ENAKOPRAVNOST
5-UME XXVI.—LETO XXVI.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVANSKE DELAVCE V AMERIKI
PRAZNOVANJE 25. OBLETNICE RUSKE RDEČE ARMADE
Minister Eden in kralj George pozdravljate hrabro rdečo armado ob 25. letnici njene ustanovitve.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), FEBRUARY 22, 1943.
ŠTEVILKA (NUMBER) 42
pie armade zapirajo nemce v nadaljno
past
anašnji moskovski komuni-* po aznanja, da razbijajo Rusi 34 J®ki]l obrambnih črtah so J l od reke Dnjepra in da milj južno od Vo-
Vcp da Zd£tj ZaPr0 Med V nadaljno Past-
Djak0f)2tVZ,etimi kraji tudi
od gf' kl leži 60 milj vzhodno železniškega križi-ifij** se nacisti umikajo.
razstrelili vlak v Orlu Baestu n ^artizani so v samem den p ki je še vedno zase-VojaJ. ^emcih, razstrelili neki loči 9 * T0 se je zgodilo v Sbard UarJa> in sicer po ^ ranJU od strani ruske stala J1!6, V Paniki> ki je na-80 Hišk nemškim vojaštvom, '^ške Partizani Pridrli do že-^eliij6 ,P°staje' kjer so raz-
^Wjatiak' ki 3'e imel Pravkar
tofcj* sodba je, da so se \ Nemci že umikati iz Or-
sovjetsko armado HoftT& 21- februarja. -ara«, en' angleški mini-aaUevanje na 2. strani)
^S2UiraNJE fižola
h. ^HINGTON, 20. februar.
^jedelski tajnik Wic-Ha ^aanes odredil, da se i-86 bo n °yim racioniranjem, ki
sar.ce °dne i.
marca, ra-
C° * nI Suh fižo1' grah. le-
** iuho ?ene 3uhe ali Praške * to ne ^lckard je izjavil, da J° Potreb 0 P°trebno, ker
•11 živi} °£romne količine araiad0
Muk fr ob 8- uri se vrši <Lj'ublJ"ana" v Slov. \ (SI m domu na Recher H^I je hijeno, da y 8Cevilno udeleži.
Pozdrav
ln Pevkam zbora >t člah naznanJa> daje pre-3ke VarJ'e ^ kluba št. v >aja ebec> či*ar truP]0 dti 'etov mrtvaškem odru se 6502 o? p°£rebnem zavo-I'^fefci Clair Ave. Prosi v 'anstvo snide nocoj ob •;>od^kih prostorih, da
UihS® V po^rebni zavod>
JSo ž||lrle»u članu izkaže ^ ob i Po^reb se vrši v »J Uri Popoldne, k V«* * v°jakom
St°a;/Je k vojakom Anko', in	sin
poznanih
<jjl s- John Starman, CC>ee 'Ave. Kam bo ^Ca-ve. želimo mu
vLbolniinici
C bila f y Clinic bolnišni"
i ^ Vta ®S odpeljana Mrs. C* St p, ffanujoča na 835 ilii!' ^ i 'jateljice so vab-O ^^ejo, mi ji pa
vrne? ljubi zdravje M*olezetl
17Af. ^rasevec, stanu-C* v ? Waterloo Rd.. se i'iCe?vi»e bolnišnici, ^ja a težko operaciji	v vardi št. 1, kjer i H ŽeiiLCe 'Iahko obiščejo, J ' hm° skorajšnje okre-
PODMORNICA ARGONAUT POGREZNJENA
Preden je bila pogreznjena, je podmornica tc*rpedirala nekega japonskega rušil-ca.
PEARL HARBOR, 21. februarja. — Mornariški department naznanja,, da je bila pred mesecem dni pogreznjena največja ameriška podmornica, Argonaut, čije posadka je štela 94 mož in osem častnikov. Podmornica je bila pogreznjena ob napadu na neki japonski konvoj ob južni obali Nove Gvineje, to-de tekom dveh ur nato je neka druga ameriška podmornica po-greznila dvoje japonskih transportnih parnikov istega konvoja-
Mornariški derailment naznanja, da se podmornica Argonaut, ki je odrivala 2,710 ton vode in ki je bila največja v a-meriški mornarici, ni vrnila na svojo bazo, zato se jo mora smatrati za izgubljeno.
Japonska transportna parni-ka, ki sta bila pogreznjena, sta imela po 10,000 in 7)000 ton prostornine.
Na transportnih parnikih so morali biti visoki japonski častniki, kar je razvidno iz dejstva, da je troje teh parnikov spremljajo šest japonskih rušilcev.
Kakor poročajo letalci, ki so bili priča napada, je ameriška podmornica Argonaut, preden se je potopila, torpedirala nekega japonskega rušilca.
Zmagovalec diktira pogoja
LaGuardia govoril z ujetimi laškimi generali
Generali sodelujejo baje tu-' kaj z oblastmi v kampanji, da sg Italijo odtrga od Nemčije.
Mož na skrajni desnici je angleški general Montgomery,>pred. katerim stoje visoki italijanski častniki in governor Tripolija, katerim je ob zavzetju mesta narekoval svoje pogoje Da je bilo ponižanje Mussolinija popolno, je bil sestanek med zmagovalcem in premaganci na Castel Benito, na gradiču, ki p dobil po Mussoliniju svoje ime.
George Washington
Pokojni Mike Trebeč
Kot smo v soboto na kratko poročali je v Mestni bolnišnici preminil rojak Mike Trebeč, star 54 let. Stanoval je na 1024 E. 66 St. Tukaj zapušča tri brate, Franka, ki biva v Bridge-ville, Pa., Steve in Josepha ter več sorodnikov. Doma je bil iz vasi Ostrožno Brdo, fara Koša-na na Notranjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 31 let, ter je bil član društva Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v torek popoldne ob 1. uri iz želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin!
Vojak graduiral
Iz Army Air Forces Technical šole je graduiral z odliko vojak George A. Godina, sin Mr. in Mrs. John in Frances Godina, 19507 Pawnee Ave. Pri vojakih se nahaja osem mesecev in je že Staff saržent. Njegov brat John pa se nahaja pri vojakih tri mesece in sicer v Washington, D. C. Obema želimo vso srečo!
V bolnišnici
V Lutheran bolnišnico, na 2609 Franklin Ave., se je danes podal dobro poznani rojak Frank Gorenc, 7503 St. Clair Ave. želimo, da bi se čim preje zdrav vrnil!
Vsaki osebi v rodbini bo dovoljenih po novem sistemu racioniranja 48 točk
Nov sistem pomeni, da bo lahko kupila vsaka oseba na mesec samo po tri škatle ali "kante" živil. — Olajšave pri hrani za otroke.
Kakar smo že javili, je pote-*-kel v soboto opolnoči rok, ko ste lahko kupili brez racijskih kuponov gotove vrste "kanane-ga" sadja in sočivja. S prodajo teh živil se bo pričelo zopet 1. marca, toda takrat jih bo mogoče kupiti samo s kuponi.
Vse pride na vrsto Zdaj sta racionirana že kava in sladkor. Okoli 28. marca bo uveljavljeno racioniranje mesa, nato pa pride na vrsto surovo maslo, razna olja. "kanano" mleko in druge stvari. Obenem s svežim mesom bo racionirano tudi prezervirano meso in pre-zervirane ribe. Kakor naznanja Urad za administracijo cen, bo tekom dveh ali treh mesecev u-veljavljeno tudi racioniranje sveže zelenjave, nakar bodo o-stale neracionirane samo še sveže ribe.
(Nadaljevanje na 2. strani)
usmrtitev belgijskega duhovnika
LONDON, 20. februarja. — Belgijski krogi poročajo, da so nacisti ustrelili Emanuela De Necker-a, belgijskega duhovnika, katerega so obtožili, da je vohunil v korist zaveznikom.
grki pobijajo sovražnike
ISTANBUL, 20. februarja. — Balkanski krogi poročajo, da so grški patrioti napadli in pobili osiščne stražnike pri nekem mu-nicijskem skladišču v bližini Soluna, odkoder so odnesli s seboj večje število strojnic, nabojev in ročnih granat.
težka letalska nesreča
KEARNEY, 20. februarja. — V bližini Hutchingtona, Kansas, je treščil v soboto na zemljo vojaški bombnik, pri čemer je bilo ubitih devet oseb, ki so se nahajale v njem.
francozi na broad-way ju
NEW YORK, 20. februarja. — Moštvo francoske vojne mornarice bo korakalo po new-yorškem Broadwayju. V vojaški povorki, ki se bo vršila v torek na Broadwayju, bo poleg ameriškega in angleškega vojaštva tudi moštvo francoske oklopnice Richelieu in težke kri-žarke Montcalm.
Dar.es praznujemo v Zedinje-nih državah rojstni dan velikega vojaka in dr-'„George Washington-a, ki ga po pravici nazivamo očeta te dežele.
Washington je bil tisti, ki je stopil na čelo svobodoljubnih in junaških mož, ki so se naveličali tlačaniti Veliki Britaniji, ker so hoteli postati sami svoji gospodarji. Osvobodilna vojna Washingtona in njegovih junakov je uspela in Amerika je postala svobodna in neodvisna republika Zedinjenih ameriških držav.
Med ostalimi Amerikanci i-mamo tudi mi, slovenski priseljenci, mnogo razlogov, da se s spoštovanjem spominjamo tega velikega moža, ki je osvobodil svojo domovino, v kateri smo poleg ostalih milijonov priseljencev našli tudi mi svojo novo, demokratično in svobodno domovino.
Slava spominu velikega Washingtona !
v službo domovine
Zadnji torek je odšel v službo Strica Sama Gabriel Drobnič, ml., sin družine Joseph Drobnič, 917 E. 73 St. Ob odhodu se je lepo zahvalil vsem, ki so mu izročili darila, ter Miss Mary Drobnič, ki je hči družine Mr. in Mrs. Victor Drobnič, 1094 E. 76 St., ki je priredila poslovilni party, želimo mu zdravja in srečen povratek!
V soboto pa je odšel k mornarici Frank Centa, mlajši sin družine Joseph Centa, 14314 Thames Ave.
Le srečno jadraj, France, pa zdrav se vrni domov!
Dar za vojake
članstvo društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ se je dobro izkaazlo, ko je včeraj na svoji seji sklenilo darovati svoto $5 za takozvani "Stage Door Canteen." Denar bo oddan slovenski skupini, ki bo v kratkem priredila večerjo in zabavo za vojake. Pred kratkim je imela tozadeven opis enakih priredb od strani različnih narodnosti, poznana Mrs. Jeannette Cahill (Perdan).
WASHINGTON, 21. februarja. — Iz radio-oddaje, ki jo je imel newyorski župan La Guardia v italijanščini na italijansko ljudstvo, kateremu večkrat govori potom kratkovalnih oddaj, je razvidno, da so italijanski generali, znani Anibale Bergonzoli, "mož z električno brado", in osem njegovih tovarišev v Zedinjenih državah.
Tu so se že dolgo širile vesti, da je omenjene generale, ki so bili 'ujeti v Afriki, Anglija poslala v Zedinjene države, kjer sedaj sodelujejo z ameriškimi oblastmi v kampanji, da se odtrga Italijo od Nemčije.
župan LaGuardia je povedal italijanskemu ljudstvu, da je osebno govoril z italijanskimi generali. Ker ni bil LaGuardia že dolgo časa izven mej Zedinjenih držav, je jasno, da je mogel z omenjenimi častniki govoriti samo v notranjščini ameriških mej, in sicer najbrže v Washingtonu.
NACISTI SO ZAVZELI NA-DALJN1 PRELAZ V TUNISIJI
Ameriški pehotni bataljon, ki je bil že sma-tran za izgubljenega, se je prebil skozi sovražne vrste nazaj k svojim.
osma armada naglo prodira od vzhoda
Lepo uspela prireditev v S. N. Domu
Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 21. februarja. — Nemške oklopne kolone so zavzele Kasserinski prelaz, vdrle skozi vrste neizkušenih ameriških čet ter pridrle do teh vrat, ki vodijo k zavezniški fronti ob meji Alžerije. Zdi se, da je maršal Rommel odločen, odrezati zavezniško desno krilo, s čemer bi ogrozil celotno zavezniško pozicijo v zapadni Tunisiji.
Nemcem odprata pot na planoto
Z zavzetjem Kasserinskega prelaza je odprt Nemcem vsod na planoto, ki meri 720 štirjaških milj in ki je pripravna za mehanizirano vojno. To zavzetje dalje ogroža tudi zavezniško bazo v Tebessi, ki leži 35 milj proti zapadu.
Angleške oklopne edinice so prihitele Amerikancem na pomoč ter se nemudoma vrgle v bitko.
Francozi" odbili osišče
Francosko vrhovno poveljstvo pa naznasja, da je bil nemški sunek v bližini Shibe popolnoma ustavljen in odbit, pri čemer so Francozi uničili štiri tanke in 12 oklopnih vozil.
Angleška osma armada hiti na pomoč
Angleška osma armada pa je medtem zavzela kraj Medenine, odkoder je prodrla osem milj severno proti utrjeni Mareth črti.
Nek ameriški pehotni bataljon, katerega se je že smatralo za izgubljenega, se je v drznem nočnem maršu pretolkel skozi nemške linije po dva dni trajajoči bitki, v katero so vrgli Nemci vse, kar so imeli. Utrujeni, gladni in neprespani, so možje izjavili, da so pripravljeni takoj oditi nazaj v bitko, čim dobe potrebne zaloge.
Novi grobovi
Prireditev za ameriško-rus-ko vojno pomoč v Slovenskem narodnem domu je posetilo nad tisoč ljudi.
Pri včerajšnji prireditvi y Slovenskem narodnem domu je Juro S. Okov, tajnik ruskega konzularnega urada v New Yor-ku izjavil, da je sedaj v največjem interesu Nemčije, če bi mogla izzvati razkol med zavezniškimi narodi. V S. N. D. se je zbralo včeraj nad 1,000 ljudi.
"Cilji zaveznikov so jasni," je rekel Okov. "Oni hočejo doseči in izvojevati pravičen mir, nočejo nobenega tujega ozemlja in osvoboditi hočejo zasužnjena ljudstva. Rusija pa hoče še poleg tega uničiti Hitlerja in njegove oprode ter ves zločinski novi red v Evropi. In Rusija hoče kaznovati Hitlerja in njegovo armado.
"Vojna traja že 1,270 dni in poteklo bo še mnogo dni, preden bo izvojevana anglo-sovjet-ska zmaga. Nacistom teče zdaj voda v grlo, zato si prizadevajo s propagando preprečiti svoj končni poraz. Toda inteligentni in pošteni ljudje ne bodo pogoltnili teh starih trikov."
Župan Lausche pa je izjavil, da Amerika ne bo pozabila tisočerih ruskih mladeničev in mož, ki so padli v svoji junaški o-brambi Stalingrada. Nato je napovedal, da bo Rusija še pred letom 1944 strla nemške armade ter zapodila njihove ostanke v Nemčijo.
Poleg drugih govornikov, ki smo jih že pretekli teden omenili, je govoril za Slovence Mr. Vatro J. Grill, predsednik Vse-slovanskega kongresa za severni del Ohio.
Rojenice
Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Laudem-bach, Miller Ave. ter pustile v
spomin krepkega sinčka. Dekliško ime matere je bilo Steffie Župančič. Naše čestitke!
CECILIA MODIC
Po dveletni bolezni je preminila v needljo zjutraj ob peti uri, Cecilia Modic, rojena Sku-be, stanujoča na 3592 E. 81 St. Stara je bila 57 let. Doma je bila iz fare Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 36 leti. Bila je članica podružnice št. 15, S. Ž. Z. in društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ.
Pokojnica zapušča tukaj žalujočega soproga Blaža, tri sinove, Pfc. Roberta, ki se nahaja pri vojakih v Afriki, Freda in Charlesa, hčer Josephine, sestro Mary Prijatelj, brata Antona, v Buffalo, N. Y. brata Mike, ter vnuke. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 uri iz Ferfolia pogrebnega zavoda, 9116 Union Ave., v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
LOTTIE PIANKA
Umrla je nanagloma za srčno boleznijo Mrs. Lottie Pian-ka, rojena Zalewska, stara 48 let. Rodom je bila Poljakinja ter je bila med Slovenci poznana. Družina stanuje na 1492 E. 43 St. Pokojnica tukaj zapušča soproga Alexa, sinova Chester-ja in Johna, ki se nahajata v a-meriški armadi, hčere: Mrs. Laura Wenger, Florence, Alexandra, Henen in Jane Marie ter vnuke. Pogreb se bo vršil iz Grdinove kapele v torek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Jozafata na E. 33 St. ter na Calvary pokopališče.
MARGARETA JAKOPIČ
V soboto večer malo po osmi uri je preminila Mrs. Margareta Jakopič, rojena Gorjup, stara 66 let. Pokojnica je bila vdova zadnjih devet let. Doma je bila iz Velikih Blok na Notranjskem, ter je prišla v Ameriko leta! 1906. Bolehala je več let. Tukaj zapušča tri sinove in dve hčeri: Mrs. Antoinette Golob, Victorja, Anthonya in Maxa ter Anno Ribič. Bila je stara mati štirim vnukom. Pokojnica je bila članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društva
Srca Marije, staro, Samostojnega društva Srca Jezusovega in podružnice št. 25, S. Ž. Z.
Pogreb se bo vršil v- sredo zjutraj ob 9:30 uri iz hiše žalosti 7612 Myron Ave., v cerkev sv. Vida in nato v družinsko grobnico na Calvary pokopališče, pod vodstvom Grdinovega zavoda.
FRANCES MOČILNIKAR Po dolgi bolezni je umrla na svojem domu Frances Močilni-kar, rojena Dremel. Doma je bila iz Št. Vida pri Ljubljani, odkoder je prišla v Ameriko pred 45. leti. Pokojnica tukaj zapušča soproga Franka, sina Josepha, štiri hčere, Mary Ren-frow, Anno, Leno Stoff in Frances Denko ter vnuke.
Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj iz hiše žalosti na 13818 Rugby Rd. v cerkev Marije Vnebavzetje na Holmes Ave. ob 9:30 uri ter na Calvary pokopališče, pod vodstvom Zakrajškevaga pogrebnega zavoda.
NOVOROJENČEČ UMRL Staršem Geogre in Evelin Archacki, 1145 E. 60 St., je u-mrl novorojeni sinček. Materino dekliško ime je bilo Novak. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 1:30 uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
JOHN PEČNIK Po daljši bolezni je umrl danes zjutraj na svojem domu rojak John Pečnik, stanujoč na 1041 E. 76 St. Podrobnosti bomo poročali jutri!
MARY JURCA V četrtek je umrla Mrs. Mary Jurca, rojena Dolenc. Doma je bila iz Horjula pri Vrhniki. Tu zapušča soproga, tri sinove in hčer, poročeno Bokal, tri brate, Matta, Johna in Mike ter tri sestre, Mrs. Vrhovec, Mrs. Pen-ko in Mrs. Sintich. Pogreb se je vršil danes dopoldne.
Bodi vsem pokojnim ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo naše sožalje!
Kupujte
mJNE BONDEi
•j^čioaj Najstarejši Buy slovenski dnevnik
MJSt V
jjlpM« Oglasi v tem listu so uspešni
Kupujte
VOJNE BONDEI
The Oldest |K»yiCTOKY Slovene Daily j&s buy in Ohio	"yfxii
Best Advertising _Medium twHM—
STRAN 2.
George B. McClellan, razen da ni še nikoli izgubil nobene bitke." (McClellan je neprestano zahteval več mož, več orožja, več zalog in več konjenice, toda je izgubil sedemdnevno bitko v juniju leta 1862.)
Vsi odgovorni možje, ki so govorili s Stalinom, so prepričali, da' je Stalin trdno odločen,' uničiti Hitlerjeve armade in kaznovati vse Hitlerjeve oprode. Stalin je fanatično odločen, udrihati po Hitlerjevih armadah ter jih valiti brez oddiha in počitka nazaj, tako da ne bodo dobile nobene prilike za pregrupiranje in za kontra-ofenzivo.' Nekateri so mnenja, da hoče Stalin porušiti Berlin, kakor je bilo porušenih toliko ruskih mest. Vsi pa so mnenja, da ni niti misliti na to, da bi sklenil Stalin s Hitlerjem kale pobotan mir.
I UREDNIKOVA POŠTA |
VELIČASTNI TEDEN RUSKIH ARMAD
Pretekli teden je bil epičen teden ruskih bitk in najveličastnejši teden ruskih armad. Njihovi triumfi preteklega tedna so bili vrtoglavi. Pojavili so se razvoji novih možnosti, ki so se dozdevale še pred mesecem dni fantastične. Fokus vojne se je nenadoma premestil na zapad. Oči Rusov in ž njimi vred oči vseh ostalih narodov sveta so se pričele upirati proti Dnjepru, proti starim mejam Rusije—proti Berlinu...
Kar je dosegel mlad ruski general Filip Ivanovič Golikov prve dni preteklega tedna na omejenem odseku Kurska, se je zdelo .izprva samo čudovit lokalni uspeh. Način, kako je bil zavzet Kursk, in posledice tega zavzetja, mečejo značilno svetlobo na-ruske vojne poten-cialije (sile).
Več dni je divjal silen snežni vihar. Na dan, ko je general Golikov, pričel svojo ofenzivo, je bil snežni vihar tako silen, da je vzelo avtomobilu nekega ruskega poročevalca tri ure, preden je prevozil četrt milje ozemlja. Nemci, prepričani, da ne bo živi duši na svetu prišlo ob takem vremenu na misel, da bi se boril, so se stisnili v svoje krtine in utrdbe ter obrnili vojni hrbet.
Rusi pa so pričeli prodirati. Opotekali so se naprej, zaslepljevani po silni snežn^ vihri, sklanjajoč se nad svoje razsvetljene kompase. V gozdovih so se lovili ter tipali za drevjem za smer in oporo. Njihove težke- zimske suknje so pokale od mraza. Ko so Rusi dosegli nič sluteče Nemce vzhodno od Kurska, so naskočili z bajoneti ter zavzeli njihove baterije, preden so mogle slednje izpaliti en sam strel.
Kursk je padel s tako naglico, da je moralo to presenetiti same Ruse.
To je bil znak za splošno zrušenje črte, ki je bila nad eno leto nezlomljiva. Na obeh frontah, na fronti generala Golikova in na južni fronti generala Nikolaja Vatutina, so Rusi naglo izkoristili svoj zagon. Padel je Belgorod, za njim pa drug za drugim Lozovaja, Voroši-lovsk,"Vorošilovgrad, Lihaja... Napadalci so se privalili okoli Harkova, ki je tvoril—kakor Kursk—eno najmočnejših postojank nemške črte. Rusi so udarili in Harkov js padel.
V očigled teh slavnih zmag ruskega orožja se je pričel svet strmeč povpraševati, kako daleč namerava Rusija prav za prav iti. Preden poizkušamo dognati to, je primerno, da se vprašamo, kaj hočejo ruski vojskovodje. Ruski vojskovodje hočejo predvsem vsi eno: grozno kaznovanje nacistov. Gotovo je, da hoče to Filip Ivanovič Golikov, tipičen ruski frontni poveljnik, ki je danes 45 let star. Golikov je eden izmed maloštevilnih ruskih generalov, ki natančno pozna zaveznike., Kmalu po izbruhu vojne je Golikov kot načelnik vojaških komisij obiskal London in Washington.
Ko se je vrnil nazaj v Rusijo, mu je bilo dano poveljstvo nad eno izmed sedmih armad, ki so rešile Moskvo. Tamkaj je ugotovil, česa so Nemci zmožni, toda tudi česa so zmožni njegovi lastni ljudje. Njegova armada je porazila dvoje tankovskih divizij najslavnejšega nemškegar tankovskega generala, Guderiana, ter zavzela mesti Mihajlov in Jepifan. Letos je bil Golikov povišan od armijskega generala v poveljnika voronežke fronte. Posledice njegovega poveljstva so se pokazale pretekli teden z zlomom nemških črt.
Ključ vseh vojaških odločitev v Rusiji pa je mož, ki tvori ključ vsega v Rusiji. Ako bi zavezniki Rusije vedeli toliko o Josipu Stalinu kakor ve slednji o njih, bi imeli mnogo jasnejšo sliko o Stalinovem stališču. Oni redki ameriški in angleški diplomati in častniki, ki so s Stalinom govorili, pravijo, da so Stalinu bolj znane zavezniške stečevine, osebnosti in slabosti kakor večini washihgton-skih in londonskih uradnikov. On pozna natačne datume in vzroke padca Bata ana, Corregidora, Singapora, Hong-konga in Rangoona. Stalin ima navado reči: "Timošenko je moj George Washington" (ker se je Washington urrtaknil iz Philadelphije v' Valley Foige, toda je kljub temu izvojeval revolucionarno vojno); "Žukov pa je moj
ENAKOPRAVNOST
22. februarja^ __ —i
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tSy Carrier In Cleveland and by Mail Out jot Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ___________________________________________________________________$6.50 j
Por Half Year — (Za pol leta) ........................................................................... 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) .............................................................................. 2.00
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
Por One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________$7.50
Por Half Year — (Za pol leta) ________________________________________________________________ 4.00
Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________ 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države):
Po. One Year — (Za celo leto)____________________________________$8.00
Por Half Year — (Za pol leta) :................................................................................ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland,
Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ___ _<£>104__
Podaljšanje naše kampanje1.
Na priporočilo in željo mno-j gih tukajšnjih in kanadskih rojakov, ki nabirajo med našimi ljudmi vnaprej plačana naroči-1 la, prispevke in vložke za v tis-! kovni sklad Novakovega besed-jnjaka, smo tako odredili, da se, bo ta kampanja še nadaljevala; do 21. marca t. 1.
K tej priliki naj navedem sle-j deče besede znanega slovenske- \ ga hotelirja g. Andreja Spolar-ja:
"Pred nekaj dnevi sem si hotel ogledati prostore, ki si jih je najel Slovenski ameriški narodni svet za svoj upravni urad na vogalu 26. ceste in Harding Ave. v Chicagu, pa stopim tjakaj tisto popoldne. In koga zagledam v tisti pisarni ?! Svojega prijatelja Zvonka Novaka. Zares nad vse prijetno iznenade-nje! No, to pa to, sem si mislil. Uradni posli bi ne mogli biti v sposobnejših in boljših rokah. Zvonko je zmožen in vešč take-; ga dela, marljiv kakor čebela.
•	Postavili so pravega moža na ! pravo mesto. Sijajna udeležba : našega narodnega kongresa to
•	dokazuje.
Ko pretaknem in prevoham vse kote v treh sobah, ki tvorijo pisarno svetovnega upravnega urada, sem bil prav zadovoljen z izbero tistih prostorov, čeprav
'je v, njih še nekam tako kakor j v kaki prazni cerkvi. Še manj- , j ka tega in onega. Toda kar naenkrat se ne more vsemu kaj. i Sčasoma se bo preskrbelo vse, j kar, še manjka. Zato sem dal i tudi jaz en desetak svetu v pomoč.
Nato sedem na ponujeni mi i stol ter se začnem pogovarjati | z Zvonkom o našem političnem ; gibanju in drugih zanimivih re-;čeh. Beseda je dala besedo in najina govorica se je zasukala na njegov besednjak.
Ker mu je jugoslovanska vla-!da v Londonu odrekla vso finančno pomoč, je dolžnost nas slovenskih Amerikancev, da se zavzamemo za to prepotrebno knjigo. Jaz sem dejal Zvonku, da sem pripravljen vložiti v to
•	podjetje $100, ker bo imel od
•	tega besednjaka koristi ves naš •1 narod tu in onkraj morja. Do . vseh svojih prijateljev in znan-
' cev pa drugih rojakov, ki more- j . jo nekaj mesecev pogrešati sto ■ j dolarjev, .se obračam s prošnjo, .'naj na isli način priskočijo te-i' mu našemu vrlemu' rojaku na i'pomoč. Ni zlomek, da bi ne bilo ) kakih petdeset takih med na-imi."
i! Vsa naročila,"vsi prispevki in j vse prijave pa vsi vložki naj se i pošiljajo na sledeči naslov: Mrs. i Agnes Novak, 2349 Cleveland .' Ave., Chicago, 111.
Racioniranje po točkah
Vsakdo v Združenih državah bo kmalu imel svojo knjižico za i vojno racioniranje štev. dve.; ; (War Ration Book Two) in vsa-j ka družina bo imela toliko teh i knjig, kolikor je pač ljudi v tej družini. Brez te knjige nihče ne ; bo mogel kupovati sadje in zelenjave v konservah'ali stekleni-! cah (canned or bottled fruits; and vegetables), sadne soke in! juhe v konservah ali steklenicah (cannedN>r bottled juices or soups), zmrznjeno sadje (frozen fruits) in zelenjave ali pa suho' sadje (dried fruits).
War Ration Book Two se izda koftcem februarja ali začet-| kom marca oziroma, čim bo via-! Ida v stanu organizirati istočas-ino razdelitev knjižic po vsaki' i vasi, naselbini in mestu širom
I
dežele. Ta knjižica tudi vpelje itakozvano racioniranje po toč-1 ;kah (point rationing) prvič v' Ameriki, kateri način kupova-1 ! nja pa prevladuje na Angleš-' kem že precej časa.
Razlogi za tako racioniranje so enostavni. Ameriški vojaki morajo iti v bitko dobro prehranjeni in močni in njihove potrebe so prve na vrsti, živež treba shraniti tudi za bodoče, o- j 1 fenzive in zaloge hrane morajo spremljati naše vojake, da po-imagajo lačnemu ljudstvu tam, kjer so. Druge količine živeža morajo pod Lend-Lease progra-jmom iti k vojakom Britanske, Rusije in drugih narodov, ki se z nami vojskujejo in pomagajo uničit^ sovražnika in nam tako
i pomagajo. Vsled ogromne razdelitve živeža širom sveta, četudi imamo po navadi hrane v, i izobilju, nastalo je pomanjkanje nekaterih hranil, takozvanih i "bojnih hranil," namre£ onih, ki jih vojaki morajo imeti — zlasti pa, kar se tiče hranil v konservah in steklenicah in smrznjenih hranil, ki se zlahka | prevažajo na dolge daljave. Vsled tega pomanjkanja in, da ljudje, ki imajo mnogo denarja, i ne nakupijo več, kot je njihov j delež onega, kar preostane, in da nikdo si ne nakopiči hrane na škodo svojega bližnjega, je vlada izumila sistem kontrole. I Ta kontrola je ono, čemur se pravi point rationing. To je edini demokratični način, da se deli med vse in deli enako.
Ko bo War Rationing Book j Two pripravljen, bo vlada to | naznanila potom časopisov in radija. Vsi oni, ki imajo War i Ration Book One, bodo tedaj morali iti k najbližjemu uradu za registracijo racioniranja (rationing registration office) in prinesti s seboj svoje stare knjižice. Nikdo ne more dobiti Book | Two, ako registracijskemu u-radniku ne pokaže Book One. Tedaj se izda Book Two in Book One se povrne dotičniku, da ga ^ nadalje rabi za kupovanje sladkorja in kave.
| Nova knjižica ne bo enaka stari. Vsebovala bo znamke 24 točk (24 point stamps) za vsa-! ko stran. Vsaka znamka bo ime-, la črko in številko. Črke se vr-( stijo po abecednem redu skozi; vse stran, začenši od "A." številke bodo 8, 5, 2, 1 in bodo v tem redu šle dol na vsaki strani. Na primer, najprej bo A8,
A2 in Al; v prihodnji koloni bo B8, B5, B2 in BI, in tako dalje skozi celi abecednik.
V novi knjižici racioniranja na točke štiri strani bodo plave in štiri rdeče. Za enkrat rdeče strani ne pridejo v poštev. Le plave strani bodo veljale za pre-obdelana hranila. Za prvo dobo se bodo rabile znamke v treh kolonah A, B in C. Skupaj znašajo 48 points (točk), kar je število točk, ki se sme rabiti v kakem obdobju. Vsako obdobje ali perioda odgovarja enemu koledarskemu mesecu. Črke bodo vedno označevale, za kako obdobje naj se rabijo dotične znamke, številke pa bodo označevale vrednost znamk.
Kako se bo vršilo kupovanje s temi znamkami, bomo razlagali v prihodnjem članku.
Common Council—FLIS.
2
Vsaki osebi bo dovoljenih po sistemu ra- l ciorsiranja 48 točk
(Nadaljevanje s 1. strani)
Jutri bo splošna registracija (
Jutri, v torek, 23. februarja ' se bo pričela splošna registracija po vsej deželi, ki se bo vršila v javnih šolah ter v drugih : javnih poslopjih. K tej registraciji mora priti od vsake rodbine po ena odraščena oseba, ki mora prinesti s seboj izjavo ali "deklaracijo konzumen-ta" ter vse racijske knjižice št. 1, ki so v rodbini. Za vsako j predloženo racijsko knjižico št. j 1, bo dalo pisarniško osobje ko-S pijo racijske knjižice št. 2. — (Vaše knjižice št. 1 vam ne bodo vzeli, temveč jo samo pregledali in vam jo zopet vrnili). Na 'bazi "deklaracije konzumen-ta" ali kupca, bo uradnik odtr-' gal iz knjižice št. 2 1 osem-[ pointni kupon za vsako "kan-to", ki jo lastuje rodbina, ki i-ma več kot pet kant na osebo. Obnovitev prodaje dne 1, marca
V	ponedeljek, dne 1. marca, se bo spet pričelo s prodajo prezerviranega sadja in zele-jnjave, toda samo proti kupo-!nom in na podlagi "vrednosti po točkah."
Vsaki osebi je dovoljenih 48 točk
Vsaki osebi bo danih v mar-, cu 48 točk, ki jih bo lahko "iz-i dal" za nakup "kananega" sad-j ' ja in sočivja, zamrznjenega sad-I ja in sočivja, posušenega sadja, "kananih" živil za otroke, ki vsebujejo sadje ali sočivje (ne tako zvanih cereals), in "kananih" juh.
Dve vrsti znamk
V	racijski knjižici št. 2 bodo motire in rdeče znamke. — modre za kanana živila, rdeče pa se bo pozneje rabilo za meso.
Na vsaki znamki bodo natisnjene črke in številke. Iz črk bo razvidno, kdaj naj se znamke ( rabijo — modre znamke, na ka-iterih bodo črke A. B. ali C, se
L	'
bo lahko rabilo v marcu — šte-. vilke pa bodo pomeniie točke. Kaj je vsebovano v 48 točkah WASHINGTON, .21. marca. — Vlada je nocoj pojasnila, kolikšne množine živil bo mogoče kupiti z novimi racijskimi knjižicami.	'
Za 48 točk, ki so dovoljene vsakemu moškemu, ženski in o-troku za mesec marc, boste lahko kupili dve škatli "pineapple", ali tri škatle graha ali 48 ška-telj hrane za otroke na mesec. Teh svojih 49 točk pa boste se-. veda lahko vporabili tudi za druge vrste živil, ki jih nekaj j navajamo.
i Vrednost živil v točkah
i Grah 16 točk, koruza 14, paradižniki 16, zeleni fižol 14, ' hruške 21, breskve 21, "grapefruit" sok 23. sok paradižnikov , 32, juhe 6. živila za otroke pa
1 točka. Vse gori naštete točke veljajo za vsako posamezno škatlo ali "kanto".
Češplje in cvebe "stanejo" 20 točk funt, zamrznjena živila pa so večinoma računana na 13 točk.
Koncem 'marca bodo oblasti javile vrednost živil po točkah za mesec april.
; Praznovanje 25. ob-! letnice ruske armade
(Nadaljevanje s 1. strani)
ster zunanjih zadev, je imel da- 1 nes govor, s katerim je pro- 1 slavljal 25-letnico ustanovitve; * sovjetske rdeče armade, tekom,3 katerega govora je izjavil, da ] vlada med Rusijo in Anglijo po- ■ polno soglasje glede principov " sodelovanja za mir kakor tudi ' za popolno uničenje osišča.
Podobni shodi, na katerih se ] je proslavljalo sovjetsko armado, so se vršili po vsej Angliji.
Stalinovo pismo angleškemu ljudstvu
Eden, ki je zastopal premi-erja Churchilla, ki je bolan, je ob tej priliki prečital Stalinovo pismo, v katerem se Stalin zahvaljuje vsakemu posamez-L nemu Angležu in Angležinji, ki je-počastil sovjetsko armado ob > njenem 25. rojstnem dnevu, in . nadaljuje:
"Prijateljska čuvstva, ki jih izkazuje angleško ljudstvo rus-; ki armadi in ruskemu ljudstvu, j; samo utrjujejo prepričanje, da ! je blizu trenutek, ko bodo obo-. j rožene sile naših dežel v skup-j nih bojih porazile in strle skupnega sovražnika."
Velike dobave Rusiji
Minister Oliver Lyttleton pa je izjavil, 'da sta Anglija in A- j merika že poslali Rusiji toliko tankov, ki zadostujejo za opremo 32 oklopnih divizij in za 400 škadronov letal.
Kralj poklanja Stalingradu častni meč
Angleški kralj George pa je sporočil v svoji čestitki predsedniku Kalininu, da bo poklonil mestu Stalingradu "častni meč, ki naj bo znamenje občudovanja in prijateljstva ne samo od strani angleškega ljudstva, temveč ljudstev vsega civiliziranega sveta."
Minister Lyttleton je izjavil, da sta poslali Anglija in Amerika med oktobrom leta 1941 in decembrom 1942 skoraj 6,200 tankov in 5,600 letal.
i
Bolgarski delavci za Nemčijo
British Information Service prinaša v svoji številki od 9. februarja naslednje poročilo nemške Transocean agenture z dne 15. januarja:
V vsem bolgarskem časopisju so bili natisnjeni danes (15. januarja) pozivi naslovljeni bolgarskim delavcem, naj se čim aktivnejše udeležujejo dela pri rekonstrukciji Evrope. Poziv je izšel iz nedavno ustanovljenega "urada za rekrutiranje bolgarskih delavcev za Rajh in je bil : podpisan od njegovega načelnika.
Poziv povdarja, da je udeležba bolgarskih delavcev pri obnovi Evrope izredno velike važ-;nosti; ti delavci, ki se javijo za I delo v Nemčiji, bodo ne le pri-:pomogli k obnovi Evrope, tem-, več bodo deležni tudi strokovnega poduka in si bodo nabrali I v Nemčiji bogatih izkušenj, ki !jih bodo mogli uporabiti pozne-i je pri obnovi bolgarske indu-, stri jo.
Podprimo borbo Amerike za demo-' kracijo in svobodo sveta z nakupom j vojnih' bondov in vojno-varčevalltih ^cnamk!
Položaj v Italiji
Ogromne izgube italijanske»
ske
NEW YORK, 11. februar) (NYT) — Današnji New * Times prinaša vest ne® J radia, zabeleženo	i
Press, glasom katere je vf mu izšel seznam izgub sec januar: — 10,285 ranf in 27,000 pogrešanih; s„ mrtvih "še ni ugotovljen" •
Za Balkan in druga na ozemlja priznava R1® mrtvih, 415 ranjenih in grešanih; v Severni Afrl ^ mrtvih, 592 ranjenih lQ . i pogrešanih. Za isti mesec; ' ja naslednje izgube na. L . — 131 mrtvih, 324 ranF , 867 pogrešanih. Letalstvojj
gubilo 75 mrtvih, HO ra ; in 108 pogrešanih. . Tudi italijanska mornarica je imela iz£ navajajo za dobo od m j, nija 1940 do konca ja*" 1942 (najbrže pomoto!" - 1943 - op. JIO l-§92 ^ 5 in 493 ranjenih.
1
New York Herald ^ prinaša iz Berna nasle®1-^ (AP): — Ruske laškega imperija v ^^ bombardiranje laških p ' kriva jo v fašističnem CK dvome italijanskega 11 i izidu vojne.
. "11
Mussolinijev časopls , ' polo d'ltalia" je opus10 stari slogan — "vinC ^ — Zmagali bomo — zamenjal za novi — ^ ceranno" — Ne bodo , Ta sprememba starega^,
1	povzročila nešteto šal, , ■; nanašajo na ruske zi® .
> i žive in na napredoval ^
-	gleških armad v Seve ) ki.
Propadanje italijansl'e ^ i le in zaupanja je vid® , item, da lira izgublja sv0^: nost napram denarJu ^
2	dežel, katerih državlja^,. vedno sprejemajo v
' svoj lastni denar, 1 re propada posebno fl
kar so Angleži zavzel1 " lis.
Londonski radio Je jif oddajah za Jugoslav« ' val italijanske izgiibe' ' so Italijani izgubili v zdaj že najmanj mrtvih pogrešanih in na vseh frontah pa s° $ ka vojne sem izgub^1 .p mož vpoklicanih v f leg tega še 200,000 ) vojakov. Ko so ItaW'a ^ f vojno leta 1940, so i^^j
0	rožjem 1,250,000 m°z;
, ne te vojske so jira $ 3! skopnele kakor sneg P . j	. «ner ,
z! Švicarski časopis " fj> pravi, da je Mussolini sr^i
-	no z Berlinom reorg®111^;. jo vlado, da ne bi
•i delovanje s strani ita^0 s"
1	naroda, katerega m01' $ 'i jaški neuspehi osišca
e majali.
OMEJITVE Pj* GRADNJAH j
# i
WASHINGTON, " arja. — Odbor za ^ $ dukcijo je danes sme nobeno konstr11 f lo pri industrijah, hodno potrebne za ,/ / dukcijo, presegati V Qf majo te industrij® ^ 'dovoljenja od tega 0
Ta omejitev na ^ l' ša tudi na vse PrlV' D'''
1 S® ni
ve, kar pomeni, da ^ sebnega dovoljenja 11 o f1 vesti nobenih	J
movih, ki bi pr69®"',., K j $200. Doslej je zna^ ! jitev do $5.000.
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
22- februarja, 1943.
ENAKOPRAVNOST __STRAN 3.
Na ladjah konvoja« ki plove v Rusijo
Odkod današnji nesrečni zakoni
1)0 sedaj je bil simbol pra-cnoati ženska podoba z zave-
lTv*" 0Čmi" Danes Pa bi mora-simbol prenekaterih modnih zakonov podoba moške-® J® ženske, ki imata oba ali
J eden izmed niih zavezane oci.	J
kol" PraV to' da stopa v za" : toliko z zavezanimi očmi,
ke f6 raz^°žiti številne razporo-(Po državah, kjer jih civilna v.|oa^dovoljuje) in veliko šte.
d-. cenih zakoncev, ki se tru-z ^esedo, pismom in orga-Volranim delom, izsiliti posta-
Uved razporoki tam> kJ'er še ni ; 2a .ena- Poročili so se z zave- .
°čmi. V zakonu pa take- ; v. .Paru pade obveza izpred o- \ tedaJ spoznata, da nista ' tegf Z]a druge^a> zat0 Proč iz ■ 2akoiia Sploh takega drugega ^
i 1
j^j, 0: V zakon z jasnimi oč- <
v	!]
grestSVesti si morata biti, da, če j per a narazen, to ni samo zo-de jneke sitne družabne nava- i sarnU sP°ne, za katere je treba,i clovlPoguma, da se jih'« 8vest brezobzirno otrese! vji i	s škandalčkom, ki bi ]
^zbu ° razPoroka nekaj časa i $or0(^al Večji ali manjši krog < k0r nnikov in znancev, še nika- < He r.6 ^ kilo vse opravljeno — i Ha2PQZporoka je še veliko več. i % °er°ka je dejanje, s kate- 1 ?rekrš' 2 drzno in uP°rno volja clovg.' ena temeljnih postav, i ižpod, e družbe. Razporoka je ] Hov ,.°fJavanje temeljnih kam-PoskusOVeškega občestva. Vsak : 2o, je' raztrgati zakonsko zve- 1 <iejari- en najbolj nemoralnih i ^-Ij^jfrzen upor proti eni j
i najvažnejših božjih zapovedi.
Jasnih eči pa tudi pri izbiranju zakonskega druga! Tu ne sme odločevati ta ali ona slepa in slepeča strast, ampak samo i jasna pamet. Gledati samo na; prijetno telesno zunanjost (le-; pota, zdravje, moč itd.), na zgolj naravne vrline (izobraženost, neka zgolj naravna uglajenost značaj itd.), na bogato' nevestino doto ali na ugodni e-konomski položaj bodočega moža — ne pa gledati predvsem na dušno, duhovno lepoto, moč, zdravje in bogastvo: to, to se pravi stopati v zakon z zavezanimi očmi.
1 Podlaga tisti medsebojni ljubezni, ki se -žrtvuje in ki vse prenaša, niso tile zunanji na-1 ravni darovi — danes so in že jutri bodo izginili za vedno —, ampak tista 'duhovna lepota, tista dušna moč, ki ji dajejo človeku kreposti in plemenitost značaja, lastnosti, ki z leti ne venejo, ampak celo rastejo. Zaradi teh se zakqnci drug drugega spoštujejo in ljubijo — to je pravo in najmočnejše vezivo njih zakonske nerazdružnosti.
Jasne oči pa tudi za veliko resnico, da zakon ni plesišče z ! godbo in zabavo, ni koncertna 'dvorana z uživanjem harmonij, i ni s kraljevsko gostijo pokrita miza, ni čim komodnejše uživanje zemeljskih dobrin, ampak da je zakon predvsem dolg, delovni dan. Jasne oči za dej-! stvo, da se z zakonom spreje- j majo na rame dolžnosti, da bo : treba v zakonu prispevati k skupni sreči tudi z lastnoroč-j nim koristnim, včasih celo na-^ pornim delom.
Žena ne more zahtevati, da ji zakon nudi vse komodnosti, po katerih se -ji bi zahotelo v nje- j nem ženskem srcu, pa tudi mož ne, da mu mora zakon dajati za j
'vsako ceno sredstev za vsako! I "moško" uživanje, zlasti alko-hola.
! Redkokje se "samogoltnost tako zelo maščuje kot v zakonu. Ne smeta misliti, da je zakon v | prvi vrsti za nju dva, marveč :da je bil zakon upostavljen predvsem za njuno potomstvo. Torej delo za otroke, zlasti pa veliko dela, napora in skrbi za vzgojo otrok.
In potem zavelt, da v zakonu ne bo samo rožic, ampak tudi veliko trnja; zavest, da zakonski sodrug ni angel brez napak, ampak človek s človeškimi, slabostmi, ki jih bo treba — ne pomaga nič — večkrat prav potrpežljivo prenašati. Sploh je treba za zakon tiste nesebične ljubezni, bodisi med zakoncema, bodisi obeh do otrok, ki se žrtvuje, ki daje, ki pozabi nase, da
osrečuje druge.
_
Civilna ekonomija , postaje tesna
I Sestanek voditeljev Združe-nih narodov v Casablanci in njihova zaobljuba, da zavezniki ne sprejmejo od osišča drugih . pogojev razen brezpogojno ka- j l pitulacijo, poudarja važnost' < vsakega napora na domači fron- j ti, ako naj dosežemo tako po- ] polno in nedvomljivo zmago.
To pomenja, da civilno prebi- ) valstvo mora v vsakem pogledu 1 , napenjati vse svoje sile, da bo i vredno naporov in činov naših < borilcev —< s tem, da prihrani- ] mo gumij in kovine, da smo! i varčni z onimi jedili in kurivi, | ] ki jih je premalo, da posveča- < mo vse svoje moči vsakemu .de- ^ lu, ki direktno prispeva k voj- ! nemu programu in da mirno- j 1 dušno ostajemo brez onih stva- 1 ri — blaga in, postrežbe —, ki i se ne ujemajo s pravo ekonomi- i jo za časa vojne.
Tekom leta 1943 bo količina blaga in postrežbe, ki bo na razpolago vsem4 ljudem v Zdru-. ženih državah, mnogo manjša, kot je bila leta 1942, in ceni se, j da bi se lahko še zmanjšala za dodatnih 23 odstotkov, predno 1 ;pademo na ono površino, ki^< predstavlja- minimalne potreb- h ščine civilnega življenja. Ven- 's j darle bi še ob taki minimalni ! površini uživali mnogo višji | ; standard živeža, udobnosti in | i i postrežbe, kot obstoja v drugih;! j deželah, ki so v vojni.
Stalno zmanjšanje blaga in ] postrežb za civilno prebivalstvo . !ob znatno višjem narodnem do-
Indijska "vojščakinja"|
Društveni
KOLEDAR
....................xviivw......
Tudi v Indiji imajo ženske svoje vojaške organizacije kakor v Ameriki, Angliji in drugod. Na sliki vidimo eno izmed članic take organizacije, ki js oblečena skoraj tako kakor čla-nic&naMh organizacij, samo njeno krilo je^ silno dolgo.
godku, ki tekom letošnjega leta ; bržkone preseže 125 bilijonov dolarjev, povečuje pritisk na ceno za vsakovrstne stvari, kajti na eni strani imamo več denarja na razpolago, na drugi strani pa imamo manj stvari, za katere bi mogli trositi svoj denar. Povprečni konsument v tej deželi je lani vsled kontrole cen prihranil zadosti, da je prišted-nja za poedino družino znašala j povprečno $140, in ako se cene držijo, bo znašala letos $400. — Da ni omejitev cen za živež, o-jblačila, najemnine in druge potrebščine, naš kupovalni dolar bi bil vreden mnogo manj in vsi stroški vsled vojne bi bili zn\t-no večji.
---■ - ■ I .. • jr-v .----j- ■.-<■.	_. . ■--..,-------------
t^ft .	J UST/CE /V//.L BF P OA'S..!
Je dal iz prijaznosti na razpolago Jugoslovanski informacijski center v New Yorku.
H'_.
\
L
Ik C&tfcBtXff*3^ Hi Y-AM/W- \ yi QWSUttGt ||f| nussouN\ p® o AN o-
II
Vesti iz domovine
Izpred vojaškega sodišča
Posneto iz ljubljanskega Jutra
Vojaško vojno sodišče vrhovnega poveljništva oboroženih sil "Slovenija - Dalmazija", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo ;sodbo v zadevi proti:
j Antonu Kogovšku, sinu Ivana in pok. Marjane Leskovec, 'roj. v Smrečju 22. I. 1898;
Leopolds Marenčetu, pok. Janeza in Frančiške Štangar, roj. v Mirni 28. V. 1902;
Leonu Skapinu, sinu Viktorja in-Julijane Skapin, dijaku v Ljubljani 27. II. 1919;
Francu Pezdirju, pok. Ignacija in Anfe Rapuan roj. v Brezo-vic 7. VIII. 1912;
Josipu Ferjančiču, ginu Leopolda in Uršule Letinske, čevljarju, roj. 16. II. 1912;
Bogdanu Brajkoviču, sinu Martina in Marije Brajkovič, čevljarju, roj. v Pisinu 5. VI. 1913;
Ludviku Biaciki, sinu Josipa, dijaku, roj. v Ljubljani 20. IV. 1923;
Leopoldu Železniku, sinu Josipa in Angele Železnik, roj. v Ljubljani 21. X. 1919 in tam biva jočemu ;
Maksu Siardu, neznanih staršev, roj. v Ljubljani, 15. X. 1919, čevljarju;
Josipu Logarju, sinu Antona in Pepce Lukman rojen v Ljub-lljani 24. II. 1924 bivajočemu v i Rožni dolini;
Josipu Mihelčiču, pok. Antona in Ane Gomzi, roj v Ribnici 114. XII, 1922, bivajočemu v j Ljubljani. Vsi obtoženci se na-I hajajo v begstvu.
Obtoženi so zločina, ker so bili soudeleženi pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat poli-' tičnega, gospodarskega in socialnega reda v državi.
Vsi so bili obsojeni v dostmr-irif) ječo.
__
| Kupujte vojne bunde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo : osišče in vse, kar ono predstavlja!
PV0
f / YOUR OLE mm
==V® CALL THE
SALVATION ARMY
HENDERSON 5357
FEBRUARY
27.	februarja, sobota. — Društvo "Danica" št. 11 S. D. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave.
28.	februarja, nedelja — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
28. februarja, nedelja. — Ženski odsek SDD — ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
MARCH
6. marca, sobota. — Blejsko jezero št. 59 S. D. Z. — prireditev v Slovenskem delavskem domu.
6. marca, sobota. — Veselica društva "Soča", št. 26, S. D. Z., se vrši v Domu zapadnik Slovencev, 6818 Denison Ave.
6. marca, sobota. — Cerkniško jezero S. D. Z. — ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
6.	marca, sobota. — Društvo Comrades št. 566 S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
7.	marca, nedelja — Strugglers SNPJ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road.
13.	marca, sobota. — Croatian Pioneers C. F. U. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
14.	marca, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20. marca, sobota. — Napredne Slovenke Bowlers, S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
20.	marca, sobota — Plesna veselica krožka štev. 1 Progresivnih Slovenk, v avditoriju Slovepskega delavskega doma na Waterloo Rd.
21.	marca, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
27.	marca, sobota. — Jugoslovanska pomožna akcija prireditev s programom v Slo-
\ venskem delavskem domu, na Waterloo Rd.
28.	marca, nedelja. — Progresivne Slovenke, krožek štev. 3 priredi igro "Vrnitev" v Slovenskem društvenem domu, na Recher Ave.
28. marca, nedelja. — Socialistični pevski zbor "Zarja". — Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
APRIL
4. aprila, nedelja. — Glasbena Matica, Spomladanski kon-
! cert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
4. aprila nedelja — Bazar skup nih krožkov Progresivnih Slovenk v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road.
10. aprila, sobota — Progresivne Slovenke krožek št. 2, —
~' i "....... .......... m I
Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
' 11. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" Spomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
11. aprila, nedelja. — Progresivne Slovenke — razstava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
17.	aprila, sobota. — Athletics of S. N. P. J. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na. St. Clair Avenue.
18.	aprila, nedelja. — Jugoslovanski pomožni odbor S. S. Prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave,
25.	aprila, nedelja. — Društvo "Spartans" štev. 576 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodne-ga doma na St. Clair Ave.
26,	aprila, ponedeljek. — Skupni krožki Slovenske Ženske Zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
MAY
1.	maja, sobota — Clevelandskl Slovenci štev. 14 S. N. P. J., Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2.	maja, nedelja — Jugoslovansko - ameriški veterani. — Predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
2. maja, nedelja. — Mladinski pevski zbor S. D. D. — prire-
. djtev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
8.	maja, sobota. — Prisland Cadets S. Ž. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St.
I Clair Ave.
9.	maja, nedelja. — Duquesne University Tamburitza. — Koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
15.	maja, sobota. — S. D. Z. Honor Guards. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
16.	maja, nedelja. — Skupni pevski zbori — Prireditev za Russian Relief v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
22. maja, sobota. — Federacija Slovenske zapadne zveze. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave.
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
ffaMix Lemon i&iise
111 AT H0EVI£
f:: k TO RELIEVE
iSm
g»1AT!C PAIS
Money Back—If This Recipe Fails
Good news travels fast—many of the thousands of folks who now take lenton juice for rheumatic pain—have found that by adding two tablespoonfuls of Allenru to one tablcspoonful of Lemon Juice in a glass of water, they get faster relief for the ache3 end paina caused by rheumatism, lumbago.
It's no surprise either, for Allenru is a 15 year old formula to relieve rheumatic aches and pains. In fact—ii it does not help —your money back. What could be fairer? Get. Allenru today at any live druggist. Only 65 cent&—Do It Now.
Mali oglasi JUNIOR CHEMIST
Laboratory assistant. "High school graduate. Apply between 9 and 12 m. at LAKE CITY MALLEABLE CO., 5000 Lakeside Ave.
OSKRBNICE
V STAROSTI OD 21-44 LETA
Morajo govoriti nekoliko angleščine in isto razumeti.
Zahteva se dokaz ameriškega državljanstva.
5-DNEVNI DELOVNIK od 5.40 pop. do 12.40 zj.
Dobra plača na uro Stalno delo
Zglasite se dnevno razven ob nedeljah, na 700 Prospect Ave., soba š;. 901.
THE OHIO BELL TELEPHONE CO.
★ ★ WUattyoufcuyWtik
WAR BOMBS ★ *
Uncle Sam pays out $44.81 lor an
enlisted man's barrack equipment for one year. Included in this equipment is the issue of one folding chair for each three enlisted men at $1.65 each.
In addition, officers have their own chairs. So the issue of folding chairs runs into the millions. You can help pay for this little comfort for our boys in training with your purchase of War Bonds. A few War Stamps will buy a folding chair. INVEST AT LEAST TEN PERCENT of your income in War Bonds every payday and do your bit toward winning the war. I), s. Treasury Department
Getting-Up NighfT Makes Man? Fee! Old
Do you feol older than you are or suffer from Getting Up Nights, Backache, Nervousness, Leg Pains, Dizziness, Swollen Ankles, Rheumatic Pains, Burning, scanty or frequent passages? If so, remember that your Kidneys are vital to your health and that these svmptoms may be due to non-organic and non-svstemlc Kidney and Bladder troubles—in .such cases CY3TEX (a physician's prescription) usually Rives prompt and Joyous relief by helping the Kidneys flush cut poisonous excess acids and wastes. You have everything to gain and nothing to lose in trying Cystox. An iron-clad guarantee wrapped around each package assures a refund of vour money on return of empty package unless fully satisfied. Don't take chances on any Kidney medicine that is not guaranteed. Don't delay. Get Cy»tei a	(Siss-tex) from your
■ WGTfllV druggist today. Only mW 3 (vA 35c. The guarantee «fiiid fink in.Mi protects you.
DO YOy WW A BABY?
New Vitamin Combination Brings Hope to Childless Homes
Nothing equals a baby to bring complete unity and happiness into the home and tie husband and wife together in a stronger bond of {nduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homes o£ couples that have children.
Unhappy wives, childless due to relieve-able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature's most wonderful creation—a normal, fully-developed, vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly bring the happiness of a baby in the home. It is. of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by alt means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perlex Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full $2.00 supply for only SI.00 and a few cents postage. Send no money —just your name and address. _ Perlex comes in a plain wrapper—directions are very simple and no diet or exercue i» required.
t
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
22. februarja, 19'
P. DECOURCELLE:
MOČ
T UIBEZNI
ROMAN — I. DEL
—	Brezupno?
—Da, pojavil se je tetanus. Nesrečnež je pa menda še vedno pri zavesti ... in to je baš najstrašnejše. Trpi namreč strašne bolečine, pa ne more spregovoriti niti besedice.
—	O, bože!
Asistent in častnik sta vstopila. Videč ritmojstra se je nesrečni vojak krčevito stresel. Iz krčevito stisnjenih ust se mu je izvil dolg ,piščeč stok.
To je bil stok, bil je krik obupa, obenem pa pretresljiv izraz groze in trpljenja. Rit-mojster d'AlboUe se je prestrašeno zdrznil. V tem živem, že posinelem truplu, so živele samo še oči, vrteče se strahotno v globokih duplinah.
Mišice ranjenčevega obraza so drgetale, nabrekle žile so se vile po bolestno skrčenem telesu liki grčaste modre proge.
Asistent je poskusil še zadnje sredstvo :injekciio kafre. Strežnik je držal luč, ki je svetila ranjencu v obraz.
Usmiljenka in ranjenčev sosed stfl molila, držeč molitveni-ke v rokah.
"Miserere Deus, secundum miserationum tuarum," — je zvenel glas pobočne žene sladko.
"Et secundum multitudinem miserationum tuarum," je odgovarjal hropeč banditov glas.
Kljub vsemu svojemu pogumu je Robert d'Alboize čutil, i kako ga spreletava mraz do kosti.
že je mislil oditi, ko se je ustavil njegov pogled na vojakovi uniformi. Ta pogled ga je spomnil na realnost. Ko je asistent vstal, je Robert vprašal:
—	Ali bi smel pregledati vojakovo uniformo, če ni morda v nji torbica, ki sem vam pravil o nji?
—	Izvolite, — je odgovoril zdravnik.
—	Miserere £>eus ... — je nadaljeval glas moža, klečečega pri postelji umirajočega.
Ritmojster je pregledal suknjič in hlače, obrnil je vse žepe, našel v njih pipo, mehur za tobak in žepni robec, torbice pa ni bilo nikjer.
Prizor je bil res grozen. Robert d'Alboize je mislil, da bo zblaznel. Obračal je vojakove žepe in mrmral topo:
—	Saj ni mogoče! Torbica mora biti tu . . . Slabo sem iskal.
Torbica je bila izginila. Car-menina pisma!
Vrnil se je k umirajočemu in vzkliknil:
—	Torbica! . . . Kam je izginila torbica?
živi mrtvec se je dvignil in zastokal. Oči so se mu iskrile, pene so mu pokrile ustne, zobje so škripali in obraz se je strahotno spačil.
—	Torbica? — je nadaljeval Robert, tresoč umirajočega vojaka, kar se je dalo. — Saj me poznaš, je-li ? Jaz sem, tvoj ritmojster . . . Saj vendar veš, tisti, ki ga imaš tako rad . . . Kam si jo spravil, komu si jo dal? Povej! Odgovori vendar!
—	Secundum misericordiam tuam! — je mrmral drhteči glas v tišino.
—	Torbica? — je ponavljal d'Alboize. — Lepo te prosim ... Kje je? . . . Ah . . . Oprostite, gospod doktor, oprostite, gospoda, toda ta torbica ima zame neprecenljivo vrednost. Moram zvedeti, kam jo je spravil. Odgovori vendar, nesrečnež, če ti ukazujem.
—	/U . . . ukradena! — je spravil umirajoči iz sebe in izdihnil.
—	Miserere Deus, miserere! — je ponavljal ob postelji klečeči lopov kar naprej.
—	Prepozno, gospod ritmojster, ničesar več ne boste zvedeli, — je dejal asistent. — Vojak je že mrtev.
—	O, bože, bože! — je vzkliknil Robert d'Alboize ves iz sebe. Asistent ga je prijel pod roko in odvedel iz sobe.
! — Zdaj pa le pogum! — je ' zamrmral klečeči lopov; poča-1 si je vstal in se še enkrat ozrl na mrliča. — Prav zdi se mi, da sem zadel glavni dobitek, — • je pomislil; — toda zdaj je čas, r da poberem sila in kopita . . .
I	II.
MONTLAURJEVI
Gospodični Carmen de Mont-: laur je bilo komaj sedemnajst
-	let. Nekega večera, ko je bila s svojo materjo v Parizu, je ple-
-	sala na plesu z gospodom, ki ji
-	ga je bila predstavila gospodi-ijnja kot gospoda de Saint-
II	Hyrieix.
Ni se mnogo zmenila zanj,
-	opazila je samo, da slabo ple-> še valček.
j! Doma je vprašala gospa de
Montlaur svojo hčerko: i — Kako ti je bil kaj všeč i gospod, ki si z njim plesala drugi valček?
—	Zelo, — je odgovorila hčerka brezbrižno, kakor odgo-
SEE WHAT YOU'RE INVESTING IN!
varjamo na vsakdanja vprašanja.
Mati se je nasmehnila, čez nekaj dni je dekle zopet videlo svojega plesalca na domačem večeru pri prijateljici in bil je zelo postrežljiv, zelo galanten, docela "comme il faut."
Potem je pa prišla gospa de Montlaur nekega jutra v Car-menino sobo; in po dolgem razgovoru, ki ga je Carmen poslušala dokaj raztreseno — mati je govorila o nalogah, ki jih prinaša življenje, o tem, kako si mora mlado dekle zasigurati bodočnost z omožitvijo, o spoštovanju in poslušnosti, ki so jo dolžni otroci roditeljem, kajti roditelji vedo več kot otroci — ji je spročila, da jo je gospod Firmin de Saint-Hy-rieix zasnubil.
—	Gospod de Saint-Hyrieix?
—	Da, mladi gospod, ki je plesal s teboj na plesu pri go-spej X. in ki je bil po tvoji lastni izjavi tako zabaven.
—	Gospod de Saint-Hyrieix?
—	Saj dobro veš, kaj hočem reči ... se ni ganil od tebe naslednjega večera in ti si bila menda zelo zadovoljna, da se je tako pridno sukal okrog tebe.
—	Da, mama, zdaj se pa že spominjam.
—	On te je torej zasnubil. Po mojih informacijah je ta možitev zelo ugodna. Vendar sem pa hotela govoriti s teboj, pred-no mu odgovorim. Ne vem pa, kakšne pomisleke bi mogla imeti proti njemu.
Carmen ni odgovorila. Gospa de Montlaur se je torej razgovorila o rodbinskih zadevah. Govorila je o bogati doti, zagotovljeni pogodbeno, o prihrankih, o procesu, o starih dmovljivih pravdah, ki jih je vodil njen sin Ramon, o nujni potrebi ohraniti socialni položaj.
Ubogo dete tega besednega hudournika ni mnogo razumelo. Carmen je razumela samo toliko, da je Firmin de Saint-Hy-rieix do ušes zaljubljen v njo, da mu niti na misel ne pride vprašati njeno mater po denarju, ki se brez njega mladi ljudje ne ženijo; pripravljen je bil vzeti jo tudi brez, dote.
Bil je mlad, iz dobre hiše, zelo dobro zapisan pri zunanjem ministrstvu, kjer je že imel zavidanja vreden položaj, in bilo je jasno, da se mu obeta sijajna bodočnost. Bil je iz lesa, ki se iz njega izdelujejo poslaniki.
In ko je Carmen, priznavajoč sicer vse te vrline, odgovorila svoji materi, da ne ljubi tega snubača, je gospa Montlaur lahno skomignila z rameni.
— Ljubezen vzbuja ljubezen, — je dejala. — Mož te bo oboževal in tudi ti se kmalu zaljubiš vanj. In pa, pomisli, poslanik!
Kot zadnji razlog je mati omenila hčeri, da je Saint-Hyrieix baš podedoval ogromno posestvo v Bretagni, meječe skoraj na posestvo Penhoet. Tašča bi upravljala imetje svojega zeta, ki bi bil po službenih opravkih večkrat odsoten. Ta zveza bi bila sreča za njo, za njeno hčerko in za vso rodbino.
Carmen je oboževala svojo mater, življenjskih izkušenj še ni imela, saj ji je bilo komaj sedemnajst let, in videč, da se njen brat, zaposlen v Mehiki s čuvanjem ogroženih rodbinskih interesov, v svojem odgovoru v celoti strinja z materinim mnenjem glede Saint-Hyriexa, se je udala in čez dva meseca je stopila v poročni obleki pred oltar cerkve sv. Magdalene.
Kako krasen je pogled na imenitno svatbo!
Glavni oltar prostrane cerkve kar žari v svitu stoterih sveč, ves odet v cvetje. Orgle done in po cerkvi se razlega ubrano petje, ki bodo drugi dan o njem pisali vsi pariški listi.
Duhovnik iztegne roko nac novoporočenca. Ona, zastrta z belim pajčolanom liki z oblakom, skloni vsa srečna glavo, on, dostojanstven, resen, malo bled, kaže globoko notranje za-
Poveljnik invazije
Na gornji sliki je admiral H. K. Hewitt, ameriški admiral} ki je poveljeval invaziji zavezniškega brodovja v Severni Afriki. Poleg njega je njegova žena.
Ameriško vojaštvo na Guadalcanalu je izkopalo votline v kamenito steno pobočja, ki jim služijo, kakor nekdanjim jamarjem, za bivališča in prenočišča.
dovoljstvo. Elegantna družba si pa šepeče, zroč na novoporočenca :
—	Srečna človeka!
A radovedneži, stoječi zadaj v cerkvi, ponavljajo med seboj:
—	Kako srečen parček!
Da, res sta bila zelo srečna. Vendar pa Carmen ni bila iskrena, ko je klečala na žametasti blazinici, hvaleč boga. Prosila ga je, naj izpolni vse nade njene matere in naj ji pošlje ljubezen do moža.
ženitovanjsko potovanje je vedno očarljivo. V mladem dekletu se prebuja žena; v naročju svojega moža spozna srečo neštetih novih vtisov in nežna nih užitkov, da mu mora biti hvaležna. In koliko prijetnih spominov prinese človek s take ga potovanja, ki bi se mu zdeli čez pet let že vsakdanji.
Duša praznuje v takih primerih svoj praznik. Roko v roki
potujemo po neznanih krajih in dočim objemajo oči nova obzorja, se odpira tudi srce novim, skritim radostim.
Natrgali smo si šopek novih spominov, ki jih pozneje na tr-njevi poti skozi življenje duha-mo, čeprav so že veli.
Usoda gospe de Saint-Hy-riex pa ni bila podobna tej usodi mladih žen. V začetku se ji je seveda zdel mož uljuden, obziren in nežen kot prijeten družabnik in rahločuten prijatelj; še malo je manjkalo, pa bi bila verjela, da je našla sestrsko dušo, močno in nežno oporo, ki mora biti mož ženi in brez katere bi bilo življenje mračno, težko.
Toda iluzija ni trajala dolgo.
Analitiki dokazujejo, da se baš na potovanjih najbolj spozna in izkaže značaj. Gospod de Saint-Hyrieix je kmalu doprinesel dokaz, da je to res. Mladi diplomat, praktičen tudi v nav-
dušenju, je našel sredstvo, kako izrabiti ženitovanjsko potovanje ;izrabil ga je za svoje povišanje; posetil je tuje dežele in poslaništva, kjer je skušal navezati stike in spoznati diplomatske smeri, ki mu bodo pozneje potrebne, da napravi tem boljšo karijero.
Carmen ,ki je nekaj mesecev upala, da se ji bodo sanje uresničile, je pogledala jasno v svoje srce; neprestani poseti so zanimali njenega moža, nje pa ne. In ko se je proti koncu šestega meseca ženitivanjskega potovanja mladi diplomat pod vplivom vročih taščinih pisem s svojo ženo vrnil v Francijo, ni Carmen več dvomila, da svojega moža ne ljubi.
Bilo je nekega večera v septembru: na krovu holandskega poštnega parnika "Prins Hen-.drik,' 'enega največjih parnikov nizozemske parobrodne družbe, namenjenega na otok j
Javo in v Zapadno Indijo.
Na povratku iz Stockholm in Kodanja je hotel Saint-Hyrieix potovati preko Holandsk' in Amsterdama. In tedaj ie Carmen kot romantična nat»' ra, hrepeneča po morju, P1"^ lagala možu ta način povratta češ, da je hitrejši in prijetnejši.
"Prins Hendrik" se je ustavil v Brestu; in kel- je <* grad Penhoet, kjer sta se ^ tela mlada zakonca sestati * gospo de Montlaur, baš v Bretagni, je Saint-Hyriex ^ vese" ljem ustregel želji svoje žene.
Nobena stvar ne vzbuja s njavosti tako kakor morje.
DoČim je prebiral njen v kabini svoje popotne belez ali govoril s častniki o narodnih političnih in gospo*J skih zadevah, se je šla Car111 nadihat slanega morskega z1' ka, ki ji je božal lica; in slonjena s komolcem na jo, pogled uprt v daljavo, sanjala o nedosegljivi sreči-
česar se je bala, je PrIy Slutnje je niso varale. Bi,a še dete in že za vse življenj, prevezana k človeku, ki £a ljubila, ki ga ne bo nikoli U bila.	."J
Navzlic svoji neizkušenosti naivnosti je z ženskim ta* začutila, kakšen človek J® Saint-Hyrieix, kaj se s** pod tem hladnim in kor ^ čelom, kaj dremlje v teh P posutih že z odlikovanji.
Bil je častihlepnež, ne v>;°\ krven strasten častihlepij ^ sokega poleta in mogočnih piracij, temveč hladen ^ nar, eden tistih ozkosrc«1" obzirnih flegmatikov, ki J1 v svet zapopaden v edini & ^ procvit, in ki gledajo čuvstva kot na nepotrebne
(Dalje prihodnji ^
NOVI SVET PONUJA SVOJO KRI LJUDSTVOM STAREGA SVETA
-I.PT
• Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži-
velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj.
Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje.
Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet!.	. „
Ali je vam to znano?
Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo?
Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo.
Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt za mir in zmago vojne s tem, da bi se odvzelo navad-
nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja.
Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju.
Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta Članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite 10c za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na:
New World Committee of World PeaCCWayS, Iltc.103 Park Ave., New York, N. V-
a,	> *
Novodobni jamarji na Guadalcanalu