvišali železniške cene na Hrvatskem. h Na Hrvatskem so odslej neveljavni dinarski stotaki in petdesetaki. Od starega denarja so sedaj v prometu samo še stari desetdinar-ski bankovi ter vsi stari kovanci. h V Brodu na Savi Je hrvaški maršal Kva-ternik ob navzočnosti nemškega generala Glaisa von Hostenaua slovesno izročil prometu most Najcenejši, najboljši in najzanimivejši tednik je brez- 1 dvomilo »DOMOLJUB«! j čez Savo, ki so ga uničile bivše jugoslovanske čete med umikom. Prvi vlak, ki je peljal čez most, jo imel 33 vagonov žita za Bosno, drugi pa, ki je pripeljal iz Bosne, je vozil 40 vagonov premoga za Hrvaško. h Slive so letos zelo dobro obrodile v hrvatski državi. Izvozili jih bodo najmanj 2000 vagonov v Nemfijqo in drugam po Evropi. Žganje se je zelo pocenilo, kakor v Srbiji. h Vse nepremičnine SUZOR-ja so ocenili na 126.33G.00 kun. Svarilo poljskim in gozdnim tatovom! Lastniki njiv in vrtov se tudi v Ljubljani in njeni okolici pritožujejo zaradi pogostih tatvin poljskih in vrtnih pridelkov. Prav tako so se pa tatvine pomnožile v gozdovih. Največjo škodo delajo seduj tatovi na njivah krompirja. Da obvaruje lastnike njiv in vrtov pred škodo, vse prebivalstvo pa pred pomanjkanjem, je pristojna oblast dovolila poljskim in gozdnim čuvajem nositi puške, revolverje in mu-nicijo ter tudi streljanje na tatove. Zato svarimo predvsem tatove in tudi vse drugo prebivalstvo, naj se v mraku in ponoči ogiba vrtov, njiv in tudi gozdov, ker imajo čuvaji in straže najstrožje naročilo, da morajo streljati tudi na vsakega sumljivega človeka. Še posebej pa opozarjamo starše, naj pazijo na otroke, da ne bi hodili krast sadja, zakaj straža vendar ne bo lovila otrok in tatov, temveč bo kar streljala. Starši in mladina naj pa pomisli, da tudi najbolj usmiljeni čuvaj ne more otroka v gostem listju med vejami ločiti od odraslega, enako pa tudi ne more na njivi otroka ločiti od sklonjenega odraslega človeka. Kmački sinovi v kmetijsko šolo! Na Pokrajinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 19*1. šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja nepretrgoma eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. Celoletna šola je primerna za vse vrste in tipe naših kmetij, najbolj pa za vinorodne kraje, kakor so v novomeškem, črnomaljskem in krškem okraju. Na celoletni šoli se namreč poleg vseh drugih panog izčrpno poučuje tudi vinogradništvo in opravlja vsa s tem zvezana praksa. — Zimska šola pa je bolj primerna za sinove posestnikov iz nevinorodnih krajev, kakor so v kočevskem, logaškem, ljubljanskem in drugih okrajih. V zimski šoli se vinogradništvo ne poučuje, zaradi česar odpade tudi praksa iz njega. Druge kmetijske panoge pa se poučujejo vse. a poseben ozir se posveča že živinoreji in travništvu. — To zimo, ki pride, se vrši I. tečaj zimske šole, zato se letos sprejemajo učenci v celoletno in zimsko šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmetskih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno spisane prošnje, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din je poslati ravnateljstvu pokrajinske kmetijske šole na Grmu čimprej, najdalje pa do 30. septembra t. 1. Tam izve vsak podrobnejše podatke. Boj za obstanek je trd in krut, dandanašnji in za nedogledno bodočnost bolj kot kdaj prej zahteva na vseh popriščih celih in vsestransko usposobljenih ljudi, v prvi vrsti pa dobrih, stanovsko zavednih in strokovno izobraženih kmečkih gospodarjev! To pripravo bodoče borbe za gospodarski obstanek nudi še vedno grmska kmetijska šola, edina te vrste v Ljubljanski pokrajini. Oče, ki ima sina od 16 let naprej in mu želi nekoč izročiti svojo domačijo, ne bo zamudil prilike, da ga nc bi poslal na Grm. h 5 milijonov kun za razvoj kmetijskih ztfè drag je prispevalo hrvatsko kmetijsko mini« strstvo. h Dva milijona kun za dograditev veliki^ skladišč na zagrebškem glavnem kolodvoru, jet odobrila hrvaška vlada. s Najboljšo čcšplje prodajajo v Belgradu p« 4.25 din, srednje lepe po 3.25 din, češpljo z« marmelado pa po 2 din, torej še ceneje kot pd liri. s Poln obrat v srbskih delavnicah. Srbski prometni komisar je pred dnevi pregledal vsi? železniške delavnice v dolini Morave in ugotovili da delujejo vse v polnem obratu. V delavnici «I Nišu je zaposlenih 2200 delavcev, ki delajo noč in dan navzlic pomanjkanju materiala in orodja. Vl niški delavnici popravijo mesečno povprečno poma pa je bil vzoren oče svoji družini, ki jo je njegova smrt sedaj bridko prizadela. Ob očetovi krsti so se zbrali vsi sinovi. ki so prišli iz tujine. Na zadnji poti ga je spremila ogromna množica prijateljev in znancev od blizu in daleč, domači župnik g. Malalan mu je izpregovoril lepe poslovilne besede, domači pevski zbor pa zapel pretresljive žalostinke. Bog mu daj večni mir, žalujočim naše globoko sožaljel p Spodnji Krss dobi vodovod. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, bodo Spodnji Kraševci v kratkem dobili prepotrebni in že dolgo zaželeni vodovod Načrti so že izdelani in tudi za kritje je že preskrbljeno. Vodo bo dal bistri in hladni Hubelj. Dvignili jo bodo na Trstelj, kjer bo velik zbiralnik Od tam bo la mreža vodovodnih cevi po vsem Spodnjem Krasu in bodo deležne mokrega blagoslova vse vasi v tainošnjem okolišu: Temnica. Kostanjevica, Opatje selo, Voj-ščica. Sela in Brestovica. p Živinska kri kot živilo. Na pobudo tržaškega mestnega župana je začela uprava mestne klavnice v Trstu prodajati živinsko kri, in sicer strjeno in kuhano. Kri se bo uporabljala kot živilo in kot nadomestek za meso. Cena bo zelo nizka, kilogram po 2.80 lir. Spretne tržaške gospodinje in kuharice so našle že več načinov za uporabo takšne krvi v kuhinji: pripravi se lahko kot jetra — ocvrta ali pečena, uporablja se namesto jeter za cmoke itd. p Duhovniške izpremembe v tržaški Škofiji. Dominik 1'egan, kaplan v Buzelu, je prestavljen kot kaplan v Cruico blizu Buzeta. — Novomašnik Eirierik Koli« iz poreško-puljske škofije, je nastavljen za kaplana v Buzetu. — Rudi Barbiš, kaplan v Ornici, gre za upravitelja župnije v Av-berju — Za Škofijskega Bvetovalca je imenovan župnik Albin Kjuder v Tomaju. — V komisijo za župnijske Izpite p ta imenovana msgr. dr. Jakob Ukmnr in sežanski dekan Jože Glažar. p Poletje gre h kraju. Zadnji čas smo imeli prav tople dni. Prejšnji ponedeljek in torek sta bila prav visokopoletna dneva. V noči na sredo <57. avgusta se je pa vreme spremenilo. V hribovitih predelih dežele je že zjutraj začelo močno o' deževati in jo bilo skoraj nevzdržno do poznih po|x>ldanskih ur. V Gorici in okolici je zdržalo skoraj do poldne brez dežja, pač pa se je dlje časa pripravljalo prav grozeče neurje. Nctio je bilo zadelano s sivkaslo svetlikajočimi se oblaki, ki niso obetali nič prida. Na srečo je začel pihali močan veter, ki je najbrž prepodil nevarnost. Proti poldnevu je med hudim vetrom začelo liti kot iz škala Po kratki pol uri se je neurje unc-slo, močna ploha pa je trajala globoko v popoldan. Na deželi, zlasti po Vipavski dolini, je besneča vihra napravila po poljih precej škode, posebno po koruznih nasadih je hudo lomila. Dež je ohladil ozračje, toplomer v goriškem Ljudskem vrtu je okrog petih popoldne kazal 19 stopinj Celzija. Oni četrtek in v petek smo imeli krasna sončna dneva: vzduh prijetno topel, lahek, brez nadležne soparice, ponoči je pa rahla odeja bila že nujno potrebna in se dobro spi. Poletje gre h kraju, hudo vročino smo že pokopali. p Veliko razdejanje v Rozandrski dolini je povzročila povodenj v sredo, 27. avgusta. Zaradi silovitega naliva, ki se je v opoldanskih urah zlil na zemljo, je potok Klinšica narastel v grmeč hudournik, ki je podiral pod seboj vse ovire ter jih je vodovje nosilo naprej "proti morju. Voda je podrla dva mostova, v Borštu in v Gornjem Koncu ter tako prekinila promet med Trstom in Reko, s čimer so prizadete posebno mlekarice, ki morajo delali dolgo ovinek preko Boljunca, dokler mostova ne bosta na novo postavljena. Naročnikom in prijateljem -Domoljuba« v Tržaški m Goriški pokrajini, ki so dobili naš list na ogled, sporočamo, da se naroče nanj na ta nnčin, da nnni nakažejo po položnici, ki je priložena poi/.kusnemu izvodu, naročnino ali za vse leto, ali pa vsaj za nekaj mesecev. Celoletno stane Domoljub* 18 lir — kar ni visoka vsota, saj skoraj vsakdo zmore takšen znesek. Zato je zelo priporočljivo, da nam nakažejo celoletno naročnino ter so nato brez skrbi za dolgo dolio, ker bodo potem »Domoljub« redno dobivali, te pa kdo ne zmore naročnine celega leta, naj jo plača vsaj za pol leta, t j. 9 lir — toliko pač vsakdo zmore. Ce je kdo položnico založil, naj nam sporoči z navadno dopisnico na naslov »Uprava Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva 6«, pn mu bomo poslali drugo. Od mnogih naših novih prijateljev in čitateljev dobivamo sporočila, da jim naš list ugaja. Zato jih prosimo, naj nam nakažejo naročnino čimprej, takoj, ko dobe položnico, da bodo prejemali list nemoteno. Prosimo jih tudi, naj nam pridobe še novih prijateljev in naročnikov. Kako boste naročili »Slovenčev koledar«, to boino sporočili pravočasno vsem prijateljem in naročnikom »Domoljuba«. Koledar bo stal ? poštnino vred II lir. Pripravite si ta znesek že sedaj, da ga boste odposlali takoj, ko vas bomo v »Domoljubu« obvestili. p Umrl je v Trstn pred dnevi g. Julij Modri-)»n. Pokojnik je bil nad 30 let uradnik bivše Tržaške posojilnice in hranilnice. V Trstu so ga vsi poznali in ga imeli radi. Nešteto prijateljev si je pridobil s svojim milim, ljubeznivim značajem. saj je vsakomur rad ustregel, če je le bilo v njegovi moči. Bil je v mlajših letih izvrsten pevec ter se je vneto udejstvoval v pevskih društvih. V posojilnici je bil kot uradnik silno vesten in natančen. Svoji soprogi je bil vzoren mož, otrokom pa najboljši oče. Zapuščena družina ga bo težko pogrešala, prav tako pa njegovi prijatelji, ki ga bodo ohranili v trajno lepem spominu. Naj počiva v miru I p Cene sadja v Trstu. Limone 0.25 lir komad. jabolka najfinejša 3 lire kilogram, hruške najfinejše 3 lire kg, breskve I. vrste 3.75 lire kilogram. p V Mariboru je nmrl zdravnik dr. Just Ba-i r\ P lo slovesen način god farnega zavetnika sv. Roka. Cerkvenih slovesnosti so «e udeležili tudi prul-stavniki vojske in domačih obla«tev. p Maksimalne cene za svinjsko mast so r Trstu in Tržaški pokrajini naslednje: slatina na debelo 12, na clrtihno 12.80, salo na debelo 13.50, nn drobno 15.40 lir. p Opasilo v Barkovljnh. Med vilami tik morja stoji eerkev barkovljanske fare, ki je v nedeljo, dne 24. nvgu«la praznovala sv. Jerneja. Oas je i/premenil tudi naš kraj in nas same. Iz ribiškega predmestja so poslale Bnrkovljc. najsodobnejša tržuška mestna četrt. Le zgornj na višjih pobočjih hriba stanuje ic trd in odporen ribiški rod. p Sv. Ivan v Trstu. V nedeljo, dne 31. avgusta je imel Sv. Ivan v Trstu svoje žegnanje. Resni čas je privabil mnogo ljudi v cerkiv. da ie bila tudi ineil tridnevniro dobro obokana. Najprej so bile ob 4 popoldne pete litanije, potem pa je mnogo ljudi kar počakalo do h, ko se je nagrmadila množica pred cerkvijo. Molitev se je prepletala s krasnim petji m, godba in slovesno pritrkavanje svetoivanj^kih zvonov se je prelivalo v skupno molitev pred Na jsvetejšim, ki so mu številne beloobleù ne deklire trosile cvetja na pot. Za nebom sino opazili predstavnike cerkvene in svetne gosposke, nn*e može in mnogo Ijndstvn. ki sr ni moglo uvrstiti pred nebom. Vsi smo iskreno prosili božje pomoči v teh težkih in važnih časih. Dne 14. septembra podeli g. škof prvi višji duhovniški red svojim bogoslovcem. Med njimi je tudi eden član našega farnega občestva. ODKOD IMAMO POMARANČE? Pomaranče so prišle po Arabcih za časn križarskih vojsk v Evropo. Do leda j pomarančni vrtovi v Indiji evropskim narodom še niso bili poznani. Scie lela 912. so jih prinesli iz Indije v Perzijo. Tain so jih imenovali »nareng«. Že v zahodni Aziji ie pomaranča izgubila mnogo svoje žive barve in sladkega vonja. V Evropi je še boli obledela. Kljub temu so jo v Franciji krstili za oranžo, holeč s tem označiti njeno zlatorumeno barvo, (Or pomeni v francoščini zlato.) Danes Roin» pomaranče po vsej južni Evropi, na Sredozemskih otokih, na Julrovem in v Južni Ainc"*'-Pomaranče dozorijo oktobra, deccmbra in daj spomlad' • Zakaj kadimo? Neki holandski raziskovalce Je doli;e mesece raziskoval učinke tobaka na naš organizem. V la mimen se je obrnil s posebno okrožnico na tisočo kadilcev, da bi mu povedali, kakšne občutke imajo med kajo in zakaj sploh kadijo. Iz številnih odgovorov, ki jih je prejel, ni mogočo izluičiti pojasnila, zakaj se kadilci veselijo smotke, cigarete ali pipe. Nekateri vprašane! pa so odgovorili, da jih dim živčno zelo pomirja. Mnogi so le nejasno opisali svoje ob-iutko med kajenjem, drugi so spet izjavili, da sploh ne vedo, zakai kadijo tako radi. Gotovo je la to, da bi se rajši odpovedali mnogih življenjsko nujnih reči nego kajenju. • Lesni trgovec: »S čim se pa ukvarjaš?« — »Lesni trgovec sem postal.« — •Tako? Na drobno ali na debelo?« — »Za enkrat še na drobno. Po gostilnah prodajam zobotrebce.« • Ves oée. »Ljubček moj, (i si ves kakor ata. Njegove oči imaš, njegov nos, njegova usta .. .< «— »Da, teta, pa njegove hlače tudi.c » Nekaj si pozabil. Urla: »Vse si pozabil, kar ]e nama aejaf župnik, ko sva se vzela. Ljubezen vse veruje, ljubezen vse upa, ljubezen...« — lAlel: »Ni pa rekel, da ljubezen vse požre...« • Razlika. A: »Kakšna razlika je med previdnostjo in strahopetnostjo?« — B: »Če se ti bojiš, je to previdnost, če 9e pa boji kdo drugi, je atrahopetnost.« v Novi vozni rod / m dolenjskih progah O polnoči med 9. in 10. septembrom t. 1. stopi na vseh dolenjskih progah v veljavo novi vozni red. Od tega časa dalje odhajajo potniški vlaki ii Ljubljane proti Karlovcu ob: 5.35, 7.51, 12.15, 17.25 in 21.15 ter prihajajo v Ljubljano iz smeri Karlovac ob: 6.42, 9.54. 15.44, 18.10 in 21.00; iz Ljubljane za Kočevje odhajajo ob: 5.20, 10.02, 14.35 in 19.33; iz Kočevja v Ljubljano pa prihajajo ob: 7.44. 13.30. 16.38 in 20.18. Is Trebnjega na Dol. proti Tržišču odhajajo ob: 5.27, 9.50, 14.15 in 19.30; iz smeri Tržišče v .Trebnje na DoL pa prihajajo ob: 7.00, 13.50, 19.00 in 21.00; Ii Novega mesta v StražoToplice odhajajo ob 6.39. 10.20, 14.40. 17.44 in 19.50; iz Straie-Topliee v Novo mesto pa prihajajo ob: 7.25, 13.18, 15.45, 18.30 in 20.40. Natančnejši podatki so razvidni iz stenskih voznih redov na postajah. Olajševalna okoliščina. »Nisem bil pijan,« ae je branil obtoženec, »ampak samo nekoliko okajen«. — »Lepo,« je odvrnil sodnik. »Ker je fcorej .dejanski stan drugačen, kakor izpovedujejo priče, vas ne bom obsodil na štirinajst dni ječe, ampak na dva tedna.« • Zavarovanje. »Torej si se zavaroval proti ognju in potresu. Res le ne razumem.« — »Kako?« — »Zakaj si se zavaroval proti ognju, razumem, toda ne gre mi v glavo, kako misliš napraviti potres.« _ Vzoren razred. Nadzornik obišče razred, 'daje vprašanja in vsi otroci dvigujejo roke. Kogar učitelj vpraša, vsak da jasen in točen odgovor. Pri konferenci je prejel učitelj seveda izvrstno pohvalo in ga je nadzornik stavil vsem za vzgled. Po konferenci ga pa vpraša tovariš: »Kako si vendar to dosegel?« — »Zelo enostavno. Pri meni dvignejo tisti, ki znajo, desno roko, tisti, ki ne znajo, pa levo roko. Vprašam se-Teda vedno tiste, ki dvignejo desno roko.« DelSnik. Ko te prosi posojila, ah, kako so lica mila, ko pa tirjaš, naj ti vrne, jezen hrbet ti obrne. 400 ha goida gori pri španski Sierri Froque-ra; škode je nad 8 milijone pezet. Nad 1000 delavcev ii Maccduiiije Je našlo te dni zaposlitev v nemškem Lienzu. Vso letošnjo letiuo v Argentini bo kupila tainošnja vlada. Sest oseb je bilo to dni ubitih in 40 ranjenih pri veliki avtobusni nesreči v bližini Loturja v pokrajini Murciji v Španiji. Skupini italijanskih plezalcev se je nedavno posrečilo preplezati južno steno vrha Torre Comici v brentskem odseku Dolomitov. Zopet je latel bruhati lavo italijanski ognjenik Stromboli. Obleko na karte bodo dobivali od 1. oktobra dalje v Španiji. Ljudsko štetje v Bolgariji bo, namesto letos, šele 1. decembra 1942. 20 hiš in 20 silosov je ngonobil požar T vasi V alriški Adis Abebi je umrl, zadet od kapi znani italijanski misijonar Vincenc Marcuzzi. Tri velike lončene vrče, napolnjene s srebrnim in bakrenim novcem iz rimske dobe, so našli pri prekopavanju neke ulice v Draču. KRATKE Kobilice so se pojavile v nepreglednih rojih v Karačiju v severozahodni Indiji. Ii ječe male republike Andore je pobegnil te dni edini jetnik neki Domingo Lardiez, ki je v civilnem življenju po poklicu — vlomilec. Ječa je v isti hiši, kakor andorski parlament. Velike poplave v Transilvaniji in na evropskem Vzhodu je povzročilo deževje zadnjih dni. Po 12 dnevpih plezarijah je šest skupin ita. lijanskih plezalcev pod vodstvom Evarista Crouxa prišlo na najvišjo evropsko goro Mont Blanc. 13 Ijndi je bilo ubitih, trije pa ranjeni pri nedavni letalski nesreči blizu francoskega Klar-seillesa. Uradniške plače so ivišali v Romuniji, družine bodo dobile še posebne doklade. Poldrug milijon inozemskih delavcev (razen vojnih ujetnikov) je že sedaj v Nemčiji. 3,168.000 kg je dosegel lov na slanike v letošnjem lelu v področju norveških ribičev. Noro opereto »Rigoletto« je napisal znani nemški komponist Franc Lehar; prva predstava bo jeseni v Hamburgu. Našli so krasno sliko »Umirajoči Kristc, podpisano z imenom Diego Velasquez in z letnico 1631. Lastnice slike so usmiljene sestre v španskem Madridu. Izvoz žita iz Bolgarije je ukinjen. 17.000 ton bo obsegal iitni silos v Velikem Bečkereku. Mladeničem pod 20 leti je v Pariza prepovedano poslreči z alkoholnimi pijačami. 80 milijonov lir je vreden 8780 karatov težki demant, ki so ga odkrili pred kratkim v Braziliji. Skupaj iraščeno skupino gob v teži 40 kg je našel te dni v okolici nemškega Miinchena neki star gobar. Jate velikih planinskih orlov so napadle oni dan drobnico na paši v španskih navarskih gorah in povzročile veliko škodo. Nekateri orli so imeli preko tri metre krilne razpetine. Miši neprestano pojo in spreminjajo svoje glasove, kakor ptice, je ugotovila neka ameriška naravoslovna družba. Poleg mačjega imamo torej še »mišji koncert«. * V Milnchenu je odšel nedavno v večnost 79 letni bivši profesor berlinske visoke glasbene šole in sloveči violončelist Hugo Becker. Tet ob železniški progi Budimpešta—Dunaj. Naznanila n Orglarska šola v Ljubljani. Sprejemni izpit za nove gojence bo 23. septembra ob 10 na or-glarskl šoli v Alojzijevišču. Uvodna služba božja bo 30. septembra ob 7 zjutraj v stolnici, 1. oktobra pa se prične pcuk. Vsi dosedanji gojenci, ki nameravajo v bodočem šolskem letu obiskovati orglarsko šolo, naj to čimprej osebno ali po dopisnici javijo ravnatelju šole Snoju Venceslavu, Semeniška 2. n Na Krekovi učiteljski gospodinjski šoli v Ljubljani bo pričetek pouka s šolsko službo boČja 22. septembra ob 8, na enoletni gospodinjski šoli pa 1. oktobra. Vpis je še do 20. septembra. nekaj zaniirriuQsti Vžigalice so ga rešile. Finski drvar se je ni saneh vozil iz gozda domov, ko ga je na večer na-' padel trop volkov. Ker ni imel pri sebi noben.-gi orožja razen sekire, ki pa bi ga gotovo ne bili! ubranila smrti, je bila nevarnost velika. V tej stiski' se je moi spomnil, da se zver boji ognja. V žepu! je imel škatlico voščenih vžigalic. Te vžigalice jel torej začel prižigati ■ ter z njimi svetil volkovom I pod nos. Vsakokrat so se zverine preplašeno umak-i nile. Preden Je porabil vso škatlico vžigalic, je prl" šla pomoč in moi je bil rešen. Najbogatejši otrok je vnuk indijskega kneza, iz Haiderabada. Star je 2 leti in pol in se nahaja s svojo materjo na potovanju v Francijo. Bogastvo otrokovega starega očeta cenijo na 50 milijard šilingov, vsota, s katero bi bili za 100 let kriti vsi davki v Avstriji in bi še preostala čedna vsotica« Bogati otročiček je seveda v neprestani nevarnosti, da ga ne odvedejo roparji. Zanj bi od bogatega indijskega naboba nedvomno dobili pravljično odkupnino. Na potovanju spremlja otroka 12 angleških in 12 francoskih detektivov, ki so vsi do zob oboroženi. Praški krojači. Praški listi poročajo, da so ta-mošnji krojači dali natisniti »Črne bukve«, v katerih so bila natisnjena imena in naslovi tiste gospode, ki hoče biti lepo oblečena, a svojega krojača ne plača. Tako je bilo naznanjenih javnosti 807 lahkomiselnih junakov, ki so bili vsi vkup svojim krojačem dolžni nad milijon kron. Ko se je o knjižici zvedelo, jib je bilo dosti, ki so hiteli plačat svoj dolg. Krojači so plačilo hvaležno sprejeli, ali natisnjena imena se ne dajo izbrisati. Med nerednim plačniki je bilo menda zelo veliko Židov. Živalska simfonija. Iz Madrida poročajo, da se je španskemu skladatelju Hernandezu posrečilo sestaviti skladbo, sestoječo iz živalskih glasov. Her-naadez je delal na tej »simfoniji« leta in leta. Z gramofonskimi ploščami je posnel glasove posameznih živali, ki jib je zdaj združil v mnogoglasno kompozicijo. Skladbo snemajo že na gramofonsko plošče. Gotovo bo zelo zabavna, če že ne zanimiva. Zareče palice za slepce. V Parizu nameravajo slepce opremiti z žarečimi palicami. Od te novosti si obetajo mnoge prednosti za slepe nesrečnike, ker bodo ljudje na cestah lažje postali pozorni nanje in jim po potrebi priskočili na pomoč. Doslej so v Parizu v ta namen prakticirali bele pa|j}e, toda ljudje so jib često spregledali. Zato bodo napravili sedaj poskus z žarečimi palicami in če sä bo ta poskus obnesel, bodo nato vse slepce opremili z njimi. Kraj enajstih narodnosti. Mestece Caribrod v vzhodni Bolgariji se lahko ponaša, da je med njegovimi 2500 prebivalci zastopanih nič manj kakor, 11 narodov. Caribrod obstoji že 800 let. Poleg Bolgarov šive v njem Armenci, Albanci, Nemci, Cehi, Holandci, Rimì, Tatari, Madžari, Poljaki in TurkL, žive pa v najlepši medsebojni slogi. Bavijo se po-največ s poljedelstvom. Kraj ima tri šole, bolgarsko, nemško in turško, dalje katoliško in pravoslavno cerkev, ženski samostan in mošejo. Mrtva je rodila dete. Pri Meinbergu na Nemškem so potegnili iz vode truplo okoli 40 let staro ženske, ga spravili v krsto in zagrebli. Ko je bilo truplo že v grobu, se je razširila vest, da je bila rajnka noseča in da ni umrla naravne smrti. Državno tožilstvo je ukazalo truplo znova izkopati. Ko so krsto umrle žene odprli se jim je nudil neverjeten prizor. V krsti je ležalo poleg mrtve matere tudi mrtvo, drobno, a čisto donošeno dete. Profesor dr. Jungmichl z vseučilišča v Göttingenu je preučil primer in ugotovil, da se je dete rodilo dva dni potem, ko so mater zagrebli. Seveda je bilo dete z materjo vred mrtvo. Prišlo je na dan pod pritiskom razpadajočega materinega trupla. Žalovanje Korejcev. Korejci žalujejo za pokojniki na viden način, in sicer da nosijo posebna klobuke, podobne velikim čeladam v vročih krajih. Ce umre Korejcu oče, nosi sin tak klobuk tri leta, za materjo pa samo dve leti. Ce mu pa umre žena, ga 9ploh ne nosi. Ko je nekdo Korejca vprašal, zakaj ta razlika, so mu olgovorili: Drugo ženo mož lahko dobi, staršev pa ne more nikoli vel dobiti. Kopanje sima „ Severnem Wels,,. Strokovnjak pregleduje kamenje. Priprave za pridobivanje dragocene rude. Žlahtne rude ki njih pomen da pridejo do Ivnrine, kl je poroštvo. da bo Žila ostala stalna. Nato rov presečejo vsaj na vsakih slo metrov na desno in levo, da ugotove debelost žile. Ko so porazdelili maso na ol>eh straneh rova v kvadrate, lahko brez težave izračunajo, koliko ton rude in v katerem času jo bo rudniški mlin lahko porazdelil v zlato, srebro in morda tudi v svinec. Vse to delo mora biti izvršeno, predilo je mogoče mislili nn gradnjo poslopij, cest, mlina za zlato in na nabavo raznih strojev itd. Koliko podjetnikov, ki tega niso upoštevali, je pri iskan iu žlahtnih kovin f e prišlo na boben. Tudi v Ameriki lahko srečamo dolge pasove s stotinami opuščenih zlatih rudnikov z razpadajočimi poslopji in z udrtimi rovi. Biti zlatoiskalec ie vse kaj drugega, kakor biti rudniški ravnatelj. Prvi poklic: romantika in strast, dnini: stvarno mišljenje in presojanje po danih podatkih. V Kanadi je sedaj 136 zlatolopilnic, ki pretvorijo vsak dnu do A4.000 ton zlate rude, kar je okrog 19 milijonov 700 tisoč ton na leto. Bogate zlate rudnike ima tudi Južna Afrika, Kalifornija in tudi drugod po svetu pridobivajo zlato v večji ali manjši meri. Kaj pa srebro? Svetovna proizvodnja srebra znaša letno okrog deset milijonov kilogramov. Največ le kovine — okrog 40% — pridobiva Mehika, in sicer v prvi vrsti okrog svoje prestolnice istega imena in v okrajih Zacatecas in H. pr. z bakrom pri izdelavi jedilnega orrut i pri raznih okraskih in ne nazadnje uri km, M dinar ia. °Vanl«l Srebro so zelo cenili že v starih ča.ihl Asirci in Babilonci so uporabljali t0 iluhln kovino kot menjalno sredstvo. Keničani in n zneje tudi Kartaginci so dobivali srebro ? španskih rudnikov. V Rimu so kovali «rebrni novce že v 3. stoletju. Po letu 1500. je J srebrni denar že skoraj povsod v prometu V 18. stoletju pa ie zlala valuta zagospodovali nad srebrom. V starem veku je bila vrednosl zlala proti srebru 1:12, v 19. stoletju m |-J5 in poi. Sretiro je izgubilo na svoji ceni |U(j| zaradi izredno velike proizvodnje v Mehiki. Prav je, da na tem mestu omenimo tudi živo srebro. Največji rudnik Živega srebra m Irelu ie v španskem Almadenu, takoj za njim n se odlikuje živosrebrni rudnik v Idriji. So eer v Ameriki še večji živosrebrni rudniki, Lia noben ne prideluje kemično tako čistega (rebra, kakor idrijski. Vsako leto so pridobili T Idriji okrog 5000 kvintalov živega srebra. V ^dnjem času pn so, kot piše italijansko časo-sje, proizvodnjo idrijskega živega srebra celo vojili. Idrijski rudnik je star nad 500 let. Ima 14 lidslropij pod zemljo in je 362 ni globok. Delo tem rudniku je zelo naporno in ga zmorejo ez škode za zdravje samo rudarji, ki so v riii doma in ki jim ie delo in z njim zdru-ue težave prešlo v meso in kri. Ko že govorilno o srebru, nai omenimo, nosijo njegovo ime mnoga jezera, reke, trave. barve, papir, ptiči, lisice In še druge živali. Vsako leto obhajamo srebrne mašniške jubileje In srebrne poroke. Trgovski svet z zaupanjem pričakuje srebrne nedeije, druge pred božičem. Srebrno brodovje imenuje zgodovina tiste špan-ake ladje, ki so za svoječasnega španskega go-spodstva v Ameriki vozile od tam dvakrat na leto žlahtno kovino v svojo ožjo domovino. Pa povrnimo se še za trenutek k najdragocenejši kovini, k zlatu. Odlikuje ga trajni blesk in redkost pridobivanja ter ga dviga nad druge kovine. Kakor rečeno, je tudi zlato zelo mehka kovina, zalo gu uporabljajo za novce, okraske, umetno zobovje, ure, verižice itd. Ie v zvezi z bakrom, srebrom in niklom. Zlato igra pomembno vlogo tudi pri izdelavi fotografij in pri vsakovrstnem sodobnem pozlačevanju. Že v ljudski šoli smo se učili, kako zelo je zlato raztezno. V knjigi smo brali, da iz enega cekina lahko naredimo streho, ki bo pokrila konja z jezdecem vred. Zlato nam je pomagalo pobliže spoznati zemeljsko oblo, suj je bilo zlato privlačna sila, ki je leta 1492. gnala Krištofa Kol imba po širokem morju k iskanju neznane dežele. Zlalo je podlaga denarju skoraj v vseh državah. Papirnati bankovci, še tako lepo izdelani, so tako rekoč brez vrednosti, če nimajo države za papirnati denar v kleteh državnih bank pravega zlatega in srebrnega kritja. Rudarji pri delu pod zemlio. Prvo mesto med kovinami zavzemata železo In baker, čeprav ju ne prištevamo med žlahtne. Zakaj žlahtni kovini, ki sta predvsem zlato in srebro, služita človeštvu nekako bolj za razkošje. kol za resnično potrebo. Vendar naj bo danes govor o zadniih dveh. Pridobivanje žlahtnih kovin ni tako enostavno. kot si ta ali oni misli. Neverjetno, koliko truda in nevarnosti spremlja skromen košček blesketaioče se kovine. Dobo pridobivanja srebra in zlata delimo nekako v Iri dele: v iskanje, razvoj in proizvodnjo. Vsak, ki bi hotel katero od ravnokar navedenih razvojnih delov preskočiti, bi se naibrž znašel v jarku brez izhoda. Predvsem mora listi, ki išče rudo, dobro poznali sestav v v pošte v prihajajočega zemljišča. Posebnost kamenja ie na površju vede neredko do presenetljivih uspehov. Tudi rastlinstvo je pri iskanju rud večkrat velike važnosti. Vendar so v največ primerih odkrili zlato in srebrno rudo po naključju. Ce so prišli zlati žili na sled, prično s kopanjem. Toda ni vsaka žila stalna zlata žila, ti bi izplačala milijonsko rudniško napravo. Strokovnjaki najprej preiščejo kakovost rude ln njeno kupčijsko vrednost. Koliko vsebuje zlata, srebra, svinca, bakra itd. Treba ie ugotoviti obseg zlate žile. Rov kopljejo toliko časa. Trije kralji iz Jutrovega so prinesli novorojenemu Jezusu v Betlehem kot znak izrednega spoštovanja poleg mire in kadila tudi zlato. Iu kdo naj našteje zlate predmete, ki jih je dobila od vernih kristjanov v dar v znak hvaležnosti za uslišane prošnje Marija. Pomočnica kristia-nov. Kdo naj navede iz raznih delov zemeljske oble vse stvari in reči, ki nosijo zlato ime. Dijaki se v zemljepisju uče o Zlatem Rogu, to je del turškega bosporskega pristanišča ob Stam-bulu. Poslovni svet se radii je dobičkanosne zlate nedelje, zadnje pred božičem. Slovencem je zbral gospod župnik Šašelj tudi o zlatu nešte-vitno pomembnih pregovorov, n. pr.: Ni vse zlato, kar se sveti. Zdravniki imajo opravka z nevšečno zlato žilo. Habsburžani so v tistih minulih časih podeljevali redkim osebam visoko odlikovanje: red Zlatega runa. Naši učenci lepo deklamirajo krasni Zupančičevi pesmi o Zlati kanglici in Zlati ptički, ko fant prosi: Daj mi tako mošnjo, vedno šteje, ne prešteje... Žlahtne kovine so za naš zbegani Adamov rod kaj zapeljiva stvar. Koliko zlih dejanj je bilo izvršenih zaradi pohlepa po bogastvu, po zlatu in srebru v preteklosti, ki jim še danes ni konca. Saj veste: Judež je izdal Kristusa za \rideset srebrnikov. Dragocen prstan. — Mrs. T. Wallace Orr na Bermuda otoku se ponaša z dragocenim prstanom, ki ima vdelan 65 karatni smaragd; za smaragd, ki je bil svoječasno last nekega indijskega vladarja je ta milijonarka plačala 250.000 dolarjev. Zlatokop v Reichensteinu. Človeštvo le videlo in 5e vidi v zlatu srečo in moč, pa tudi neko čudotvorno silo. Ali ne Čitamo še vedno radi pravljice o zlatih gradovih, kier zlatolasi kraljičini strežejo zlatolase deklice in o čudežni moči zlate palčice in še o marsičem podobnem. Izpiranje zlata v Renu. Durango. Na drugem mestu v pridobivanju srebra so Združene države, za njimi Kanada. Peru In nato sledi Evropa, kjer zavzema Nemčija z 2-v svetovne proizvodnje prvo mesto. Cisto srebro, kakor tudi zlato, se zaradi velike svoje mehkobe na splošno ne uporablja. V pošlev pride v zvezah z drugimi kovinami. Idrija s svetovno:"»"«1 a.irebrnim rudnikom. t To jo Je presumilo, ko je videla prstan! Ravno takega je nosila ona. >Kdo ti ga je dal?« tavrišči Jerica. Lenčika tardi. >Kaj te skrbi?< »Njegov jet... Precej sem ž njim!« Začne ji lomiti roko da bi snela prstan. >Ne vem, če blazniš kali? Pusti mele se brani Lenčika. »Daj sem prstan, hinavka! — »Prstan je moj!.. .< »Ti blazniil... Primite jo!...< »Lenčika I... Jerica I... O, da vaju ni nič eram. ..« »Sram naj jo bo, sram! — Vdovca lovile »Lažni vkal.. .< »Ta prstan je moje rajne sestre I... Romanov Marko ti ga je dal... Prstan je moji... Daj ga sem!< »Kaj meni Marko mari! — Prstan je moj!< »Hal... Tvoj!... Ti bom ie dala!... Sram te bodi, sram!... Za vdovcem, za našim Markom drskaS in ga loviš!... Daj sem prstan!« »Ali mi ga je on dal?« »Kgj misliš, da ga ne poznam? On ti ga je dali... Hinavka It Vlečeta se za roke in sikata druga v drugo. Lenčika stiska pest, da ji ne more Jerica iztegoiti prstov, v obraz je bila rdeča od jeze in sramote. Proseče se je ozirala v tovarišice, ki so se pa vse poredno smejale. Ej, kaj takega se rado vidi. Jerica je napenjala moči, da bi prišla do prstana. Pa brez uspeha. Lenčika se ji je upirala. »Ali ga ne daš zlepa?c sikne Jerica. »Nakl« »Ka, pa še to!< vikne Jerica, s levico potegne Lenčiki ruto z glave, z drugo pa oš ine po obrazu, da 6e ji kar kri pokaie na nosu. »Nai Nai... Tu imaš... To! Pa ie tot... Pa še enol« Bulo ji Je zagnala po tleh ln jo obdelovala z rokami po glavi, da so se jI kar lasje razsipali in se ji kri cedila iz nosa in iz prask. Lenčika se spusti v glas&n jok. Tovarišice so komaj ukrotile besnečo Jerico. »Beži, LenČikal Beži!« »Jaz ji pokažem!... Jazi... O, bo ie vi. delal... Moj prstan le je sikala Jerica. Lenčika pobere ruto in jo ubere domov glasno se i Meča. »Jej I... Jej!... Jej I.. .< »Hal... Jaz ti pokažem!... Jazi... Boš M prestrezala moške?... Hal... Meniš, ako imaš prstan, da imaš tudi ie njega?... Hal... Marka še nimaš, pa ga tudi ne dobiš k Tako je kričala Jerica in zrla kakor zmagujoč petelin za Lenčiko ter jo pobrala potein po drugi poti domov. Jezila se je še, postajala ln pretila za Lenčiko: »Cakl... Cak!...< Tovarišice so se umaknile po ovinkih v vas, potem, ko so jih ločile. Hehetale bo se v pest in naglas, vzklikale hudomušno: »Ali ste videle?... Tel... Tel... O, ljubi prstančekl... O ljubi vdovčekl...« Tisti dan je sv. Anton imel potem mir. VIII. Vsa razmršena, okrvavljena in objokana prisopiha Ökendrova Lenčika po vasL Z eno roko je skrivala oči, z drugo pa vlekla ruto za seboj. »Glejte! Glejte!... Kaj pa to?< so se izpra-ševali možje, ki so vasovali na klopeh ob hišah. »I, kaj pa je?... O, za pet ran!« so vriščale sosede in ee radovedne zgrinjale pri Skendrovih. Vsaka bi bila rada pomagala, pa Lenčika je Odklanjala sleherno podporo. »Zaprite vrata!« veli prestrašeni materi. Mati zaloputne ženskam vrata pred nosom. »Kam rinete?... Nič vas ne potrebujemo!« »Glejte!... Glejte!... Hal... To pa vendar nekaj pomeni!« so se zgledovale ženske in se umikale z dolgimi nosovi. »Skriti hočejo.. Pa se pokaže!... O, gotovo se pokaže, kaj je bilo.« Postajale so v gručah, pozvedovale in ugibale, kaj je. In možje prav tako. Niso radovedni tako, kakor so ženske, pa vendar morajo vse .vedeti. 7» _ ZA M©ZA MBiiiiii iiMBiwwwiwMiiwMwiiwnnniwBiniiiiwnnniniiii WIIIIIWIIIIIIIIIIHI n 11 '■'■*"* »Otrok moji Kaj ti je?« vpraSa Ökendrova vsa prestrašena. »O, mati!... mati! .. .< dahne Lenčika in potok solz ji lije po licih... »Otrok!... Govoril... Kaj ti je Lenčika?« »O, niči nič!« »Pa vsa krvava!.., Vsa zmršena!... Vsa opraskana!... Jej! In vsa objokana 1... Povej, kdo te je? ... Povej, da mu izpraskam oči!« vika mati. »Jerica me je!... Jerica!... Ta, ki bi rada Romanovega Marka.« »Ta?... Tebe?... Pa zakaj?« »Zaradi Marka!... šepetne Lenčika in zakrije oči. Skendrovki se Je nekaj posvetilo, pa vpraša hčerko: »Ali bi ga tudi ti rada?« »O, rada ... rada?« Mati ?e nasmehne. >Pa sta sel... Pa tako grdo!...« »Ona me je!« »Ti pa nje n!f?« »Nič!« »O, jo bom pa jaz!... O prvi priliki, ko Jo dobim!... O, jaz Ji razbrazdlm obrat, da bo vedela, kdaj se je mojega otroka doteknilal« se je hudovala Skendrovka. »O, mati, nikarl... Kaj si bo mislil Markol Kaj bi dejali...« »Raj meni mar!« »Pa je menil... Jaz ga imam rada...< »Ti?... c Lenčika se umije in obriše, pa sede z opra-skanim obrazom na klop, kamor potegne tudi mater. Premagana sicer, je vendar s polnim upanjem pripovedovala materi, kako hrepeni za Markom, kako rada bi bila njegova ... Skendrovka je kimala in pritrjevala. >0, dober bi bil, dober, U Markol« • Medlem je bila oživela vsa vas. Bojne priče 60 se bile vrnile in šlo je od ust do ust, in mlado in staro se je zgrinjalo na vasi, da prerešeta in presodi ta dogodek. »Takega pa še ne, kar vas stoji I... 0, da jih ni sram!... Zaradi vdovca se stepo!« prirah-tata Rojnica in Marta na vas... »Ali ie veste?< »I, kaj b| ne!... Saj smo videle!« Govorilo in smejalo se je vse vprek. »Takó so sel...« »0, pa še kakó! ...« »Katera Je bila hujša?« »O, ta Jerina !... Naenkrat jI Je ji la v laseh in očeh, pa ji je kar kožo potegnila z nosa!« »Pa zakaj?...« »Zaradi nekega prstana... Pravijo, da ja Romanov Marko dal Lenčiki prstani...« »Pa bi ga Jerina rada?...« >1, kajpak!... Od tod jeza.« »Ona mu je pa srce dala!« se oglasi Marta. »Saj bi mu ga tudi ti, ko bi ga maral « »Hahaha!« »Vse gredo za njim!« »Kdo se zmeni zanj?« »0, Se se bodo teple zanj, še!...« »Pa Se kako se bodo!... O, da jih n| «ram!« »Ali se vam to čudno zdi?« se oglaäi Zaman. »To je že od nekdaj tako... Rože se obračajo za soncem, dekleta pa za možem!« »I — kajpak!... Tako je...« »Ve, jaz sem še druge reči videl... Marko Je dve hkrati prepeljaval!« »Čeljust!« se oglasi Marta. »Ali jo vidite?... Ta, ta Marta tišči m nJim n pa tista, ki jih je dobila. Varuj se, da tudi tebe kdo ne preobrazi!« »Javi... Javi... Pa naj si ohrani človek dobro ime! Le čakaj!« zapreti Marta in zbeži do. nvov osramočena. Tudi druge ženske se umaknejo, zakaj nò-bona ni hotela stati za tarčo Zamanu. »Hahaha!« se je grohotal za njimi Zaman. »Vse so enake... Glejte jih!... 0, Jaz sem vedel!« Martino srce je bilo zopet polno upanja, pa je »J. menda vendar „i tako neumeS, da bi vzel teh katero, ki se očito pretepata zanj ln ga sramotita. Saj menda ni še na glavo pali?.. Kaj ai neki misli Marko o meni...« v" ... , « XL Tudi Jerica je domov prijokala. hi Videla je tisti prstan na Lenčikinl roki. 'u ravno tak prstan je nekdaj sama natikala, ln daj!... Ona ga nosi!... Ah, ko bi ji bil sa ' prstan dal, naj bi jI ga dal, naj bi ji dal 'T enega, toda dal ji je še več, o, dal ji je sv- ,e s-ie, Marko ji je dal sebe, in za njim je hrepè. nel.i sama. »0, Marko, o, Markol« Zato bi bila Lenčiko najrajäa raztrgala, ugo-nabila, da bi Ji ne bila na poti. Prstan ji je pulila iz roke, toda hotela ji je izpuliti Marka. »Markol... Marko!...« Seveda jI je od togote kopitljalo srce. Ko p» je Sla sama domov in JI Je izginila ijpred oö Lenčika, je začela Jerica premišljati in takrat se Ji je zdelo, da je bil morda ta boj za prstan brezuspešen, da si ni priborila Marka, kakor ei nI prstana. Pri tem spoznanju jo je zabolelo srce, prsi so ji postale pretesne taradi srčue bolečine. »Markol... 0, moj ljubi Marko!« zaječi, in solze se ji udero po licih. In ko pri joka domov, zaječi: »O, mati, mati, ko bi vi vedeli!...« Mati je bila vsa prestrašena in vpraša osupla: »Jezesl... Jerica!... Kaj pa ti je?...« »O, ko bi vi vedeli!« »Kaj?... Kaj?... Povej vendar!.. .< Jerica še enkrat milo zajeti, potem pa pove a trgajočim glasom: »Nai Marko Je dal Ökendrovi Lenčiki prstani...« >1, kakšeu prstan?« vpraša mati in se čudL »I, tistega, saj vestel... Pa rad jo ima!...< »Beiil... BeiiI.. .< »Boste videli I... Pa vzel jo bol.. .< »Ne bodi!... Ne bodi!...< »No, boste videli... Jaz bom pa ie takol..a Zakaj je pa Lenčiki dal prstan in ne meni?« Sedaj Je pa začelo iti tudi materi po glavi. »Kaj pa, če bi bilo rea?« ai misli stara in pozveduje o vsem... In čimbolj je Jerica pripovedovala, tembolj Je bila stara prepričana, da je res tako, in v njenem srcu je vstajala togota, in ob lastnost se je pasla. Ko Jerica pove, kar je vedela, se razkoračl stara: »Hal... Jaz mu pokaiem, jaz!... Tako? Prstane ie razdajal... Za ljubicami iztičet... Tja grem, pa mu povem, kar mu gre!.. O, bo t» zvedel, kaj ae spodobi... Za ieno je vendar sestra prva!... L seveda I Sedaj ko smo ga mi izkopali iz nesnage, bo pa nam hrbet obračal... Sedaj lahko!... Hvaležnost, hvaležnost !... Té ni!... Dobro mu hočemo pa neče in nečel... Raj nI bila rajna dobra? 6e preveč!... Objedel se jel... Pa jaz mu pokaiem 1... Jerica le obriši se!... Tvoj bo, aH p« nobene!... Ml imamo tudi še nekaj besede!... Ne bo delal ne, po svoji glavi!... Pa otroke ima! Misli, da bo druga ženska potrpela i njimi tako, kakor domača?... Ne boš, Marko!...« Materine besede so bile hladilni balzam na Jeriiine srčne rane. Solze so se posušile. Srce jo bilo zopet polno upanja in je vriskalo: »0, Marko bo moj!... Lenčika, škl šk!« Mati izpregovori s starim nekaj besed, pa se odpravi. X. Komanov Marko Je doma pmtoval... DrugI možje so ob nedeljah šli v gostilno ali so pa vasovali, a vdovec Marko je moral peslovati, ker ni imel kdo drugi. Najemati pestunje ob nedeljah ni mogel, niti hotel, da se je kaj prihranilo... In takrat pri otrocih je mislil vselej na ieno. In v takih prin.erih je tudi premišljeval o go-spodarstvu in čimdalje bolj spoznaval, da tako ne more biti, da je hiši treba gospodinje in otrokom matere. »Oženil se bom, da bo zopet red,« je sklenil tiho sam pri sebi in ugibal, kje in kako bi se ženil, da bi se prav oženil. Ko je tako časih sedel sam pred hiSo, je vi» del v duhu pred seboj dolgi izprevod znanih de» kličev polagoma pomikati se mimo, tako počasi, da je ogledal vsako, precenil vsako. Vrstile so se druga za drugo: Lenčika, Marta, Jerica in polna kopica drugih. In njegove oči so najdalj »visele ob Lenčiki, srce ga je vleklo k njej, in časih se je zasačil, da občuduje le Lenčiko v dolgem izpre-vodu, da vseh drugih ne vidi, da Jih ne mara, ne te Marte, ne Jerice ln nobene druge. IhiCbS^^ÌP' •tU vj« o!! io Kadar loški zvon zapoje, trumoma pred tron bili, o Marija, ljudstvo Tvoje Tebe prosi in Jasli. Tako odmeva starodavna pesem romarjev pod mogočnimi oboki Marijinega svetišča v vipavskem liOgu. Sedemkrat v letu se dvignejo trume z vse Vipavske, pa tudi Kraševei iu Gorjani in hito po belih ccstah k Mariji Tolažnici, tja v prelepe loge, tiho stisnjene med Vipavo in eolske rebri. Največ se jih pa zbere ob obeh šmarnih dnevih. Pisan vrvež sejmarjev, romarjev, beračev, ošlir-jev, furmanov se drenja pod mogočnimi kostanji pred eerkvijo in vpije vse dotlej, da zadoni iz glavnega, 64 metrov visokega zvonika »ta veliki«. Dvesto let in čez mu je že. Množica se vsiplje pod zvonikom in odprto predvežo v hram božji. Stopiva na enega velikanskih stranskih korov. Poglej po cerkvil Oko ob-strmi nad prostranostjo. Ker je cerkev sredi polj jn (rat _ menda redka boži? pot med Slovenci, ki ni na gričku — se ne zdi, da je tako obsežna, čeprav ima tri stolpe. Kmalu pa začne oko raču-rati, prav kot pri sv. Petru v Rimu, in spozna, da je lo ena največjih slovenskih cerkva, ln kar je šc bolj čudovito, vse so zgradili drobni milo-dari in ne kaka bogata volila. Lep, ubran barok zadovolji oko, posebno ker je poslikano enotno vse. Zemljrnordeča barva daje Ion. Pa obrnimo malo list davnine medtem, ko prižigajo sveče pri velikem oltarju in se pripravljajo pevci pri velikih Goršičevih orgijah. Log je kar nekam na »prepih« postavljen. Je središče zgornje vipavske doline, ki se vleče v ok I ju k u od Ajdovščine do Lozic. Tod so si že stari narodi odpirali pola na vzhod in zapad in si jih Se... Tu po logih je rimskemu cesarju Teo-doziju pomagala vipavska burja melali pšice poganskim Evgenijevim legijam v obraz. Nemara ne lio sodba napak, da je že od tistih dob stala kaka zahvalna kapelica, če pomislimo, da so v bližnjem Sanaboru že v rimskih časih živeli kristja-njel Za rimskimi kohortami so drli preko Vipavske stoteri narodi in mandrali zemljo ter požigali in ropali. Bele s stalno naselitvijo — kot pravijo šolski zgodovinarji v šestem stoletju — se je razlival mir po logih. Poganstvo je kraljevalo, dok-ler niso oglejski očaki poslali tudi semkaj misi-jonarit. Tedaj je že prav gotovo stalo v današnjem Logu malo svetišče. Beremo, da je goriški grof Lenart dal podreti staro cerkvico, ki jo je strašni Sotres 1. 1348. močno razvalil, in je sezidal večjo. :onec petnajstega stoletja je bil pri njej že tudi stalen beneficiar. Izumrli so silni goriški grofje, slava Ogleja Je zbledela, pridrl je turški val pod Omar begom. Takrat so milostno podobo Matere božje prenesli v Tabor pri Sv. Pavlu nad Planino. Pa pre-slabo je bilo to zavetje in znova je morala Marija bežati v vipavski utrjeni Tabor. Val je upiah-nil, Marija se je v slovesnem sprevodu vrnila. Ta navada »obnašanje« (izraz je na Vipavskem udomačen) je še dolgo živela. Za praznik sv. Rešnje-ga Telesa so dekleta prenesla kip v Vipavo, v Trg, in ga nosila v procesiji. Ta stari kip je kasneje izginil. Novega so naredili pozneje, ko so postavljati novi veliki oltar. Za Turki je Bog poslal nad naše prednike nove preskušnje. Divjala je kuga, Trubar je oznanjal tudi tod krivo vero. Ko so drli Napoleonovi polki v srce Avstrije, je prišlo prav pred loško cerkvijo do hudih bitk. Se danes priča na desni strani cerkve polomljen steber o junaštvu dragon-ca Rostasza, ki se je kot zadnja straža sam samcat bil par ur s Francozi, dokler ga niso preluknjali. Vse le dogodke je zrl pod sabo kot v filmu loški zvon, ki je 1. 1817 ob strahoviti lakoti žalostno zvonil marsikomu, ki ga je lakot preščenila. Takrat so se tudi zbirali Vipavci pri Tolažnici in so poslušali srčne besede rajnega šentviškega gospoda, vsem znanega Matije Vrtovca, ki je ljudi bodril. V zahvalo so 1. 1822 naročili v Benetkah p Senožeče. V nedeljo, dne 24. avgusta je praznovala srnožeška fura opasilo — god svojega patrona sv. Jerneja. Bila je to velika slovesnost ter se je zbralo v našem trgu veliko ljudi. Smola barona Derivala Tamle stoji ves, kakršen je! Da bi se motila, nemogoče. Tako se smeje on, tako govori on, tako se priklanja on... »Ampak zasolila vam bom juho, gospod Emil šepec!« je hropela Ruta. »Zame ste španska vas!« Bliskoma se je premislila. »Me ne dobite na spregled, dobri gospod Sepec! In ker niste neumni, boste pač opazili, da se je vam najnovejši načrt ponesrečil že v prvih potankostih. Če pa tega ne bi utegnili opaziti, ljubi in podjetni gospod Šepec, tedaj storim to, kar pametno dekle v takih okoliščinah stori: vso zadevo povem očetu! Čemu pa imamo na vse zadnje očeta?« Znova se zdrzne. »Kaj pa to? Poleg tega — tegale Emila fiepca stoji stotnik Potokar in stotnik se obnaša, kakor da je Emil šepec njegov prijatelj in brat in kaj vem, kaj še vse. Potraplia ga po plečih — ga vzame pod pazduho — materi pripoveduje očividno nekaj o • tem Šepcu. — Me, Potokar je sicer strašno dober človek, vendar pa salamensko neumen! Da ga je njega, moža, častnika, ujel v svoje mreže! Kaj se mu je pač nalagali Kje neki sla se spoznala!« Ruta je bulila in bulila in kovala ubogo srce v najtrše jeklo. Ne odneha, pa ne odneha! Odurna! Tedaj pride Mirko. »Stara dama pravi, da pojdi noter,« ji sporoči. »Potokar je tam. Saj v tega si sicer tudi zaljubljena. Pripeljal je prijatelja. Zanimiv človek. Bil je prej častnik, se je pa zahvalil, ker je podedoval ogromno dediščino in mora sedaj upravljati velikega mamona. Žile v Braziliji — »Kaj čvekaš?« »No, rudnike v Braziliji — ne vež, kaj je žila. koza? Ogromni rudniki. Je pa resnično prav prijazen človek. Potokar je povedal, če ni celo sam povedal, da se je pred kratkim vrnil iz Brazilije —« »Aha!« pravi Rula. ' »Kaj praviš?« »O, nič, prav nič!« »No, potem mi ne vpadaj in ne vpadaj T besedo. Kar nagnusno je. »Kako se piše gospod?« i »Samostrel.« 1 »Knko?« »Samostrel. Imena si nisem zapomnil. Mora pa biti najmanj baron. Baron Samostrel. Ne prelep glavni oltar iz belega marmorja, Stiri tisoč goldinarjev so odšteli zanj. In to ni malo, če pomislimo, da je takrat veljala krava 10 goldinarjev. Oltarno sliko Matere božje z Detetom je pa naslikal mojster Stroj L 1861. Novi oltar je slovesno blagoslovil goriški nad-Skof Valant in ga je posvetil — Mariji Tolažnici žalostnih. Kakor simbol, da je bilo Vipavcem štetih več žalostnih ko veselih dni, pa so vselej našli moči pri Tolažnici in se je Se današnji rod napil tudi za otroke. Ljubezen do Marije v Logu je bila vedno bolj žareča. Zopet je gospod Stekar, vipavski dekan, pobiral darove, da je mogel slikar Goldenstein v treh letih (1841—1844) preslikati vso cerkev na presno. Se danes so barve ko sveže. Po hudi koleri 1. 1855. se je verno ljudstvo zopet zaobljubilo Tolažnici. Sedem let je mojster Blažko iz Lokavca zidal veliki stol, ki je kljuboval »ljubljanskemu« potresu in bo še kateremu. Danes ima cerkev kar tri stolpe. Cerkev samo so dostikrat prezidavali. Leta 1874 pa je bila cerkev povečana še za kor. Razen velikega oltarja ima še sedem stranskih in osem kapel, vsaka za majhno cerkev. Kakor da bi Bog hotel poplačati verne Vipavce, je bila tisto jesen na moč dobra bendima. Hrami so bili kar odprti na stežaj in si je vsak popotni zajel kolikor je hotel. Zdaj so zabučale mogočne orgle. Pred 45 leti jih je postavil mojster Goršič. Vse kleči. Obhajilo: kar po cerkvi doli, toliko je obhajaneev. Log je postal kar nekako evharistično središče dežele. Veličastni evharistični shod 1. 1923., ki ga je vodil rajni nadškof, je potrdil ta sloves. Potem so se vsako leto vršili shodi in sestanki Marijinih družb. Po svetem opravilu se vsuje množica na prosto. Zelo ubrani zvonovi tonklajo, pevci se pod monumentalnim pročeljem vstopijo v kolo, krč-marske stojnice (vasi v Logu soloh ni) se polnijo, buče cekinastega vipavca razvozljajo jezike, pa tudi srčka ... Bučno je, da se kar na Col sliši in si na visokem Erzeljn pravijo: »Živo je v Logu danes.< V davnih časih je bil celo ples pod lipami. Pa je bolje, da ga danes ni več, saj je staro in mlado vse dovolj veselo. Smarensko sonce pa sije, toplo sije na Šumečo množico, kakor da sama Tolažnica pošilja na njo žarke materne milosti. sprašuj vendar tako strašno natanko. Zdaj pojdi noter!« »Mi je nemogoče,« pravi Ruta slovesno. »Glava me boli, da bi znorela, in ne zmorem, pa re zmorem, do bi se zabavala s tujim človekom. Prosim, bodi prijazen, in me izgovori pri mami. Resnično ne zmorem!« »Govoriš, kakor ti je kljun zrasel!« je brat hud. »Te res glava boli?« »Kaj .misliš, da bi ti rekla, če bi me ne, tepec!« »No, naj bo — lo vsaj razumem. Torej bom sporočil, da te glava boli. Jaz zase seveda mislim — jagode, jagode! No, že grem « »Ti, Mirko!« »Kaj bo že spet?« »Gospoda Potokarja prosi, naj semkaj pride.«, »Za tega te ne boli glava?« »Nak, me ne!« se zadere Ruta in udari z nogo ob tla. Mirko je zbežal, ker je poznal sestro. ; Ruta je pa komaj, komaj zadrževala solze. Taka predrznost! In če bi mi desetkrat veliko, veliko uslugo izkazal, bi se vendar ne smel priplaziti v očetovo hišo; ne, ne bi se smel! In če mu je res kaj za njo, bi se moral z nadčloveško močjo in železno vztrajnostjo truditi, da zabriše preteklost, da se dokoplje do novega življenja in da bi si upal, da jo popelje na svoj dom, in če bi pri tem oba osivela in bi čakala dvajset let — Ruti se je zdela ta misel tako lepa, da bi skoraj zatulila od same ginjenosti! Brdo pri Viča. Oni četrtek se je smrtno ponesrečil 23-Ietni Kristijan Pirša, pomočnik pri krovskem mojstru Josipu Mravljetu v Dravljah, po rodu iz Rihemberka pri Gorici. Kurešfek nad Igom pri Ljobljanl Redno vsakoletno romanje na KureSček je bilo uvedeno lani, letos pa je v novih razmerah romanje pri-vabilo ogromno število vernikov. Romanje je v nedeljo, 31. avgusta vodil škof dr. Gregorij Rož-mau, ki je tudi pridigal in maševal, hkrati pa se je romanja udeležilo nad 50 duhovnikov. Romarji so iz dna srca prosili svojo Najvišjo za ščitnico, naj usliši njihove prošnje in nam podeli tako za. želeni mir. — Vreme je bilo romanju naklonjeno, ker ni bilo prehude vročine in soparice, pa tudi dežja k sreči ni bilo Romarji so sklenili, da tudi prihodnje leto poromajo h Kraljici miru na Ku-rešček. Cerkniška dolina. Že dolgo vrsto let se ni pri nas toliko zidalo, kot se letos. Kdor ne zida na novo, vsaj popravlja. Cerknica je dobila nekaj novih številk, a do zime jih bo predvidoma še nekaj. 2iva je gradbena doba tudi po okoliških vaseh. Gornja Straža. Oni torek popoldne je na gospodarskih poslopjih posestnikov Rakoza in Barbica izbruhnil požar. Zgorela sta kozolec s šupo in skedenj. Zaradi vetrovnega vremena je grozila nevarnost, da se požar razširi tudi na so-sedna poslopja, ki so vsa pokrita s slamo, in na bližnja skladišča lesa. Na pomoč 60 prihiteli gasilci iz Vavte vasi in Straže, ki so pri gašenju pridno pomagali. Z velikim trudom se jim je posrečilo požar omejiti tako, da novomeškim gasilcem, ki so bili telefonično poklicani na kraj požara, ni bilo več treba stopiti na delo. Skoda, ki jo je povzročil požar, je deloma krita z zavarovalnino. Metlika. Delo na novi cesti Drašiči—Krmačan nadaljujejo z okrog 60 delavci. — Vložena je prošnja za preusmerjenje ceste do vinogradov v Repici. Gre za klance do vasi Železniki in v Rapici. Tudi z ureditvijo struge izvirka Metličice so začeli. Tudi tam je zaposleno večje število delavcev. Z Dolenjskega. Živahno je postalo polšje živ. ljenje po mnogih bukovih gozdovih na Dolenj- , skem, osobito v Beli Krajini. Na hrvaški strani so že pričeli loviti polhe. Nalovili so že velikan. 1 sko množino polhov. Za polhe Be zanimajo tudi mnogi italijanski vojaki in krznarji. Sprva so bili ljudje v stiski, kako naj bi našim italijanskim vojakom pojasnili življenje polhov. Naposled so — pa saj tega ne more! Tedaj pride Potokar. »Pozdravljena, gospodična Ruta.c jo pozdravi. »Kaj vas ne bo k nam?« »Ne — me glava boli.« »Ah. škodal Dovolil sem si pripeljati prijatelja v vašo hišo in bi rad, da bi ga spoznali.« »Tako?« »Saj. Je zanimiv človek, iz ugledne družine.« »Kako se piše?« »Dorival Samostrel. Bil je dljè časa v Braziliji —« »To mi je že Mirko povedal.« »Slišite, gospodična Ruta, zdi se mi, da niste danes nič kaj prijazni!« »Človek ne more biti zmeraj prijazen.« »More, more!« »Čemu ste pripeljali prijatelja?« »Ker sem ga hotel vpeljati v vašo družino.« »Tako? Ljubi gospod Potokar, ne jezite se, če vas nekaj poprosim. In če vam te prošnje prav nič ne podkrepim. Vaš prijatelj mi ni po volji. Ga ne maram videti. To mu celo lahko poveste. Pričakujem tudi od vas, da ne boste •nikoli več poskusili pripeljati ga v našo hišo.« »Grom in peklo!« pravi Potokar. »Je zame resna zadeva,« 'nadaljuje Ruta, »in zanašam se na vaše prijateljstvo, gospod Potokar. Saj ste moj prijatelj, ali ne? Med prijatelji si lahko povemo kako prošnjo, ne da bi bilo treba pripovedovati dolgih storij v potrjenje. Torej — zanašam s« na vas, gospod Potokar!« In ni je bilo več. 4 IZ RAZNIH KRAJEV fr se vsi lepo razumeli Pravijo, da nazivajo Italijani polhe >il ghiro«. Te dni je prinesel mlad Belokranjec v Ljubljano že do 150 lepih in velikih polšjih kožic naprodaj. Zahteval je za komad 7 do 10 lir. Črnomelj. Naš glavni trg je lepo prenovljen. Občina je uvedla nekako izvozno carino za izvoz lesa iz Črnomlja. To dajatev plačujejo samo iz-vozniki-tujci, in 6icer za vagon izvoženega lesa od 7.60 do 19 lir. Kriie pri Metliki. Posestnica Marija Piave je v kuhinji po nesreči polila s kropom svojega triletnega sina Antona, ko se je vrtel okrog ognjišča. Dobil je po vsem telesu hude opekline. Novo mesto. Dne 4. in 5. septembra so gostovali gledališki umetniki iz Ljubljane s Schein-pflugovo veseloigro »Okence«. — Ta mesec bo pod okriljem Rdečega križa velik cerkven koncert, čigar dobiček je namenjen osirotelim priseljencem. Spored je zelo lep in nanj že danes opozarjamo. — Z otavo so kmetje letos na splošno zadovoljni. Da bi jo le lahko tudi lepo posušili. _ Dijaki, ki žele dobivali hrano v Dijaški kuhinji, naj do 10. septembra vložijo ne-kolkovano prošnjo na naslov: Dijaška kuhinja v Novem mestu. Prispevek za hrano bo predvsem v živilih. Tržišče pri Mokronogu. Zdravniška avto-kolona nas je obiskala dne 26. avgusta 1941 ter poslovala ves dan. Pregledano je bilo skupno s šolsko mladino 1792 oseb, pač rekordno število za našo občino po številu prebivalstva. — \a«. Letos bo še zanimivejši, kot lansko leto. Se je čas za naročitev »Slovenčevega koledar-Naročite ga čimprej pri župnem uradu ali pa pri zastopniku Gorencu. Vinica pri Črnomlju. Kakor vsako leto, bo tudi letos romarski 6hod pri božjepotni cerkvi Matere božje na Zežlju in sicer v nedeljo dne 14. septembra. 2e v soboto popoldne bo gori spovedovanje, zatem pridiga in med petjem litanij Matere božje običajna procesija s kipom Matere božje. Zaradi zatemnitve se bo to izvršilo že za dne. Ob .7. uri zvečer bo pridiga, nato procesija. V nedeljo bo zopet prrlika za spoved in sicer od 6. ure zjutraj. Sv. maše bodo ob 6. uri, ob 7. s pridigo m ob II. slovesna s pridigo. Ob 4. popoldne pa bodo v žup- Potokar je videl le, da je stekla kar naravnost med borovce v parku. Osupel je zijal za njo. Njegova poštena duša se je zastonj trudila, da bi prišla na jasno, kaj neki ima dekle in kakšne nenavadne muhe so jo pičile, da je bila huda. Saj je bilo kar čedno! Če bi vsaj vedel, kakor naj Dorivalu zgodbo pove! »Nee — ženske so vendarle smešne stvari!« je modroval, «samski ostanem!« * Stotnik se je izgovarjal s službo in karmoč hitro končal obisk v Rožičevi hiši, kajti mehki stol, v katerem je sedel, se mu je zdel, da je postlan s samimi žarečimi šivankami. Na po-vratku se je najprej mučil in premišljeval četrt ure, kako bo nerazumljivo nenaklonjenost lepe Rute povedal Dorivalu. Izblebetal mu je zadevo kaj nerodno. Dorival jfe obstal sredi ceste in se je na vse grlo zasmejal I Tudi ni pokazal, da je radoveden, zvedeti natanko, kako in kaj je bilo, ampak se je tako obnašal, kakor da se neumni zgodbi prav nič ne čudi. Stotnik se je pri prvem vogalu poslovil. Vrag naj jih razume! Pri prvi priliki pa bo lepi Ruti temeljito vest izprašal. _ ; Dorival je otožno sedel doma, kadil v tolažbe cigareto in se ni nič več smejal. Zdelo se mu je, da so zelo grdo ravnali z njim. Na vsak način pa je in ostane resnica, da je oholi Ruti izkazal dragoceno in nevarno uslugo. Vsaj poslušala naj bi bila, kaj bi ji bil povedi, in bi ne bila smela na tako žaljiv na-čin pokazati, da nima v očetovi hiši prav ničesar iskati. Sej je vendar pametna, naj bi si bila ni cerkvi pete litamiie Matere božje. Belokranjci, ki ste vedno radi romali k Mariji žezeliski, še |>osebno to leto prihitite k Materi vseh milosti v obilnem številu. Glas is Ribniške doline. V zadnjem času je našo domačo lesno obrt zadela kriza. RibniČana res sicer še najdeš po mnogih krajih Ljubljansko pokrajine, vendar je ta trg vse premajhen za ve-liko lesno domačo obrt, saj štejemo danes še ved-no 5500 ljudi, ki naj bi se preživljali s »siiho robo«. Kdor pozna gospodarske razmere Ribniške doline, ve, s kako nestrpnostjo pričakujejo Itili-ničani, da bi jim kdo priskočil na pomoč. Ribni-{ani si žele dela, prometa s suho robo, ker se zavedajo, da bodo le tako »pretolkli« svoje težka gospodauske prilike. Skoraj nič boljše ni z lončarsko obrtjo. Njena domovina je južna Ribniška dolina z lončarskim središčem — Dolenjo vasjo. Cenena pločevinasta roba je sicer nekoliko izpodrinila lončarstvo, vendar so naši lončarji še kljub temu prodali mnogo lončene robe. Zlasti zvesti odjemalci ribniške lončene posode so bili primor-ski kraji v Dalmaciji, pridno pa kupujejo lončeno posodo prebivalci Bele in Suhe Krajine. Naj. več so prodali naši lončarji v okolici Sušaka. Tudi lončarji' bi bili oblasti zelo hvaležni, če bi jim dovolila prodajo lončene posode preko južne meje naše pokrajine, ker bi s tem lončarstvo zopet oživelo, z njim pa prišlo do kruha mnogo potrebnih družin. — V Ribnici je umrla 67 letna posestnica Gorše Terezija. Naj v miru počiva! — •Vrhnika. Pri nas je ustanovljena zdravstvena zadruga z daleko«ežnimi socialnimi cilji. Zadruga je sklenila celo vrsto ugodnih pogodb z /dravniki-specialisti in tudi z živinozdravniki. Sedaj je zadruga nastavila svojega stalnega zdravnika v osebi g. dr. Janeza Gantarja. Zadruga odpre te dni tudi lastne zobozdravnice prostore. Člani zadruge morejo postati cele družine z nosilcem družine — glavarjem ne čelu. Brezplačno zdravniško pomoč uživajo vsi člani družine: mož. žena, otroci, starši, posli in oni, ki spadajo v družino in ki se sami pretežno ne vzdržavajo. Mesečni prispevek za celo družino znaša pet lir. Delež je zelo nizek (19 <'a more prav vsaka družina vstopiti v to zares socialno ustanovo. Zadruga revnim tudi kreditira potrebno zdravljenje v bolnišnicah, zdravila ia ima v to svrho pravila tako prikrojena, da 1» zadruga mogla tudi v sedanjih časih pomeniti s svojim socialnim delom pravi blagoslov 'a prebivalstvo. Priporočamo vsem našim družinam, da vstopijo čimprej v to koristno zadrugo! dala dopovedati, da ima poglavar razbojnikor pač važne vzroke, da si je upal priti v hišo na Prulah. Vsaj pozanimala naj bi se bila ta za to vzroke. Vsaj — Premišljeval je: Najbolj kaže, da napiše čedno dolgo pismo in gospodični Ruti obrazloži, da Emil šepec, ki misli, da je Emil šepec, ni Emil šepec. Da se je bil baron Samostrelec preoblekel v Emila šepca, je pa vendar ostal baron Samostrel. Da bi se dala zamotana zgodba z nekaj dobre volje razmotati! Da naj se obrne na stotnika Potokarja, k iji bo preprosto in umljivo povedal, kaj je resnica. Da je življenje spet pokazalo, da zvesti vitezi lepih žena še niso izumrli! »Kozlarija!« pravi. Ne, kar še naprej bo igral Emila in kot zločinec zadovoljno čakal reči, ki bodo brez dvoma prišle. Morda — mi — bo — ona — pisala! si misli. Ta misel pa le dokazuje, da gospod Samostrel vendarle ni tako mirno in zadovlojno čakal, kakor si je dopovedoval. Dorival je kadil in premišljeval še druge reči. Da mu je zmanjkala policijska izkaznica, postavim. Je ni in je ni. »Saj je na dlani,« si reče bistroumno. »Moj — nee, gospod Emil šepec rabi mojo izkaznico. Kajpak, kot najbolj pripravno sredstvo, da lahko neovirano potuje po svetu. Če je pameten, si bo otresel evropski prah s svojih čevljev. Privoščim mu iz vsega srca, da uide. Radoveden sem pa, v kakšne neprilike bom spet zabredel, ker nimam izkaznice!« 3Itož v gospodinjstvu Alt naj se moi vtika v gospodinjske posle? Marsikatera gospodinja se Jezi, Je hoče mož vtakniti svoj nos v vsak lonec, če hoče vedeti za vsako jajce, ki ga žena proda, in za vsak kozarec olja, ki si ga je pri sosedi sposodila. Nekateri delajo to iz nezaupanja, drugi pa hočejo pokazati svoje zanimanje in hočejo celo biti ženi v pomoč. Ce ti mož ne zaupa, skušaj si njegovo zaupanje pridobiti in ga zlepa odvadi, da bi se vtikal v gospodinjstvo. Sicer Je prav, da se mož in žena skupaj pomenila o svojem delu. vendar pa mora vsak na svojem področju imeti neko prostost. Ako hoče mož svoji ženici bili v pomoč, tedaj se zelo moti, če misli, da ji bo ustregel, če bi se hotel udejstvovati pri kuhi. 2ena zna vse mnogo bolje pripraviti in porabi pri tem precej manj zalog. Ce pa hoče mož ženi biti resnično v pomoč, tedaj ima za to nemalo priložnosti. Kako bi bila na primer žena vesela, če bi vedno prihajal točno h kosilu in k večerji. Res ga včasih poklicno delo zadrii. Toda mnogokrat bi lahko skrajšal kakšno debato, da ženi in otrokom ne bi bilo treba čakati in da kosilo ne bi bilo postano. Ce na primer mož hoče imeti svežo srajco, pa Je tista, katero bi rad imel, v predalu čisto spodaj, pa v svoji nestrpnosti razbrska ves predal, da mora lena potem za njim pospravljati aH celo perilo znova likati. Samo nekoliko več časa bi porabil pri iskanju in hi ieni prihranil mnogo dela. Ce se gospodinji ponesreči, da presoli juho ali prismodi kakšno prikuho, s kakšnim veseljem bi drugi dan pripravila kot odškodnino kakšno jed, hi je možu posebno všeč, če bi moi zaradi presocene juhe tako ne zabavljal ali celo rentačill Ce mora gospodinja nesli kak teiek škaf ali nositi drva, tedaj je pravi trenutek, da ji moi priskoči na pomoč. In kolikokrat je treba kaj popraviti, premestiti kakšno omaro, ali mislite da bo tedaj iena nevoljna, če se moi zanima za njeno delo in ji skuša pomagati? Govorimo, a Resnična umetnost je prav govoriti in težko le najti človeka, ki bi nas prej ali slej ne utrudil s svojim govorjenjem. Ce proučujemo naše pogovore, bomo kmalu spoznali, kako zelo «o enolični in površni. Velika večina ljudi ponavlja dan za dnem vedno iste stvari, tudi kadar misli, da pove kaj novega in poleg tega dodaja še toliko nepotrebnih besed. Mnogi pripovedujejo po cele ure, kar bi lahko povedali v neka i minutah. V splošnem to ni govorjenje, ampak klepetanje. Kako kmalu se naveličaš poslušati onega, ki neprestano govori o sebi, o svojih doživljajih, ki te prav nič ne zanimajo. Se težje je prenašati takšnega človeka, ki te neprestano sprašuje, ki hoče poznati vse tvoje tudi najbolj zaupne zadeve. Ali tistega, čigar besede so kakor bodice ali ki neprestano daje nasvete, ko jih najmanj potrebu ješ. Toda dvojne vrste pogovor nas nikoli ne dolgočasi: laskanje in opravljanje. Kako radi občujemo s človekom, ki se zna laskati, pa čeprav se navidezno branimo hvale. In vendar je vsaka hvala, ki nam jo kdo naravnost pove, vsaj_ deloma poklon in pretiravanje; nasprotno pa je graja omiljena, zmanjšana. Koliko malenkosti, preračunanosti in sebičnosti je v naših razgovorih I Koliko nevolje se «kriva za zunanjo vljudnostjo in marsikatera slaba sodba o tistem, s katerim govórimo. Naše samoljublje je napeto kakor struna, ki zabrni ob vsakem boža jočem ali trdem dotiku. Kako radi poslušamo, če nas kdo hvali, a hvala o drugih n»;n je nemalokrat zoprna. Snmoljubje navadno odloča o vsebini razgovora. Kako previdno zamolčimo to, kar bi nas zmanjšalo v očeh drugih in se skušamo uveljaviti s tem, kar nas dela lepše. Zelja, da bi se sami pokazali boljše, je tudi nemalokrat vzrok, da opravljamo odsotne. Zato je res prava umetnost prav govoriti; umetnost, ki se je nI mogoče nnučili kar čez noč. Je to stvar olike in vljudnosti, a predvsem ljubezni. Edino ljubezen do sočloveka more rešiti vprašanje, kako spravili v sklad odkritosrčnost in obzirnost. Kdino le ljubezen se trudi, da ne govori slabo o nikomur, da potrpežljivo posluša in najde za druge tiste besede, ki so njei najboli všeč. Saj če hočemo bili odkriti, num niso najljubše besede tistega, ki nas hvali, a v tej hvali čutimo pretiravanje, niti tistega, ki nam vedno da prav, niti tistega, ki nas preveč pomiluje ali ki nas hoče zabavati s pripovedovanjem tujih zadev, kakor da bi življenje bilo burka. Mnogo ljubši so nam ljudje, ki nas ljubijo, ne da bi nam to pripovedovali, ki nas cenijo, ne da bi nas hvalili, ki num pomagajo brez praznih to-lužilnih besed, ki nas vodijo na pot dolžnosti brez pridigovania in ki nas s tem, da ne govorijo slabo o drugih, zagotavljajo, da bodo tudi o nas sodili prizanesljivo. Umetnost pogovoru sloni na treh temeljnih navodilih: Ne govori o sebi več kol je nujno potrebno, govori o odsotnih kot da bi bili navzoči in poslušaj, kakor bi hotela, da drugi poslušajo tebe Dve praktični krili z naramnicami Krili sta lahko iz tanjšega ali iz debelega blaga. Uporabna so za vsak letni čas. Tudi stare in ponošene bluze morejo še priti do veljave. Za spremembo se more bluza nositi tudi po vrhu. 3IW štirimi očmi J. V.: Vprašate, kakšno naj bo dekle v družbi, predvsem s fanti. Pravite, da če je resno, ali kakor 6e vi izražate, prevzetna, se zlepa ne bo poročila; v nasprotnem primeru pa jo bodo imeli za labko-mišljeno. Mislim, da Je tukaj na mestu pregovor, ki pravi: Srednja pot, najboljša pot. Gotovo ni na mestu, da je dekle pusta in nedostopna, da se vsakdo boji približati se ji. Biti more vesela in prijazna, navihana in živahna, toda vse na tak način, da se nikomur ne more niti sanjati kaj slabega o njej. Vendar pa je sodba ljudi le do gotove meje merodajna. . _ Madeže od črnila odstraniš iz tkanin t mlekom, limonovim sokom ali z limonovo kislino. Tkanino moraš nato vedno 8e izprati s čisto vodo. Madeže od sadja odstraniš iz perila, če dotično mes'o opere« z mlekom ter zmočii s salmijakom. »Kai vam do mene ni prav nič,« jo žalosten pogleda Stanko. Cuti, da ie tu vzrok Stefkinega ugovarjanja. »Bojim se, da to, kar čutim do vas, ne bo zadostovalo za vse življenje,« odgovori odkritosrčno. Stanko je čutil, da Štefka nekje tiči s svojimi mislimi; kje, ni vedel, sai je imel prav tako mulo življenjskih zkušeni kot ona. Zazdelo se mu je, da morda res ni zanj. Njegova življenjska pol je čisto jasna pred njim, v dekletu pa še vse vre in kipi. Bogve, kaj bo še iz nje. »Hoj, hoj.« zndoni za njima, dohiti ju znana družba. Načetega razgovora nista nikoli več nadaljevala: III. Prvo vprašanje Razgovor s Stankom je Štefko vznemiril. V odločilnem trenutku ji je bilo jasno, da Stanko ni zanjo Ko sta se razšla, je začela dvomiti, če je prav ravnala. Noč je prebledela. Mučne misli so se zajedale vanjo. Zunaj so zadoneli zvoki strun, nekdo ie igral na vijolino. Žalostno je donela pesem v gluho noč. Štefka ie slutila, kdo igra. Pesem ji je Irgula srce. Ali ne bi bilo bolje, da bi bila dala Stanku roko in se mu zaupala. Kdo ve, če bo še koga srečala v življenju, ki bo imel tako pošteno srce. V tihih nočeh rastejo sence vedno više, da se človek zgrozi pred njimi in svetom, zlasti če je star šele 19 let. Tudi dan ni mogel pregnati skrbi, ki jih je Štefki prinesla noč. Želela je, da bi se mogla nekomu zaupati; toda komu? Materi? Rada jo ie imela, toda s svojo skrivnostjo ne bi mogla stopiti pred njo. Zakaj ne? Njena mati je srčno ljubila svoje otroke. Toda skrbela ie le za njibovo telesno blagostanje, ni pa se znala poglobiti v njihove duše, sploh tega niti poskušala ni. Uboga deklica ie bila v svoji duševni stiski prav tako brez matere, kakor tiste njene so-vrslnice, katerih moderne inatere se zaradi »raznih obvez družbe« ne morejo posvetiti vzgoji svojih otrok. Koliko stisk neizkušenega, dekliškega srca bi lahkd preprečila razumna matit Štefka je zbirala prijateljice. Ali naj piše Dori? Ne. Njen odgovor je že vedela: »Drži se ga, dokler ne pride boljši, tudi malo ljubimkanja nič ne škodi.« Ali naj piše Mariji, ki bo redovnica? Kako bi mogla ona razumeti njeno stisko? H komu nai gre?.. . dekliška duša se včasih mora razkrili. Izmučena je šla v cerkev. Ko je skrbi svojega dekliškega srca položila v roke Materi dobrega svela, je vstala pomirjena. Pri kronilniku jo je čakala črno oblečena gosna. »Dobro jutro, teta Ana,« jo pozdravi Štefka pred cerkvenimi vrati. »Bog da jI dragi otrok,« prijazno odvrne gospa. Rahlo ji dvigne glavo in io skrbeče pogleda. »Zakaj si jokala?« Ker ni odgovora, jo prime za roko. Tiho gresta do gozda, sedela na klopico in teta jo objame preko ramen. »Nocoj je nekdo igral no vijolino; menda tebi?« Gospa Ana je ljubila Štefko, ker jo je spominjala umrle hčere. Modra žena je tudi čutila, da jo dekle potrebu ie. Tudi Štefka je bila vesela, če je smela prili k njej. Še preden se je zavedla, se ji je z otroško prisrčnostjo zaupala. Tako je storila tudi danes Teta Ana io je pomirila: »Štefka, prav si ravnala. Ce čutiš, da nekdo ni zate, se ne smeš z njim poročiti.« »Le nečesa ne morem razumeti,« vpraša Štefka, »kako je to mogoče, da sem Stanka imela rada. Toda če pomislim, da bi mogla postati njegova žena... saj ne znam povedati, se kar zgrozim.« »Cisto priprosta stvar je to. Tvoja nepokvarjena ženska narava ti pove. da zakon ni prijateljska zadeva, temveč najtesnejša življenj, skn zveza. Glej, prijatelj pride in spet gre. Njegovih zahlev in napak ti ni treba neprestano prenašati. V zakonu boš t možem dan za dnem skupni. Oba bosta eno telo, pravi sv. Pavel.« NAŠI VELIKI MOZ]E * * PREBUJENJE NARODNE ZAVESTI * * Konec osemnajstega stoletja pomeni ta nas Slovence zarjo narodnega prebujenja. V tistem času je tudi drugod po Evropi začela prodirati misel o narodni zavesti, ki je zlasti prišla do svojega izraza v veliki francoski revoluciji. Misel o narodni zavesti so pri nas začeli širiti nekateri književniki, ki so s svojimi deli zelo vplivali na poinejši razvoj slovenskega slovstva. V tej dobi so bili to zlasti Marko 1'ohlin, Jurij Japelj, Žiga Zois in Tomaž Linhart Marko Pohlin ima pri nas to veliko zaslugo, da se je začel v večji meri zanimati tudi ta prosvetno slovstvo. Dasi sam redovnik, je vendar spisal mnogo poučnih, zabavnih in kratkočasnih spisov. Lotil se je tudi računstva in spisal prvo slovensko računsko knjižico. Napisal je tudi veliko nabožnih knjig, vendarle pa je glavna njegova zasluga v tem, da je dal temelje svetnemu slovstvu. To je toliko bolj pomembno, ker je vladala v tistem času na verskem polju pretirana strogost Med duhovščino je bil zelo razširjen tako imenovani janzenizem. Janzenizem je učil pretirano strogost glede prejemanja zakramentov, glede zakonskega življenja, zatreti je hotel razne bratovščine, ki so se med našim narodom že zelo priljubile, kakor romanja, razne bratovščine itd. Jan-zenisti so bili nasprotni tudi svetnemu slovstvu. Zato je tem večja zasluga Marka Pohlina, če je v tem času ustvaril podlago slovenskemu svetnemu slovstvu. Pohlin je napisal tudi slovnico in besednjak. Seveda je bilo to zelo začetniško delo in so v njem velike napake. Pohlinova zasluga je tudi, da je zbudil pri nas zanimanje za -posvetno pesništvo. Prve slovenske posvetne pesniške vaje, »Pl-sanice«, so zrasle iz Pohlinovega kroga. Pohlin je sestavil tudi seznam vseh slovenskih knjig in pisateljev. nekako zgodovino slovenske književnosti, ki je bila za ono dobo dokaj točna in uporabljiva. Marko Pohlin je bil torej prvi, ki se je oziral tudi na posvetne potrebe našega naroda. Njegove poučno zabavne knjige so vzbudile novo veselje do branja Jurij Japelj je bil iz Kamnika. Po poklicu je bil duhovnik. Postal je župnik na Ježici pri Ljubljani, nalo dekan v Naklem pri Kranju ter končno kanonik v Celovcu na Koroškem, kjer je tudi umrl. Japelj si je pridobil zasluge v zgodovini slovenskega naroda kol narodni prosvetitelj, kot prevajalec svetega pisma in kot svetni pesnik. Prirejal jc slovenske izdaje verskih učnih knjig, kakor katekizma, pesmaric, evangelijev in drugih knjig. . Japljeve nabožne pesmi se že znatno odlikujejo od Pohlinovih in se nekatere še danes pojo z majhnimi spremembami Glavno Japljevo delo pa jo prevod svetega pisma. Prvi slovenski prevod svetega pisma so dobili Slovenci od luterana Dalmatina, toda tega katoličani niso smeli rabiti. Japelj se je lotil novega prevoda. Za sotrudnika mu je bil Blai Kumerdej. ki ima velike zasluge za naše šolstvo. Seveda Japelj ni mogel prevesti vsega svetega pisma. Sodelovali so pozneje pri tem delu tudi še drugI Japelj je gojil tudi svetno pesništvo. Na splošno ima Japelj veliko zaslug za narodno pro-svetljenstvo. Kakor Valvasor je bil tudi Žiga Zois Italijanskega rodu po očetu, po materi pa slovenskega. Oče se je kot trgovec z železom preselil iz Trsta v Ljubljano in tu je tudi živel njegov sin Žiga. Zois je bil zelo izobražen mož. Bil je priznan strokovnjak za železarstvo ler sploh za prirodo-slovje. Pomagal je zelo tudi našemu kmetijstvu z razdeljevanjem poučnih knjig in s pospeševanjem umetnega kmetovanja. Najbolj pa je zaslovel Zois kot ljubitelj knjig in pospeševatelj slovenske umetnosti. Vzljubil je slovensko govorico, slovensko književnost, našo preteklost in vse, kar je s slovenstvom v zvezi ter je spoznal da je treba slovenščini širiti obzorje, da potrebuje ljudstvo v svojem jeziku pisanih knjig, ki mu bodo poglobile izobrazbo. Zois je tukaj postavil nov mejnik v zgodovini slovenskega slovstva. Od zdaj naprej so se vedno pogosteje tiskale knjige posvetne vsebine, ki so dvigale izobrazbo našega naroda, 8» knjige, ki so znanstveno raziskovale naš jezik in našo preteklost Zbiral je slovenske knjige in najel celo dva kmeta, ki sta zanj potovala po Sloveniji in mu nabirala stare slovenske knjige. V njegovi bogati knjižnici so bili dragoceni rokopisi, najstarejši cirilski in glagolski tiski, a tudi večina slovenskih knjig od Trubarjevih časov dalje. Tako j** postala Zoisova knjižnica prava zakladnica za zgodovino naše književnosti. V Zoisovi hiši so se zbirali vsi veljavni možje one dobe. Učenjaki, znameniti državniki in vojaški dostojanstveniki so se vselej oglasili pri Zoisu, če so potovali skozi Ljubljano. Zbirali so se pri niem tudi vsi domači veljavni možje, tako da je postala njegova hiia središče kulturnega in književnega življenja na Slovenskem. Njemu se moramo zahvaliti, da sta prijela za pero naš prvi pesnik Valentin Vodnik in naš prvi igropisec Tomaž Linhart. V njegovi hiši si je pridobil prvo znanje veliki jezikoslovec Jernej Kopitar, ki je kot osmošolec prišel k Zoisu ter bil njegov tajnik in knjižničar. Zois je zapustil globoko sled v našem gospodarskem in kulturnem življenju. Stoječ na vrhuncu sodobne izobrazbe, je izbral, vtpod-budil in vodil one može, ki so odprli slovenščini nova pota. S Zoisom je povezano tudi ime Antona Linharta. Bil je po poklicu upravni uradnik, nazadnje tajnik deželnih stanov v Ljubljani. Pisal je najprej v nemškem jeziku. Izdal je v dveh zvezkih zgodovino Kranjske in ostalih južnih Slovanov. Vendar si je uajveč zaslug priboril s tem, da je osvojil slovenščini gledališče. Ob Zoisovem času so slišali z ljubljanskega odra le nemško besedo. Slovensko gledališko književnost je ustvaril šele Linhart 28. decembra 1789 so igrali na ljubljanskem odru »Županovo Micko« in leto pozneje je zagledala beli dan njegova druga igra »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V teh igrah je Linhart podal sliko naših ljudi in naših razmer. Tako je položil temelj slovenski odrski umetnosti in pokazal tudi pot, kako si lahko ustvarimo odrsko književnost Tako so ti štirje možje — in poleg njih še vei drugih — preorali ledino in pripravili rodovitna tla, na katerih je kmalu nato bujno pognala slovenska narodna zavest z nastopom naših velikih mož: Vodnika, Slomška, Prešerna in drugih. (Nadaljevanje z 2. stranil) Kadar sonce mrku® določenih pravilih, tako da lahko sklepamo, da tvorijo sonce, zemlja in luna sistem, ki se po-vrafa v isto stanje medsebojnih odnosov vsakih 19 let. Tudi stari narodi so poznali to dobo. Pripisovali so ji toliko važnost, da je bila na primer za stare Atence številka 19 nekaka ziaia šlevillia, ki so jo dolbli v zlato in jo postarljali na vidnin mestih. Sploh vlada v razmerju med r-iznimi svetovi taka zakonitost, da se lahko nanjo učenjaki popolnoma zanesejo. Vse je natančno določeno v številkah, v teži in v obsegu. Že razmerje med luno in med zemljo je nekaj čudovitega. Ta ču-dovitost se Se poveča, če mislimo na ves sončni sestav, lo je na sonce z njegovimi planeti. Koliko matematike, koliko zakonov, ki se morajo med sabo dopolnjevati, koliko naravnih sil, nam znanih in neznanih, ki uravnavajo tisoč in ii*oS-letno pot svelovja po neizmernem prostoru vae-mirjal Koliko se ta čudovitost poveča 'eie potem, če mislimo na celokupnost svetovja, ki ga človek s svojimi očmi nikoli ne bo mogel zajeti, ker ga je preogromno in ker je prevsč oddaljeno od njega! Kdo je vse to naredil? Je slučajno vse nastalo? Je Ji vse samo po sebi nastalo? Se razvilo iz nič? Toda to je že drugo vprašanje. _ vjotovo je to, da je moralo biti povzročeno. Tudi 1°'1KO,OVO: da je ves ta red in to zakonitost med nebesnimi telesi moralo povzročiti neko Umne Pel itoa stoletju ] Tem 80 se pridružili pristaši Macedonica iu Apolinara, origeuisti in pelagijanci, ki so na- Eadali to resnico zopet z druge strani. — Cer-veni učeniki so povsod z vnemo zagovarjali [,ra. vilni nauk krščanstva, škofje so na svojih cerkvenih zborih zajezili pot krivoverstvu. Toda tisti, ki je dokončno stri prodiranje krivih naukov, ki je vodil vse razpravljanje in pripeljal pravovernost da zmage, je bilo papeštvo. Prvemu splošnemu cerkvenemu zboru v \iko-ziji (325) je predsedoval papežev odposlanec ikol Hozij iz Kordove. Cerkveni zbor v Sardiki je skli. cai papež Julij I. Dainaz in Inocenc sta bila v prvih vrstah v naslednjih borbah. Odposlanci Celestina, Leona Velikega in Agatona. so predsedovali cerkvenim zborom v Efezu, Kalcedonu in v Carigradu. Omeniti je treba, da se je v ostri borbi papež Liberij pokazal precej slabotnega in neodločnega. Prav tako se tudi papež Honorij ni obnašal najbolj junaško. Toda noben izmed papežev ni učil ali podpiral najmanjše neprtvovemosti. Vsi so izpolnili naročilo, ki ga je dal Petru Kristus. Papeštvo se je že v tistih časih pokazalo kot najmočnejši branik v borbi resnice proti zmoti Rim sam je bil večkrat ogrožen in večkrat celo opustošen. Najprej so ga oplenili Zapadni Ooti s kraljem Alarikom. Ti so najprej zasedli 6edanjo našo deželo, nato pa prodrli leta 410. do Rima, ga zavzeij ter plenili po njem tri dni. Leta 455. so plenili Rim divji Vandali pod vodstvom kralja Genzerika. Ti so prodrK iz današnje Prusije preko Francije in Španije v Severno Afriko. Od tukaj so po ladjah pripluli v Italijo, z naskokom zavzeli Rim in ga strasoo opustoštli. 14 dni je bilo večno mesto prepuščeno na milost m nemilost teh divjakov. Leta 476. je Rim zasedel Odoakar, kralj germanskih Herulcev. Z njim je končalo zapadno rimsko cesarstvo, kajti on sam je prevzel njegovo vod. stvo. Kmalu nato pa je bil tudi on premagan. Nadomestil ga je Teodenk, kralj Vzhodnih Gotov. Zadnji narod, ki je prodrl v Italijo, so biti Longobardi, ki so preko severne Italije prodrli prav pred rimsko obzidje. Dek> rimskih papežev j« bilo v tistih časih zelo velikega pomena. Niso mogli preprečiti vdora barbarskih narodov v večno mesto, toda posrečilo e jim je, da so omilil« pustošenja, nasrtje, uničevanje. Papež Leon je slično kakor na Atilo vplival tudi na vandalfkega kralja Genzerika. da 6e je pri zasedbi Rima vzdržal rušenja, požiganja m ubijanja. S fem je 6vetu ohranil neprecenljive zaklade ku;;n:e in znanosti, ki so bili nagrmadeni v Rimu. Ko je bila Italija dokončno zasedena od germanskih narodov, je bila velika zasluga papeže-., Ja so spremenili divjost teh rodov in jih civilizirali. Njih kulturni vpliv na novodošle narode je bi! tako velik, da so končno sprejeli rimsko omiko hi se jx>-lagoma stopili z domačim prebivalstvom v nov, italijanski narod. Zlasti je bilo velike važnosti, da so se ti ger-manski rodovi kmalu oklenili katoliške vere. Prej so bili ali poganske a!i pa arijske krive vere. Katoliška vera pa jih je kmalu tako osvojila, da so opustili svojo vero m jo zamenjali s krščanstvom. h Rima se je že v tistih časih vodilo delo n pokristjanjenje poganskih evropskih narodov. Tako so se kmalu pokristjanili mogočni Franki v današnji severni Franciji, ki so raztegnili nato svojo oblast čez vso tedaj znano Evropo. V Španiji so sprejeli katoliško vero Zapadni Goti pod kraljem Rekaredom. V Italiji so Longobardi dokončno stopili v katoliško Cerkev pod kraljico Teodolinda in zlasti pod kraljem Adaloaldom leta 103. Iz Rima so tudi odšli misijonarji v današnjo Anglijo. Pozneje je misijonar Vilibrord spreobračal severne Germane, škol Bonifacij pa j« dokončno utrdil krščanstvo med divjimi ljudstvi današnje Nemčije. . » osmem stoletju pa se je začelo tudi pokristjanjenje bolj oddaljenih Slovanov. Tu sla si p rulo-bvla največ zaslug grška brata sveta Ciril in Melod. Njuno delo so podpirali rimski papeži in ju ščitili pred zavistjo nemških škofov. Z oznanjevanjem katoliške vere se je po vsej Evropi Širita tudi rimska kultura. Tako je papeštvo reäilo rimsko kulturo pred divjimi evropskimi narodi, narode same pa črvih-zirato m jih spreobrnilo h krščanstvu. Za naše mlajše STANKO IN VERICA ODKRIVATA NOV SVET Sedaj Je Stanko ^nestrpno Šakal, kdaj jim bodo zrastle noge in bodo izgubile rep Iter postale prave žabice. Predstavljajte si dva in petdeset lab v eni sami posodil To bo nekaj zabavnegaI VpraSeval se je, kaj naj bi s njimi počel. Toda zdelo se je, da bo treba Se mnogo časa, preden se bo ta izprememba izvršila. Paglavcem so res začele rasti noge, toda večje iz-premembe na njib ni bilo. Stanko je postajal ie nestrpen. Nastopilo Je mrzlejSe vreme in zdelo se mu Je da je v tem pravi vzrok zastoja. SkuSal je pregovoriti kuharico, da bi mu dovolila postaviti posodo s paglavci v kuhinjo. Kuharica pa o tem ni hotela ničesar sliSati. Brigito je bilo kar groza pred njegovimi ljubljenčki. Prav poseben strah je Imela pred vsemi plazilci, kakor so črvi, polil, gosenice in podobna golazen. Se bolj pa Jo je bilo groza pred žabami. Ce je Stanko prinesel odkod kakšno žabo, je najprej zavpila in začela klicati vse svetnike na pomoč. Nato ga je začela prositi s solzami v očeh, naj jo odnese in če Stanko ni hotel uslišatl njenih prošenj, mu je začela groziti in pretiti s kaznimi, katerih pa gotovo ne bi nikoli Izvršila. Ce vse to ni pomagalo, je zbežala. Nekega ve?era se Je zdelo, da se ribice slabo počutijo. Komaj da so nekoliko migale z repkom. Čepele so na dnu por,ode in se skoraj niso ganile. Stanko se Je zbal, da mu bodo zaradi mraza poginile. Sinila mu Je tedaj v glavo ena Izmed njegovih sijajnih misli. Medtem ko Je Brigita spravljala spat Verico, se je s svojo posodo splazil v pralnico, kjer je bilo bolj toplo, kot v otroški sobi. Se bolj toplo je bilo v veliki omari, kjer je Brigita imela spravljene rjuhe, prte, brisače in drugo perilo. Stanko Je porinil v stran velik kup perila in naredil lep kotiček za svojg žabice. Voščil jim je še lahko noč in je nato skrbno zaprl omaro. Razume se, da je bila pralnica kraj, kjer je imela Brigita popolno oblast. Brez dvoma- nI bilo prav, da jo Je Stanko spremenil v zavetišče za bolne žabe. Toda njegova skrb za bolne ribice ga Je tako prevzela, da nI niti pomislil na to, kako bo Brigita to zadevo sprejela na znanje. Ko Je Brigita opazila, da Je posoda s paglavci izginila, se je oddahnila ln ni niti vprašala kam. Naslednji dan je bil za otroke zelo važen, kajti odšli so z gospo Rayevo v mesto. Medtem ko bi ona šla po opravkih, bi otroci odšli s stricem Ivanom v živalski vrt. Do mesta se je bilo treba voziti eno uro z železnico in zato so morali vstati zelo zgodaj. Stanko je popolnoma pozabil na svoje ribice. Brigita, ki je ostala sama 'doma, je porabila to priliko in je začela šivali nogavice, katerih se je nabralo cel kup. Ves dan ni šla v pralnico. Paglavci so torej ostali ves dan v miru in na toplem v omari za perilo. Ko so se zvečer otroci vrnili domov, so bili tako utru-Ijeni, da so se nemudoma spravili spat in so v sanjah zopet občudovali slone in kamele, krokodile in opice. Naslednjega dne pa se je zgodilo nekaj Strašnega. Gospa Rayeva je bila z otroci ravno l>ri zajtrku, ko so se nenadoma razlegli po hisi obupni kriki. Nekaj trenutkov pozneje se je na vrhu stopnic prikazala Brigita vsa prepadena. Pridrvela je po stopnicah in skoraj padla na zadnjo stopnico. Smejala se je in jokala vse obenem. Pripovedovala jo neverjetne stvari o pralnici. Gospa Rayeva jo je presenečeno ? [ledala. Brigita je bila bleda in je vsa trepe-ala. Nenadoma je zopet zavpila in skočila po-konci. Iz žepa njenega predpasnika je skočila žaba) Majhna črna žabica in odskakljala po veži. Stanko je stekel za njo in jo skušal ujeti. Medtem se je uboga Brigita znova zgrudila in gospa Rayeva ji je morala pomagati, da se je spavila zopet na noge. . Nato je vsa preplašena začela pripovedovati s tresočim glasom: »Omara za perilo jih je polna. Gotovo jih je na stotine. Odprla sem omaro, da bi vzela nekaj svežega perila, ko so začele skakati iz vseh kotov. Nekatere so mi skočile v obraz, ena celo za vrat. Mogoče so se sedaj že razpršile po celi hiši. Brez dvoma ima tukaj Satan svoje prste vmes. Kako bi mogle žabe priti v omaro za perilo, če ne s pomočjo Satana?« Tudi Verica je bila vsa prestrašena. Stanko pa je neutrudljivo iskal malo žabico v najtemnejšem kotu veže. Gospa Rayeva si je na vse načine prizadevala, da bi pomirila Brigito. Samo Francek je takoj spoznal, kaj se je zgodilo. Odmaknil se je od ostalih, ker ni mogel zakriti svojega smeha. Odšel je v kuhinjo in od tam stekel po stranskih stopnicah, kjer je zagledal vse polno malih žabic. Ko ie prišel na vrh, je zaslišal kuharičino vpitje, kar mu je pričalo, da so žabice že dospele v kuhinjo. Tudi na hodniku in v pralnici jih je bilo vse polno, ker bo že vse zapustle omaro. Francek iih je začel takoj loviti in kmalu «ta se mil pridružila tudi Stanko in Verica. Bili so pa -v zadregi, kaj naj storijo z njimi, ko so jih ujeli, ker so jim vedno znova uhajale. Francek jih je skušal spraviti v neko posodo, ki je imela pokrov, toda tudi iz te so mu uhajale iz stranske odprtine. Z robcem je zamašil to odprtino in začasna ječa za žabe je bila pripravljena. Ko so ujeli skoraj vse, je Stanko odnesel posodo k jarku in spustil žabe drugo za drugo v vodo. Nikakor ga ni več mikalo videti mlade žabice. Ko so žabe skakale iz posode v vodo, jih je Stanko štel. Bilo jih je petintrideset. Torej jih je moralo še sedemnajst ostati v hiši. In res so jih še ves dan našli v najbolj neverjetnih krajih. Ena je skočila v skledo, v ka- teri je kuharica mesila kruh. Ker je ia ni opazila, jo je zmešala v testo in spekla. Ker so jih do večera našli samo dvanajst in jih je ostalo v prostosti pet. Brigita ni hotela iti spat ker se je bala, da bi ji žabe med spanjem ne Skočile na glavo. . Odšla ie spet v vrtnarjevo hišico. Ubogi Stanko! Bilo ga je strašno sram. Kakor po navadi, tudi sedaj ni imel nikakega sla-' namena, toda...! Zopet sta z materjo imela zelo resen pogovor o tem, da je treba vsako dejanje dobro premisliti in ne delati tega, kar bi drugim moglo povzročati nepri« like. Obljubil je, da se bo poboljšal. Sesto poglavje. Taborjenje. Nastopilo je toplo vreme. Nihče bi si ne mogel misliti, da je šele konec maja. Bilo je vroče kakor v juliju ali avguslu. Otroci so hodili po vrtu bosi in bili oblečeni v lahke poletne obleke, toda kljub temu jim je bilo tako vroče, da se jim ni ničesar ljubilo. Ležali so na vrtu v senci in Francek jim je pripovedoval o Robinzonu in o drugih junakih iz njegovih knjig. Že dalj časa ni deževalo in vrtnar je moral zalivati vrt. Nekega dne so se otroci spomnili, da bi bilo prijetno, če bi vrtnar tudi nje polival z vodo. »Lahko bi oblekli naše kopalne obleke. Ali bi to ne, bilo prijetno?« je vzdihnila Verica. »Takoj grem vprašati za dovoljenje mamin co,« je vzkliknil Stanko in stekel v hišo. Verica mu je sledila. Marsikatera mati bi bila takšno prošnjo svojim otrokom odbila. Gospa Rayeva pa jo nekoliko pomislila, in ko je spoznala, da nI nobenega razloga, da bi jim ne smela ugoditi, jim je rekla da. Francek je stekel v svojo sobico, kjer je imel kopalno obleko v svojem kovčegu, katerega je prinesel s seboj. Stanko pa je šel v podstrešje in v kovčegu, kjer so bile spravljene poletne stvari, poiskal svojo in Veričino kopalno obleko. Bilo ie prvikrat, da je Stanko smel stikati po sobi, kjer so bili spravljeni kovčki. Pri tem delu je odkril nekaj tako zanimivega, da je pozabil na obleke in na prho. šele Verica ga je predramila, ko je začela klicati od spodaj: »Požuri se. Stanko, tako mi je vroče, da ne morem prestati niti minute več!« Nemudoma so se preoblekli in stekli na vrt. Drug drugega so polivali s pomočjo cevi, s katero je vrtnar zalival vrt. Srebrne kapljice «o se dvigale visoko v zrak in nato padale na njihove glave, in jim hladile celo telo. Vsi srečni so skakali po travi. Stanko je preobračal kozolce. Tudi gospa Rayeva je prišla na vrt in slikala otroke. Tako prijetno je bilo, kakor da bi bili ob morju. . , _ , Po kosilu je Stanko poklical Francka in Verico ter jima zoäepetal: »Odkril sem nekaj strašno zanimivega.« Šla sta za njim na podstrešje, »Poglejta!« je vzkliknil in Jima pokazal neko veliko belo stvar na tleh. Bil je šotor! »Sai resi je vzkliknil Francek. »In to sd tudi koli.« . ... »A tu je še en šotor!« je vsa presenečena vzkliknila Verica. »Kako si prebrisan, Stanko, da sijih odkril!« »Spali bomo na prostém, mesto da bi se mučili v dušečem zraku v hiši. Pojdimo, da jih pokažemo mamici.« ... . w Zvili so jih skupaj in odnesli po stopnicah. Gospa Royeva je nekaj minut molče gledala šotore. V njenih očeh je odsevala Žalost. Toda kmalu se je zopet nasmehnila in dejala: (Nadaljevanje prihodnjič.) - nrail 1 --ni t* * -iu.;t. »t w »"** tati» araritau w »n«- -«< trn «mm H ws»**. Ol»«*-! i* *« ' uiant WHM K in« «im i iuutmuh «r-.ua.. ime « -iun i-min mutie- t-rtiwH. n «wm* &wn- il CI «-II». « MU«**, l'i. UI. t».: H imaiiu pasu.» »* >'*■ imränitea» Mser* m ruti--' . « f ■ titsv « i« -in n '«f« «*• " nemi. t jin i». siwwwui. t.« * iiaai.* ». '"*' su. izmarai « »ar-««» l^ude n prevtM ran»««*' t ■ aah-a* » » ' artcii: »oaa.. ocr- •iwesu. Siobb» nas: ««tt rani™« t»'"-TT. t Binar wir-ctia. trnnyiöi; nomo u i nn luč «Knoovaii irr»*«:; w rar-itu tesal, »»t»;, sr—-tem« i i. - lniarii rar.-enif K" r-etm «aniwi». iw-M: T r.ii: « nmit u ainraiann «»»tali. Mali oglasnik T TttRKiiiBUi *- tmjmlmm> m*. ot -xf r> li; « au. s: mr- r nIar. tfct: 1 «r* «uata. i, t2i «i MM t «er, *wr»i: ortaa: u aro-».: wwc. », ' — » •"«»: crani aru «; «u». *mm. ». \i« a»*ui«o: »- oruHC a?***. Ki mir,«- znfm, » " — X. *»*-»- ona»- ». ? - I «B. Ibkmš' rtv.- BamKaiK Wi-ra »Mnr» aaa. ti tona II,— m ■«i. JHftir. fTlT? 1mb., jut^-f-.. abtk. Ir^rf»* 14 r-sjrm ■«OEfitti.^ *: I£i iccar tr: -Bi X» - AT.ta- ÄoaS — «n*^ c: ir pri IMMUTI. TÄÄJ. t: Kät*- «r... iBWCi. IMbr A»' te« Xi2k ì(?«Ci T«*-i. aMN*f»-ivttt mu tratite», üf «JU*? ? CI UN» «tt». i***«:. ■■fONté. f m trae-*»' Jwj "L—iim te.: — i. !.. i? fer. TUbltA. T>T -'tMč «tt Ar*wr • jjten AztTrrt» - Cwe - sf'.f tan vwfci. nM-ttsm «ut:.. <; 1. l«u ' ^bt 2i mì:: — .Tt». r-Twn. CMt 1! ™Ki i. t 5*«»$*. i »».»«Btt. »au - ! U .riUi tTtOti TT. ; —-.» H—llliln. Min Kam l l'asma K-éams snsie "«r"« mr>r\- e vasi» trat», su» ma-ii. ®: Sa- rj Kr tum«- na^m. a: w?ac:at » HM.Illl Ä- ITT! 11.-MCWI iia-."»nm. Sft- »■mc- 5wi o.*», n Itofa-iim- c. au»: mai»« i^-naimi i. wfc macr.ien- i.-si: i.- v~ z* 'i'rm.t. _£—.ri m=rB«-... r - "sr trr- essi usi e sewea; n»c K^III. ' r.trr Bamint tuù .jimaif roex r, atti-t ut: > c-=:aaas. pan r«t s«v-r»rrvr im.2n:rr LJUDSKA OSOJILMICA VUUBUANI . u«rumttrats itizu.vor ' ut: p». cenil.. Kilmiitti . . ti:i ( note.» Laim T rsoii.i . r t k M »i:in: tete SP5- ■ it t«!sj.uCBt|t MÉwtiiln aa»t ntmoin ca TKEjiitit it proli portitìt I t lwr»Ii. rrpiv l »ir !" a. «'- sa. ix.*m iu Ol«Vit» a. *- nr ir-crr. ortrcaH «.ra» » rert i- i««cra;inc. iwtac a «muu i»» lar, 1 hürä-.- ^ imi ix an- ì. »renai u» ii.-.™»- nrarnoi a. irirr: opalini swip v BfvxairtiK irrrfm- ir» ne*;-jw-vü-f. rn«r» i al- «iwswn: wk a. i- ää»- »r»~» un- , .1. tt* » — ^ f«ar~ «■ a«c mu.tornea- * .ji» rtv- i3i la - rwt^frie wirisi. saturnia a. zi rorwi. u. IM» »mr» a."«»«:' smt u«— i ao ut »a- a...-art — ni—»"-.: iaaK i » nr «isaait. urouii. »e a^ «kok fi. aawt. w«nf»» w. i» »tee ot-ii. ir*»- -eieT> ~rfiiti IK » — ». r-flpr. r.r> trìi&fct naìiB». ir- " i«i Trse»: r»fj -.m. — » a» nranu. : asr- ar : * vrasa nrtt^at tenrim rnau- » *■ -•-•• i. «ma-.- *»- ;ans- — KTt . !«cv v prrt«-. or «l. s:„.a»a: floc-p. j. r. bs uat. «aaiuM z bjjuh: et Drau»11 moia., ir t^rmroa- m* 2 W€4... XI 15. bar« 1 1 V PO*, i. 9—. . KM*»« r not *-- v rofc ì. K nmt «»" a. pnr ra: ^ Z^ra^^hwaA ncwx. V s-sc «e --1UU-- Zara»T.jt x. -ecure a. mi» mt k »" kt. ir-r«i arrr« ra^rr« Kf! ir n: I«ir rasni* •>■ »«i» V«r to»«- n> »»wn tmr -«c r o w-f iwwiw. Jjwwiro-.- 1- ■ CTTilt », r->. . te- BB>- ' a»v i. « ««• w*" ». k • X *»•• r- r»». - ' • W"<: .. ? . »«»ar «arv» • ■ . nr*T r *c : oor wnr s porr . «f.. m a<<«*m> k*.- - ir- \ «•»[ rrr-TT. « »»—nt. a*- t. r-itinr-" nr^.— 'l"KTJi t "Tsaia- ir ..rrr^t rnwrar- r- -s w--iar tram» tac- c nn»mrr, ntvi . t-.:.pr» -'va■ tv. l-yv E rtr.i»r.-vef>j «>.. na-«,,--t rtit-F^ j. kW»., TV. kat^m» tati»- aieirffi. -- #rapt} «IM». ■a wn-i. aaanr-: iasm.. - -■asm-: - . ^ M;; "*•• "»«t,. Ktepi«; ir-*-' .. <-w» m:rnr-.-> mr. I,T ™ ' ^r.l ,. - — t Ujfy- ---'•mar- ^nmtmmrn. fer- wnt ,, m „a,,. ^ tw> rr-wc n rac oor^- - oa ■ - ; .' nxaa: — De. »• B (aq - * on» raar. rrui-BBWL. igmfc woa«a^ £»<■ ar»-ac :neaat. a- oat. z< arr- - -sa« «r a»ti oweier.- I* ma r«« 3* >—».. -irrwiw i 7 Basi- «u. -f^m -aaea. Senni Bo» z- ar-ow -irrnm* liadl'u «r «Bf». fciaK-,.. ■ * r.T> Ü. r.- ramaci* r apam»- rnaa:- r «1 MMvpjèqFB b»" .ar ixnajami ti- »"ai a»«t Mtnn MK'tMam. awner a a «rw». ■■■■lumi asaCOT letr; ni»' wrfikf w»e* '** imi a nun nriiH-t»m. :»■» tv o i. fWì. tetinr: wrMtait aar-r-a. r --..:.r u—(tnaiB- pi:»* * ■ —. y» Pt.. », 114 TV ^-L » Ir Orew. ^rtjai» »Trae». —7 * ~ ^ » ~ * waiav »« la ii>ri» - h j^t, »rfiriit*(i —r^k _ 7 ritmar C naini