— Leto LXXVn St. I90 lento postala tovini. UKEDNUTVO JM UFBjkVA: UCBUAIU, rJBflOBTE PtTBBLKTITA ITAUAJfA & Napadi na zbrano sovražno ladjevje v Bizerti 11 velikih ladij zadetih — 49 sovražnih letal sestreljenih med napadi na italijansko ozemlje \ rhovno poveljništvo. Vojno poročilo 1182: Nemški bnmbnikj so v Bizertskrm zalivu napadli skupine sovražnega ladjevja. Pri tem je bilo zadrtih 11 velikih enot. Oddelki sovražnih štirimotornikov v obilnem spr uislvu so včeraj delovali vzdcf'ž obrežja nb Vezuvu nad področjem pokrajine Avelino nad Salernom in nad Fogiri;n. Pnv7ročili so ogromno škodo v teh dveh mestih Protiletalske baterne in italijansko-nem-ški lovei so se zapleli s sovražnikom pogosto v hude spopade ter so sestrelili skupno 44 letal. Skupine sovražnih dvomotoreev so pri poskusnih napadih na pomorski promet na Tirenskem morju prestregli naši lovei, ki so zrušili v morje štiri letala. Nadaljnje letalo je uničilo topništvo prj rtu Rizzuto med nekim poletom na Crotone. General A m b r o s i o Plovba po Sredozemlju Je za sovražnika slej ko pref nevarna Rim. 20. avq. s. Neki komentator urici«." skepa rada priznava, da plovba po Sredozcm lju tudi zdaj. ko je Sicilija v zavezni-kih rokah, ni varna, ka-tj še vedno so tu italijanske in nemške podm(;rnce. k: prežijo ^a angleške in ameriške ladje. KRALJ IN CESAR SICILIJANCEM Plamteča poslanka trpečemu, a ponosnemu ljudstvu s Sicilije Rim, 20. avg. s. Nj. Vel. Kralj in Cesar je naslovil danes na Italijane velikodušne in močne sicilske zemlje naslednjo poslanico: V bolečini, ki nas še bolj zbližuje, ste čutili dušo vseh vaših bratov po besedi šefa vlade ter noreči in ganjeni glas vašega najzvestejšega Orlanda, s katerim sem najgloblje doživel ure bolečine in vere. Ni še dol s«« tega, ko sem hodil po va-■ih lepih mestih in poljih. Ničesar niste tettej zahtevali zase, bratje s Sicilije, sil:>o ljudstvo, ki ne pozna strahopetnosti in ki prezira vsak dvom. Ničesar ne za~ 1 ht^vate danes. Dožnjal sem z vami v i teh dolgih dneh trpljenja večkrat isto pot, ganjen občudujoč vaša junaštva. Zopet sem videl vaša od notranje muke izsušena lica, vaš v razžaljeni žalosti ponosni pogled. Slišal sem glas vaše duše, ki je tudi moj glas, čutil vaše muke, ki so tudi moje* Italijani, bratje s Sicilije! Vaš Kralj vam je vedno ljubeče blizu. Prvi je med vami v občutenju vaših bolečin, prvi med vami v močni veri v neizbežno vstajenje naše velikodušne in silne zemlje, ki je vedno zvesta monarhiji in moji hiši, vedno in za vedno najlnbljenejše bitje te naše nesmrtne Italije, ki jo rane mučijo, toda nikoli ne pobijejo. Vittorio Emanuele. Italifansko-nemške čete na Siciliji so v eel^t! rešile poverjene jim naloge Berlin, 20 avg. s. Poverjene jim naloge so italijanske in nemške skupine v tesnem tovarištvu v orožju na Siciliji v celoti rešile, ugotavlja neki dopis, katerega so objavili skoraj vsi jutranji listi. Borile so se druga ob drugi do trenutka, ko se je končal odpor, knterega so nudile Številčne mnogo močnejšim vdornikom. Da prikaže silovitost borbe, ki je trajala na Siciliji do prvih ur dne 17. avgusta, in izredno hude krvave izgube Anglo-amerieanov. navaja dopis v kronološkem redu glavne faze borbe in navaja doslovno: Preden s<> italijansko-nemške čete pričele zadnje umikalne pokrete proti Mes-stni, so vztrajale v hudih borbah na ba-jonot spričo sovražnih sil, ki so se obnavljale stalno s svežimi silami in katerim so dodajale v besnih protinapadih ogromne izgube. Ozemlja Adrana, Bronteja. Trome, Randazza in severna obala otoka, od izliva reke Rosmarino do Brolija, kjer so se Am,lo-američani skušali izkrcati za hrbtom nemških čet. so bila doslovno pokrita s trupli sovražnikov. Zadnja branilcem Sicilije poverjena naloga, to je redna izpraznitev na italijanski polotok, je bila vendarle zgledno rešena, čeprav je bila najtežja. Odred za odredom je zapuščal fronto in bil transportiran v Calabrio. Od vsake divizije je najprej ostal na otoku po en polk. nato po en bataljon in končno po ena stot-nija. skupno z glavnimi stani divizij, v zadnjih utrjenih postojankah. Ko so opravili svojo nalogo, so tud; ti oddelki dosegli obalo, kjer so jih sprejele ladje raznih \T*st. ki so prihajale v zadostnem številu in jih prepeljale na nasprotno obrežje. O tej zadnji faz: borbe na Siciliji- poroča z več podrobnostmi reki drugi dopis, ki se bavi zlasti z odmikainimi operacijami in s prevažanjem italijansko-nemških čet ter potrebščin na kopno. Dva dni po povelju itaiijansko.ncmškega poveljništva, naj se otok izprazni, so mctocikllsti iz prvih čet javili, da se ceste proti obali izpraznujejo na vseh krajih in da operacije redno potekajo. 24 ur kasneje je bilo sporočeno, da so ceste prazne in da so skupine branilcev brez incidentov dosegle kopnino. Itali-jansko-nemški pešci ki so še ostali na otoku, so se še naprej borili ter polagali mine, ki so stvorile ovire, kotere so mogij sovražniki odpraviti šele po dolgem napornem delu. Medtem so sovražna izvidniška letala skušala izslediti postrojite v italijansko-nemških zajetnih sil, skritih v vinogradih in dolinah- vendar jim ni uspelo ugotoviti, kako teče črta branilcev. Z največjo mir. nostjo so branilci medtem še naprej zadrževali k rak sovražnika, dobro vedoč. da je zaradi ukrepov italijansko-nernškega poveljništva nevarnost za ujetništvo za vedrio odstranjera. V prvih dneh mrmranja proti Messini, ko so izredno dolge kolčne motornih sredstev vozile proti Messini. se je ves promet razvijal poč. si. toda v najpopolnejšem redu, v ovinkastih gorskih cestah Sicilije. Sovražnik je seveda upošteval načrte, katere so hotele uresničiti čete Osi. in se jim je zoperstavil s silovito, toda neučinkovito letalsko akcijo. Nasprotni bombnik; so bili zaradi neizprosnega ognja protiletalskega topništva prisiljeni podnevi metati bombe iz velike vuine in zaradi tega n;so dosegli nebenih uspehov. Ponoči so mogli sovrdžni piloti seveda napadati tudi iz manjše višine, teda zelo redko jim je uspelo odvreči bembe na često zelo ozke ceste ali pa na obrežje ob morju. Sovražni letalski akciji je bila zoper-stavljena močna akcija italijanskih in nemških inženjercev v tako imenovani drugi fazi umika. Inženjerci so popravljali ceste, kolikor je bilo potrebno, ter jih zbolj-ševali, posebni oddelki pa so podvojili napore za urejevanje mogočnega prometa motornih vozil. Za tretjo in zadnjo fazo umika je bila značilna divja letalska ofenziva nasprotnika, ki je videl, da mu veliki plen uhaja. Samo na eni točki je sovražnim pilotom uspelo za nekaj ur prekiniti promet, ki pa se je usmeril po drugi poti, katero so takoj pripravile ženijske čete. Ko .se je ta. faza končala, je glavnina čet že dosegla kopnino. sovražnik pa je v svojem oklevajočem in previdnem napredovanju z besom ugotovil, da ni ostalo na sicilskih tleh ničesar razen onega orožja in onih potrebščin, ki so bile med borbo uničene. Niti žebelj, ki bi bil še uporaben, ni ostal v pohlepnih rokah anglosaškega vdornika. Brezupni izgledi za vdor v evropsko trdnjavo Carigrad. 20 avg. s. Glede bitke na Siciliji naglasa »Tasvhi Efkar«, da je srdit odpor italijansko-nemških čet spričo materialne premoči sovražnika oviral in zakasnil sovražne operacije. Težave, ki so jih Anglosasi imeli, kažejo, kakšne še mnogo večje težkoče bi bile v zvezi z poizkusom vdora v Evropo. Minister Berlin, 20. avg. s. V dar asu ji številki tednika »Das Reich«: objavlja propagandni minister dr. Gobbels ped naslovom -»Stvarnost vojne k članek, v katerem postavlja proti naporom sovražne propagande ki skuša z vsemj sredstvi prikazati Nemcem stvarnosti neustrezajoč polžaj. jasno in objektivno sliko, katero imajo o položaju nemška poveljništva. Daleč od tega, da bi hoteli prikriti sebi in nemškemu ljudstvu neizbežne težkoče hude borbe, piše minister, gledajo nemški voditelji stvarnosti vojne v obraz v prepričanju in v gotovosti, da ni težkoče, katere ne bi bilo mogoče premagati Odgovorni nemški možje, dodaja Gobbels, nočejo delati neustvarljivih utvar, da bi s tem varali nsrod. Nemškim voditeljem so znane ne samo današnje možnosti, s katerim država lahko računa, temveč tudi velike možnosti daljne bodočnosti. Ce bi mogli o vojnem položaju odkrito povedati vse to, kar pripravljamo in kar jmamo v rezervi, dodaja dr. Gobbels. bi verjetno tudi dvomljivci drugače mislili. Vendar najvišji interes države ne dovoljuje govoriti ne samo o bodočnosti, temveč tudi ne o sedanjosti. Molk nemških poveljništev je imel vedno svoje dobre razloge in nikoli ne izvira iz kakih negotovosti. Sovražna propaganda pa je prekoračila vse meje v svojih fantazijah in naš račun. Minister govori nato o mrzličnem delu v vseh nemških obratih, ki tekmujejo med seboj za večjo in boljšo proizvodnjo orožja in streliva. V tej zvezi javlja dr. Gobbels, da se zdaj izdeluje novo napadalno orožje proti letalski vojni sovražnika. Podnevi in ponoči dela neskončno število delavnih, in marlivih rok na tem. Preizkušnja potrpežljivosti, katero prestajamo, je huda, bo pa nekega dne bogato poplačana. Vojna na Pacifiku Tokio. 20. avg. s. Letal ?ke sile japonske mornarice so 18 avgusta zopet napadle v štirih zaporednih valovih podnevi in ponoči otok Lavella v Salomonski skupini. Kljub siloviti reakciji sovražnih lovcev so japonska letala hudo poškodovala dva velika rušilca. ki sta bila zažgana, dva lahka rušilca ter eno križarko. Sestreljena so bila štiri sovražna letala in samo eno japonsko letalo se nj vrnilo. Tokio, 20. avg. s. Mornariški dopisnik agencije Domei napoveduje možnost nadaljnjih pritiskov ameriških sil na južno-zapadnem bojišču Pacifika ter napoveduje, da bo sovražnik naletel na huda presenečenja, ker bo moral znatno razširiti svoje prometne črte in se je zaklinU ▼ področje, kjer Je japonska letalska pre- moč- nesporna. Vojna v južnem Pacifiku bo prinesla Američanom nepričakovana razočaranja Pisec omenja med drugim sodbe pristojnih severnoameriških mornariških opazovalcev, med njimi sodbo admirala VVilliama Patta, bivšega šefa glavnega stana mornarice, ki je pred vojno svaril Ameriko, naj ne izziva Japonske in je ne kliče v zapadni Pacifik. Videli bomo, s kakšnimi viri in borbenimi sposobnostmi so se Z edin jene države drznile priti na to bojišče. Japonska je vsekakor gotova, da bo zadajala nasprotniku Se nadalje strahovite udarce. Vročina na Portugalskem Lizbona, it. avg. s. Val vročine je zajel Portugalsko. V nekaterih krajih je toplo- i mer kazal mri 41 stopnj v trnci. 1 Ničesar ne more zlomiti duha sicllskega prebivalstva Milan, 20. avg. s. »Corriere della Serac naglasa v uvodniku, posvečenem Siciliji, da bolečina njene usode zadeva vse prebivalstvo v Domovini. Sovražnik, pise list. si ne more utvarjati. da bo napravil najmanjši razkol v duhu italijanske edinosti na otoku, katerega zasedba ne more biti nič drugega kakor epizoda v njegovem napadanju evropske trdnjave. List izključuje, da bi moglo kaj zapeljati sicilsko prebivalstvo, kar bi načelo njegovega duha neodvisnosti. Zvesti in neukrotljivi, od- ločeni za nove žrtve so Sicilijanci, za žrtve, ki jih bo obnova Domovine zahtevala. Sicilijanci so, kakor v hudi preizkušnji, na častnem mestu. Osvojitev Sicilije ni za so- j vražnika velik napredek v vojne svrhe, ■ kakor bi sovražna propaganda rada dopo- ■ vedala, temveč je samo poizkus, zanesti j vojno na polotok, kjer bi sovražnika čakali dolgi meseci hudih borb in negotovih vojaških uspehov. Ponovno bombardiranje z uničevanjem dela in sredstev omike naroda., ki je bil zavlPčen v borbo, lahko po- večajo nevšečnost in trpljenje tega naroda, in tudi trajno zagrenjeno st v bodočem miru proti avtorjem krute nasilnosti, toda ne morejo ga prisiliti v takojšen mir, da bi prepustil zmagovalcu ozemlja. List izraža mnenje, da je sovražnik po zavzetju Sicilije in bombardiranju italijanskih mest skusili bolj ustvariti propagandne učinke, kakor pa doseči vojaške uspehe. Stalin, zaključuje list. ki Čaka na resno razbremenitev napora rdeče vojske, je verjetno istega mnenja. Švicarska sodba Rern, 19. avg. s. Vsi listi objavljajo s poudarkom poslanico šefa vlade Sicilijancem in gevor Eksc. Orlanda. Komentar švicarske brzojavne agencije naglasa odločni ton govora maršala Badoglia in kako se je poklonil hrabrim italijanskim in nemškim vojakom. Važnost prvega govora maršala Badoglia je predvsem v zatrdilu, da je usoda Sicilije tesno povezana z usodo Italije. Vojaški komentatorji pcfsn&vmjo, da so se anglosaški napori za preprečenje eva. kuacije italijanskih in nemških divizij, ki so bile na Siciliji, popolnoma izjalovil; in da je bila torej vojna na Siciliji mnogo manj sijajna, kakor si je predstavljal Ki-senhover ki mu tudi to pot ni uspelo izvesti bitko in poraziti brigade Osi. Albanska milica Tinina, 20 avg. s. V DOVOD p< < lju 90 (Xh deliti milice dobili ime albanske prostov* M milice. Novi hudi boji ob Miusu Dva sovjetska uničena pri Izjumu — 486 ruskih tankov in 81 letal uničenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na fronti ob Miusu so se ponovno razvnele hude borbe. Pri Izjumu so naše čete v ogorčenih bojih odbile hude boljševičke napade, obkolile v drznem protinapadu dva sovjetska bataljona in ju uničile. Na bojnem področju jnžnozapadno od Bjelgoroda se nadaljuje bitka z nezmanjšano silovitostjo. V ostalih odsekih fronte so naše čete. uspešno podprte od letalstva, zavrnile vse sovjetske poskuse za prodore in prizadele sovražniku velike izgube. Včeraj je sovjetska vojska izgubila 486 oklopnih voz in 81 letal. V vodah prj Ribiškem polotoku so nemška brza bojna letala potopila sovražno stražno enoto. Močan oddelek nemških bojnih letal je v noči na 19. avgusta ponovno napadel pristanišče v Bizerti ter zadel z bombami vseh kalibrov 11 velikih ladijskih enot. Pri tem je bilo 8 prevoznih parnikov s skupno 33.000 br. reg. tonami težko poškodovanih. 5000-tonska trgovska ladja se je takoj potopila. Nemški lovci so sestrelili včeraj v hudih letalskih borbah nad južnoitalijanskim področjem 28 angleških in ameriških letal, med njimi 15 itirimotornih bombnikov. Nad zasedenim zapadnim ozemljem je blo 19. avgusta po zaslugi lovske in protiletalske obrambe uničenih 12 sovražnih letal. Preteklo noč je izgubil sovražnik pri vznemirjevalnih poletih nad zapadnim in severnim nemškim ozemljem, potem ko je brez učinka odvrgel bombe, eno nadaljnje letalo. Pri oskrbovanju Sicilije in poznejšem odmiku tamkaj se bojujočih oddelkov, so se z žilavo hrabrostjo in požrtvovalnostjo ter neutrudljivimi akcijami posebno odlikovale razne enote vojne mornarice pod poveljstvom fregatnega kapetana v. Lie-bensteina. Sovražni napori na vzhodni fronti so ostali povsod brez uspeha Berlin, 19. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija pcioča o položaju, ki je nastal na fronti v borbah v zadnjih dneh: Po izjalovljenju obširnih ofenzivnih načrtov sovražnika v odseku Orla in na področju Bjelg-oioda je sovjetsko poveljništvo vedno bolj kazalo, da hoče doseči odločilen uspeh s skrajnim razširjenjem napadalnega področja. Očitno je sovražnik m- slil, da bo nemški g-Iavni stan oslabil odseke manj osporavane fronte v prid bolj Občutljivih točk borbe. To pojasnjvije, zakaj so Sovjeti včeraj prešli v napa:? v odseku Miusa in južno od Ilmonskega jezera in zakaj se tudi v ostalih odsekih vzhodne fronte, ki so bili deslej razm^ic-ma nedelavni, kretajo sovjetske čete. Vsi ti ukrepi kažejo, kako je sovražnik spričo naraščajočih težkoč v transportih in prehrani prisiljen k obupnim naporem, da doseže pred pričetkom deževja, znatne uspehe. Vendar so se tudi včerajšnji mno-žinski napadi Sovjetov zaključili za boljševike brez uspeha z izjemo nekaj vdorov krajevnega značaja. O borbah na odseku Flsula se doznava, da so bile tri divizije izbranih sovjetskih strelcev skoraj popolnoma uničene z ognjem avtomatičnega orožja branilcev. O izidu pete obrambne bitke na kubanskem mostišču, ki jo omenja današnje vojno poročilo, se doznava nadalje, da je Sovražnik med bitko izgubil 8 do 9 divizij izbranih strelcev in 3 bnga-de tankov, ne da bi dosegel kake važnejše ozemeljske osvojitve. Tudi ponovni naskoki sovjet&^dh si! na nemške postojanke v odseku Miusa bo se končali, čeprav je sovražnik uporabljal ogromne topniške sile in sile bojnih letal, z gladkim porazom skupin pehote in tankov. V premikalni bitki, ki ge traja v odseku Bjelgoroda, je drzen napad nemških oklopnih sil proti boku sovražne po stroji t ve do-vedel do pridobitve terena. Ogromne skupine sovražnih pehotnih sil in tankov so bile ogrožene za hrbtom ter jim je pretila nevarnost obkolitve. Na odseku Orla so bili napadi sovražnika, izvedeni pretežno s pehotnimi edinicami, krvavo odhiti na glavnih črtah nemške obrambe. Ob dveh železniških progah, ki vezeta Moskvo, Roetavsk in Smolensk, so bile hude borbe, ki so trajale ves dan, ki pa so se z nastopom noči končale s popolnim obrambnim uspehom nemških čet. Na mnogih točkah ka so bile borbe z bajoneti, ▼ boljše viki odbiti na izhodiščne črte in je bilo mnogih sovražnikov ujetih. Nemško poveljništvo je že dolgo pričakovalo sovražni napad na obrambni sistem južno od Ilmenskega jezera, tako da je presenečenje izostalo in so bili boljševik! odbiti brez težkeč. Lahek krajevni vdor boljševikov v nemško postrojitev so obrambne skupine in rezerve takoj oioki- rale. Tudi južno od Ladoškega jezeru so se ofenzivni sunki sovražnika -z-'alovili v vsem odseku fronte v srditih borbah moža - možem in s hudimi krvavimi izgubam; za sovražnika. Visoke bsljševiške rzgube pri kubanskem predmostju Berlin. 20. avg. s. Kakor je javilo včerajšnje nemško vojno poročilo o peti obrambni b tki pri kubanskem predmostju. ki je trajala od 16. junija do 12. avgusta, so nemške čete vzdržale napade 17 divizij strelcev. 2 oklopnih d'vizij in vrste sovražnih oklnpn h polkov. Napadajoče boljševiške sile so utrpele huJe izgube. Močno zdelane so bile 61.. 216., 328., 383. in 417. divizija strek i-v. 32. divizija gardnih strelcev in 5. cklopna gardna brigada kakor tud; SZ in 257. oklopni polk. Zelo hude izgube iti mela tudi 11. divizija strelcev in neki nadaljnji oklopni polk. BoljAcviki so izgubili v peti bitki na kubanskem predmostju 180 tankov in najmanj 50.000 mož, mrtvih in ujetnikov, tai^o da ssS-Sftjo celotne izgube bolj^vikov v petih bitkah ob Kubanu nad o00 tankov in nad 500.000 iz borbe izločenih vojakov, mrtvih, ranjen h in ujetih. Sovjeti so v tem poletju izgubili že 14*5&t> tankrcv Berlin, 21. avg. s. Nemška poluradna agencija doznava, da je bi j o v sedanji poletni vojni doslej uničenih ali izloč ; ^ iz borbe 14.500 sovjetskih tankov. Angleška letala ubijajo francoske ribiče Berlin, 20. avg. s. Snoči je 7 angleških lovcev napadlo pred Cherbourgom neko francosko ribiško jadrnico, ki >e je vraćala v pristanišče. Sovražni piloti so jo potopili z letalskim orožjem in z. bombami. Samo 10 možem se je posrečila rešitev s plavanjem. šef glavnega stana nemškega letalstva umrl Berlin. 21. avg. s. Včeraj zjutraj je po dolgi bolezni umrl v glavnem stanu vrhovnega poveljništva letalstva general letal-ske armade Hans Jeschonek, še! glavnega stana nemškega letalstva. Berlin, 21. avg. s. General letalske armade Hans Jeschonek, je bil rojen leta 1889 v Honen^alzi. Študiral je v z.boru kadetov in je bil v začetku septembra leta 1914. šele 15 in pol leta star, dodeljen 3. polku Spodnje Šlezije. Poleti leta 1917. je prešel k letalstvu in je bil najprvo dodeljen 40. jati lovcev. V tej dobi je dosegel cfve letalski zmagi in je bil odlikovan z žeieznim križem I. razreda. Po svetovni vojni se je bori! kot letalec z zaščitnimi silami na meji Zgornje Slezije, nakar Je bil uvrščen v nemško vojska V činu podpolkovnika je služil v obrambnem ministrstvu, nato pa je prešel v vrste obnovljenega nemškega letalstva, 1. oktobra 1937 je bil imenovan za šefa 1. sekcije glavnega stana letalstva. Od 1. februarja 1939 je bil na položaju šefa glavnega stana letalstva. 14. avgusta 1939 je napredoval v generalnega majorja. V vojni je dokazal svoje izredne sposobnosti in je močno prispeval k uspehom nemškega letalstva. Po vojni na Poljskem je bil general Jeschonek odlikovan z viteškim križem reda železnega križa, 1. marca 1942 pa je postal ar-madni general. „Vojna bo še dolga" Stockholm, 20. avg. s. Ob splošni osuplosti novinarjev, ki »o se zbrali v Quebe-cu, je angleški obveščevalni minister Bra-ckan, ki je včeraj prispel v Quebeck. davi podal tisku drugačne izjave kakor pa so jih pričakovali v zvezi z novimi invazijskim! nacrti. Bracken je rekel, da bo težko pričeti z invazijo prihodnji mesec in da bo vojna gotovo še dolga. Dodal je, da tudi po premaganju Nemčije zavezniki še ne bi končali vojne, kajti poražena mora biti tudi Japonska. Borba proti Hitlerju in proti Japonski je jata stvar, je rekel. Londonski tisk pojasnjuje izjave obveščevalnega ministra, W je omenil zakasnitev uresničenja invazijskih načrtov. Tudi Eisenhov/er je v svojem radijskem govoru rekel, da se je vojna na Sicilij zaključila prej kakor je bik> predvideno. Zaradi tega zavezniki ne morejo biti še pripravljeni za nove ekspedicije. Medtem se bo nadaljevala ojačena letalska ofenziva. Bracken je razočaral novinarje, ko jim je rekel, da ni pričakovati poročil, ki bi kaj posebnega po-"ta> bo Ibb&čhmbi konferenca. Zavez- pri nasproi niki hočejo držati kar najdlje \ tajnosti svoje načrte. Lizbona, 19. avg. s. Konferenca v Que-beeku obrača pozornost ameriških novinarskih krogov na zunanjo politiko Amerike, kateri mnogi očitajo negotovost in nerazumevanje, kakor pričajo nasprotujoča si stališča, izražena ob raznih prilikah po najvišjih ameriških preolstevriikih. Po mnenju kritika za mednarodna vprašanja Littmanna, sloni zadržanje Washingtona preveč na zmotni sodbi o osebni oblasti predsednika Roosevelta, ki nikakor ni taka kakor nekoč. Bela hiša tudi ne razume ničesar o pomoči tretjih, kadar potrebujejo Ameriko. Glavna točka vseh komentarjev je še vedno sovjetsko zadržanje, ki ga >New York Herald Tribune« označuje kot zagonetnega. Spričo razvoja vojnih dogodkov in potrebe po razpravljanju sodobnih in rmrevnih vprašanj, Rusija m nič bolj zagonetna kakor Amerika. V Moskvi so se nedvoumno izrazili mnogo bolj jasno o svojih stremljenjih in namerah kakor Z edin jene države, t Stran 2 »SEOVEMSKT NAROD«, »beta. 21. avgusta 1845 5tev. W0 Izpopolnitve pri našem tramvaju Razvoj naše cestne Svetlobna signalna ki je stara le 42 let viikl pragi Ljubljana, 20. avgusta. Tudi nas tramvaj ;ma že lepo zgodovino. Marsikdo najbrž ne ve, da je Ljubljana dobila sorazmerno zgedaj tramvaj, ko ga ni bilo niti še v nekaterih velikih mestih, in sicer 1. 1901, pred 42 leti. Pogodba za položitev cestne železnice v Ljubljani je bila sklenjena med ljubljansko obCino in dunajskim podjetjem Siemens & Halske že 1. 1899. Družba je ustanovila delniško diužbo pod imenom »Splošna maloželezniška družba<. Progi, in sicer od glavnega kolodvora do garai-zijske bolnišnice in od Mestnega trga do dolenjskega kol:dvora. sta bili gotovi leta 1901. Dolžina prvotnega ljubljanskega o-mrežja je znašala le 5200 m. Ljubljana je bila tedaj še zelo idilična, v pravem pomenu besede dolga vas. Gostejšega ter daljšega tramvajskega omrežja res še ni potrebovala. Tramvaj je vozil skezi mestno središče in vezal je dva kolodvora. Ljubljana je tedaj štela samo okrog 30 tiseč piebivalcev ali tiikrat manj kakor zdaj. Starega tramvaja se spominjamo kot zabavne igračke. Voz li so vozički, polovico manjši in lažj< kakor sedanji novejši. Kukšni so bili. sprevidimo lahko še zdaj vsak dan. ker jih nso posiali v muzej, temveč so ostali samo nekoliko preurejeni kot rezerva v prometu. Tramvajske tračnice so bile tedaj položene na samo zemlju, brez posebnega temelja, saj so pa tramvajski vozovi bili tudi tako lahki, da so jih prenesle pozneje že tako obrabljene tračnice, kakor da so bile pločevinaste. Kakor je bila Ljubljana v začetku tega stoletja sorazmerno napredna, ker je tako zgodaj debila tramvaj, tako je bila zaostala po prvi svetovni vojni, ko se njeno tramvajsko omrežje ni še nič izpopolnilo ter podaljšalo, še vedno so vozili primitivni prvi vozovi. Škripali, cvilili ter poskakovali na obrabljenih tračnicah ter vega-sti progi. Prebivalstvo Ljubljane se je zelo pomnožilo: samo na ozemlju mestne občine, ki tedaj njene meje še niso bile razširjene, je živelo okrog 60.000 prebivalcev. Toda naraslo je tudi zelo števiio prebivalcev okciiških ob&ln ki so prav za prav bile že tedaj zemljepisna enota, z Ljubljano. v prometni politiki so morah računati tudi z okoliškim prebivalstvom, ne le z mestnim, to se pravi, da je bilo treba k 60.000 prišteti še 20.000. Računati so torej morali z so.000 prebivalci. Prometne pomanjkljivosti so bile spričo tega čedalje očitnejše Zastareli tramvaj je že skoraj bolj oviral promet kakor ga pespeše-val. Toda ljubljanska občina sama ni mogla prevzeti krivde, da je bila ljubljanska "cestna železnica tako zaostala; ljubljanski tramvaj je imela v rokah tuja delniška družba, ki je bila občina proti nji nekaj časa brez moči. Občina je morala najprej odkupiti cestno železnico od družbe. Začela so se pogajanja, ki so se zavlekla v leto 1927. ko je bila končno sklenjena pogodba, ki je po nji mestna občina pridobila dve tretjini delnic. Družba se je obvezala, da ostale tretjine delnic ne proda nikomur drugemu kakor ljubljanski občini. S to posrodbo je bila omogočena obnovitev ter izpopolnitev cestne železnice in že prihodnje leto po sklenjeni pogodbi, leta 1928. je ljubljanski občinski svet sklenil. da najprej podaljša tramvajsko progo v siško in na Vič. Denar za delo je dala delno mestna občina, nekaj so si ga pa izposodili pri Pokojninskem zavodu. Zaradi nekaterih ovir pa dela vendar niso mogli začeti takoj in dovoljenje za podaljšanje proge v Šiško in na Vič je bilo izdano sjele pozimi L 1930. 2e med tem delom so sprevideli, da zgolj ta izpolnitev ne bo dovolj, kajti mesto se je naglo razvijalo in tramvajski promet je bil potreben tudi v številnih drugih mestnih okrajih. Zato so sklenili progo pedaljšati še do Št. Vida. Na šišenski progi je začel tramvaj voziti 31. maja 1931, na viski istega leta 28. junija, v št. Vid pa je pripeljal prvi voz dne 28. novembra, tudi leta 1931. Nove tramvajske proge so torej stare 12 let. — Leta 1930 je občinski svet tudi razpravljal o obnovitvi stare proge skozi mesto ter o položitvi drugega Ura. Enojnj tir ni že dolgo več ustrezal. Vozovi so se srečavali na izogibališčih, kar je povzročalo pogosto velike zamude. Razen tega so tedaj razpravljali še o številu novih tramvajskih progah, ki bi jih bilo treba še narediti, na primer na Jezico, k Sv. Križu, v Moste in na Rudnik, dalje od Rimske ceste na Sv. Jakoba trg in od Ambroževega trga na Spodnje Poljane do klavnice. Mnogo teh lepih načrtov ni moglo biti uresničenih. Dobili smo pa progo do Sv. Križa, res eno najbolj potrebnih, zlasti še. ker vsaj delno nadomestuje tako pogrešano progo na Jezico. Dalje je bila podaljšana proga na Rudnik, pa tudi v Moste vozi tramvaj čez železniško progo. Nadaljnje izpopolnitve ljubljanske cestne železnice so sledile v letih 1933 in 1934, ko je bila obnovljena progra skozi mesto ter smo dobili krožno progo. Pozneje so podaljšali še progo do Sv. Križa, ki je bila v začetku le začasna, ker še ni bila regulirana šmartinska cesta proti pokopališču. Med izpopolnitve našega tramvaja je treba seveda šteti predvsem izpopolnitev parka in zidanje velike remize v Šiški. Pravi dogodek je bil, ko so pripeljali v Ljubljano prvi moderni tramvajski voz. Postopno smo dobili še več vozov. končno je pa naše tramvajsko podjetje začelo samo izdelovati vsaj tako dobre vozove precej ceneje v remizi. Vseh pomanjkljivosti seveda ni bilo mogoče odpraviti hkrati. Tramvajski promet se izpopolnjuje postopno, a naglo naraščajo tudi potrebe, zlasti v zadnjih letih, ko je število potnikov tako naraslo, kakor ni nihče pričakoval. Večje izpopolnitve zdaj seveda niso mogoče. Najnujnejše je. da odpravijo vsaj ovire v rednem obratovanju, da se hitrost vožnje čini bolj pospeši ter da ni piedolgega čakanja na izogibališčih. Ena takšnih malih izpopolnitev je tudi uvedba svetlobne signalne naprave na viški progi pri mila mi, na nepreglednem ovinku. Doslej je tam zelo zastajal promet, kakor tudi na postajališču cb Lan-gusovi ulici. Uvedba svetlobnega signala, enakega, kakršen je na vogalun Grad:šča, pa bo precej pomagala, kar se jo izkazalo že prvi dan. Najboljša rešitev je pa seveda položitev drugega tira. a na njo bo treba šc male* počakati. Starši, nadzorujte skrbne je svoje otroke! Ljubljana. 21. avgusta. Pr.s!ovanie okrožnega sodišča se vrača v običajni tir. Dopusti uradništva in sodnikov so večinoma končani, sodne počihvce so minile. Senati sodijo že bk( raj v svojih po razporedu določenih sestavah. Razprav ni veliko, kakor že skoraj eno Ictn ne. vrstijo pa se redno ob torkih, sredah ;n četrtkih. Značilen znak časa jc. da se mera pred sodniki zagovarjati mnogo mladih ljudi. Na zatožno klop sedajo dekleta in fantje, prve zaradi prestopkov proti moralnemu ži\ljenju, drugi pa /.aradi tatv:n in vlomov. Žalosten primer, kaka :;hka je moralna hrbtenica nekatere dana-nie mladine, je pokazala torkova raz-prava. Kdor ji je prisostvoval, sc je nehote zgrozil. Moral sc ic vprašati, kaj vendar počnejo starši mladine, kakršno so na razpravi predstavljali štirje mladeniči iz uglednih meščanskih družin, obtoženi velikih kriminalnih deliktov. ki jih za. grešijo običajno fantje z zanemarjeno vzgojo, fantje, ki morajo prestati v svoji nežnj mladosti veliko gorja. Malo primerov poznamo, ko se je slabo vzgojen in večkrat lačen kakor sit mladenič spozabil takoj v začetku svoje poti v nepošteno družbo in zagrešil kriminalno dejanje tolikšnega obsega, kakor so ga izvršili obtoženci, ki so ;meli doslej vedno vsega dovolj na voljo in So uživali vse prednosti visokega socialnega položaja svojih očetov7. Velika je odgovornost staršev teh štirih obtožencev, ker niso v sedanjem resnem času, ki s svojimi izrednostmi tako lahko vpliva na dušo, na še ne prekaljen značaj mladega fanta pazili dovolj na njihova pota. V svoji malomarnosti so dovolili, da so dale razmere njihovim sinovom že na pracu odgovorne dobe pečat, ki jim bo ostal kot grd madež vse življenje. Razprava sama je nujen poziv vsem starcem, ila podvoje nadzorstvo nad svojimi otrok:, da pazijo, v kakšno družbo zahajajo, in jim posvečajo čim več časa. Le tako j^m bodo lahko \ primeru preizkušnje blizu kot trdni vodn'ki skozi vse skušnjave in nevarnosti. Noben oče in nobena mati se ne smeta danes zanesti na vse dobre lastnosti, ki sta jih sn ali hči pokazala pod vplivom njihove vzgoje v m'rnih. rednih časih. Danes je čas takšen, da se v mladi, nerazsodni du:-i vsi dobri nauki pod vplivom mnogh nevsakdanjih okolnosti lahko čez noč pozabijo. Mlad človek, ki mu starši niso vedno v oporo, lahko nenadoma izvrši najbolj nepričakovano dejanje. Obtoženci v torkovi razpravi so sinovi ljubljanskih meščanskih družin, ki j h pozna domala vsa Ljubljana. Doslej še niso bili kaznovani. Eden med njimi je kljub sveji mladosti in ne-prekaljenosti doživel že dokaze izrednega zaupanja s strani svojih starejših prijateljev. Morda ga je pokvarilo prav to. V marcu, aprilu in maju. ko 6 ta bila dva med njimi tik pred maturo, so v nekem samostanu začeli krasti na debelo. Odnašali so svinjsko meso. meko, razne motorje, višek pa je bil dosežen, ko sta dva izvršila pri belem dnevu vlom m odnesla iz predala človeka, ki je bil enemu med njima velik prijatelj, okoli 19.000 lir gotovine. Oškodovancem so napravili skupno okoli 35.000 do 40.000 lir škode. Kmalu po tatvini gotovine je prišla vsa stvar na dan. Zbudila je nemalo začudenja. Prizadeti starši so takoj poravnali skoraj vso škodo. Niso pa mogli več ustav iti kazenskega postopanja, dasi so rudi oškodovanci prosili za mladeniče Besedo je dobil državni tožilec, ki je prvega osumljenca obtožil treh zločin6tcv po § 316. kaz. zak., drugega dveh in tretiega enega zločinstva po istem paragrafu. Četrti je bil obtožen samo zaradi prikrivanja 1000 lir. za katere je vedel, da so bile ukradene. Na torkovi razpravi so obtoženci, kakor že Poveljstvo XL Armadnega zbora Mi. General Armadnega Zbora. Ciaatone Ga m bara, glede na odredbo s dne 37. julija t. I. ■ k a k u j p m o : Od ne 23. avgusta 1943 ae v vsej Ljubljanski pokrajini policijska ura določa od %t. do 5. are z že predpisanimi pogoji in izjemami. Nespremenjen** ostanejo vse ostale določbe, Id jih vsehajejo nase prejšnje odredbe. Ljubljana, dno 21. avgusta 1943. General Armadnega Zbora Poveljnik Gas tone G a m bar a „Ofreht" vodmatskemu Mlakarju Utrinek iz časov, ka so šempeterčani slovesno pozdravili vsako novorojena „ljubljansko srajco44 Ljubljana. 21. avgusta. Na velike maše dan so prinesli malo »ljubljansko Srajco« iz šempetrslce cerkve, kjer so jo krstili za Ljudevita. Taki at je bila v časteh stara navada, da 30 tlete po privekanju v dolino solza položili v zibelko, da so najprej Rojenice besedo v _ le. potem se je pripeljala košata botra, oblečena v svilo, navešena z bogasl\oin težke zlatnine, z botrom, svojim možem, zalitim, ponosnim mesarjem-posestnikom iz for-štata« in odpeljali z bogatimi čipkami, podloženimi z modro svilo, prvorojenca Luke Mlakarja in njegove žene Manje v farno cerkev h krstu. Po obredu so zapeljali k Jerneju črnetu, -bagrlec in konje je sprejel hlapec Tine. botro. boLra in babico s >štruco« pa prijazni prostor predmestne krčme. Gospodinja, Jernejeva mama, so pripravili : pohane šnite-, ki niso smele manjkati pri nobeni botrinji. ata čr-netov pa so poskrbeli za druge dobrote in žtefan zlate kapljice, ki je ob natakanju v kozarce dokazala svojo pristnost s tem, da se je ob robu kozarcev napravil me-hurčasti krancelj. Boter je dvignil časo in rekel: ^Na tvoje zdravje, mama, < botra pa je tikni-la: *Na tvoje zdravje, ata.« Dru^a čaša je zazvenela materi in očetu, tretja pa krščencu, ki je bil položen z blazino na klop ob krušni peči. Gospodar in gospodinja sta v pogovor prisedla, botrinja je potekala živahno, »štrnei« ob peči se je še kremžila od oku- sa soii in zaspala. Ko so še trknili na zdravje in dobro voljo vseh šempetrskih faranov, so se po- slovili, samozavestno sedli na »bagTle* in se odpeljali na Mlakarjev- dom. Taka ie bila navada v časih, ko so z vso ljubeznijo in svečanostjo pozdravili novega zemljana. Mlakarjev dom se je s postrežbo botroma tudi postavil, saj so šempetrčani ostali vedno v tesnem prijateljstvu z družinami, kjer so med seboj kumovali ob krstu ali ob birmi. V mnogih hišah predmestnih fara se še vedno ta lepa navada ohranja s poudarkom — v Mlakarjevem domu. Rojenice so besedovale tak6 in pri tem je ostalo. Znana je brezprimerna gostoljubnost tega doma in domov Mlakarjevih otrok. Pred 77 leti se je po tak al a zibelka in dolga je doba življenjske poti, katero so Rojenice Ljudevitu odmerile. Po stari navadi napravijo v predvečer rojstnega dne ali godu rofreht . Ljudevitu Mlakarju zaigrajo vsak na svojo harmoniko trije vnuki in ena vnukinja. Med vsemi pa se najbolj postavi Turkov Joško. Prisrčna domačnost nekdanjih dni je še vedno značilna v hišah, kjer spoštujejo stare običaje. Gospodu Ljudevitu Mlakarju želimo, da se bo čez 17 mesecev oglasila harmonika cb slavju njegove zlate poroke z ženko gospo Julijo. Možu-poštenjaku Ljudevitu Mlakarju ob njegovi 771etnici v imenu širokega kroga prijateljev, znancev in častiteljev Želimo, da bi dočakal v svoji vedrosti in vednem nasmehu se mnogo zadovoljnih let Pozdravljen : Mara Tavčarjeva. Najvišje cene na živilskem trgu Z odlokom \TII-2 št. 364-17 je Visoki kemisariat za Ljubljansko pokrajino dne 20. VIII. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka, 33. avgnuta t. 1., zjutraj dalje do objave novejra- cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljuoljani prodajati v ceniku navedeno j blago in ga plačevati, so naslednje: Zelnate glave 2 liri; kislo zelje 4 lire: kisla lepa 2.50; ohrovt 3; domača cvetača i 3.35; kolerabice 2; nova repa brez listov 2 Uri: rdeča pesa brez listov 3; radič 3.70: glavnata solata 3.20: endivija 3: spinača 3.30; giah 3.60; strocj fižol 6.15; rdeča in bela redkvica 3: bučke 3.70; buče 2; kumare 2.90; kumarice za vlaganje 30 komadov na kilogrami 6 lir: kumarice za vlaganje (125 kom. za kilogr.l 9 lir; novi krompir 2.40; ra'oari >.-.'a 4; š-pek zelenjave za juho 0.50: pot šil j 4: nova čebula 2 liri: šalota 4; pai..!ižniki 2.60: zelena paprika 3.60; korenje brez zelenja 3 lire; novi česen z zelenjem 4 50: osnaženi hren 4 lire; borevnice hier 3.50; liter gezdnih rdečih jagod 10; liter rc idnic 6: kilogram malin 10: namizna jabclka 4.75: jabclka za kuho 3; hniške L vrste 4.20; hruške II. vrste 3: domače bieskve 4.60; liter lisičk 4; kilogram jučkov < čisto in zdravo blago) 12 lir; jajca 2.50 komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opoz u jamo pa, da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št 14 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mera biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mera biti csnažena in oprana vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v cemku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem m Pcgačarjevem. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču. na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mera prodajati po prejšnjih prej v preiskavi, vse priznali. Razprava je bila na višku. Branilci so se trudili, da bi prikazali Svoje varovance kot žrtve izrednih razmer, državni tožilec pa je striktno zahteval, da veljaj pravica za vse enako. Vsi -tirje so bili na podlagi svojih priznanj sneznan: za knve. Senat je spremenil le kvalifikacijo za nekatera dejanja. Trije so bili obsojani pogojno, eden pa nepogojno. Državni tolike je prijavil priziv proti prenzki ka/ni. dva obtoženca ^ra se s kaznijo zadovoljila, dva pa prijavila revizijo in priziv odnosno samo priz'v. cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta. če ni bilo za tisto blago s posebno odločbo Visokega komisariata —odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno ceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem prcstoiu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se debe v mestnem tržnem uradu po 20 centezimov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942 št. S in z dne 25. novembra 1942 št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1941 N. s, št. 358. Opazita na robu V tramvaju smo. Ljudje vst(>pajo in se prerivajo. Kakor običajno. »Mar nismo vsi enaki? Vsi enako plačamo. 1'si imamo enako pravico vstopa.« Ljudje se spogledajo in zro v gospo srednjih let, ki je zelo glasno brundala in se zmagoslavno ozirala okoli sebe. če jo vsi slišijo. Skoraj bi de jal f da je mulce purogovilila. S iene besede so bile oikidno namenjene starejši ro-spe. ki je tik pred njo vstopila v priklopni vem. »Kdo 1'am pa brani vstopiti?« jo povpraša starejša gospa, ki se je pred njo /gnetla v i*oz. »Vt. ki ste komolec predme potismli. da nisem mogla naprej!« »So, oprostite! S komolcem sem se oprijela, da sem si lahko pomagala na tranivaj.« »\esramni ste dovolj, da sedai tako gn\x>rite. I sem enaka pravica, vsi enako plačamo.« In se je brundajoča dialektika v tem slogu nadaljevala. Zenšče je glasno izražalo s\oje ne ia\-no nežne misli, sklicujoč se na enake pravice m enako voznmo. Bogme, če je le malce pomislila na /o. kaj utegnejo Fjtaf/e, ki 90 poslušali njene opazke, o njej misliti. In ko je izstopila, se je šc za dodatek iz~ nebila tele pripombe: »Sedaj se pa lahko še počez vležejo, če ho> če jo. Prostora je do\~olj.cc »Malo, zelo malo ste olikani, goap&v« so .«e cgUišali ljudje. Tudi tisti, ki so molčali, so bili istih misli. V kotu sem stal in opazoval. Mučno je bilo poslušati robate, nepotrebne, umetno izzvane besede. Mar se ljudje v teh časih pričkajo zaradi tesnih lupali j'." Mar se Mplate vznemirjanje sebe m drugih zartidi t^ko nevažnih teči? Sodba vseh, ki so bili zraven, ie bila. da se je notranjščina tiste ienske razkrila v \'scj s\x>ji revščini in bedni pfHvostL NI moda vse. J udi golo umstveno prizadevanje ne ustreza popolnoma sodobnemu časi:. \aš čus ne terja namreč samo duše\ncc,a, umskega ustrezati /a, marveč tudi neko (snovno socialno čutenje, ki nam veleva, da moramo imeti o/.t do točloveka rn da moramo rseno-vsod. kjer se z. njim srečujemo, pravično* socialno čuteče, ljubeznivo urejevati s\ oic odnose do njega. Kako d.dee. daleč se mi zdi še tista gospa od tega socialnega. idcJa: kako milo đq£ je izpričala, ki bi ji omogočali, da bi bnlj tenkočutno prisluhnila temu osnoiricmu klicu našega časa. \iii prepir niti obsodba ntsta pravi odgovor za njeno \t*denje. Pomilovanje zasluži, globoko pomilo\>anje. Speciator. Dolenjske novice — V Dobrepolju so pričeli z deli za razširjenje kora po načrtih arhitekta Vurni-ka. Stroški se računajo na 60.000 lir. Y kratkem bodo dela zaključena. — Smrtna kosa. V Ambrusu je umrl posestnik Anton Vidmar. Dolgo vrsto let nam je županoval. Bil je znan daleč naokoli. — Na novomeški gimnaziji se je prijavilo letos k sprejemnem izpitu 150 učencev in učenk. Skoraj polovica bo polagala izpit v jesenskem roku. IZŠLA JE »DOBRA KNJIGA« za mesec avgust: Paul de Kruif, „BORCI PROTI SMRTI" Naročniki I)K. katerim se knjige dostavljajo na dom, bodo novo knjigo prejeli to dni, osfstt naj pridejo ali pošljejo po njo v upravo naših listov v Narodni tiskarni. V nadrobni prodaji se dobe »Borci proti srn rti < v upravi »Jutra« in »Slovenskega nahoda« ter v vseh knjigarnah. Broširana knjiga velja tS lir. vezana in na boljšem papirju tiskana pa ZS lir. Ivan Kocmur f Prvi ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, roj. 24. julija 1881. v Ljubljani, umrl 19. t. m. Udejstvoval se je tudi kot občinski svetni^ v ljubljanskem občinskem svetu. V občin-sfci svet je bil delegiran pod županom dr. I. Tavčarjem 4. marca 1919. Bil je član magistratnega odseka, dalje finančnega in aprovizacijskega odseka v letih 1919 do 1921. Pri prvih občinskih volitvah v no\i državi je bil izvoljen za ljubljanskega občinskega svetnika I. 1922. Bil je član £te-vilnih odsekov in predsednik disciplinska komisije. (Njegov podrobnejši živ lenjopis smo objavili včeraj.) Portugalske bikoborbe Simon da Vega je Lisbona slovi kot čudovito lepo mesto. Morebiti je, kakor zatrjujejo nekateri, najlepše mesto v Evropi. Vozimo se preko glavnega prometnega žarišča, tako imenovanega Rossiat. Tukaj si lahko kupiš pri cvetličaiiiah temnordečo cvetlico, ki jo moraš v kopališču Estoril petkrat nadpla-čati. In potem gre nasa pot preko trga. kjer občuduješ kopice zrelih oljk, kjer vzbujajo tvojo pozornost ribe vseh vrst rn vehkesti. potem krasno sadje, zelenjava, cvetlice, cvetlice ... Teh je na Portugalskem vso polno. Povsod jih vidiš, v vsaki naselbini, v vsaki vasi, na vsaki Vladimir: Humor v katorgi Tam za d\ema ograjama iz bodeče ?ice. za prestorem nred kuhnjo in za dvema stra/arje-ma je stala tahon>čna klet. moje neizpolnjene ssnie jn neutešno hrepenenje V kleti si namreč dobi*, če si ime! denar, morske ribe v ličnih pločevinastih zabojčkih. umetno čr.kolado. «nilo sadje in smrdljiv vojni tobak. Včasih tudi sladkerčke in podobne poslastice. Tako so vedeli povedati tisti, ki so smeli na oče: b) mati vdova ali samska z otroki, Ivf jih oče ni priznal, ali ločena ali zapuščena od moža. če vzdržuje otroke, ali katere mož je trajno nesposoben za delo, ali brezposeln m ne dobiva brezposelne podpore: c) delojemniki. ki vzdržujejo brate, sestre, nečake, ker je njih oče umrl ali jih zapustil ali je njih oče trajno nesposoben 73. delo in mati ne prejema rodbinskih do-Jklad; d) delojemniki. ki so predpisno prevzeli v rejo najdenčke. r Poklade se izplačujejo za vsakega vzdrževanega otroka pod dopolnjenimi 14 leti delojemnikom. ki niso uradniki ali nimajo enakovredne službe. Ta starostna meja se lahko podaljša do 16. leta, če je vzdrževanemu otroku zaradi hude duševne ali telesne obolelosti absolutno in trajno nemogoče opravljati pridobitno delo, ali če obiskuje strokovno ali nižjo srednjo šolo. Za otroke uradn'kov je starostna meja. 18 let. v j r sit vi in izpoi skih doklad Iz njenih določb posnemamo: Otroke in izenačene osebe vzdržuje rodbinski pc-glavar. kadar redno skrbi za njih vzdrževanje. Domneva se. da se skrbi zanje, če živijo z njim v skupnosti. Doklade ne gredo za otroke, ki se vzgajajo zunaj ozemlja Kralievine, ali so sprejeti v dobrodelne in učne zavode, ki jih čeloma ali delema vzdržujejo. V primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni se izplačujejo rodbnske doklade za vso dobo. ko se po zakonu ali po delovni pogodbi izplačuje bolniška podpora. V primeru odsotnc-^ti od dela zaradi nosečnosti ah zaradi poroda gredo rodbinske doklade istim delavkam in uradnicam, ki imajo do njih pravico za ves ča.s obvezne ali dovoljene odsotnosti z dela pred porodom ah po porodu. V primeru vpoklica pod orožje ne gredo rodbinske doklade. če so povzročile vpoklic potrebe izjemnega značaja. Prispevki za rodbinske doklade zastarajo s pretekom dveh let od dne. ko bi se bili morah plačati. Posebne določbe veljajo za industrijo. Rodbinske doklade se izplačujejo za nazaj po vsakem plačilnem obdobju prejemkov. Med vsakim plačilnim obdobjem prejemkov gredo ustrrzno doklade ne glede na število dejansko opravljenih delavnikov v celota če je delovno razmerje ostalo nepretrgano m je opravil deloiemnik na teden vsaj 24 ur dejanskega dela. Če je delavec ali 30 ur. če je uradnik. Ce pa traia v tednu opr;n;-eno delo mani nego je navedeno zgoraj, orre toliko dnevnih doklad. kolikor delavnikov ie bilo dejansko opravljenih. Za priznanje doklad mora upravičenec predložiti svojemu delodajalcu listino, izdano od občine, od koder je, ali kjer biva dokazu ječo njegovo rodbinsko stanje. Listina je veljavna največ eno leto in se mora obnoviti ob vsaki spremembi rodbinskega stanja. L'pravičenci morajo poleg- tega predložiti delodajalcu tudi vse druge listine, ki se predpišejo, da se z njimi dokaže pravica do doklad. Tretja uredba z dne 6. avgusta 3940 ustanavlja Bhig-ajno za rodbinske doklade delojemnikov in ureja izplačevanje teh doklad osebju državnih uprav in javnih ustanov, ki ne uživa rodbinskih doklad. Blagajno upravlja Narodni zavod socialnega zavarovanja. Važen je zlasti čl. 3. te uredbe, s katerim je bila pravica do rodbinskih doklad razširjena na ženo in na oba roditelja. Prispevek za te doklade obremenja v celoti delodajalca in se delojemniku ne sme zanj nič odtegovati. Na koneu te uredbe so bile objavljene nove razpredelnice, po katerih bo se izplačevale rodbinske doklade in plačevali zadevni prispevki za delodajalca posebej za industrijo, za kmetijstvo za trgovino, denarstvo. zavarovalstvo in davčni zakup ter za svobodne poklice in umetnike. S Krali p v mi ukazom z dne 20. marca 1941 pa so bile te razpredelnice razveljavljene in rodbinske doklade zvišane od dne 23. marca 1941 dalje za vso dobo vojne. V tem ukazu je važna predvsem razpredelnica, po kateri se izplačujejo rodbinske doklade in zadevni prispevki za industrijo! ker velja, kakor bomo videli kasneje, za vse naše delavstvo, ki se ga ta zakonodaja tiče. Tedenske rodbinske d°klade znašajo za vsake era otroka v delavski skupini 6 Br pri redhinah z enim otrokom, 8.40 lire pri rodbinah z 2 do S otrok) in 10.30 lire prt rodbinah s štirimi ali več otroki. V nradniški skupini pa 9.30 Ure v rodbina« B enim otrokom, 12.30 v rodbinah z 2 do S otroki in 14.70 lire v rodbinah s 4 ali ve6 otroki. Tedenska doklada «a teno znaša v delavski skupini 9.80 lire v uradniški skupini pa 13.20 lire. Za vsakega roditelja znaša deklada v delavski skupini 5.40 lire tedensko, v uradniški skupini 8.70 Ure. Prispevki dele dajalca so 10 % kosmatih prejemkov. nje, kakor tudi odmera in izplačevanje ocialno zavarovanje v Ljubljani Zadnja uredba se nanaša sann na pla-| čevanje rodbinskih doklad v Ljubljanski pokrajini in pravi med drugim: Kraljeva uredba z dne 21. decembra 1942 o razširitvi rodbinskih doklad na Ljubljansko pokrajino stopi v Ljubljanski pokrajini v veljavo: a) glede italijanskih delojemnikov iz drugih pekrajin Kraljevine, zaposlenih v službi podjetij, ki imajo svoj sedež v omenjen h pokrajinah, z začetkom njih zaposlitve v Ljubljanski pokrajini; b) za vse druge delojemntke, če so zaposlena v industriji, trgovini, denar-stvu ali zavarovalstvu in v svobodnih poklicih in pri umetnikih, s 1. decembrom 1941, z dnem. ki se določi s kasnejšo odredbo, pa, če so zaposleni v kmetijstvu. Do nove odredbe se uporabljajo za rodbinske doklade delojemnikov iz crke h) prednjega člena določbe, ki veljajo za vse doklade v odseku z* industrijo z naslednjimi spremembami: Prispevek delodajalcev se v vhUni, določeni za obseg za industrijo, po predpisih v Kraljevini veljavnih zakonov, plačuje po zavarovani, oziroma režijski mezdi v smislu čl. 22 bivšega jugoslovanskega zakona z dne 14. meja 1922 o zavarovanju delavcev, oziroma čl. 55 tretji odstav., pravil Bratovske sklad-nice. odobrenih dne 16. februarja 123:;. Rodbinske doklade se izplačujejo upra-vfčencem za vse dneve, za kate-e je delodajalec zavezan prispevati po bivšem jugoslovanskem zakonu z dne 14. maja 1922 o zavarovanju delavcev. Zaradi izplačevanja rodbinskih doklad upravičencem na podstavi te uredbe se štejejo za uradnike delojemeniki, pripadajoči skupinam iz čl. 1. in 3. bivšega jugoslovanskega zakona z dne 30. oktobra 1933 o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Rodbinske doklade gredo za roditelje, če te upravičenec vzdržuje in če živijo v skupnosti z njim, to pa le, če sta dopolnila oče 60 let starosti in mati 55 let in ne delata za plačo v drugih podjetjih ali če sta trajno nesposobna za delo. V primeru odsotnosti z dela zaradi nosečnosti ali poroda, gredo rodbinske doklade delavkam in uradnicam, ki imajo do njih pravico, za čas obvezne odsotnosti z dela po bivšem jugoslovanskem zakonu. Listino, ki se zahteva za prejemanje rodbinskih doklad. izdaja lahko tudi pristojni župni urad. Po nalogu Narodnega zavoda socialnega zavarovanja ket upravnika Blagajne za rodbinske doklade. se predpisovanje prispevkov in njih pobiranje, kakor tudi odmera in izplačevanje doklad poverijo glede delojemnikov iz črke b) Zavedu za socialno zavarovanje v Ljubljani. Za rodbinske doklade delojemnikom Ljubljanske pokrajine iz črke b) se ustanavlja pokrajinski odsek Posebnega odbora za rodbinske doklade. Ta odbor: at oddaja mnenja KINEMATOGRAFI KUNO MATICA Telefon 22-41 Ljubezenska drama slavne pevke in letalskega častnika — Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi in velike plesne revije VELIKA LJUBEZEN V glavnih vlogah trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander, Viktor Staal, Paul Horbiger Predstave ob 16.30 in 19. uri, v nedeljo ob 10.30, 13.1 17. in 19. uri KINO SLOGA Telefon 27-SO Danes poslednjič: POPLAH — Jutri: Ermete Zaeeoni. eden izmed največjih filmskih umetnikov v svojem najboljšem delu DON BUCNAPARTE z Oretto Flumc, OsvaJdo Valenti in Mino Doro. Film nagrajen na mednarodni razstavi v Venezii Polesr filma še dokumentarij: EN DAN V LJUBLJANI! Predstave ob: 14., 16. in 18. uri KINO UNION Telefon 22-21 Sijajna burka, ki bo izzvala burjo prisrčnega smeha M a c a r i o DEČKO Z ZAPADA Tajni ljubavni sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen in v zadnjem hipu oomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotnike in doseže zaželjeno spravo Predstave: danes ob 16.30 in 18.30 uri. jutri ob 10.30. 14.30 16.30 in 18.30 uri KINO MOSTE * Lepa Madžarka Žita Szeleczkv v razkošnem filmu petja, modernih plesov, ljubezni in romantike DEKLETA ZA MOŽITEV Ljubavno pustolovska zgodba z glasbenimi vložki GREŠNA ŽENA Predstave: delavnik ob 6. uri, nedelja ob l23., in 1!»6. uri: kone^ predstav ob 1,9. uri o vprašanjih, ki lahko nastanejo pri upravljanju določb o redbinskih dokladah v pokrajini; b) daje predloge glede pobiranja prispevkov in izplačevanja dcklad in c ) odloča o pritožbah glede prisp2vkov in doklad. Glede t^h zadnjih cdločitev je dopustna pritožba na poseben odbor v* desetih dneh od vročitve. Pritožba se pre Jloži preko Visokega komisarja za Ljubi i j:\3.v0 ' pokrs iino. DNEVNE VESTI — Posmrtna odlikovanja. Srebrno svetinjo so prejeli na bojišču padli kapitan Albert Franschetti, po rodu iz Rima. ki je pripadal 132. tankovskemu polku, poročnik zdravnik Ivan Musinu. po rodu iz okolice Cassarija, ki je pripada 132. zdravstvenemu odseku oklopne divizije »Ariete-, major Karol Bartoli. po rodu iz okolice Arez-za. ki je bil prideljen poveljstvu motorizirane divizije »Trieste«, poročnik Sergij Gambar, po rodu iz Milana, ki je služil pri 32. pionirskem polku, poročnik Josip Germani, ki je pripadal 255. pehotnemu polku, podporočnik Vaidemar Zamula. po rodu iz Triesta, ki je bil pri 9. alpinskem polku, višji narednik g. Montano iz Gae-te. ki je služil pri 47. pehotnem polku, karabinjer I. Stocco. po rodu iz okolice Ca-gliarija, ki je pripadal 9. bataljonu črnih srajc, pešec Pelegrin Maiotta, po rodu iz Palerma. ki je služil pri 81. pehotnemu polku ter pešec Jo?ip Avisati iz Bassana, ki je bil pri istem polku. — »Službeni list« za Ljubljansko pokrajino, izšel je 66. *ko> Službenega lista« za Ljubljansko pokrajino dne 18. avgusta 1943 s sledečo vsebino: Razglas Vrhovnega poveljnika Oboroženih sil z dne 26. julija 1943. — Proglasitev dela državnega ozemlja za vojno ozemlje. — Razglas Vrhovnega noveljnika Oboroženih sil z dne 1. avgusta 1943. — Delni prenos oblasti in področja. — Naredbe Visokega komisarja: Sprememba in dopolnitev ceniku za zdravilne specialitete. Prilagoditev zdravnika in civilni material. Določitev prodajnih cen za zdravilne zadruge. Objave: Izmena ratifi-kacijskih listin glede itali jansko-nemške konvencije, podpisane v Rimu dne 17. aprila 1942, o sodelovanju pri izvrševanju kazenskega sodstva v primeru uporabe Oboroženih sil ene države pogodnice na ozemlju druge države pogodnice. ,— Pooblastitev pokrajinskega korporacijskega sveta za pobiranje korporacijskih taks in pristojbin ter zadevni pristojbenik. — Z Gorenjskega. Te dni je bila slovesna otvoritev nove železniške proge Črnuče^—Laze. Slovesnosti je prisostvoval tudi pokrajinski načelnik in državni namestnik dr. Reiner. ki se je z Laz odpeljal najprej v Litijo, potem pa nazaj v Celovec. — Novi maši. Pri lazaristih v Ljubljani bosta pela v ponedeljek novo mašo bogo-slovca misijonske družbe sv. Vincencija Pav. gg. Anton Rupnik in Bogomir Kambič. — Spodnještajerske novice, v Gradcu je umrl prof. Maks Halfter, star 74 let. Pokojnik je bil po rodu iz Draždan. Dolgo vrsto let Je bil učitelj telovadbe na mariborski klasični gimnaziji. Po letu 1919 je bil prof. telovadbe v Gradcu in Fiirsten-feldu. — V Cernučah pri Leskovcu v brežiškem okrožju je umrl 96-letni Matija Deutschmann. ki se je naselil iz Kočevja. Po poklicu je bil tesar. — V Celju je umrla 28-letna Matilda Janeschitz. — Iz Hrvatske. V pokojninsko zavarovanje so prevedene na Hrvatskem tudi zaščitne sestre. — Pomiloščene so bile vse osebe1, ki so bile v času od 10. aprila 1941 do 27. julija 1943 obsojene na podlagi vojnih kazeaskih zakonov. — V gospodarskem ministrstvu razpravlja pod predsedstvom gospodarskega ministra dr. Ba-lena posebna komisija, ki razpravlja o novih ukrepih proti črni borzi. — Ljudsko gibanje v Triesta. V juliju 1943 je bilo v Triestu 442 rojstev napram 390 v juniju. Rojena sta bila 302 novorojenčka v mestu, 140 pa v ostali pokrajini. Smrtnih primerov je bilo 372 napram 341 v letošnjem juniju. V Triestu samem je umrlo 275 ljudi, v ostalem delu pokrajine P« 97. — Pred poroko je utonil. V Savi pri Tacnu je utonil 33-lc-tni sodarski mojster in posestnik Franc Medved. Njegova nenadna smrt je tem bolj žalostna, ker se je nameraval pokojnik v kratkem poročiti. — Gorelo je grmičevje pri S. Croce, Proseccu in Poggio-reale del Carso. Trie-stinski gasilci so preprečili, da se ni ogenj še bolj razširil. Goreti je pričslo tudi v I skladišču št. 38 triestinskega pristanišča Duca d Aosta. Gasilci so po enournem ga- I šenju pogasili ogenj. Ogenj je nastal zaradi malomarno odvrženega cigaretnega ogorka. IZ LJUBLJANE Ksjasert vojaške gribe XI. Armadn 2ga zbora bo imel jutrišnjo nedeljo cb 19. uri v Tivcliju naslednji spered: 1» i-Marcia Mi-litare«. 2) Franz Suppč »Cavalleria Leg-gera (Si~foni3 )«• 3) P. Mascagni »Caval-leria Rusticana* (mtermezzo). 4) Lton Bard La Duchessa del Bal Tabarin«, 5) Gomes Guaranv islnfonia dell'opcrs)«. Nova dobava krompirja Pi ehriinjevalni zaved obvešča potrošnike, da lahko na odrezek ^714^ navadne živilske nakaznice dvignejo cd 23. do 27.- t. m. 1 (en) kilogram krompirja pri naslednjih tvrdkah: Marinko. Kmetijska družba. Smrkolj, železničarska zadruga. I. Delavsko konz. društvo, Sever, Gregcrc. —lj Višek letošnje vročine bo dosežen v tem mesecu. Tudi včeraj je ostalo vreme še vedno tako lepo, kakršno je že nad teden dni. V zadnjih dneh je nebo povsem čistD. Ozračje je skot a j povsem mirno. Vendar se zdi. da vročina ne bo mogla več mnogo narasti. Tako je včeraj maksimalna temperatura znašala prav tako 32 o kakor v četrtek, današnja minimalna temperatura pa je bila za stopnjo nižja kakor včerajšnja, znašala je 13.81*. Zračni tlak začenja zadnje čase vsak dan opol* dne malo popuščati, ponoči pa se zopet ustali. Tudi včeraj je popustil za milimeter, tako da je davi znašal približno 763 milimetrov, vendar ne kaže. da se bo vreme spremenilo. —lj Zamenjava osebnih izkaznic onKraj kontrolne črte. Osebne izkaznice, ki so bile zadnje prošnje sprejete v posebnih začasnih poslovalnicah onkraj kontrolne črte, jh bodo iste poslovalnice izdajale po ra-slednjem redu: poslovalnca v Dravijah pri »Mihelnu« v nedeljo, ponedeljek- torek in sredo 22. do 25. t. m ; poslovalnica v Stezicah pri »Urbančku« v četrtek 26. t. m.; poslovalnica v Brdo v Združenih opekarnah v petek 27. t. m. in poslovalnic* na Barju v tamkajšnji ljudski soli v soboto 28. t. m., vsakokrat od 8 do 14. ure. —lj Oddaja okrepčevalnice ob otroikem paradižu v Tivoliju v najem. Mestna občina ljubljanska bo s 1.septembrom t. 1. oddala v najem paviljon za okrepčevalnico ob Otroškem paradižu v Tivoliju. Obenem z okrepčevalnico bodo v najem oddani tudi čolni in pravica izpcaojevanja čolnov, nadalje drsališče in javno »trani-šče. Interesenti naj ponudbe predlože mestnemu gospodarskemu it-adu v Beethovnovi ulici St. 7, I., v sobi *t. 22, kjer lahko izvedo vse podrobnejše pogoje. Ponudbe je treba vložiti do 28. t. m. —lj SeoAni davčnih o—o v ključavničarjev, elektroinstalaterjev, livarjev, ko-vinobruscev, 'dimnikarjev, milarn, izdelovalcev predmetov iz rože vine, giaabilar-jev. pralnic, izdelovalcev kipov-štukater-jev. kemičnih čistilnic, izdelovalcev droft, knjigovezov, bandažistov. zlatarjev, urar-jev vulkanizerjev, pečatarjev-graverjev, galvanizerjev, nozarjev, pilarjev in paaar- jev bodo razgrnjeni v mestnem odpravni-stvu do 1. septembra t. 1., seznami davčnih osnov brivcev, frizerjev in pedikerjev bodo pa do 2. septembra t. 1. razgrnjeni v mestnem odpravnistvu. torej v 1U. nadstropju magistratne hiše za Robbovim vodnjakom. —lj Davčna potrdila za °dmero iolnine. Ponovno se opozarjajo vsi interesenti, da čimprej vlože prošnje za izstavitev davčnih potrdil v svrho odmere šolnine. Ker izdaja davčna uprava za mesto Ljubljano zaradi hitrega poslovanja potrdila na tiskanih obrazcih, uprava ne bo sprejemala taksnega papirja, temveč le koleke za 6 lir za vsako potrdilo. Obrazci prošenj, ki j h je treba tudi hc kovati s 6 lirami, se dobe pri davčni upravi na Vodnikovem trgu St. 5. II., soba 7. —lj HOnec pujega kontum*c». Ker zadri ih 6 mesecev ni bilo nobenega primera pasje stekline v Ljubljani in okolici, je uki. njen pasji kontumac, ki je bil razglašen 6. nevembra 1942. —I j Nesreč«. V ljubljanski splošni bolnišnici so iskali zdravniško pomoč naslednji ponesrečenci. Justina Mesojedec, 22-letna služkinja iz Ljubljane, si je pri padcu zlomila levico. — Pri padcu z lestve se je potolkla na desnici in desni nogi 55-letna za-sebnica Jožefa Vene iz Ljubljane. — Triletni sin mesarja iz Vel. Lašč Franc Jaklič si je pri padcu zlomil desnico. — S tramvaja je padla na Blei\veisovi cesti Angela Kopitar. 23-letna delavka iz Ljubljane, in je notranje ranjena. — Stanisla-vo Mrvarjevo. 12-letno pastirico iz Hini je usekal na paši gad v levo nogo. — S kolesa je padla ter si zlomila levico Karoli-na Klun. 26-Ietna šivilja iz Ribnice. —lj Burgundee belo, barbera črno, ama-bile presito rdeče vino, toči gostilna Lovšin. Odlična kuhinia. senčnat vrt! —lj Pravi domači »ALPA« čaj je v vročih dnevih zdrava in najboljša p:jača! Poziv trgovcem, zadrugam in pekom Pckrajinski prehranjevalni zavod Visokega kemisariata v L;ubl:ani poziva vse trgovce, zadruge in peke, ni j pridejo po rakaziia za racijonirana živila za mesec september in to V urad na Novem trgu št. 4/II ter po naslednjem abecednem redu: Trgovci in zadruge dre 23. VIII. 1943 z začetnicami A—F dne 24 VIII. 1943 z začetnicami G-Ke dne 25. VTII. 1943 z začetnicami Kf—L dne 26. VIII. 1943 z začetnicami M--O dne 27. VIII. 1943 z začetnicami P—S dne 28. VIII. 1943 z začetnicami Š—2 Peki dne 30. VIII. 1943 z začetnicami A—M dne 31. VIII 1943 z začetnicami N—2 Upravičenci naj dvignejo nakazano blago naslednji dan po prejemu nakazila v skladišču Prevoda ali pri grosistiii, kaker bo določeno. Zamudniki zgubijo pravico do nakazila in do nabave blaga. Cenik za zdravilne specJali-tete in zdravilne droge Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941, ^t. 291, pretNcrjenega v zakon dne 27. aprila 1°43, št. 385, glede na naredbo z dne 2 decembra 1°41. št. 167, o ustanovitvi komisije za revizijo in dopolnjevanje ccn:ka zdravil in glede na predlog te komisije z dne 3i.julja 1943, it. b. odre j a: ČL 1. Cene za spodaj navedene zdravilne ^pecialtete se določajo za prodajo občinstvu takole: a) Proizvodi tvrdke Lekarna mr. ph. Bahovec Leon \ Ljubljani: Carboneon. škatlica 100 tablet po 0.40«. lir 20.—; Debelin. \ rečica praska po 125 g. lir 10.—: DoIctcv, škatlica 2 tablet po 0 50«. lir 2.50: Dolcrex. >katPca 10 tablet po 0.50 g. lir 10.—. — b) Proizvodi tvrdke Farmacevt cm laboratorij Bu]c Franc, družba z o. z. v M'rni: Janja, medicmalno m:!o. kos lir 16—; Praska domača mast, mazilo, škatlica 25 g lir 12-60. — c) Proizvod tvrdke Kozmetični laboratorij Cotič R v Ljub-liani: Radio balzam prot kurjim očesom. S. št 6032/37 lir 8.—. — d) Proizvodi tvrdke Isi& d. d. za industrijo m promet z drogami in ke-m kalijami v Ljubljani: Eucalcin. zmea, skat-I ca 100 g lir 30.40; Interphan injekcije, škat-1 ca 5X5 cm' lir 39 15; Tonocardm kapljice, steklenička 10 cm' lir 23.20: Tcmccardin injekcije, škatlica 5X1 cm3 lir 30 40. — e) Proizvod tvrdke Neochemia, laboTatonj ktm. tehn proizvodov v Ljubljan : Antisept:čno medici-nalno m;lo. kos lir 13.—■ — f) Proizvod tvrdke Oricn. kemetehnični labcratorij v Ljubljani: Antsentično medicinalno milo. kos lir 13.—. — g) Proizvodi tvrdke Emerk Zehnka v Ljubljani: Angelika. medicinalno aromatično vino, steklenica 1 / lir 61.15: Marco Polo, medcinal-ni aperitivni Irker. steklenica 1 / lir 148.—. Čl. 2. Saharinu, ki ga proizvajata tvrdki Isis d. d. za iudustr.i. i. ; : n. / čl ui n kemikalijami, ter Salu* d. d., kem.čuu larmacev-tičnj cavod obe v Ljubljani. *e dolc-ča z a prodajo občinstvu cena škatlice 7 g z lir 12.— Čl 3. vsebuje prodajno ceno za zdravilne droge n a debelo franko postaja Ljubljana in vštevši zaobalo za kg (sledi točen seznam drog). Vse te droue morajo btti prvovrstne. Drr>ge z navedbo »Ph. J. 1933« morajo povsem ustrezati zadevrvm. sedaj veljajočMu pn.dp;soio »Pharmacopea Juguslavica 1VM3«. Čl. 4. vsebuje cene za zdravilni mstenl za prodajo občinstvu, in sicer za hidro filno vato, za hidrofilne tkanine in za obve/e. Čl. 5 Kršitelji določb tc naredbe o cenah se kaznujejo po postopku \/. naredbe z dne 26. januarja 1942. št. 8. in z uporabo do'oćb naredbe z dne 2? novembra 1942. >t. 213. / zaporom do dveh mesecev in v denarju do 5000 lir Čl. 6. Ta naredba stopi v veljavo od dne objave v Službenem li:-tu /a Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 10 avgusta 194.V Visoki komisar Giuseppe Lombra»«a Notranjske novice — L*t«na kaže letos okoli Vrhnike 5e precei dobro. V splošnem so ljudje zadovoljni. Ko bi le toče ne bilo! — V Sinji gorici je zgorelo Butolovo gospodarsko poslopje. Skoda je precejšnja. Zgorelo je precej žita in krme. Požar je nastal do nesrečnem naključju. — Na Verdu je zajel ogenj Ceglarjev kozolec. Zgorela je precejšnja količina ajde in sena. Skoda je okoli 50.000 lir KOLEDAR Danes; Sobota. 21. avgusta: Ivana Frančiška. Jutn': Nedelja, 22. avgusta: Timotej. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Marica; Velika ljubezen Kino Sloga: Poplah, Don Bonapnrte. En dan v Ljubljani. Kino l'nion: Dečko z Zapada. Kino Moste: Dekleta za možitev. Grešna žena. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ramor. Miklošičeva cesta 20; Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ciber Franc. Ljubljana. Štefanova ulica 7, telefon 36-41. RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 21. AVGUSTA 1D43 12.30: Poročila v slovenščini. — 12 45: Operna glasba. — 13.00: Napoved iasa. Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 1320: Operna glasba na pložčah. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. sodelujeta sopranistka Draga Sokova in tenorist Andrej Jarc Operetna glasba: I. Strauss: Noč v Benetkah — predigra; 2. Le-nar: Dežela bmehljaja — fantazija: 3. Hruby: Car operet. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 17.15: Koncert violinista Alberta Dermelja — prt klavirju Marijan Lipovšek: 1. Beethoven: Romanca v P-dum; 2. Coppola: Poema trlste: 3. Ranzato: Allegro alla zingaresca; 4. Szyma-novski: Narcise. — 17.45: Pesmi in napevl. — 18.00: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Orkester vodi dirigent Rizza. — 20.10: Lirična prireditev družbe EIAR: Verdi: Rigoletto — prvo dejanje. — 20.30: Napoved časa. PoroCila v italijanščini. — 20.50: Verdi: Rigoletto — prvo dejanje. — 21.30: Orkester vodi dirigent Rizza — 22.10: Her-bert von Karajan na ploščah. — 22 45—23 30: Orkester vodi dirigent Zeme. V odmoru (23 00): Poročila v italijanščini. NEDELJA, 22. AVGUSTA 1943: 8.00: Napoved ca&a. Poročila v italijanščini. — 8.15: Koncert izvaja organist Mario Pardinl. — II. 00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Ozna-nenja v Firenzi. — 12.00. Razlaga Evangelija v italijanščini tO. G. B. Marino). — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovaničt. — 1230: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pesmi in napevt. — 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Orkestralno glasbo vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v Italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra ln Komornega zbora, vodi dirigent D. M čijanec Slovenska glasba. — 15 00: Poročila v slovenščini. — 17.15: Ing. Janežič Franc: Boj vrtnim za-Jedalcem. predavanje v slovenščini. — 17.30: Koncert malega orkestra, vodi Pavel Kroupa. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.55: Lirična prireditev družbe EIAR Verdi: Rigoletto. III. dejanje. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Verdi: Rigoletto. IV. dejanje. — 2120: Koncert sopranlstke Manje Mlejnikove. — 21.45: Pesmi ln napevl. — 22.15: Orkester vodi dirigent Petralia. — 22.45—23.30: Orkester vodi dlrlgrnt Zeme. — 23.00: Poročila v italijanščini. Življenje na živilskem trgu •Ljubljana. 21. avgusta. Davi je bilo na trgu zelo živahno že ob sedmih. Gospodinje so prišl na trg prej zaradi mesa in sadja. Mesarji so začeli prodsjati meso že ob sedmih, branjevci pa tedaj še niso mogli postreči gospodinjam s sadjem. Pač pa so bile zgodaj naprodaj breskve na -mestni stojnici. Lepe uvožene breskve so prodajali že včeraj na mestni stojnici. Na debelo jih je kupila na jugu družba »Ekonom« in ker ni prišlo do sporazuma med njo in s trgovci s sadjem, je bilo najbolje, da je sadje prišlo v prodajo na mestni stojnici, kjer ga lahko prodajajo po maksimirani ceni. Lepo sadje je še posebno priljubljeno med blagom na živilskem trgu Kaže, da bi lahko prodali cele vlake lepih hrušk in breskev, pa tudi jabolk, če bi bilo sadje naprodaj po maksimiranih cenh. Zato je razumljivo, da je bilo tako veliko zanimanje za breskve na mestni stojnici ter da se je zbralo toliko ljudi tam na vse zgodaj. Pri branjevcih ni bilo uvoženega sadja, razen jabolk za kuho. Nekaj jabolk domačega pridelka so prodajali posamezni prodajalci ločeno od branjevcev. Zdaj so naprodaj tudi že lepša domača jabolka kakor prejšnje tedne. Upanje je, da bo prihodnje tedne naprodaj več domačega sadja, čeprav sadna letina letos ni tako dobra kakor je bila lani. Ljudje so se tudi z čel i zanimati, ali bo letos naprodaj kaj grozdja. Zgodnje vrste grozdja so že dozorele. Ce bodo lahko sklenjene primerne kupcijske pogodbe med našimi uvozniki sadja in povrtnine ter med prodajalci v južnih krajih, bo trg kmalu založen tudi z grozdjem. Vsekakor pa smemo upati, da bo na trgu precej grozdja vsaj prihodnje mesece, ko bodo dozorele pozne vrste. Lani grozdja ni primanjkovalo. Uvoženo grozdje je lani tako dobro nadomestovalo domači pridelek, da deleniskeea grozdja nismo pogrešali. Trg danes ni bil tako dobro založen « povrtnino in poljskimi pridelki k«kor pred tednom. Upoštevati ;"e treba, da zdaj ri već naprodaj teliko stročjega fižola, ki so ga prejšnje tržne dni dovažali na trg skoraj največ Zdaj dovažajo največ salate, zlasti endiv-je. ki gre skorai prav tako dobro v denar kakor boljša letna salata Zdi se, di gospodinje tudi zdaj posegajo cajbolj p> salati med vsemi domečimi pridelki. Manj je zanimanja za zelje in ohrovt. pa tucii stročji fižol ostane prej nerazprodan kakor salata. Kumar ni posebno mnogo naprodaj. Naši pridelovalci povrtnine očitno ne pridelujejo čebule za prodajo, ker je tega domačega pridelka tako malo napredaj. Baje jim ne kaže pridelovati čebule, ker je naprodaj precej lepša uvožena sorazmerno z drugim blagom zelo poceni. 2ivahno povpraševanje je po pesi. človek bi pričakoval, da bo napredaj več pese, a kaže. da je premalo v primeri s povpraševanjem po nji. Branjevci so bili danes založen} tu in tam tudi s sladkimi dinjami. Ta poslastica pa cčitno ne gre posebno dobro v denar. Men- da so prejšnje tržne dni ljudje raje kupovali lubenice. Dinje Ln lubenice lahko precej dobro nadomestilo sadje, zlasti, ker vsebujejo precej sladkorja in bi bilo prav, da bi jih ljudje bolje upoštevali. MALI OGLASI 2AGANJE prodam. — Parna žaga fiuitar, Dolenjska cesta št. 12. Naročite se knjižno zbirko DOBRE KNJIGE! 2 Okviri gnsgll Umetnine 2 Stran 4 »SLOVENSJC1 NAROfV. 1945. ' i štor. 1^0 Dolenjska in Dolenjci v Bleiwefcovih 9fNovicah" Nikar metliške in scmilke kaplfiee za hmrvaiko železne ceste vedi dobiček obetajo — si od Žalostna zgodba v Ljubljana. 21. avgusta. *Blei\veiscve ».\ovxc« niso posvečale svoje pozornosti samo ljubljanskim dogodkom, am-rak so obja\ljale tudi številne dopise iz vseh krajev na^a področja, kar velja še zlasti za Dolenjsko. Naj ob stoletnici »Novic« pokažemo našim Dolenjcem, kako zelo so »Novice« kazale s\wje /ammanje za življenje naših Dolenjcev. Tako beremo v §t 49. leta 1845: »Po Do-lenskim * je letos letina sploh srednja bila. V nekterh krajih pa skoraj bolj slaba ko sred-:. .1 Pšc ca. rev n sploh vsa stern je prav lepo kazala, strašna vročina pa. k; je bila pne dni Maliserpana. jo je prehitro izzerila Zerno -. drobno ali p.i še do globo ostalo. Slame ic kup. zernja pa malo. Pšenica je na i bolji tako plen jala. ile so tri kope (kopa bO snopov) dva mernika dale. Tur^ica in proso sta se srednje *»'%:•/.; . N ' ':. ^ ■ ra-tia n So ve- liko žganeov dala. — Pcrstrnnc (ki. c) to je kremp rja. repe in korenja st je obilno perde-Hrtc. Kepe niso Qe bolhe, ne sosence nadlegovale, pa vender ni tako debe'a. kakor je bila lani. — Čebel je lanjsko zimo prav veliko panjev pomvrlo, spomladi niso kaj rojile, \ ajdi pa 9g velike nabrale, kdor je letos pcr^iljenee rti redil, je dobro t pravil. — Za sadje letes ni bila dobra letina, Gesinj je bilo prav malo. .la-belka hruste m čaplje so semtertic nemalo obrodile. Dolenjci, posebno tisti, ki imajo vino, pa tudi rejo sadia premalo obraitajo.« Potem, kn govori poročile, še o vrbah, nadaljujejo: »Res je. dc je Gorica telesni natori prav prijetna -tvar. V hramu per dobri kapljic1", se človek razveseli ;n pokrepča ter kmalo pozabi na vse svoje reve in nadloge. Res je tudi- de vino še zmeraj nekaj verze, če se le prav ober-ne: tudi to je gotova resnica, de so taki kraji, postavim. okoji Metlike m Scmiča. ker kmet nima pod milim Bogom za nc?beno> drugo rex> kakcT za vino denarja potegnrti, de davka cd-rajta in druge potrebe opravi: pa mi mendc tudi nobeden skušenj ne bo odrekel, de je trudi res. dc Sta gorica in hram pribežališč in šoia vdiko grešnikov. Slab gospoda? dan za dneva m v gor prepiva: dokler sad kaj ima. pozabi na davke n družino, ženo in otroke, zapravlja dra^-" čas in premoženje; pijanec nosi svojo željo od hmma do hrama, ml gore do gore. dokler se popolnoma ne požfvmi; z eno besedo, hrami s - a lenobe, pijančevanja in nesramne kvant; rije: šota gofjufne ljubezni kr remije in prešeštva. V hramih se nogradi in grunti po gerha poženejo vel i k rat do pa metni možje žene v predesTnike in prešeštn:ce. nedolžne deklice in fantje \ gerde nečistnike n nečjstnxe prei+>emejt>: res je kar pregervor pravi, namreč: dc je čistost rožica, ktera po goricah in okoli hramov ne rase. — Gorica bi brHa pač lepa stvar, ko bi ljudje to tudi sitorili. kar rt >i i kan j radi prepevajo, namreč: »po pameti ga pijmo. de pamet ne zgubimo. Oj. de bi jja pač po pameti pili. da bi premočen ja in duše ne zgubili.« Tem dokaj črno^edrm mmfim dnientskeoi dopisnika »L.« sledijo nadaljnje zanimive novice iz dolenjskega gospodarstva: »Gotovo je. de bo letošnje vino hitro z gora Sol Železna cesta ga bo veliko pobrala, k me tam pa že navadno vsaka pot ravno memo hrama pefjVt dokler per čepku še kaj teče. Nizke vina so se letošnje poletje po tistih krajih, kterim je železna cesta per rokah, prav dobro prodale za deiavce per žeiezni cesti; za prav dobriga štmmštiridetca pa ni b3o volio kupca, nekteri pa ga še tudi niso marali prodajati ker se je ▼idTlo, dc mora njegova cena poskočiti, kar se je tudi res zgodilo Mernik pšenice se ob Savi za železno ^ -tc po 1 gold. .a 40 kr. prav lahko proda tua. krompir in sadje sc per železni cesti dobro peča. Ker se že tukaj od vinam menim, ne morem kaj zato. de tudi vinčarjem eno očitam. To namreč zakaj de oni dobre Metliške in Semiške v:na. postavim: močniga Dra.-ičaria in prijeme. Veselico itd. za hrova-ške vina ro Gorenjskem prodajajo, ker so te vina vendar prave kranjske vina. ktere bi imele na:, ''.želi čast delati, nc pa sosedni. — Nikar sc nc mortc! Beli Kranjci po jeziku niso Hrovatje. de sc ravno belo nosijo: pa tuui ne Serbi (zunaj Marijodcleev. Bojane.:-nov in nekaj maliga staroverce\ v metii!ki fari), desiravno jih je bistroumni in visoko učeni Ceh P. £afarik me- ' vse poserbil, sicer ne vem, kje bi bil na Kranjskim 40.000 Serbija-nov dobil. Toča je letos pra\ dobro perzana^ala. Mislim de belga /ita na DUenskim nikjer ni pobila, nograde pa je hudo poškodovala. Veliko goro v dobemiAki fari. k: ji pravijo Lisic, je neko do dobr:ga potolkla: okoli sv. Križa je hudo /grajala: Boštanjnake gore je dvakrat pr> klestila; po Gribljah v podzemeljski fari in okoli Vince je tudi veliko škode storila. V De-bercu, Malrkovcu. okoli 6v. Duha. Rake in Le skovca letos mende toča ni kaj škode storila.« Nato poroča dopisnik Še o T- aji. senu in etavi. nakar nadaljuje ssoje poročilo: »Železna cesta jc že to leto Dolencem nekoliko dobička dala. de So bolje vino. žito ;n druge reči prodali, pa tudi delavci marsikteri krajcar zaslužili Drugo leto si Dolenci od železne ceste Še veći dobičke obetajo. Tudi so merjevci že nekaj pregledovali, kako bi se dala Dolenjska stran z novo velko cesto, ktera ima čez gore med Šentjanžem in Radona mi peljati. z železno cesto z vezati. Dve novici še moram povedati, ki ste st na Dolcnskim letošnje leto aj^dile. Prva je vesela druga pa žalostna. — Gospod neke graj-šine na Dolenjskim jc 2000 hrastov za 20.000 gold. prodal. Glejte kmetje. ko4iko je lep hrastov boršt vreden! Naj pomislijo tisti, ki so svoje dni že veliko tavžent hrastičev za strojarsko kibje omajali, koliko bi vtegnili ti hrastici enkrat veljati, ko bi jih bili pustil i rasti. Razumni gospodarji hrastiće še clo sadijo. S Studenca proti Savi grede vidiš cel hribic s hrastici nasajen. Tudi na Gorenskim vem za prav bf.gatiga kmeta, ki spomladi hrastiće preseja. drugi sc mu pa smejejo. Ti menda še ne vejo. koliko ie iep hrastov »ojzd vreden. — N: še dolgo, kar se je v Mokronožki ko-mis'i prav žalostna zgodba perpetila. namreč: nekimu kmetu zboh v°l na vrančnim prisadu. Zdravila so. to se ve. bolj iskali kakor, ko bi bil človek zboleL pH nič niso pomagale. Ker so vidili. da ne kaže, de bi se ozdravil, ga zabodejo. Lepiga mesa se jim je 5koda /delo zavreči, neki kmet — mojster skaza v živinskem zdrevitetvu — kteriga so ze svet prašali. jim ni vedil rasležno dokazati de bi bilo meso škodljivo. Sosedje so ga tedej jedli. Kmalu jih je jelo strašno v želodcu peči, potlej jih je driska naverla, in trije so v strašnih bolečinah umerli. Ker je ta bolezen, kakor shšhno. letos že več volov pomorila, bi bilo dobro, ko bi kdo nauk dal-kako se ta bolezen pozna in od verne, morebiti bi se tako zamole I marsikteri kmet nesrečo obvarvati. kakor se je po nauku, ki ste ga Tuhincam daii. rudi na Dolenskim že marsikteri nrešič ozdravil.« Ksantžpa ni bila „lintver" Zgadcvina ji po 2000 letlb popravlja krivico V neki knjigi beremo sledečo trditev: >V zakonskem morju je neka čer. ki se od Sokrata sem nazva Ksantipa. Toda mnenje o Ksantipi ket zloglasnem liisnem slintverju« je danes po zanimivih zgodo-vinskib znanstvenih ugotovitvah precej drugačno. Po novejših izsledkih je bila Ksantipa razumna, preudarna in ponosna hišna gospodinja. Njenega lOOOletnega slalvega slovesa ni bilo pac lahko spremeniti ali ublažiti. 2200 let jc teg-a. kar je Ksantipa živela. Je resnično živela v Atenah. To izpovedujejo zgodovinske priče, to dokazuje tudi zgodovina, ki poroča o njej deloma dobro, deloma tudi slabo. Na vsak način pa se ima zali vali t i Ksant pa za svoj dvomljiv s ves izključno svojemu zak nii s Sokratom, tem sicer velikim, toda nedvomno tudi čudaškim in nemalokrat družabno dolgočasnim mislecem in filozofom. Tako zatrjujejo nekateri raziskovalci, da ni Sokrat prj nastanku slabega slovesa njegove žene Ksantipe brez vsake krivde. Ksantipa je prišla kot mlado dekle z grškega podeželja v takrat že velemestne Atene. Vzbujala je pozornost atenske družbe s svojo mladostno svežino in pi c-udarnostjo. Ni jS manjkalo snubcev, toda Ksantipa je odklanjala drugega za drugim. Naključje je hotelo, da je v Krogu slavne in lepe Aspazije sr >znala Sokrata, ki se je bil zaklel, da hoCe- Aspazijo za ženo. Toda pretkana Aspazija je umela približati svojega Oboževalca mladi Ksantipi, ki je Sokrata tako očarala, da se jc atenski modrec že čez nekaj dni poročil a Ksantipo. Zakon seveda ni mogel biti srečen. O tem sS je zgodovina na jasnem. Upošteva- jo dolenjskih vinogradih ob trgatvi ti je treba, da je bil Sokrat že v letih, saj je bil njegov najstarejši sin star šele 14 let. ko je segel njegov- 691etni oče po strupu. O Ksantipi je znano, da je bila mlada in ne grda ženska, ki se je čutila nesrečno v neverjetnem neredu, ki ga je našla v hiši svojega moža. Pa ttidi sicer je imela Ksantipa posebne težave z >modrim vseh modrih*. Jezilo jo je kot skrbno gospodinjo, če je debelušasti. t opori osi m široko-usti filozof tekal po Atenah brez čevljev in z. umazanim ter raJ5c«rf rarrim površnikom in če je tako zanemarjen govoril svojim prijateljem ter piistašem o stvareh, kj so imele presneto mak) stika z življenjsko realnostjo. Znanih ie nešteto pri godb o zakonskih razprtijah Sokrata in njegove Ksantipe. Tako je nekoč plavni atenski filozof kar na Ippem pripeljal domov prijatelja., ki ga je bil povabil na kosilb. Ksantipo. ki je bila verjetno zaradi nenapovedanega gosta nekoliko nervozna, je to tako vzne-voljilo. da je prevrnila mizo z vsem. kar je bilo na njej. Gost jo bil seveda užaljen in je hotel oditi. Toda hladnokrvni filozof ga i? pomiril z besedami: -Dragi prijatelj, kaj bi bilo vendar takega na tem? Mar ni n^rlnvno skotila pri teb v sobo kokoš in pi ovrnila juho ? Pa si misliva, da jn hiJa to snet kokoš!* Takšne besede so morale Ksantipo verjetno razburiti. Ni čuda. če ni zmorem štedPa z nepr jaznimi besedami, če so Šoki ata vpraša C. kako more izhajati s tnk-šnim hišnim lintve: jem-s. je navadno odvrnil: iM.nr se nisem odločil za študij človeka, in kje b: ga rriogri bolje študirati kakor pri svoji ženi?« Ksantipa je bila menda res žena vzgled-ne potrpežljivosti, da jo lahko vzdržala v sožitju s Sokratom. Toda njena ravnodušnost je ni zapustila niti tedaj, ko so Sokrata vrgli v ječo zaradi domnevnega zapeljevanja mladine in zaničevanja bogov. Toda njen značaj bomo pravilno doumeli, če se spomnimo besed, ki jih ie izrekla svojemu sinu. ko je leta 399. po moževi smrti zapustila Atene: >Tvoj oče je bil najboljši mož.« Mala stanovanja Budimpeštanska občinska uprava ho. e omiliti stanovanjsko bedo z zidanjem malih stanovanj. V ta namen bo naročila. na> Finskem večje število zložljivih lesenih hišic. V Budimpešti* so že prispeli zastopniki nekega finskega podjetji, ki se pogajalo o dobavi zložljivih lesenih hišic. Gre zo dvo-stanovanjske hišice, ki jih lahko lastniki razderejo in prepeljejo k? mor žele. tam jih pi zopet sestavijo. Hišice so r>o 90.000 p?n-gd. Zidanj dvostan«»vanjska hišica tudi re stane več. tods zdaj ni na i^zpol^g? potrebnega, gradbenega materijala in 7r5to si je izbrala budimpeštanska tagsfaaa up: ava ta izhod iz težavnega položaja. Železni plug prodira Srfeifa, Hrvatska in Tnrfija se osamosvajajo v proizvodnji železnih plugov Turčiji« je tretja država na jugovzhodnem pX)dročju, ki jc pričela misliti mt 'a>tnu prorz vodnjo železnih plugov. Te dni jc namreč sklenila turška vlada, da bo ustvaria lastno1 poljedelsko industrijo in da bo ztjrad la ob <*:rnem morju posebno tvornico, kjer bodo proizvajali železne pluge in drago sodobno poljedelsko orodje. Računajo, da bodo v tej tvomic: lahko izdelali letno 50.000 železnih plugov, ki nai nadomestijo primit'vne lesene phrge. ki sc Jih anatolski kmetje po \ečim Se zmerom poslu žujejo. Kako umesten je bil sklep turške vlade, nam kaže dejstvo, da uporablja 2.loX>.(XX» kmetov iz Anatolije stare lesene pluge. Komaj 500.000 jih je med njimi, ki se lahko ponašajo, da obdelujejo svojo zemljo s sodobnimi želez-nim; plugi. Tako je Turčija sledila vzgledu Srbije in Hrvatske. V drugi polovic; lanskega leta so se namreč srbski industrijski krogi odločili za lastno proizvodnjo železnih plugov in drugega poljedelskega orodja. Ustanovljena je bila v Va-Ijevu posebna dr.ižba / glavnico 90 milijonov dinarjev. Družba je ie spravila na trg prvo serijo 1000 rovih /ole/nih plugov. Po številnih poizkusih a dr/avnem posestvu Doorče-vo so sklenil!, da bodo '/delovali tr- vrste železnih plugo\. prikladn:h za obdelovanje srbske zemlje. Prvi seriji 1000 plugov Je cedilo do letošnje pomladi se nadaljnjih 20(W. ki so bili po referentih srbskega kmetijskega ministrstva razdeljen; srbskim kmetovalcem. V celoti je bilo doslej izdelamh v Valjevu 4000 plugov. Da jc bil ta sklep potreben, nam kažejo nekatere številke ki se nanašajo na srbsko kmetijsko gospodarstvo. Vseh kmetskih gospodarstev v Srbiji jo 470.138. Komaj polovica teh gospodarstev razpolaga z železnimi m po!/elezn:ini plug*, k■ *> po večini v posesti velikih in srednjih kmetskih gospodarstev Maihna in najmanjša kmetska gospodarstva pa si pomagajo še z me mm s primitivnimi lesenimi plugi. Tako imamo v Srbiji 176.070 kmetskih gospodarstev z zemljo do 5 ha. 66385 do 2 ha, 26.969 do 1 ha, 20.025 pa do 0.5 ha. Ker je v Srbiji danes komaj 104.608 železnih bran in 24.S22 sejahvh strojev, se je odločila valjevska družba, ca bo poleg železnih plugov proizvajala tudi brane, sejalne stroje in druge poljedelske priprave. Končno naj omenimo še Hrvatsko, k er » letos rudi pričeli z lastnim izdelovanjem potjo, delskih priprav, plugov, bran. sejalnih strojev itd. Te dni bodo razdelil- hrvatskim kmetom prvih 1000 železn-h plugov, ki so prisl' lz hrva tsk:h tvornic pcl.iedelsk h strojev. l&o.ooo nemških železničark Pred pričetkom vojne je bilo zaposlenih pri nemških državnih železnicah nad milijon uslužbencev, po večini moških. Danes je v Nemčiji 100.000 zona. ki opravljajo železničarsko službo. To število iz dneva v dan narašča. V prvi vrsti so zaposlene kot sprevodnice in spremljevalke vlakov. Opravljajo pa tudi blagajniško službo. Posebno naporno je delo blagajnieark na velikih železniških postajah, saj je treba dnevno izdati nemalokrat do 3000 in še več vozovnic za najrazličnejše postaje in najrazličnejše smeri. V Turčiji nova imena mesecev Sredi vojne se je odločila turška vlada, da spremeni nazive mesecev. Pristojni minister je že izdal naredbo, ki so jo pričeli izvajati. Dosedanja imena mesecev v Turčiji so bila namreč arabskega izvora. Zaradi tega so jih ukinili. Da bi se ljudje ne motili, so si prizadevali, da bi bila imena čm bolj preprosta, čim bolj razumljiva. Tako se bo nazdval januar r>ilkai«.. kar pomeni prvi. december pa sendai-. kar pomeni poslednji. Zoo zoglenelih trupel Iz argentinske prestolnice poročajo po 5*po>rcčilu iz Mehika — mesta o tra,gričnem kancu tradicionalne ljudske veselice v Pie-rostu. Na veselico je prišla množica več tisoč ljudi iz vse okolico. Množica se je gnetla in prerivala po neštetih dvoranah in paviljonih, ki so bili raz&cšno opremljeni in okrašeni. Ves čas je bilo med ljudmi izredno živahno razpoloženje. Raz- svetljava je bila vprav pravljična. Ljudje so si privoščili po paviljonih najrazličnejših dobrot, ki so bile na razpolago. Mlado in staro se je gnetlo in vrtelo, zabavalo in smejalo. Nenadoma pa je zažarola svetloba iz nekega paviljona. Ta svetloba ni imela nič skupnega z razkošno razsvetljavo. Bili so plameni, ki so zajemali paviljon za paviljonom. Mod množico je nastala strahotna panika. Vse se je skušalo rešiti, kar pa je bilo v neprodirn. gneči zelo težavno. Ogenj se je zmerom oolj širil, ljudje niso niti mislil, na Vsakdo je skušal preko trupel drugih u*U smrti. Posledice so bile usodne. Na pogorišču je ležalo 200 ljudi, katerih trupla so bila zoglenela. Razen tega je bilo še drugih 200 ljudi poškodovanih. Imajo težje in lažje opekline. Marsikdo med njimi bo Se podlegel poškodbam. Škoda, ki je nastala zaradi silnega požara, je ogromna. Za srajco eskimske žene leo ptičjih mehurjev Ni lahka reč. izdelovati perilo za eskimske žene. Eskimske šivilje, ki so pečajo a tem poslom, si ne pomagajo namreč v. iglo in sukancem kakor drugod, temveč z — zobmi. Peiilo za eskimsko ženo izdelujejo namreč iz ptnjih mehurjev. Da p sinejo ti mehurji bolj mehki in bolj voljni, jih |B tre*>a obdelovat] in mehčati z zobmi Treba jih je gristi, natezati, vbad.iti. da postanejo pripravni za šivanje srajc Is drugega perila. Tako je treba za ono arajoo ok^li 100 ptičjih mehurjev. Ni Smenta, da se šivilja pri tem delu pošten- spit'' Sfr> v 1 • imajo srajce in drugo perilo te vrste i . I ae prednosti, saj dobro držijo toploto in so skoraj nepi>rdirne. Tudi trpežne M te srajce, saj jih podedujejo h< i i mater, vnukinjo od babic. Križanka št. 111 Vodoravno: 1. pogovarjati se: 8. značilnost pesmi; 9. v Novi; 10. kaza'm zaimek: 12. oziralni zaimek: 13. žensk« ime: 14. ruska reka; 1H italijanski spol- nik; 18. skr.iisan vevrfk; 19. del telesi; 20. pod red m veznik; 21. prst. zemlj.i predlog: 2IJ. medmet; 24. obPka. pomožnega glagola: 25. povratni zaimek; 26. oblika pomožnega glagola; 27. polžaj; 29. učenje, priprava; 30. pevka ljubljanske Opere; 33. začetek maja: 34. Adamovo rebro: 35. predlog; 37. stiska, sila: 40 velika posoda: 41. egipčanski srmčn^ 42. površinska mera; 43. star :zr;u: za pivo; 44. barij; 45. število; 46. pomanjkanje, siromaštvo; 48. v Savi; 10 veznik; 51. pomeni mene. tebe ali pa njega; 53 brezalkoholna pijača. Navpično: 1. obmejna postaja na meji med bivšo dravsko banovino in Madžarsko; 2. erbij; 3. barva igralnih kart; 4. moško ime; 5. kazalni zaimek; 6. predmet predavanja, razprave; 7. reka v severni Finski; li. približno, circa; 15. pod-redni veznik; 17. otok po lurško; 22. skrb za bolnika; 23 ptič. ki ga prištevamo med kaznarje; 25. kraj, kjer so 1. 1871 Nemci porazili Francoze; 27. pritok Drine; 28. drevored ob oLeh straneh ceste; 31. žensko ime; 32 kreditiram, prepustim /.a restl; 36 nižina, dolina; 38. služben; 3lj. obrtni:, 42. oče; 44. zli duhovi v slovanskem bajeslovju: 47. finsko pristanišč ■; 50. predlog; 52. glej 9. vodoravno. KKslTEV KRIŽANKE AT. 110 Vodoravno: 1. svak. 4. kita. 8. pen, 9. bogat. 10. el. 11. nv 1. 12. to, 13. velikan, 16. sir. 17. šid. 20. morilec, 23. oh, 25. gen 26. če. 27. pokoj, 29. Non, 30. ovoj. 31. moka. Navpično: 1 spev, 2. Veles. 3. as, 4. Kolašin. 5. Ig. 6. tat. 7. atom, 9. bok, 11. Mirojroj. 14. Lim, 15. Xil. 18. deček, 19. topo. 21. roj. 22. cena, 24. hov, 28. ko. 29. no. Ea Wodehooses 55 MALA PEPITA Prišla sva. do ha še. V veži sva. ae loćila; je šla na vrh, jaz pa sem krenil proti spoji šolski sobi. Niti pogledala me ni; njen obraz je bil hladen rn užaljen Človek je čudno nedosleden. Zdaj, ko setn bil ustvaril med Audrevo in seboj zaželeno hladno razmerje, bi bil moral biti zadovoljen, tem bolj, ker mi je pamet pravila, da se kaj boljšega ne bi bilo moglo zgoditi; in vendar je bila radost med tistimi redkimi občutki, ki jih v naslednjih dneh nisem okusil. Kratka doba duhovne jasnosti je bila minila, z njo vred pa tudi vedrost. v katero me je bilo pripravilo pismo Cintiji, in zamera, ki mi je pomagala, da sem se pomiril in preslepil globokoumirim modrovanjem o pravi naturi ženskega mika Au-drey je spet postala središče mojega sveta. Toda najino prijateljstvo, tisto rahlo čuvstvo, ki je bilo nastalo in obstajalo poleg moje ljubezni, je bilo izginilo. Zdaj je zevala med nama nekakšna razpoka, ki se je sirila od dne do dne. Kmalu sva prišla tako daleč, da sva komaj še govorila. Zdelo bi se. da si bolj zadovoljivega stanja stvari ni moči misliti: in to. da sem ga * ©bfaJoval. Je samo dokaz bistvene slabosti mojega značaja. XIX ▼ tistih sivih dneh je bila izmed vseh misli, ki so mi rojile po glavi, samo ena kolikor toliko tolažilna: gotovost, da to sta- li^ ne more večno trajati, šolsko leto se je bfttalo koncu. Bližal se je čas, ko bom re-5en Audrevine bližine, ki je ohramljala vse moje napore in vso mojo borbeno voljo: namenil sem se bil. da bodi zadnji šolski dan zame obenem konec vsakršnega dotika s Sanstead Housom in vsem, kar je v njem. Gospa Ford naj si poišče drugegra prijatelja, da izvede nalogo, ki mi jo je bila namenila. Ako je njena sreča na tem. da dobi >malo Pepito« nazaj, naj se nauči živeti brez sreče, kakor skoraj vsi drugi prebivalci tega zopernega sveta. Sicer se pa med tem "še nisem smatral za vezanega. Po kakšni vijugasti miselni poti sem bil prišel do sklepa, da sem odgovoren Audrevi za Ogdenovo varnost, sam ne vem; a tako je bilo, in nobena izpre-memba razmerja med njo in menoj me ne bi bila mogla pripraviti do drugačnega mišljenja. Morda se je pridruževala vsem drugim razlogom tudi sebična želja, »matirati« prijatelja Sama Fisherja, čigar navzočnost v zavodu sem občutil kot trajno izzivanje. Samovemu vedenju sem se čudil. Težko bi določno povedal* česa sem pričakoval od njega, a vsekako si mi njegova nedela\most ni zdela dosledna. Dren so minevali drug za drugim, ne da bi bil napravil kako potezo. Bil je pravi vzor vzgrlednega dvornika : a to. kar se je bilo zgodilo med nama v Londonu, me je delalo opreznega, in njegova nedelavnost me ni razorožila. Predobro sem vedel, da izvira samo iz potrpežljivosti, nikakor pa ne iz pešanja volje, da doseže svoj namen, ali iz pokopanih upov. Vedel sem. da bo prej ali slej nekaj storii. nepričakovano in naglo, na osnovi načita, izde-* lanega do najmanjše podrobnosti. Toda ko je izvršil svoj napad, me je zmotila baš velika preprostost sredstev, ki jih je uporabil, in zgolj slučaju gre zasluga, da mu je izpodletelo. Kakor sem že omenil, je imelo šolsko osebje, ali bolje, vsi odrasl: moški v Sanstead Housu navado, da so se zvečer po večerji zbrali v pisarni gospoda Abneva in tamkaj pili kavo. To je bil nekakšen obred, podoben mnogoštevilnim drugim obredom, k: so običajni v šolskih zavodih, kjer se gode vse reči po zmerom istem neizpremen-lji'em črtalniku. Gospod Abnev nas je časih takoj po obredu zapustil, toda zamudil pa ni nikoli. Nekega večera, prvič, odkar se je blo začelo to šolsko razdobje, sem se uprl. da ne bom pil kave. Več noči zaporedoma sem bil slabo spal. in tako sem se bil namenil, da si z vzdržnostjo od kave preženem nespečnost. Zaradi spodobnosti sem počakal, da sta Glossop in gospod Abnev nalila svoji skodelici, nato pa sem odšel v svojo sobo, kjer sem v temi ležal na postelji in se boril z nenavadno močnim napadom potrtosti. Zdelo se mi je. da mi bosta tema in samota pomagala, da se nekoliko umirim m uredim svoje misli. , Tisti mah se moje premišljevanje ni sukalo okrog Smooth Sama Fisherja: v mo- jem duhu vobče ni bilo prostora zanj. Zato me ni takoj vznemirilo, ko ?o se jela vrata moje sobe. ki sem jih bil postil priprta, po-fiasi odpirati. Iz o-lrevon^losti me je zib.*-mil šele komaj slišen .sum; tedaj sem se zdiznil. čuteč, kako mi kri zastaja v pričakovanju, kaj bo. Morda je bilo tudi na tem, kn ko so so vrata odpirala, kajti pošten go.ct ne pritiska na kljuko kradoma, v majhnih obrokih. T:ho sem sedel pokonci in napeto prisluhnil. Zdajci je nekdo prav tako tiho Bi v sobo. V Sanstead Housu je bil samo en doveli ki je znal tako vstopiti. Stvar me je zabavala, in njegova nesramnost me je ftčege-ta.la. Sodil bi bil. da se tak način ravnanja nikakor ne sklada z običajno previdnostjo gospoda Fisherja. Takole stopiti v sobo je pomenilo, opraviti svoj posel docela po amatersko. Nič ne bi bil rekel, če bi bil poskusil kaj takega pozno ponoči, toda ob devetih zvečer, ko smo bili mi trije. Glossop. gospod Abnev in jaz. še pokonci. Je bilo povsem nesmiselno. Takšna neprevidna drznost se mi je zdela pri Smooth Fisherju bogme čudna. « Vendar se nisem ganil. Mislil sem. da bo. ko vendarle že vstopi, zavrtil električna stikalo. In res je storil tako. Prijazno sem ga pozdravil. »Oho! S čim vam morem ustreči, gospod Fisher?« Lahko rečem, da je za človeka, ki se je moral znati brzdati v težavnih položajih, slabo prenesel udarec. Presenečeno je vzkliknil in so z odprtimi usti sunkoma obrnil proti meni. Nato pa je skoraj mahoma spet postal blagi Sam Fisher z namazanim jezikom, ki mi je bil med vožnjo v London razlagal svoje nazore in pripovedoval o svojih sanjah. Nisem si mogel kaj. da ne bi bil občudoval naglice, s katero se je ovedel. »Že grem,* je šaljivo odvrnil. »Pripetljaj yi končan. Mirolzuben človek sem in se bojim, da ne bi krotko ostali na postelji in me gledali, če bi stopil v sosednjo sobo tn odpeljal najinega m4adega prijatelja; kaj ne In povejte mi. razen če ste se spet premislili: nova ponudba.' d% si deliva zaslužek naspol, vas kakopak no bi zapeljala?« »še malo ne.« Saj sem vedel. Vprašal sem le tako.« »In kako si zamišljate, kaj b: napravili z gospodom Abnevem ? Deniva, da bi ga srečala na stopnicah0« >To je nemogoče,« je Sam zaupljivo qd-vrnil. »Nocoj niste pili kave. jelite, da ne?« Nisem. Zakaj?« Malodušno je zmajal z glavo. -Kakšna smola! Vprašam vas, mladi človek, kako bi bil mogel naprej slutiti, da se boste, po tem ko ste dva meseca redno vsak večer pili kavo. prav nocoj izneverili tej navadi?« Te besede so mi prižgale huč. »Ste mar primešali kavi uspavilo?« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno đflterno Fran Jem —~ ffe tnacrmtul del tfetarc Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani