27;. številka. Trst, v sredo 27. novembra 1901. Tečaj XXVI .Bdtaoat 1 «•» »skrat ■ • 4a>. runi; •i nuMui. .-»b 4. ari it^«. Ktrojilia r cm. ca n Irto ........34 kros rm pol let« .........13 „ j* Sttrl Wt*........ C „ zrn . b mm« ........ k krom ^uofaiio • pi*£«T»ii oaprij. Sia na-rv*os bre* p ril aa:n6ima >t oprava ae idn _ 'O tob»kam»r v Traiu * prodajajo po-■ ]-im ltVTilk# po 6 »{otink (3 nvć.i; t ■ /ca Trata pa po 8 ai<-unk (4 Tdefon «tv. HI«. Glasilo političnega društva „Ediooat" za Primorsko. V edinosti je moj! Oflkkl računajo po vrstah t petitu. Za večkratno naročilo ■ primernim popuatom Poalana, osmrtnice in jame zahvale domači oglasi itd. računajo po pogodbe Vsi dopisi naj se pošiljajo uredntltva Mefrankovani dopisi ne ne sprejemajo Bokopisi se ne vračajo. Satočnino, reklamacije iu oglase sure« jaasa apravalltro. Naročnino in oglasa ja plačevati loco Trni. Ire4at4tv«» ta tiskarna se nahajata v ulici Oarintia Siv. 12. Y jtraTulitvo, la ■prajeaanje Inseratov v ulici Molia pl.coio fttv. 3, II. tiKoja na Kranjskem pa a »Edinrtt« še izhaja in cel«S kakor dnevnik, bi sodil j:iz, da vsi tisti ponavljajoči se napadi ne morejo pokopati »Edinosti«. Zato mislim, da si ohrani, narodu La korist, svojo nezavisnost tudi nadalje in da bo torej tudi za naprej presojala stvari ne le s stališča tržaških Slovenfev. temveč tudi skupnega vseiovenskega naroda. To je toliko potrebniše, kolikor manj ima sedaj slovenski narod takih listov, ki bi se vzdrževali nezavisno od milosti spornih strani. Seveda je laže listu in vsakemu pojedincu, ako se podreja kaki stranki, jo hvali tndi kadar zaslužuje le grajo, in jo v obče podpira, kakor želi ona. S takim po- stopanjem je list in posam'čnik vsaj pri svoji stranki v varnosti. Kaj pa, če naš razum ne more odobravati ne tega, kar brani niš« stranka, in tudi ne tega, kar smatra za dobro nasprotna stranka?! Ali se ne dogaja v obči politiki, kakor v privatnem življenju, da morajo pi istopiti tretji, da se spor resi kakor si bodi ? ! Gotovo je tako, in te vojne hočejo po možnosti zabranjevati s pomočjo posebnih mednarodnih sodišč ! Da bi imeli Slovenci kako obče p r i-znano avtoriteto, bil bi sedanji raz-por na Kranjskem in Goriškem že odstranjen oziroma bi ue bilo prišlo do njega, ali vsaj ne do take razdraženosti, kakoršna se pojavlja sedaj v omenjenih dveh pokrajinah. Da Slovenci nimajo sedaj take avtoritete, je zanje v vseh deželah, ne le na Kranjskem in Gorskem, velika nesreča. Ako bi jo imeli bilo bi danes, kljubu obči politiki in nemškemu pa italijanskemu izpodkopavanju slovenske narodnosti, vse drugače in boljše ! J ako pa razsajajo po listih, kakor da bi ne imeli ni kake odgovornosti pred skupnostjo narodovo ! Takega razdiranja po domačih novinah ni bilo na Slovenskem še nikdar, in bodi usoda toliko prizanesljiva narodu slovenskemu, le preveč skisšaneinu v zgodovini in sedaj, da se ta boj zaduši in da se jtoiera nikdar več ne povrne tako strašno škodljivo razdobje! Nov'ne so razposajene, v lažeh in pretvarah istotako, kakor novine posebne vrste, i zlasti židovske. Vse slabosti tuje žurnalistike se že presajajo v predale polemičnih slovenskih novin. Neki listi so celo mojstri v kaženju tekstov, da toliko laže pobijajo nasprotnika in sleparijo čitatelje. Drugi pa so že toliko brezobzirni, da ovajajo tajnosti, katere so jim bile izročene poti pa-gojem uredniške molčečnosti. Ta Btran je že tako skrajna, da more in mora porušiti prvo podstavo pri nas običajnega sotrudništva pri listih. Kdo si bo se upal razodeti uredništvu kako stvar, ki utegne koristiti narodu, ako se mora bati, da ga ovadijo, kedar ne bo mogel več soglašati z dotičnimi uredništvi in listi ? ! To je le jeden primer, do kam so že zagazili v strupenem, do skrajnosti brezobzirnem prepiranju ! Ni res, da bi se razposajenim listom morali uklanjati ter vse trpeti, kar sedaj prenašajo v slovensko javnost. Ti listi pač raču- P O 1) 1. I H T E K 1!» Za dežjem solnce sije. — Povest iz prejšnjih -toletij ; prevel Bnkovli. — Ptujec je t.dvrnil: Potem pa se vam j£ godilo istotako kakor meni ! Tudi jaz v sedanjih časih naj raje iščem miru in zavetja v samoti. Grozni žalostni časi so to! Kamor se oziraš, vidiš grde prizore; kjer si zazrl skupino ljudij, i moreš biti blizu gotov, da gledaš skupino razbojnikov. Nikjer ga ni več reda, nikjer več zakona, kakor da so se potrgale vse vezi, ki so v gotovih mejah držale človeško družbo. Iz besed ptujčeeih, iz povdarjanj, Bi lahko čutil trpkost, ki jo mož nosi v srcu. Potem je pristavil: — Tudi ti tam notri so taki...! — Da, videti je to po vsej njih vna-njosti — je pritrdil Edvard. — Za človeka, ki nosi človeško srce v prsih in mu čutstva niso še poživinila, je to hudo, mučno, ako m«>ra gledati take prizore in poslušati take stvari. Mene navdaja z grozo, ko razmišljam, kam mora slednjič dovesti taka pokvarjenost, taka demoralizacija.... Strašen konec bo to. Ptujec je obmolknil. Edvard pa mu je pri trdi 1 molče in le kimaje z glave. Bilo, da seje hotel ptujec rešiti iz mučnih mislij in v ta namen navest: govorico na drug predmet, bilo, da ga je gnala radovednost, bilo da je slutil, da je Edvard po sila važnih poslih na potu v Pariz, vprašal je: — Oprostite mi, gospod, vprašanje: vi ste gotovo na potu v glavno mesto?! Da ni vnanjost ptujčeva napravljala ugodnega utiša in vzbujala zaupanja, bi le bil dal odgovor, s katerim bi se bil izognil ptujčevfmu vprašanju; tako pa je pritrdil ptujcu odkrito. Ptujec je nabral obraz v zelo resne gube in zdelo se je,kakor dase bavi z jako resnimi mislimi. Tako je bilo tudi. Le vedel ni, kako bi začel. Slednjič je vendar spregovoril: — Ako bi vedel, da se vam ne bom videl usiljiv, bi si dovolil i spregovoriti vam besedo resnega posvarila. Verjemite, da je tako {lotrebno v sedanjih časih, izlasti, pa njemu, ki prihaja semkaj kakor tujec. O tem je ptujec vprl v Edvarda pogled. ki je kar govoril: zaupaj mi! In Edvard je odgovoril s pogledom, ki je izražal hvaležnost in zadovoljnoat, da mu je naklučje nijo na svojo absolutno gospodstvo, na malem n. pr. ravno tako, kakor prvi židovski »Nenc Freie Presse«. Ta list razpolaga s tisočerimi čitatelji in milijoni mu dohajajo za razne borzijanske in diplomatiške in vsakovrstne usluge ; ne meni se za noben dokaz od strani druzih listov, da laže, zavija in zavestno pretvarja stvari. No, mnogo vpliva je vendar že izgubil tudi ta najškodljivejši list v Avstriji, to pa zato, ker so druge stranke zasnovale svoje liste, v katerih dan na dan zavračajo laži in zvijače organa »Židovske zveze« v naši državi. Ta primer kaže, da bi se dalo stokrat laže ukrotiti slovenske liste, ki so predaleč zagazili v svojem sporu. Ako morejo torej taki listi še nadalje razsajati med seboj na škodo skupnih interesov slovenskega naroda, dokazuje to le, da smo ali preokorni ali pa premalo požrtvovalni, ali pa celo premalo zreli za sedanje politi-š k o položenje skupnega slovenskega naroda. Drugače ne mt> rerno misliti, da bi izlasti spor na Kranjskem trajal v sedanjem tiru že poldrugo desetletje, da ne govorimo že o prejšnji dobi. • Vprašamo : ako obetaje siovenski narod kakor skupnost, kje ostaje pa zavest o njegovih skupnih interesih? Ali se v slovenskem i narodu nahaja moralna jednota ali ne?! Ako priznavamo tako moralno skupnost, jej moramo nalagati tudi skupno odgovornost! Kje so tisti pogumni rodoljubi, ki se zavedajo te odgovor nosti ? ! Čim se v sporu narod uničuje moralno prek in prek, ali smejo zavestni rodoljubi molčati nasproti tej razdivja-nosti ? ! A ne le to: narod se spravlja v., veeo nevarnost za njegov obstanek, ako se bo razdor nadaljeval. Tudi ko bi bil narod na znotraj popolnoma jedin in složen v vsem svojem mišljenju in delovanju, ostajala bi še vedno zunanja nevarnost; kako se mora ta nevarnost še povečati, ako nas obči dogodki prehiti in nas najdejo nepripravljene!! Po takem zahteva moralna odgovornost za obstanek narodov, da le-ta združi vse svoje sile v ! ... skupno hrambo in okrepljenje, in s* ta namen bi morali domača navskrižja odstraniti cel6 tedaj, ako- bi bila dejanska in drugače opravičena. To zahteva sedanje I»oloženje slovenskega uaroda. v daljnjih krajih privele na pot sočutnega človeka, ki mu hoSe pomagati z dobrohotnim svetom. — Cujte torej, je govoril ptujec — v glavnem mestu Francije je sedaj vse navskriž. j Na vseh koncih iu krajih preže razbojniški ljudje, za vsakim oglom nateza svoja ušesa kakov ovaduh, kakov denuncijant! In gorjć tistemu, ki so ga okrivili, bodi tudi po krivici! Njemu ni več rešitve. Vsi zapori so že prenapolnjeni. In velika večina njih niso ni storili, ni namerjali nič hudega. Grešili so jedino s tem, ker niso bili dovolj previdni v izbiranju besed... V Parizu so sedaj tla, ki tako rekoč gorć pod nogami, so nevarna tla, ker ob vsakem koraku se ti odpre prepad, v katerega telebneš in se ne vrneš več. Pazite torej, pazite ! Na Edvarda so te besede .ptujčeve napravile silen utis, kar prebledaval je. Sedaj še le se mu je oživila polna zavest o nevarnostih, s katerimi bo spojena rešitev naloge njegove. Odhajaje od doma je računal le s peklensko zlobnostjo mar kija, sedaj pa je vedel, da mu bo premagovati tudi nevarnosti splošnih razmer in viharje časov...! Ker pa ae vendar ni hotel kazati tujcu bojazljivca, neodločnega in omahljivega človeka, je vendar pripomnil: Politični pregled. V TBITU, dne 27. novembra 1901 Is proračunskega odseka. (Nadaljevanje sinočnjega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju razprave o direktnih davkih govoril je posl. Vukovi«? o delovanju davčnih nadzornikov. Izjavil je, da je naprošen od mnogih brodolastnikov in plovnih podjetij v Trstu, da pojasni nekatera dejstva o taksiranju brodolastnikov in plovnih podjetij. Dozdeva se, kakor da bi se glede taksiranja brodov hoteli povrniti zopet k razmeram, ki so svoje-časno uničile prej tako cvetočo mornarico jadrenic. V dokaz temu je dejstvo, tla je trgo-I vinska mornarica 1J 1870 štela nad 6U0 jadrenic, l. 1890 pa se je število iste skrčilo na 40! Ta takt se ne sme pripisovati samo napredku parobrodov, temveč tudi pomanj-kanju podpore od strani vlade in pa prevelikim davkom. Dalje je izvajal govornik, da brodarska podjetja nosijo razmerno 5°/0 čistega dobička, vlada pa je vzela za podlago 10°/0 dobiček in je na podlagi tega določila osebni davek. Finančni minister je pobijal Vukovieevo trditev, tla je osebni davek prevelik. Protiprusko gibanje v Galiciji Po vsej Galiciji se bolj in bolj množi proti-pruska agitacija radi znanih dogodkov v Vrešnu na pruskem Poljskem, tembolj, ker se širijo vesti o grdem postopanju z jetniki. Poljski listi dvomijo na tem, da bi mogli pdljski poslanci še nadaije podpirati politiko trozveze, ko dela praska vlada na to, da bi uničila poljski živelj na .Pruskem. »< \sas« piše n. pr.: »Dolžnost poljlkega naroda je, da se obrne proti svojim pruskim zatiralcem. Mi moramo delati na to, da se meti ljudstvom razširi prepričanje, tla je zveza Avstrije z Nemčijo le »Societas leonina« v izključno korist Nemčiji, kar dokazujejo tudi Bismarckova odkritja v listu »Hamburger Nachrichteu«. Vsaka sprememba evropejske kombinacije bila bi za Avstrijo koristna. Mi ne smemo pomagati jačenju Nemčije v Evropi, pač pa moramo stremiti, tla se ista kolikor mogoče oslabi. Do sedaj se to naše menenje ^e ni izražalo od strani poljskih zastopnikov, odslej pa naj se sliši vsaki glas, ker tu gr«? za ohranitev narodne časti.« — Eh, kaj čejo meni! Jaz sem tujec in se ne brigam za stvari, ki tu razburjajo duhove. -- Vendar vas moram vnovič svariti : bodite previdni ! Kajti najnedolžneja beseda, ko se vam niti sanjalo ni, da bi mogla iti komu navskrižje, vam more prinesti velike sitnosti... Torej vi niste Francoz ? ! — Ne, jaz sem Italijan, iz Piemouta sem. — Iz Piemonta! Ptujec je izgovoril ti besedi nekako tiho in zategneno in zdelo se ti je, kakor da se hoče nekako zamisliti. In res se je zamislil in lice mu je postalo še resneje, nego je bilo popred. Par trenutkov je bilo kakor da mu duh ni prisoten. Tudi Edvard je opazil to in ta ptujec je začel vzbujati v njem zanimanje. Oez nekoliko trenutkov, kakor da se je vzbudil iz sna, je menil tjjec : — Ne štejte mi v zlo mojega vedenja in pa — moje odkritosti, ako vam povem, da poteze vašega lica vzbujajo v meni davne in — drage spomine. V izrazu vašega lica se mojemu duševnemu očesu zrcali podoba... n vzbujajo se mi spomini na bitje, ki je bilo neizrečeno blizo mojemu srcu .... (Pride še.) »Nova reforma« pa piše: »X št Preti 4 dnevi ga je pljučnica položila v razmere po Istri, ve, da Lahi prebivajo bolj polivka delegacija oa Dunaia se ne sna da- postelj, danes (»a gaje smrt zalotila skoro zdržema samo po isterakih obmorskih gnezdih jati voditi od načel Bismarckovih. Ona ne nenadejano. On sam se menda ni zavedal (alias mestecih); do sedaj pa ni še nikdo iz- eme žrtvovati narodnih interesov svoj»-ga last- resnosti h v oje bolezni; pač pa seje zavedala našel take železnice, ki bi po zraku neg« naro.i* le v ta namen, da bi u-arezala okolica njegova. Vendar pa je smrt prišla s k a k a I a iz jed nega mesta v drugo!! hipnim o železnica tekla samo po laških tleh in za ohranitev zveze z Nemčijo. Naša reprezen- Kaj je bil g. Fran Kalister, tega menda zahtevajo, naj bi se postaje te železnice, ki tarna it sm*- izrekati z upanja vladi, ki se ne treba pripovedovati naši javnosti. O tem bo v resnici tekla blizu izključno po slovan- V zven. S tako državo, ki naše na govor«? njegova neštevilna dela za provspeh skih tleh, imenovale samo v italijanskem je- rodne pravice, da, pravite človečanstva u in po v zdi po izlasti kulturnih in-titucij naših, ziku ! »Piccolo« že sedaj ščuva laško prebi- «vili*a«*iie t**pta z nogami.« ne le v Primorju, ampak povsod, kjer se po- valstvo na demonstracije, kadar se poetavijo (Da. p- ljski 1-ti, ko hi ne bilo gospoda javlja slovensko življenje. napisi tudi v hrvatskem oziroma slovenskem Jaworskega. Ta sodi drugače, ker se prišteva Posebno na srcu pa mu je bila naša jeziku! — — — Nota be »e : prav tisti — diploma u »ni. Ti se ne «f»ttičajo v tiste učeča se mladina. Z obilimi darovi je pod- »Piccolo«, ki dobiva mastne subven- nižavf. kjer narod čuti in — trpi! Z i to je pri »Radogoja«, pazinsko dijaško podporno c i j e o d vlade, subvencije, ki prihajajo le malo nade, da ne bi »kolo« tudi nadalje društvo in podporno društvo slovenskih vi-'— da bo kupa ironije polna — po veliki podpmlo politike t r-zveze. bi hotelo to, sokošolcev na Dunaju. A tudi na prošnje večini iz žepov slovanskih davkoplačevalcev bi monio tudi v notranji p«! tiki ubirali dru- vrednih posamičoikov ni nikdar odrekal v Avstriji. »Piccolo« smatra tudislovanska gacna oota. Op. ured.) podpore. imena postaj kakor izzivanje laškega ljudstva. Otvoritev dnavnepa zbora Nem- Pokojnik je razpolagal z velikikimi.net- ljudstvo se torej čuti izzivano, ali se ikega. Včera, je predsednik Ha Hitrem jem; uživajočerau velik ugled v socijal- J* v«*j hujska po listih, aubvencijon.ran.h od otvori i zasedanje nemškega državnega zbora. nem življenju me* ta, so mu bila odprta vrata vlade- 5utl '«.vano, *e rad. tega, ako Po d«'govoru načelnikov klubov se v ,n>ne- v najodličneje kroge. Ali njega nista oma- ^ »^kega postavi slovansko ime, ,n to deljet za prične razprava o načrtu novega mila ni imetje, ni ugled, ki ga je užival j v dežel, k, je po veh k. več, m slovanska! <*ar n«k*-ga tarifa. (Jako ae jim mudi. Sploh pred svetom: ostal je zvest sin svojega na-; T° P* i»» vanje slovanskega prebivalstva, kaže:o v*a zna.nenja, da nemška vlada prav nnia v vseh običajih svojih in izlasti v ob- *ko « ga tiraži se samolaškim, nap,s. na iMi *e svoj m novim tarifom. s to čevanju z rojaki. Bd je in ostal do Konca njegovih tleh, ako se njegovi narod.,ost« ta- io ^podarsko provokacijo, da so ne svojih dnij tip slovenske pri prostosti in lju- korekoč bije s pestjo v obraz!! Naše ljudstvo mora mirno prenašati, ko se mu krade nje- . "J . . I men li. a je i»:l novi tar f le l»olj šahovua f»t>- resn< • m nečuven torej moti « tisti naši prijatelji Nemcev, ki so beznjivosti. Narodni davek, ki ga moramo nositi, po- narodna lastnina, od laškega ljudstva t-za i, da ga vlada um akne zopet v primernem st ,ja že prevelik in komaj da ga zmagujemo! V ** naravnost zahteva, da bod, tako treaotku). Cesto ,mo bili v zadreg,. In tedaj je bila objestno, da se čuti razžaljeno m .zz.vano že Zaveza, -vet je dne 25. t. m. odobril prva naša pot h — Kalistru. Nikoli nismo 8 »ko * mu ne dovoljuje — krasti proračun vojne mornarice za l. 1902. Stro- trkali zastonj na njegova vrata. Njegovo srce la8tl druzega naroda! iki znašajo 2U9 milijonov mark in ho za 34 in njegova dtsnica sta bila vsikdar odprta To je že infernalno beganje pojmov v mil jone manjši .*l stroškov, ki so bili pro- za dobro stvar! Kar je pokojnik žrtvoval za laškem ljudstvu o mojem in tvojem, to račun eoi rz L li*Jl. blagor našega naroda, gre v tisoče in je že infernalno rušenje elementarnega urae- Driavljanska vojna ▼ Kolumbiji tisoče ! ■ vanja — pravice ! Kako naj pride kedaj v Iz Wa*hingU»na {»orocajo, da se je guverner Tudi našemu listu je bil pokojnik zvest deželo sprava ali vsaj modu* viveudi, ako se Al bari -e inožmt zaplel v bitko z ustaši čitatelj in iskren prijatelj. Vedno se je zani- v laškem ljudstvu ob vsaki priliki, dan na blizu Kmpire. Komunikacije in tranzitna tr- mal zanj in vedno povpraševal o njega raz- dan, z vsemi sredstvi in skrajno brezvestno- govina so v nevarnosti. Amerikanski koman- vojn. Danes, ob smrtnem odru pokojnega stjo neguje in utrja prepričanje, da le tO je dant Crea je brzojavno vprašal vlado Zjedi- dobrotnika, hočemo v znak iskrene hvaležnosti pravica in le tako da je pravično, ako ima njenih držav, kako stališče naj zavzame na- priznati, da brez Kalistrove radodarnosti ne ono. laško ljudstvo, vse, drugi pa ni« . sproti bombardiranju mesta Colon. Sodi se, bi se bil naš list nikdar tako povspel. — Infiltriraj mu danes take nazore, zatrjaj mu da je dobil Crea nalog, naj zabrani bombar- Njegova glavna zasluga je, da se je mogel tako jutri, prisesaj mu pojutršnjem, potem bi diran e merta Colon. Iz Panama pa brzojav- razviti v dnevnik ter da smo prišl5 do lastne bil pravi čudež, ako bi se italijansko ljud- Ijaio. «ta je poveljnik kolumbijske topničarke tiskarne. . stvo ne oprijelo takih pojmov in ako bi ne »Pri ■ zon« od loči l, da no prične bombardi- Izlasti mora blagoslavljati njegov spomin, občutilo kakor storjeno mu žaljenje in krivico rama me^ta C,»Ion pred petkom ob 6. uri kakor že rečeno, naša mladina, niža in viša. Do- že to, ako je tudi drugemu dana kaka mrvica popoludne. brote, ki jih je pokojnik sipal nanjo, so neštete, pravice!! Vojna V jasni Afriki Lord Kitche- In delil jih je, ker je ljubil svoj rod. Tako se zistematično in proračunjeno ner brz javlja iz Pretorije dne 23. t. m. Da, zvest sin je bil svojemu rodu! Ni silil v zastrupljajo duše po židovskih — liberalnih sledeče podrobnosti o bitki pri VVillierclorfu : ospredje, ni silil v lircpne borbe — politik novinah. Preračunjeno pravimo: list dreza, V noči med 19. in 20. t. m. je major Fi- ni bil. Ali, kadar ga je rodoljubna dolžnost ljudstvo besni in — Zid si polni žepe! scher odposlal iz Ueitzlonteina nekoliko pa- zvala, vršil jo je zvesto, |>ošteno. Nikdo ga f»eg gorostasna in skrajno infamna je truij, da blizu Kalkspruita zasedejo neki grič, ni mogel pregovoriti, kako naj voli. Parola, ^a predrznost, ali tudi naše ljudstvo se ki domin ra Zankojuik v najlepši izgled, kako se treba dr- jaQj,tv0 ne dopušča, da bi mirno požiralo vse napjil Kure istečasoo od severa :n juga žati narodne iliscipline. take infamne inzulte. in ptdagoaa si je priboril precej ugodno Fran Kalister je umrl; njegova dela pa Njka|> naj ge Qe vanij0> ni tmi> ki ščn- stališČe. žive in bodo živela in (Kuni rodovi bodo (>xoli devete ure zjutraj pa so se angležki uživali sadove dobrotuosti njegovega konji — ne ve se, i/, kakega vzroka — Ijubja, njegove slovenske zvestobe ter splaš li. kar je }K»vzročilo v angležkem taboru blagoslavljali njegov spomin. veliko zmešnjavo. (To pa je že prenfumen Rojaki! Zberirao se vsi v duhu _____ i> ,-.. . • * -1 , , .i . . . , cem se io dogodilo nekaj, kar sicer ni moglo izgovori. Buri so j»orabili to priliko, da so mrtvaškega odra pokojnega mecena in do- . . . . .j ..j 7et zavzeli prejšnjo pozicijo. brotnika našega naroda in vakliknimo jedno- pre{}eiietiti nikogar, i pozna cut-i a, *i j. »i - t . . . 'l f . i . , . - i i x -i o« Trstu gospodovalna stranka goji do okoliča- Major r ischer in stotn.k Lr>ngmt»rav sta dušno in iz globine hvaležnih src: olava, ne- e r . . i.-,.-, . * i«. i - i . p nov. Ta čutila se kažejo v skrajni ne lobrohot- bila jako težko ranjena. venljiva slava sptminu pokojnega r rana . .i- tJ1 • „ , • ir * t noati do vse okolice in do vse-i okoličanov, Okoli 10. ure zjutraj ne je ves angležki Kalistra ! : oddelek, sest-»ječi iz 350 mož, moral udati, i ! <>"" izjeme! Brez izjeme, pravimo. Motil bi - Proti 11. uri je došla kolona Kemington, ^^^^^^^^^^^^^^^ ^ kdor bi raem1' ot<'in ko ie izpustil ujetnike, in namestnika deželnega glavarja istrskega, Bun»ki jHjveljnk Buvo, katerega je Keming- g. dr. Andreja S tange rja, je Njeg. rodo« bodo okolo vajo in — dobivajo subvencije, ni oni, ki — dajejo subvencije!! Dan obračuna mora priti tudi za njih in — pride!! Okolieauom v prevdarek. Našim Open- liko vanje Župana Volosko Opatije rov do okoliee tra> le dotlej^ 1rja. Zaslužnemu hrvatskemu rodoljubu naše iskrene čestitke. La>ki šovinizem. »Piccolo« pripoveduje, da je izvedel, da bodo imena postaj nove ozkotirne železnice isterske tudi v slovenskem oziroma hrvatskem jeziku in poživlja seveda vse zemeljske in nadzemeljske moči, da to preprečijo ter dosežejo, da bodo imena j h >"*taj jedino v laškem jeziku. V podkreplje-nje tega pravi med drugim ta molzna krava — poljskega Zida, da bo nova železnica tekla skoraj izključno po laških tleh. Da se more človek pove peti do take biezobrazne trditve, mora že biti lastnik židovskega trobila in se nazivati — Maver! A ne vsaeega lista, temveč prav onega, ki vlada v Trstu na lesnem trgu, ker »Piccolo« baje preseza v brezobraznosti ne le vse druge liste, temveč sploh tudi vse židovske liste. Kako more teči kaka železnica, ali kaka stvar preko Istre p> izključno laških tleh, tega bi menda niti governo na lesnem trgu ne mogel razložiti, ker, kdor pozna narodnostne se nehuje tam, kjer se začenja rijaštvo. A — kaj še! Signori se pač znajo potuhniti, kadar potreba tako nanese — ko so kaki važni politični dogodki, kakor na pr. volitve! Tedaj morejo celo govoriti, kako »radi« imajo okoličane ! Ali ta ljul>ezen je le na jeziku in srce je ne pozna. Jezik jim laže o ljubezni, o prijateljstvu — srce je ledeno mrzlo. To srce sovraži, to srce mrzi. Mrzi okoličana — brez razlike, ali je narodnjak, ali cik »rijaš — mrzi ga radi rojstva, ker je prišel na svet z grdim neizbrisnim madežem od — slovenske krvi! Mrzi ga to srce signorov, mrzi tega okoličana, ker noče zginoti, ker je tako drzen, da še — živi. Sojen in obsojen je, ker ekzistira. Po- vod tej sodbi je kratek, lakoničen, ciničen, krut in brezsrčen: kriv je, ker je živ!'. Ta kruta sodba ne izključuje cikorijašev in izdajic. In treba le take neverjetne zaslepljenosti, s kakoršnjo Be odlikujejo ti poslednji, da ne vidijo, kar jim glasno govorč dogodki slehernega dne... ! Ne more ga biti bolj prepričevalnega argumenta, nego so ti dogodki. Vse, kar se godi okolo nas, govori svoj jasea govor. In čim-dalje si bodo izvestni okoličani zatiskali ušesa pred govorom dejstev, tem slab!e zanje. Jeden takih dogodkov je odklonitev prošnje Opencev za zopetno uvedenje semnjev za živino od strani mestnega sveta. Bolj eklatantnega dokaza ga ni, da nedobrohotnost do okoličanov ne daje pardona nikomur in ne dela izjeme z nikomur. Knr se je dogodilo Opencem, je tako poučno, da ga vendar ne more biti v vsej okolici človeka, ki ne bi si znal delati iz tega primernih zaključkov. Nič ni pomagalo dotičnim Opencem, da ho prošnjo pred!ožili v italijanskem jeziku ; nič jim ni pomagalo, da je prošnjo pihala znana italijanska roka ; nič jim ni pomagalo, da so ubrali ton, ki je bil malce več nego ponižen ; nič jim u i pomagalo, da so v ganljivih besedah prisegali svojo udanost do mesta in so to poslednje proslavljali kakor svojega dobrotnika; nič jim ni pomagalo cel<5 to, da je njihovo prošnjo podprla tudi laška kmetijska družba! Vse ni nič pomagalo! Dotični Openci so poslali v boj vse, o čemer bi človek sodil, da mora kaptivirati J s'gnore in jih storiti naklonjene Opencem, in j zastopnik teh poslednjih v mestnem zboru, Ivan Gori up, je šel s pravim ognjem v j boj, da izbojuje ugodno rešitev prošnje ! — vse zastonj: večina je vendar odbila ; prošnjo! ! Ali še ne umejete tega, okoličani?! Ako ne umejete, vam ne moremo pomagati. Postopanje signorov proti t »pencem mora od-■ preti oči vsakomur. Zakaj jih je rodila slovenska mati in zakaj — so še živi ?! To je njihov greh. ki se ue odpušča ! To je nago, suho, kruto dejstvo. In okoličani, ako hočejo sami sebi dobro, vsi, brez izjeme, tudi oni, ki so verovali dosedaj v »dobrotnoste signorov, bi morali iz cega dejstva izvajati jedino možen in logičen zaključek. Nikako čudo ui in nikdo ne sme zameriti tega, ako okoličani v prošlih ča ih niso bili jedini meti seboj glede vedenja nasproti signorom. Eni so si hoteli boljšati stanje s prošnjami in ponižnostjo, drugi z zahtevanjem, bojem ! To in ono pot je m .žno braniti in priporočati. Ali čira so dogodki in dejstva dokazala, da prva pot ne dovaja tlo cilja, da prošnje ne pomagajo, potem pa že velevajo zdrava sebičnost, zmisel za svojo korist, nagou po samoobrani, vsakemu bitju prirojena volja za življenje, za eksistiranje : da se vsi stisnejo v falango in zložno nastopijo drugo j>ot — pot zahtevanja In. če potrebno, boja i ! Sličice s pota. Prejeli smo: Te dni mi je velevala dolžnost, tla sem m«iral potovati nekam v Istro. Radoveden sem bil, v kakem stadiju se nahaja gradnja nove istrske železnice! Zato sem mejjtotoma pozorno opazoval delo. Človeku, vajenemu gledati le ši-rokotirne železnice, se zdi, ko gleda to ozko-- tirno, tla vidi pred sabo le neko igračico ! Nova železnica je skoraj dovršena, le tu pa tam treba še kaj popolniti. Kar tlela na domačina žalostni utis, je to, da naleta na tej istrsko-a v s t r i j s k i progi gruče samih tujih podanikov — iz dežele polenta,-jev ! Mnogo naših državljanov in domačinov so motali mej tem s trebuhom za krtihom, ker baje ni bilo — dela ! Da, tla, za tujce se pa vendar le še vdobi tlela, je vedno še kuk kotiček, kjer si služijo polente ! Polente, pravim, ker jiin tlajejo tako plačilo, tla si kruha ne morejo kupiti, ako nočejo — stradati ! To bi bil tudi vzrok, radi katerega so obdržali samo take delavce, ki v skrajni bedi, v kateri se nahajajo, delajo skoraj zastonj ! Tablice na "tej železnici, so še vse, kakor so bile, to je : v laško- n e m š k e m jeziku ! Le v Dekanih sem videl samo-nemško ! ! Nad sv. Socerboin in nati sv. Antonom sem opazil zimsko cvetje — po domače : sneg: Burja je pa tako brila, tla sva jaz in Tonček skoraj vso pot potiskala ušesa za privzdignem ovratnik suknje. Ko me še zebe, ko mislim na veliko potovanje svoje, posvečeno velediplomatični misiji, zaključujem z iskrenim pozdravom g. K. »n vsej družbi, katero sem imel čast pozdraviti v — Dekanih ! Popotnik. Iz pr« <1 porotnega sodišča. Včeraj se je vršila razprava proti brivcu Josipu Šibanu iz Nabrežine radi razžaljenja Časti-potom tiska. Soban je biL namreč poslaL neki dopis v tukajšnji socijalističui list »L>vora-terec, s katerim je-ž*lil g.o tfe Lorenzi tudi i t. X u b rež i ne. Na p>dlagi verdikta porotni- kov je bil obtoženec spoznan nekrivim. Sodišče je obsodilo tvž:teljic« v fM-ravnav« sodnih stroškov. T«»žiteljico je zastopal odv. dr. Coduri, obtoženega pa odv. dr. Breitner. — Danes se vrši razprava pred porotniki proti znanemu hrvatskemu renegatu in p r o s 1 u 1 e m u dru. Ivanu K r -gtii' «1. rad; razžaljenja na časti potoni tiska. Razpravi predseduje svetnik Peder/.olli, obtoženca brani dr. Fillinich. — Nekoliko več o tej razpravi jutri. Vreme. Burja razsaja že več dni j>o me*t»» in ok«»li<*i in tudi mraz je pritisnil tako občuti, da an bili zs preti par dnevi griči okoli mesta pobeljeni. Danes pa se je mraz še pooj-*tril in tudi v mestu pada lahen snetf. Vse l'aže, da bomo imeli leto« nekrl'ko hujšo rimo, nego oUičajno. 4* lavne zasedanje osebne dohodninske prizivne komisije z* Istro za leto 1901, četrto, od-kar je stopil zakon «» osebah davkih v veljavo, otvorjeno je bilo v ponedeljek dne uovembra 1901. Ko je predsednik, dvorni svetnik in finančni ravnatelj, Oton vitez pl. Zimmermann, pozdravil navzoče ude, začela je komisija raspravljati o došli h prizivih. Drobne vesti. Ljubezen iz modernih č a * o v. < »os|kkI Artu«- H. je grozen oboževatelj lepega ženskega spola. Kad je trgal cvetko za ovetko. Na potu svojih »zmag« je dospel slednjič do krasne ter ve-leinteresantne šansonetke Tine L. Ze po rokodelstvu devojke ni težko uganiti, tla je bila to precej — lahka ljubezen. Vso noč se je zabaval žnjc in v jutro se je Čutil olahča-nega za — zlato verižico, vredno 120 kron. Don Juan je padel iz |M>ezije v prozo in je pevkinjo hitro ovadil na policijo. Ta je seveda poklicala Tinko predse na pojasnila. In Tinka ui prišla v zadrego, marveč je izjavila, tla jej je nje kavalir obljubil že več krat. da jej podari tisto verižico. In ona si je mislila, da je v polnem pravu, ako si vzame sama. kar jej je obljubil on. Naši viri ne poročajo o tem, kako sta se pobotala. Maščevalen deček. Neki mlad deček je prosil včeraj tlela na paruiku »Ja-son«. Ker ga niso jw>trebovali, je umevno, da ga niso rudi vsprejeli. To pa je vročekrvnega dečka tako segrelo, da je vrgel kamen v parni k iu pobil nekaj šip. Fantalina so t hI vel i v zapor. Kam je prišel voziček? Tako je vpraševal včeraj neki uslužbenec tvrdke Pari4*. Pustil je bil namreč na ulici »za hip« štirikolesni vosJček, a ko se je povrnil iz aeke prtMiajalnice, vozička ni bilo več. Kdo ga je odpeljal ? To je za sedaj še nerešeno vprašanje. Tatv.na je naznanjena policiji. Neki »Piccolov« »otrudnik — Pr' birmi! S;no"i kasne ure je neki »Pioc« lov« sotrudnik v gosrilni »Abbon-danza« v ulici TorrenLe pobil več posode — n«. da bt mislil na poravnanje škode. Zato je bd tudi — birman. Natakar je v svoji Draibe premični n. V četrtek, dne 28. novembra ob 10. un predpoludne se bodo vsled aaredb« tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: ulica Solitario H, hišna oprava ; ulica del Ronco '-}, kt>čijna k t »lesa ; ulica Kandler I, hišna oprava ; ulica Madonna del Mare 20, hišna oprava ; ulica tlel Torrente 34, hišna oprava. VreMeBflkf vestni k. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 8° 8. ob uri (»opoludne 12°.5C.f —Tlakomer ob 7. uri sjutraj 761.6 — Danes plima ob 6.35 predp. in ob 8.18 pop.; osek« ob 1.13 predf»ohidn« in ob 1.44 popoludne. Vasti iz ostale Primorske. X Volilno gibanje v Istri. Dosedanji vspeh volitev volilnih mož v Istri: a) Naša stranka je dobila : 1. V političnem okraju kopetskem ob-jčine: Klanec (5), Dolina (10), Dekani (12), Milje (9), Buzet (26), Korte (1), Mare-žige (6). 2. V političnem okraju voloskem občine: Podgrad (15), Lovran (4), Opatija-Vo- : loško (5), Kastav (35), Mtterija (11). 3. V polit, okraju pazinskem občine: Boljun (7), Labinj (18), Pazin (2; (10), Plomin (8), Tinjan (7). rotniki je-ii mrmrati in so zahtevali od predsednika sodišča, naj zapove branitelju, da mora govoriti nemški. Na to inpertinentno zahtevo je odgovoril predsednik : tla to je stvar braniteljeva, ali govori nemški ali slovenski in porotniki da nimajo pravice segati radi tega govorniku v besedo. Dr. Pipuš je seveda tudi nadalje govoril slovenski. — Po 8 letih. Leta 1892. je okrožno sodišče zaprlo posestni ko vega sina J. Šala-mon-a iz Št. Andraža v Slov. Goricah, ker je bil na sumu, da je umoril Marijo Koziša, ki je služila pri njegovih stariših in sicer zato, ker jo je on zapeljal, in se je nahajala v blagoslovljenem stanju. Dekle je bilo staro 16 let; nekega jutra so je našli mrtvo. Ker je tedaj manjkalo dokazov, so Jož. Šalamona izpustili. Sedaj pa so dobili novih dokazov, in na podlagi teh so Salamona orožniki odpeljali v ječo v Ptuj. k. nadsvet. Gradec, Vavru Jan. c. k. prof. v p. Ljubljana, d/. Dečko Ivan odv. (Zelje, Oelešnik J. r. k. nadofie. Brežice. (Zvišetek pride.) 3van Angeli ulica Canale 5 zraven cerkve sv. Antona novega je edini tovarnar čop i cev vseli vrst in seetk, nahajajoč se na tržaškem trgu ter zamore konkurirati z vsakomur. VELIK IZBOR velikih ščetk od grive ali koren.k tudi malih. Angleške ščetke za čistiti obuvala, neprelomljivi amerikanski glavniki, angležke ščetke za zobovje čistiti, specijalitete za pa rtu nu »v a nje angleškega in domačega izdelka vse po jako znižanih cenah. Brzojavna poročila. Proti Chamberlainu. LONDON 27. (B.) Campbell-Banner-mann je imel v Lancastru govor, v katerem se je dotaknil tudi znanega Chamber-Žminj lainovega govora in je rekel: Kaj naj rečemo o vedenju ministra, ki žali jeden ptuj narod za drugim ter vzbuja ogorčenje vseh prebivalcev največje vojne vlasti današnjega dne. Nobe- 4. V polit, okraju poreskem občine Motovun (81. 5. V političnem okraju lošinjskem ob- j nega dvoma ni, da je na ta način vzbujeno čine : Dobrinj (8), Omišalj (5), Dubašnica (7), čutstvovanje prerazdraženo, ali to ne odpravi Baška (8), Cres (7). s sveta odgovornosti moža, ki v takih .kočlji- 6. V polit, okraju puljskem občine: Kan- vih časovnih okolnostih rabi besede, ki bi fanar (1), Barban (7), Vodnjan (8). mogle jako nevarno delovati in bi utegnile b) italijanska stranka je dobila : podaljšati vojno. 1. V polit, okraju koperskem ol»čine: Državljanska vojna v Kolumbiji. Pomjan (5), Koper (5), R»č (6). NE\V-YORK 26. (B) Glasom brzojavke 2. V polit, okraju voloskem občina : iz Colona, so se ustnši, radi pomanjkanja Moščeuice (5). streljiva, umaknili od Emperadora. Sami so 3. V polit, okraj u pazinskem izjavili, tla njih zgube v bitki pri Empera-n o bene občine. doru znašajo 60 mrtvih in ranjenih in da je V polit, okraju poreškera občine : Črni med istui-i tudi polkovnik Oyas. Ustaši za- vrh (5), Umag (5), Višnjan (9), Oprtalj (4), trjajo, da so imele vladne čete nad 150 mrt- Vižinada (3), Buje (S), Grožnjan (8). vih in ranjenih. Pozneje došla brzojavka i/. 5. V polit, okraju lošinjskem občine : Colona pravi, da se je pri Barbacao vnel Mali Lošinj (5), Osor (4). močan boj. — Železniški vlaki ne morejo 6. V političnem okraju puljskem ob- voziti. čine: Kaclanar (6), Sanvinčenti (6), Pulj (18), Eksplozija z veliko nesrečo. Bale (4>. DE TROIT 27. (B.) Vsled eksplozije v * tovarni ejektorjev je bilo 14 delavcev ubitih Jednoglasno se izvolile naše volilne može in 38 ranjenih, sledeče občine : Pogrešan parnlk. 1. Buzet, Dekani, Dolina, Klanec, Ma- LONDON 27. (B.) Kakor javlja »Dailv rezige, Korte. Mail«, poročajo v Hong-kong došle ladije, 2. Kastav, Materija, Podgrad. Opatija- da se pogreša parnik »Alerte«, ki je odplul Volosko. s Filipinov se 100 potniki. Druge ladije ga 3. Pazin, Plomin, Zminj, Boljun, Tinjan. iščejo. Motovun. ——— ___ ___ Dubašnica, * MIZARSKA ZADRUGA V GORICI 5 z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, tla ^^ je prevzela x * * i * * k i * x x Dr?o slo?, zalogo pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a nahaja Piaua vecchia (Rosario) št. 1. (na desni «tran| cerbve sv. Petrah Konkurenca nemogoča, ker Je blago ls prvo roka. Katera se v Trstu, Via x i x x x s * k x n n 4. 5. I laška. 6. Dobrinj, Omišalj, Vodnjan. Cres, II. izkaz darovalcev podpornega društva za slovenske visokošoice na Dunaju za 1. 1900/1901. xxxxxxxxxxxxxxxx Prodajalnica izgotovljenih oblek = „m citta m Trieste" = tvrdke !■ EDVARD KA.LASCH mm\ Via Torrente št. 34 nasproti giedaliSču „Armonia" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri iu najugodnejših cenah. V pro« dajat niči ima tutii z a l o g o p e r i I a za delavski stan po izvenredtio nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. in Prosimo vse somišljenike, naj nas takoj ' Po 20 K so darovali : gg. Kremžar Al. brzojavno obveščajo o vspehu volitev, mag. svet. v p. Dunaj, dr. Glančnik Jer. jezi pozabil na dolžni re-pekt pred governom ne glede, ali je vspeh za nas povoljen ali ne. odv. Maribor, slov. posojilnici v Slov. trgu ter je začel razsa jajočega __strici in v Ribnici. Po 10 K : gg. ekscel. baron Schwegel na Vesti iz Koroške- se lesnem trgu ter je začel gosta kiofutati in mikastiti. Sitnvaeija je postala malce neprijetna za finega gospoda so-*ebno zato, ker so se gledalci izborno zabavali na njego" račun. So pač menda tudi oni izgubili dolžni respekt. Zidič se je reš:l slednjič s tern, da je drznim in velikim skokom zapustil bojišče. Taki Časi so sedaj, tla ljudje kar nič več ne spoštujejo organov — najv*«e avtoritete v mestu. ker ^ ^ v„litve morale trikrat vršiti, ker Originalen mož. Sinoči se je jih v G.*adcu dvakrat niso hoteli potrditi. I predstavil na ispektoratu v ulici Tigor 26- seveda, Baj so bili rekurenti — Nemci. Se-letm karoenosek Kvgenij P., češ, naj ga zapro daj pa je, slednjič, novi odbor začel delo-ker je hote razbil več aveti lj k. Na vprašanje, vati in mi se pridružujemo želji »Domovine*, — V občini Zreče, s katero smo nedavno bavili tudi, ker na slovenske prošnje daje nemške odg »vore, so že janu-varja lanskega leta izvolili novi občinski odbor. Ali potrditev župana se c. k. vseuČil. odv. Greifen- zakaj je to storil, je odgovoril, da ni imel druzega dela. Obdržali so ga seveda v zaporu tega originalnega moža Tatvina. Včeraj zjutraj so aretirali v svoltodni luki .HMetnega delavca Ivana B., ker je hotel tninesti 5 kg in pol kave. Ljubitelja kave so odvedli v zapore. Pil bi ca vsak... plačal pa nič. 41-Ietoi trgovec z vinom Anton 1». in 35-1. njegova ljubimka Alojzija S. sta pila in jela v gostilni Ivana Sfirčića v ulici Pozzo del mare, ne da bi imela resno voljo za poravnanje računa. Počasi se jc n ibralo 1*.* kron in -t14 st. Bržkone se jima je zdelo dovolj in včeraj sta jo hotela odkuriti. Ali gostilničar je meuda navihan mož in se mu je bržkone zdelo, da se g«»sta hočeta posloviti po — frnncozki. Zaljubljeni parček je moral na }*>-licijo in od tam so ju odvedli \ zapore, kjer ju pouče, da -o izumrli tisti gostilničarji, ki so dajali rastonj. občina tudi slovenski da bi ta slovenska u radova I a. Žalosten zaključek življenja. Pred porotnim sodiščem v Mariboru so obsodili nekega 73-letnega starca na smrt na vešalih, ker je 2. sept. 11HJO umoril moža svoje hčere in ga oropal. Slednji pa je bil tudi že star nad 60. Morilec je udaril svojo žrtev petkrat z železnimi vilami, potem petkrat s sekiro po glavi in slednji« je odtrgal iz ograje še kos lesu, s katerim ga je tepel toliko časa, tla je mož izdihnil. Truplo umorjenega so našli zakopan* v gnojišču. Zana umorjenega, ki je bila tudi obtožena radi sokrivde, je bila oproščena. — Skrajna nemškutarska pre drznost. Pred porotniki v Mariboru je sedel na zatožni klopi posestnik Jakob Dobsa, olnlolžen, tla je umoril svojo taščo. Branitelj mu je bil odvetnik dr. Pipuš. Ker pa je le ta govoril slovenski, so neinškutarski po- Dunaj, Joeip Smolej c. kr. notar Velike Lašče, vč. g. NVieser Jan. dek. Velikovec, ! vč. g. Horg Lovro st- prošt Maribor, gospa Šebenikar Mat. Rakek, gg. dr. Štempihar i Val. odv. Kranj, vč. g. Guzelj Fr. vikar Logje (Gor.), J. Martinak c. k. sodni svet. je zavlačevala, Ljubljana, dr. Murko Mat. docent Dunaj. dr. Schell Jos. bt:rg (Kor.) 8 K : g. Ulčar Lovro c. k. sod. nadsvet. v p. Gradec. Po 6 K : gg. Arh Iv. c. k. nadoskrb., Schramek Vilj. nadinž. Dunaj, Oblak N. c. k. sto t. Mor. Belacerkev (M:ihr. Weisskir-chen), D. Puppo Kranj, Perušek Rajko c. k. gimn. prof., Žagar Drag. dež. blag. v p. j Ljubljana, Hrašovec Fran c. k. okr. sod. v p. Gradec, Ravnik Karol, ces. svet. itd. Kranj, dr. Mautuani Jos. c- k. amanuensij Da naj gospica Picek Fani, Ribnica. Po iS K : gg. Killer Jak. Kranj. dr. Stare Jos. c. k. rti. prok. prist., vč. g. Za-mejic And. kan.. Vodnik Alojzij kamn. mojster, Rohrman VikL trg., vč. g. Kalan And. kan. Ljubljana, dr. Janežič Konrad odvet. Volosko, Mladič Ant. c. k. sod. pristav Postojna, Lašič Henrik c. k. sod. pristav Ajdovščina, Mašelj Fran c. k. rač. stot. 18 pešp. Olomunc, vč. g. Hrastelj Fran župnik Ribnica (Štaj.), Janežič J. tov. Griže, vč. g. Flego Pet. kan. Trst, dr. Vosnjak J. dež. posl. itd., Slov. Bistrica, Žunkovic Davorin c. k. stot. itd. Maribor, dr. Pauer Karol c. elikanska rastava pohištva in ♦ tapecarij. Izvenredno ugodne J K KU ceiie. K K K i VILJEM DA L L A TORKE J v Trstu, trfl Giovanni 5- (Palača Diana.) ♦ K0J0 pohištvo doneaearečo. " ■ a Aleksander Levi Minzil Pr** \n n»J*e«Ja tovarna pohiStva SV ▼seh »rst -TRST S*- S TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitama ZALOGE: ■ Piazza Rosario št 2 I (šolako poslopje) I in Via Riborgo št. 21 -MOM- ^ Velik Ubor tapecarij, rrcal ia slik. Ix- s »rfuje naročbe tndi po posebnih načrtih. ajK I Cene brei konkuronoa. gj \ 1LOSTROVili CEHI USTOIl II FKAlifl ^ « Predmeti postavio so na parobrod gj ^ ali železnico franko. gj mm Podpisani, potrti in strti od prevelike žalosti, naznanjajo sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je njihov ljubljeni, dobri, nepozabni soprog, oče, brat in stric, gospod Fran Kalister danes ob 8. uri zjutraj po kratki bolezni in v 62. letu svoje dobe Bogu izročil svojo dušo. Zemski ostanki preminolega prepeljejo se v petek ob lO. in pol uri predpoludne iz hiše žalosti, trg Stazione, naravnost na pokopališče. tyragi pokojni Mi priporočen vsem v blag spomin! V TRSTU, 27. novembra 1901. Ivana ud. Devet, sestra. Ivana, soprog«. Viktor, sin. Josip Devet, mrak. Pogrebno podjetje Zimolo. Josip Bizjak J(onsorcij tiskarne „£dinost" si vsoja naznaniti, da je glavni ustanovnik iste, gospod pran Kalister danes ob 8. uri zjutraj umrl. Zemski ostanki pokojnika se prevedejo v petek ob 10. in pol uri zjutraj iz hiše žalosti na trgu Stazione naravnost na pokopališče. TRST, dne 27. novembra 1901. urarski mojster v Trnu ulica štadion 25. naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da ni bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi mu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Nova čevljarnica Fran Benčiča v Trstu ulica Giulia st. 3. Velika zaloga obuvala vsake vrste lastnega izdelka za moške, ženske in otroke. Blago kskor : podplati, usnje in pripudki so iz najboljših tu-in inozemskih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo po meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se dogotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože t vseh barvah. Keraeljui v vel'kem izboru, bukove »lebla orehovina, jelovina, trd les vsake vrr-tc, ilogioe za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za. stopnjice. Cene zmerne. Viktor Miklavez v Trstu Via Fonderia št. 10. Skladišče vina ulica Accjuedotto H 23. Prodaja vina v sodih in buteljkah. Fine pastne iu dezertne vina na debelo in drobno, franko na dom po uajugodnej ih in konkurenčnih cenah. Jakob Jellen Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica Sette Fontane 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-loga moke iz prvih ogerskih mlinov. F I L I J A L K A Ivan SerDulič v Trstu, Piazza Belvedere (nova hiša) priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor twdi po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. \ zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in drutje vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Julij Redersen izdelovatelj zdravniških panv in ortopedič iih aparatov. Trst. — Via d«*! Torrente st- 858-3. — Trst. (Nasproti ..Isola fhiozza.") Kirurgieni instrumenti, ortoped ičoi aparati modrei, umetne roke in nope, l>er£lje, srna* ni^ni pa*»ovi, elastični pasovi in nognvice, enepenzori, elektroteraj>evtični aparati, a|>arati za umetno dihanje ter predmeti za Intlnike predmetov za kirurgieua zdravljenja, angležki predmeti od gumija in nepretnočijivih snovi, i i M. U. Dr. Ant Zahorsky pripon«« svojo po mož na porodih, altoruli Iu nek ženskih Udezuih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, l»eli tok, neredna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinuje oliea Cariatia Str. 8. od »-U iu od !4. i Jakob Kosmerlj 4TRSTS- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. W TRGOVINA -mm Jestrin in kolonijalneira hhurn. delikates in konserr. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione Štv. St nasproti ženskemu liceju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejenaj« »e tudi naročbe za razpošiljanje. 100 do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in jnjšteno, brez kapitala in rizika z razpeča vanj eni zakonito davljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig OestOT- rtichtr v Budimpeiti, VIII OeutstogasM, 8. c. ter. priv. avstr. Milim zavoda za trsovino in obrt v Trstu. Hovci za vplačila. i vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2V//0 30-dnevni odkaz 2» % 0. » *13 ' O ' ul"cl 111 - —40 rt n ° 4 o C. Ol u is plama, katera s»e morajo izplačati v sedanjih ban-Jtoveih avstrijske veljave, »topijo nove obrestne taks > f krepost z dnem 24. junija, junija in odnosno 20. avgusta t. I. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. 7 vredn. papirjih 20'o na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Nakaznic e aa Dunaj, Prago, PeAto, Bruo, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, A rad, Hielitz, Gablonz, Gradce Sibinj, Inomostu, Czovee, Ljubljano, Line, Olomcu Reicbenberg, Sraaz in Solnograd, brez trojko v. Kupnja, in prodajat bitku 10'00 provizije, iakaso vseh vrst pi»d naj uruestnejšimi pogoji. Predaj mL lamčevne listine po dogovoru. Kre»1it na dokumente t Londonu, Parizu, Beroliiui ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli nif^to. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kur^u. Sprejemajo se v pohrauo vrednostni pupirji, zlati pa v rebrni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodb Proti malokrvnosti, za rekonvalescente in V obče za v>r šibke osebe kukor tudi blede deklice s«.' priporoča Ravasinijev železiiati liiin. Sestavljen je iz raeijoualno izbranih potrebnih kofein železa in delujočih prvin kinina. Steklenice po kron 1 20. 2 in 3 60. Vdobiva st* s:uno v LEKARNI RAVASINI v Trstu. Piazza della Stazione štv. 3. 1'ošuie pošiljat ve s povzetjem. Albert Brosch r rrst. Via S. Aiitoufo 5 — Tr>t. Fran Wilhelm°v odvajajoči čaj od Frana Wilhelm lekarnarja c. kr. dvornega zalagatelja HEIMIRCBEN (Spoiuje avstrijsko.) Se dobiva v vseh lekarnah v zavitku po 2 K. avst. velj. ^ Kožiihar in izdelovalec kap Odlikovan na razstavi v Trstu 1 882. Velika zaloga kožuh<»vine in kap /a civilne in vojaške osebe. Izvršuje poprave /. v .-o to«'-n»jritjo in skrbjo ter .-hranjuje vso kožuhovine in obleke /a /irno z jamstvom proti inoleni in o^nju. KARLO PERTOT kamnosek nasproti pokopališču pri Sv. Ani. Izdeluje i r. i^trsk^a in kr;i;kega kamenja vsakovrstne najnavadnejSe do najfinejše izdelke. Priporoča se slavn. občinstvu za vsakovrstne napisne ploSče in nagrobne spomenike. Sprejema narorbe za stavbinuke in druga v to stroko spadajoča dela. Vsaka naročba se izvrii točno in po ugodnih cenah. Zahtevajte v vseh javnih lokalih: Si ^Un naj elegantnoj-i - najl>oga-WpOn 6 JdlCU lej;i na vsebini, v visokih in odličnih krogib, v dru-tvih in javnih lokalih tu in inozemstva najbolj raz-irjeni n«-mnki drnž-bin«ki list, ki v^prejema rodbin-ka, dn>4tvena. umetniška in športna porodila brezplačno. Izhaja vsako soboto Naročiti se more z vsako številko in stane na leto: v navadni izdaji K. 24, posamezne štev. f»0 st. v luk-ni ^ , 40, ^ _ K. 1.— v kra«ni 100, , ^ 2.— Po-amične -tevilke proti plačilu v znamkah. Uredništvo in uprava: Dunaj, IV., Plusslgasse 1.