1 DOLENJSKI LIST Srečanje z otroki iz Skopja v Vidmu-Krškem: tu so našli svoj drugi, začasni dom. Sprejeli smo jih z vso ljubeznijo in z odprtimi srci — naši so, tako kot bi bili naši malčki dobrodošli kjerkoli drugje v Jugoslaviji, če bi morda nas kdaj zadela huda elementar na katastrofa TRENUTKI VESELJA IN ŽALOSTI V KRŠKEM Videm-Krško je blestelo v vročem poletnem soncu. Sončni žarki so božali mlade be gunce iz Skopja, ki so ? dijaškem domu našli začasno prebivališče. Ljudje iz tega kraja so jih sprejeli z odprtimi rokami, z neprikrito ljubeznijo in to-PUno. Met temi otroki sem Prebil 7. avgusta samo nekaj ur, toda sprijaznili smo se iako Litru, kakor ti J se poznamo ie dalj časa. Občutil sem, da njihova mlada srca s hvaležnostjo utripajo v novem kraju, ki je tako daleč od njihovega rodnega mesta. 48 otrok je tega dne nestrpno pričakovalo znanega filmskega igral-ca Miho Balona, prvakinjo ijubljanske Drame Stetko Drolčevo, predstavnike občinskega in političnega vod-stya in druge. Čeravno je kilo srečanje dogovorjeno, te potekalo v popolni sproščenosti in iskrenosti. Med '"niskim igralcem in otroki ?e je kmalu razvil prijeten m topel razgovor. Otroci so Priredili gostom lep program. Ne betonskem pokro-Vu ročne črpalke na stadio-nu »Matije Gubca«, ki Je Predstavljal oder, so se vr-*we zabavne točke. Mladi t^ajajci so želi priznanje, »vletna Marika Petrovska, *)wnka sedmega razreda os n°vne šole, pa je prebrala ^tavek, v katerem je opi-sa'a tragedijo Skopja: *,utro je bilo lepo... Son-* i« ic zasijalo in sanjavo ■nesto se je kopalo v njego-••zlati svetlobi. Nekje iz ™a'jave se je slišala vesela Pesem ptic p„ mirnih ulicah "dliajali ljudje na delo *" "a trg. °". zelo lepo jutro. Toda "gadoma... Kdo si jc mine' i đa l>0 t0 ,c"° J"tro pri" Uki mtX< "trahoto in te- Sl- Nrnadnma je nekaj za- jok'0 1,1 •"• nran> VD'llJc' stV. trenutku je mesto po-Sca,o pustinja. Modro nebo , ie stemnilo, pesem ptic KtoUm°lklli,R IzS'""'0 K" n,c- * 'ePo mesto, katerega vreme nSž1^0 bo oUr°B ,G- av' 19 . w Mlo pogosto med Se h 25, avB«"'on»: "krati avEus°.,,0hladno- Me «,H 24 *aiiu Pomembno izbolj- * vremena. Dr. V. M. smo gradili s tolikimi napori in ljubeznijo. Mesto je postalo grobnica. Veliko ljudi iz tega mesta ta dan ni videlo jutra, njihov sen se je nadaljeval, zaspali so za vedno. V ruševinah so ostale otroške igračke: žoge, punčke, knjige. Ležale so tihe in nedotaknjene. Nihče jih ni vzel, kajti tega dni ni bilo več otrok, da bi z njimi poigrali Veliko, jih je tega jutra zaspalo za vedno. In minilo je jutro strahote. Nikoli pa ne bomo pozabili trenutkov groze. Ali lahko pozabiš ljubljeno mesto, ki ga ni več, in tovariše, s katerimi smo se čestokrat tako lepo igrali?« Marikine besede, ki so vseskozi zvenele toplo in ubrano, so se nenadoma izgubile. Deklica se je sesedla, pokrila obraz z rokami ter začela bridko jokati. Ta premor v njenem branju, upadanje glasu na koncu stavkov in nenadna tišina, ki Jo je od časa do časa prekinilo njeno ihtenje, je na vse navzoče vplivalo moreče. Marsikomu se. je utrnila solza. Hkrati pa se je vseh polastil nepopisen občutek, ko smo se zavedeli, da v teh težkih trenutkih delimo bolečino z vsem makedonskim rodom. Baloh je deklico objel in jo očetovsko božal. Govoril je o novem Skopju, ki ga bomo s skupnimi napori zgradili, in o novem življenju, ki bo v mestu zapet vzkipelo. Marika je imela zapisano še tole: »In ko zgradimo novo mesto, ko se bomo zopet veseli in razigrani sprehajali po njegovih ulicah, ne bomo pozabili starega Skopja, mesta našega detinstva. Spomnili se bomo vsega, kar jc bilo, in morda se nam bo ob takem spominu utrnila marsikatera solza iz oči.« Sonce je počasi zahajalo in napotili smo se proti dijaškemu domu. Med potjo (Nadaljevanje na 2. strani) Še vročo opeko sproti odvažajo Cas trenutnih težav iz lanskega leta, ko so domala vse naše opekarne »tiščale« zaloge neprodane opeke, je letos minil. Opekama Zalog je v polletju uresničila 52 milijonov dinarjev alii 48 odst. zaračunanega iztržka, planiranega za letošnje leto, vnov-čoni iztržek pa je za 14 odstotkov manjši od zaračunanega. Obrat v Prečni je do konca julija uresmičil 76 odst. letne proizvodnje, obrat v Zalogu 60 odst., celotno podjetje pa 66 odst. Težave s stroji so odpravili, zdaj pa jih najbolj pekli premajhna zmogljivost sušilnih naprav. Resno razpravljajo o nakupu sušilne naprave s tremi komorami, ki bi skupaj s preureditvijo peča in ostalim, kar bi bilo potrebno, veljala okoli 20 milijonov dinar- Najbolj so se izkazali na Dvoru V okviru Združenja borcev NOV občine Novo mesto je 34 terenskih organizacij, ki so zbirale denar in ostale prispevke za skopske ponesrečence. Pri tej akciji so se vsi člani ZZB res lepo izkazali, najlepši uspeh pa je dosegla krajevna organizacija ZZB na Dvoru, ki je med maloštevilnim članstvom zbrala kar 30.000 din. Prizadevnost te organizacijo je lahko za zgled vsem ostalim, hkrati po zasluži javno priznanje. jev. Te naložbe se bodo lotili v letih 1964 in 1965, ko bodo odplačali dosedanja posojila. Zmogljivost opakarne se bo nato povečala od dosedanjih 5 milijonov opeč- nih enot na leto na 7 milijonov opečnih enot. Opekarna žgane opeke sploh nima na zalogi, ker jo kupci še vročo sproti odnašajo izpred peči, kjer jo žgo. Laskava ocena tujega ribiškega strokovnjaka V ponedeljek, 12. avgusta, Je obiskal Novo mesto gospod Harvev Willoghby, izvedenec za sladkovodno ribištvo iz ZDA. Prispel je na povabilo Strokovnega združenja za sladkovodno ribištvo Jugoslavije v spremstvu prof. inž. Jelačina ter predstavnikov Zavoda za ribištvo SRS iz Ljubljane. Gospod VVillogh-by si je z zanimanjem ogledal ribogojnico ob Temenici pri Prečni ter načrte za razširitev slednje in izgradnjo turističnih naprav. Zanimal se je za nastanek ribogojnice, njeno zgodovino in vse tehnične podatke in se je ob koncu zelo laskavo izrazil o NA 6. STRANI preberite pismo, ki nam ga je iz Skopja poslal naš posebni dopisnik IU-hard Šoper; za naš Ust jc obiskal porušeno mesto 11. dan po tem, ko se jc zemlja zamajala in pokopala pod zidovi hiš nekaj nad tisoč ljudi do smrti, več tisoč pa jih ranila. objektih in napravah. Hkrati s tem je dal našim ribičem mnogo koristnih nasvetov o intenzivni vzreji rib in o označevanju rib pri vlaganju v odprte vode ter posredoval nekaj koristnih podatkov o ribiški organizaciji v ZDA. Nenehno več proizvodnje in izvoza Nekaj številk, ki zgovorno pričajo o naporih po« sameznih kolektivov v novomeški komuni, da bi presegali proizvodne plane in povečali izvoz Nepopisna tragedija, ki je v zgodnjih jutranjih urah 26. julija prizadela Skopje, mesto ob Vardarju in hkrati glavno mesto bratske socialistične republike Makedonije, je našla odjek v srcih vseh Jugoslovanov, čeprav so src« po prvih poročilih o katastrofalni škodi onemela, je začela takoj iz vseh strani pritekati pomoč. Pomoč v blagu, pomoč v denarju in v tehniki je dokaz bratske povezanosti naših narodov, pa tudi solidarnosti mnogih narodov sveta. Veliki in nesebični prispevki naših delovnih ljudi in delovnih kolektivov, ki dosegajo vrednost več milijard dinarjev, so samo del tega, kar smo dolžni Skopju. Naša največja pomoč pa mora biti še večja skrb za povečevanje proizvodnje, storilnosti dela in izvoza. Na ta način bomo najlaže prispevali družbi sredstva za še hitrejši razvoj našega gospodarstva in za učinkovitejšo pomoč družbenih fondov porušenemu Skopju. S takšno mislijo v srcu smo pretekli teden obiskali nekaj kolektivov v Novem mestu in načeli pomenek o njihovih proizvodnih uspehih v letošnjem letu ter o njihovih naporih in težavah v boju za izvoz. Brez dvoma je bila v prvih mesecih letošnjega leta bitka za plan še hujša kot prejšnja leta. Proizvodnja se povsod nenehno povečuje, mnogi kolektivi so usmerili velike napore v proizvodnjo za izvoz in dosegajo lepe uspehe. Prav gotovo pa pri tem ne manjka težav. • V TOVARNI PERILA >'LABODi( v Novem mestu so nam povedali razveseljivo novico, da bodo prav kmalu ustvarili toliko, kot so vse lansko leto. Lani so kupcem prodal! za 526 milijonov dinarjev izdelkov. Letošnji plan jim nalaga prodati in vnovčiti izdelke v vrednosti 700 milijonov dinarjev. Do konca julija 1963 so prodah za 451 milijonov dinarjev blaga. Zlasti v juliju so močno presegli mesečni plan prodaje: namesto za 44 milijonov, kolikor jim nalaga plan, so v preteklem mesecu prodali le za malenkost manj kot 100 milijonov dinarjev izdelkov (v lanskem juliju so prodali le za 35 milijonov dinarjev blaga). Povedali so, da bi, če se bosta proizvodnja in prodaja še v avgustu odvijali tako lepo, kot sta se v juliju, lahko do konca avgusta dosegli tolikšno prodajo, kot so jo vse lansko leto. Pogajanja za izvoz srajc tovarne perila »Labod« se ugodno odvijajo in v teh dneh bodo podpisane pogodbe. Od prvih dni oktobra do 12. decembra letos bodo Izvozili 40 tisoč srajc (20 tisoč v zahodne države in 20 tisoč v ZSSR) v skupni vrednosti približno 46 tisoč dolarjev. Izvažali bodo s pomočjo domačega izvoznega podjetja. Ko- lektiv bo pri tem po predpisani udeležbi ustvaril okoli 1800 dola* jev lastnih deviznih sredstev, s k»» terimi bodo kupili nekaj nora strojne opreme, ki jo močno po trebujejo. Ce bi bil rešen problem proizvodnih prostorov, bi imeli veliko večje možnosti za Izvoz, ra> čunajo pa, da bodo podobnih težar rešeni v začetku prihodnjega leta, ko se bodo preselili v stavbo do> sedanjega Novolesovega obrata drobnega pohištva v Novem ma-stu. Precej večji uspeh kot Uni se dosegli z izboljšanjem kvalitete iz> delkov. K temu so v marsičem pri* pomogli strokovnjaki, ki jih ie prej v kolektivu manjkalo. LHoš» nja izbira letnega perila, ki so ga pripravili za tržišče, jc bila tako pestra, da so vseh 100 tisoč kosov brez težav takoj prodali. Mnogo jim je pripomoglo tudi osvajanje proizvodnje perila iz sintetičnega blaga, po katerem je na tržišču veliko povpraševanje, takšno blago pa je žal težko dobiti. # V NOVOTEKSTJ se proizvodnja ne odvija nič slabše. V prvem polletju (podatkov za julij ne navajamo, ker jo bil kolektiv takrat na kolektivnem dopustu zaradi vsakoletnega remonta) so uresnU čili 55,3 odst. letnega proizvodnega plana in več kot iS odst. letnega plana unovči nega iztržka. V polletju unov« čeni iztržek je sicer resda za nekaj manj kot 2 odst. pod planiranim, vendar Je kljuš temu precej večji od tistega, ki je bil dosežen v polletja lanskega leta. Stanje v Novoteksovem i»» vozu je nekoliko slabše, ven-dar pa ne po krivdi kolektiva. Po sprejetem planu bi moral Novoteks letos izvoziti za na» kaj več kot 427 tisoč dolarjev svojih izdelkov. Do konca junija letos so izpolnili prfr bližno 67 odst. polletnega is* voznega plana. Od tega so prodali okoli 80 odst. v vahb. dne države (tu je všteta trikotažna preja, dobavljena našim podjetjem, ki so svoje trikotažne izdelke izvozila), preostalih 20 odstotkov izvoza pa predsla^fojo Novoteksove tkanine, prodane v dežele za» hodne Evrope. Od teh tkanin je bila približno polovica sintetičnih. Kar se tiče tkanin, je zastoj v izvozu posledica tega, ker volnenih tkanin na zunanjem tržišču doslej še ni-smo prodajali in z njimi šele prodiramo na tuja tržišča. Za (Nadaljevanje na 3. strani) I D0B0VA: do sobote že 167.170 din Razen kolektivov dobov-skih podjetij, ki so prispevali večje zneske, so za pomoč Skopju darovali tudi odbor SZ Dobova 51.780 din ter podružnični odbori: Mili al ovec 11.130 din, Vel. Obrez 9.500 din, Mestec 5.000 din. Sela 31.780 din, Rigonce 7,760 dinarjev, Mali Obrez 8.600 din, Gaberjc 15.150 dan. Loče 6.900 din in učiteljski koleto ttv 19.500 din. Filmski igralec Milia Baloh med makedonskimi otroki na stadionu Matije Gubca v Vidmu-Krškem: Marika Petrovska ni mogiu do kraja prebrati spisa o nesreči svojega dragega rojstnega mesta ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED URESNICUJMO NOVO USTAVO! Najmanj, kar lahko naredimo Ustava nalaga, da morajo državni uradi pomagati strankam pri uresničevarni'U njihovih pravic. To pomeni, da morajo strankam, ko le-te terjajo nekaj, kar jim po zakonu in ustavi gre, itd naproti: o-lajšati jim uresničevanje pravice, skrajšati pot, preprečiti nepotrebne nevšečnosti. Ta dolžnost vključuje tudi pomoč v pravnih nasvetih, da hi stranka lahko spoznala svoje pravice v polnem obsegu to da ne bi zavela v pravni zmoti, da ji gre nekaj, kar v resnici nd njena pravica, ali pa se sploh ne hi zavedala svojci pravic. To, kar nalaga ustava, prav tako vključuje humane, tovariške medsebojne odnose, brez uradniške nedostopnosti ali celo nadutosti. Za samovoljo, omejevanje človekovih pravic, šikaniranje pa sploh ni mesta v odnos tih, kakršne terja nova ustava. Take postopke je treba preganjati in jih docela izgnati iz pisarn državnih organov. To namreč niso nikakršna svetišča, kjer prosijo podaniki milosti, temveč vse bolj nekakšni servisi, ki so na voljo občanom za uresničevanje njihovih zakonitih pravic in dolžnosti. Najmanj, kaj* lahko storimo, da bi v praksi uveljaviti omenjeno ustavno določilo, hi bila za začetek ustanovitev sprejemnih pisarn za stranke. Teh na nekaterih občinah Se nimajo, čeprav že dolgo govorimo o njih Ko opravičujemo njihovo odsotnost, iščemo najrazličnejše izgovore, čeprav so nekateri komaj ali le delno prepričljivi. Pravimo: nimamo potrebnih kadrov, ta reč veliko stane In tako naprej. To je že res. Pomisliti pa je treba tudi na to, koliko stane čas, ki ga po nepotrebnem izgubljajo stranke, ko letajo od vrat do vrat občinskih pisarn, da na koncu pogosto ugotovijo, kako niso nič opravile. Ta njihov izgubljeni čas je dragocen. To so izgubljeni milijoni narodnega dohodka občane. Z drugimi besedami povedano: to je tudi dohodek občinskega proračuna. Zatorej ne smemo gledati na vse samo skozi prizmo dohodkov in izdatkov občinskega proračuna. Pred očmi moramo imeti tudi dohodek vse občine, od čigar velikosti so odvisni tudi dohodki proračuna. Urediti poslovanje v administracija občanske silajpščine, da bodo stranke lahko uresničevale svoje pravice ali pa spolnjevale svoje dolžnosti s kar najmanj težav, hitro, učinkovito in brez nervoze, je tudi stvar, kd je v zvezi z rastjo novih odnosov med ljudmi. Občani pogosto stresajo svojo jezo kar počez: na vso občino. Pri tem mislijo na vse, ki delajo v občinski hiši, češ da nič ne delajo, da pošiljajo stramlke od vrat do vrat, ker se ne razumejo na posel, ki ga opravljajo itd. Tako vzduš-je ni ra/vno koristno za utrjevanje Občestva, kjer odnosi sicer ne morejo bita idealni, brez prctfteslovij, kjer pa se vendar morajo občani dobro počutiti. Tudi v odnosu do občinske uprave. Ta jim sedaj pogosto poganja kri v glavo, ko pomislijo na nepravilen' odnos uslužbencev, na njih slabo poslovanje a£i ceCo na samovoljo. Ne trdim, da bi sprejemne pisarne odstranile vse nevšečnosti in da bi z njihovo ustanovitvijo vse steklo gladko — ne glede na kadrovske in druge težave, s katerimi se sedaj ubadajo občinske skupščine. Sem pa popolnoma prepričan, da bi sprejemne pisarne pomenile korak naprej v modernizaciji poslovanja občinske administracije in iadaten prispevek k izboljšanju počutja tako uslužbencev kakor tudi strank. Seveda bi bilo trelba urediti njihovo poslovanje čimbolj sodobno, tako da se ne bi moglo zgoditi, da bi morala stranka tudi še naprej odpirati številna vrata, preden bi natančno zvedela, kako je z njeno zadevo. V sprejemnih pisarnah bi morali sedeti najbolj kvalificirani uslužbenci, ne le s potrebnim strokovnim znanjem, temveč tudi moralno in politično neoporečni, z obilno mero potrpežljivosti, sposobni umirjenega, pametnega občevanja s strankami. Ondi ne bi smelo biti mesta za hitro razburljive ljudi, najmanj pa za take, ki imajo pokroviteljski, birokratski odnos do strank in po katerih nekateri občani posplošeno ocenjujejo delo vse administracije občinske skupščine. J. B. Odmevi na sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov so pokazali, da bodo morale moskovske podpisnice odstraniti še precej ovir na poti do vsestranskega sprejema sporazuma. Nasprotniki so na Vzhodu in Zahodu. Med najbolj glasnimi je LR Kitajska, kateri pa asistirajo Albanija, Severna Koreja in še nekateri. Kot kaže, bo na Zahodu Francija edina država Atlantske zveze, ki se ne bo pridružila moskovskemu sporazumu. Sedanja razprava v odboru za zunanje zadeve ameriškega senata o ratifikaciji moskovskega sporazuma pa kaže, da so tudi v ZDA zelo vplivne sile, ki ne odobravajo sporazuma; vendar pa že lahko rečemo, da bo večina senatorjev glasovala za ratifikcijo sporazuma o delni prepovedi jedrskih poskusov. V Bonnu pa je prišlo do sprememb. Zahodnonemška vlada je načelno privolila, da bo podpisala sporazum o prepovedi jedrskih poskusov. Ameriški zunanji minister Kusk je prepričal bonsko vlado, da doseženi sporazum v Moskvi ne bo prizadejal zahodnonem-ških interesov in da se ZDA in Velika Britanija ne nameravata »prenagliti« v nadaljnjih pogajanjih v spornih vprašanjih. O tem vprašanju sc bosta pogovarjala še zahodnonemški zunanji minister Schroder, ki je v sredo prišel v London na enodnevne razgovore z britanskim zunanjim ministrom lordom Homeom. Odločitev bonske vlade, da podpiše moskovski sporazum, pomeni politični uspeh elastičnega krila v vladni stranki Zahodne Nemčije. Bonski podpis moskovskega sporazuma bistveno menja dosedanjo politično usmeritev Zahodne Nemčije do socialističnih držav, kakor tudi do Vzhodne Nemčije, če tudi je Dean Kusk ponovil, da podpis Nemške demokratične republike pod moskovskim sporazumom ne pomeni že Moskovski sporazum in zavezniki tudi zahodno priznanje vzhodnonemške države, je vendar dejstvo, da se je vlada Zahodne Nemčije sprijaznila s tem, da bo podpisnica mednarodnega dokumenta hkrati z Vzhodno Nemčijo. Nekateri politični komentatorji vidijo v tem dejstvu prve začetke deblokira-nja odnosov med zahodno in vzhodno-nemško državo in začetke postopne splošne normalizacije prilik v centralni Evropi ter med Vzhodom in Zahodom v celoti. S tem v zvezi piše angleški liberalni »Guardian«, da se bo »morda začelo novo poglavje v zgodovini zadnjih pogajanj o nemškem vprašanju«. List dodaja, da ni izključeno, da bi Zahodna Nemčija »morebiti podprla prizadevanja v iskanju stičnih točk med Vzhodom in Zahodom«. Treba je poudariti, da med vsemi nasprotniki moskovskega sporazuma ni nobene neangažirane države ter so se mnoge že tudi pridružile sporazumu. Zaradi zelo ugodnega odmeva, ki ga je v svetu povzročil moskovski sporazum, nekateri komentatorji menijo, da se je ustvarilo ustrezno vzdušje za nove korake na tem področju. Tako je generalni sekretar OZN že dobil predloge, naj bi proučili vprašanje denu-kleariziranih področij v Latinski Ameriki, na Balkanu in Sredozemlju. Pričakujejo nadaljnjih pobud, predvsem od neangažiranih držav, ki bodo v zboljšanem mednarodnem vzdušju obnovile razne prejšnje predloge in prišle tudi z novimi pobudami v OZN. Pričakujejo tudi razne pobude za sklenitev sporazuma o prepovedi podzemeljskih poskusov, kakor tudi o drugih vprašanjih, poveznih s celotnim problemom atomskega oboroževanja. Po vsem tem pa počasi raste upanje tudi v zlom osi Pariz-Bonn. De Ganile počasi izgublja oporo v Zahodni Nemčiji in čim bolj se približuje čas odhoda Adenauerja s položaja kanclerja, tem manjše bodo možnosti, ki jih bo imel de Gaulie za podporo svoji politiki. S prihodom zahodnonemškega kanclerja Erharda računajo tudi na začetek bolj elastičnega političnega obdobja Zahodne Nemčije. Trenutki veselja in žalosti v Krškem (Nadaljevanje s 1. strani1 smo se pogovarjali o tem in onem. Besede so bile mile, polne ljubezni, in so ponujale prijateljstvo. Filmski igralec Miha Balon je bil še vedno močno pod vtisom nenadne tišine. Dejal je, da je v Krško prišel samo zaradi teh ljudi, ki so neposredno doživeli nesrečo. V vsakem primeru je tako srečanje edinstveno, enkratno, ne moreš ga opisati, lahko ga samo doživiš. V njegovem življenju bo zapustilo to srečanje izreden vtis. Občutil je bolečino vseh tistih, ki so doživeli potres. Prepričan je, da nesreče niso doživeli samo oni, temveč vsak naš državljan, vsak človek. Veličina sočutja pa je v tem, kakšen je človek, kaj nosi v svoji notranjosti. »Zadovoljen sem, da so se občani naše komune priključili žalosti vseh Jugoslova- nov in pokazali veliko solidarnost s ponesrečenci. Naredili bomo vse, da bodo posledice potresa odpravljene čimprej, zato smo tudi tako toplo sprejeli otroke, njihovi nasmejani obrazi pa to potrjujejo. Trudili se bomo, da bomo pomagali bratskemu makedonskemu narodu,« je dodal predsednik občinske skupščine inž. Franc Dragan. Veliko truda za čim boljše počutje otrok je vložil tudi tajnik občinske skupščine Cveto Bevk. Ni mu žal teh naporov. Ponosen in vesel je, da so se tudi drugi občani izkazali in nudili pomoč otrokom. »Prijatelja spoznaš v stiski,« je pričel predsednik občinskega sindikalnega sveta Edo Komočar. Dodal je še, da je zelo važno, da smo v trenutku nesreče in žalosti z odprtimi srci nudili pomoč makedonskim bratom. Kazalec na uri se je po maknil že na 21. uro, mi pa smo se še vedno pogovarjali o tragediji v Skopju. Sekretar občinskega komiteja ZK Milan Ravbar je govoril o veliki zavesti naših občanov in mednarodni solidarnosti, ki se je izkazala ob skopski tragediji. Tu so bile odstranjene vse meje politike. Prevladalo je človekoljubje. Izrazil je tudi zahvalo velikima umetnikoma, ki sta veliko pripomogla, da je bilo srečanje z makedonskimi otroki prijetno še preden je spregovorila prvakinja ljubljanske Drame Štefka Drolčeva, je načelnik oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Franc Ko-vačač dejal: »Kot državljan sem pripravljen vse narediti, da ublažim nesrečo v Skopju.« Velika umetnica pa je izjavila: »Pri tej pretresljivi nesreči je najdragocenejše to, da znamo ustvariti most med ljudmi. Tragedija v Skopju TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED 0 Nedavna seja zveznega izvršnega sveta je bila posvečena ukrepom za odstranitev posledic potresa v Skopju. Sprejeti so bili tudi ustrezni predpisi. Ob tej priložnosti je predsednik Petar Stambolić izjavil, da bo gradnja novega Skopja simbol usodne povezanosti naših narodov. Izrazil je tudi upanje, da lahko računamo s prijateljsko pomočjo drugih držav, ki bodo odobrile kredite z ugodnimi pogoji. Med predpisi, ki jih je sprejel ZIS, je tudi določitev maksimalnih olajšav za kredite, ki jih dobe gospodarske organizacije mesta Skopja. Gospodarskim organizacijam ne bo treba vplačati garantnih zneskov in udeležbe v stroških investicij, ker tega glede na prizadejano škodo ne zmorejo. Razglašen je tudi moratorij (odlog) za odplačevanje kreditov za obratna sredstva. Precejšnja olajšava je dana gospodarskim organizacijam mesta Skopja z odgoditvijo plačevanja akontacij družbenih obveznosti za obdobje julij -december 1963. Delovne in druge organizacije, ki prejemajo brezplačno blago kot pomoč za ublažitev škode po potresu, so oproščene carine in drugih dajatev. Tudi za prebivalstvo je razglašen moratorij za doslej odobrene potrošniške kredite, za dobivanje novih pa so določeni ugodnejši pogoji. Narodna banka Jugoslavije je do uveljavitve posebnih predpisov o financiranju gradnje za nastanitev prebivalstva Skopja dala Stopanski banki SR Makedonije predujem v obliki kredita do 30 milijard dinarjev. £ Življenje v Skopju se vrača na normalni tir, česar kajpak ne smemo razumeti dobesedno, ker normalnega življenja v tem mestu še dolgo ne bo. Doslej so odkopall izpod ruševin nad 1009 trupel, bojijo pa se, da je človeških žrtev še več. V bolnišnicah se zdravi nad 3900 ranjencev. Otrok v Skopju skorajda ni več: evakuirali so jih v vse kraje Jugoslavije. Tudi več tisoč mater in starih ljudi. V porušenem mestu je ostalo okrog 120.000 ljudi, ki so potrebni za obnovitev mesta in za proizvodnjo. Za zdaj imajo zasilne domove v šotorih. Do zime jim bo treba zgraditi montažne hiše. Nato — v tretji fazi — bodo začeli graditi zidane hiše. Kakšna je materialna škoda? Na to vprašanje še ni mogoče odgovoriti. Ocenjevanje škode v popolnoma porušenem inestu, ki je štelo nad 200.000 prebivalcev, pač ni enostavna stvar. Računajo, da se bo materialna škoda ponipcla na številko več sto milijard dinarjev. Samo en podatek: v Skopju je bilo okrog 35.000 stanovanj. Popraviti jih bo mogoče le nekaj tisoč, vse drugo bo treba porušiti. 0 V nedeljo je za trenutek prenehal delovni utrip obnavljajočega se mesta: vsi sedanji prebivalci Skopja so na pokopališču počastili spomin žrtev potresa. Vzdušje je bilo ganljivo. Kaj SEMB0L USODNE POVEZANOSTI čutijo ljudje na pokopališču, kjer je tisoč svežih gomil, se sploh ne da popisati! Nad vsem tem pa je velo tudi zaupanje v prihodnost: iz ruševin bo zraslo novo, še lepše Skopje. To je trden sklep vseh jugoslovanskih narodov, ki v tej nesreči še bolj čutijo medsebojno usodno povezanost. To pa je tudi zagotovilo vsega sveta, ki z zbiranjem prispevkov za Skopje dokazuje, da v svoji globini le ni tako razklan, kakor sc včasih na površini zdi. O Predsednik Tito se mudi na obisku v Sloveniji. V petek se je sprehajal po ljubljanskih ulicah, kjer so ga ljudje navdušeno pozdravljali. Nato se je odpeljal na Brdo pri Kranju, kjer ga je obiskal kmetijski minister ZDA Frceman, s katerim se je zadržal dalj časa v prisrčnem razgovoru. Ameriški gost je sporočil predsedniku Titu, da je dobil pooblastilo ponuditi Jugoslaviji dodatna finančna sredstva v vrednosti 50 milijonov dinarjev za ublažitev posledic katastrofe v Skopju. — Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel tudi skupino sovjetskih državnih in partijskih voditeljev, ki je bila na oddihu v Jugoslaviji. O Republiški sekretar za kmetijstvo in go. zdarstvo inž. Janez Perovšck je v razgovoru z novinarjem »Dela« izjavil, da s prenosom gozdarske dejavnosti od zadrug na gozdna gospodarstva ne bi smelo nastopiti obdobje nepremišljenega, premalo preudarjenega združevanja ali celo ukinjanja zadrug. Vsaka zadruga hi morala izdelali tehten, dobro premišljen program svoje nadaljnje dejavnosti. Namesto gozdarske dejavnosti bi zadruge morale razširiti torišče svojega dela v okviru samega kmetijstva, kjer so še precejšnje neizrabljene možnosti. Kooperacijo na primer bi bilo treba razširiti na področje živinoreje, tako da bi tudi zasebne kmete usmerjali k specializaciji svoje proizvodnje, namesto da ostajajo pri sedanjem naturalnem kmetovanju. Proizvodno sodelovanje med zasebnimi kmeti in zadrugami se ne bi smelo omejevati samo na pridelovanje žita, globoko oranje in podobno, čeprav je tudi to zelo pomembno. 0 Meteorologi menijo, da je dež prejšnje dni ublažil dosedanjo sušo, vendar je bil za posamezne pridelke prepozen. To velja predvsem za severovzhodno področje Slovenije, kjer se je koruza že posušila, tako da si od zadnjega dežja ni mogla več opomočl. Suša ni prizanesla tudi vinogradom, na priliko na Bizeljskem, kjer bo vinski pridelek nekoliko manjši. nam je dokazala, da je tudi v današnjem svetu človek vendarle človek.« Posejano je bilo dobro seme, iz katerega bodo zrasli bogati sadovi. Srečanje ni bilo samo prijetno, temveč tudi koristno. Koristno predvsem zato, ker je makedonskim otrokom vlilo vero do življenja in jih prepričalo, da bodo vse do trenutka, ko se bodo vrnili k svojim staršem, deležni popolne pozornosti in skrbi naših občanov. Drago Kastelic V Bnuzaviiiu, glavnem mestu bivšega francoskega Konga, je prišlo do stavke in krvavih spopadov. Delavci so napadli mestno Jetnišnlco ln osvobodili politična zapornike. Položaj v glavnem mestu brazzavlllskega Konga pa jo še nejasen, ker so oblasti uvedlo strogo cenzuro nad vsemi vestmi. Ameriški minister za kmetijstvo Orville Freeman se Je v torek vrnil s potovanja po Evropi v VVa-shlngton. Obiskal Je Sovjetsko zvezo, Bolgarijo, Romunijo, Poljsko ln Jugoslavijo. V Jugoslaviji Je ministra Freemana sprejel predsednik Tito. Ob tej priložnosti jo ameriški minister obvestil predsednika Tita, da so ZDA dole 25 milijonov dolarjev kot darilo W 25 milijonov dolarjev kot dolgoročno posojilo za obnovo porušenega Skopja. V Madridu Je vojaško sodišče izreklo dve smrtni obsodbi za tako imenovano »teroristično aktivnost«, štirje pa so bili obsojeni P° 6 let robije. Predsednik gambljskr vlade Da-vid K. J»wara Je izjavil, da britanska kolonija ln protektorat Gamblja zahteva popolno notranjo samoupravo do 10. septembra letos. Francoska vlada Je na svoji sej' v torek v razprovl o mednarodnem položaju, ki Je nastal po moskovskem sporazumu, sklenila n* daljevatl atomsko poskuse, dokler ne bo izpopolnila svojega atomskega orožja. Glede francoskega stališča do atomskih poskusov Jo ster za Informacijo dejal: *s'Vz dežela, kl Selo ustvarja atoms«" sile, zato nI čudno, da Je nnfi V* ložaj specifičen«. Na sejmišču malo kupcev Na novomeškem sejmih" 12 avgusta promet ni bil P0" sebno velik, saj so od ?lS prašičev prodali le 478. Kupcev je bilo manj. kljub temu pa živinorejci v ceni niso I'0' teli popustiti hi so zahtev*" za prašičke 6.000 do H000 dinarjev. 2 DOLENJSKI LIST Stev. 32 (69«> Kako daleč smo s statuti v podjetjih? O statutih, notranjem ustavnem aktu delovnih kolektivov, ki jih morajo slednji po zakonu, sprejetem v Sestanek na Gorjancih V petek so prejeli osebne dohodke, dan kasneje, 10. avgusta, pa niso hoteli več na delo. Cez dva dni so na sestanku pojasnili: »Nismo se uprli državi, ampak nepravilnostim, za k?.terc irsajo nekateri vodilni ljudje v našem podjetju zamašena ušesa.« In -te nepravilnosti so bile glavni vzrok, da so se le odprli ventili, na katerih so ležali navidezno težki prsti vodilnih. Zakaj tudi ostali vzroki, ki so bili za ozadje dogodku, niso mogli zadeve Pripeljati v drugačno stanje, v katerem se je sicer znašla; skozi vrzeli na mestih, kjer so bili ventili, pa je začel Pronicali glas osveščene skupine delavcev, ki so zahtevali zadoščenje za krivice, ki so J'1' občutili na lasti« koži. se je dogajalo? Delav-CerT>. ki delajo na Gorjancih v j^faltni skupini v sklopu strojnega obrata pri Cestnem pod-]el,u, so obljubili, tla jim bodo ? l- julijem lelos osebne dohodke obračunavali po r.ovem Pravilniku, kjer nai bi bil Upoštevan celoten njihov doprinos v delu s posebnim poudarkom na težavnost dela. ki =n opravljajo pri graditvi gorja nsike ceste. Naloga je bila s strani vodilnih le delno izpolnjena, ker so osebne dohod-*e po novih merilih obračunn-Va't samo tistim, ki upravljajo !iroje,, večini v tej skupini pa °? zaslužek namerili po doslej }ellavnih ..merilih«. Ze pred »u- avgustom po mnogi od njih P'osili za pojasnila, zakaj tako, J" drugo v zvezi z delom, od-i,,>si in podobnim. Veljalo pa L'IMfln^, da -ne ugovarjaj, oh Pak potrpi sicer te DO iet "fa«a poklical k sebi in ti v ""Kttvor i/.ročil delavsko knjižl-"■°> kar pomeni, da boš od-"«5cen... , ^'l sploh je znano, da je ce-podjetje zgrajeno tako, ti • inf°rmirnnost kolek- ]Va in'odločanje ne predstavni^0 v njem kakšne pomemb--e baze 7.0 dobro počutje in lvl)«nje delovnih ljudi, zlasti zu„l° nl "-Pogoj- za njegovo "nanjo m notranjo afirmira-gT?! Dogodek, osveti len iz te-™ Kota. je nujna posledica sta-ietl ^e Prevladovalo v pod- Bn!!a?*<'no b> bi'° Prezreti in ''zabiti zadevo, ki nl in ne b*r .biu ka*'»w>t v nada'jnji-m ^rajevanju socialističnih od-,,a"v v podjetju! N;-. nnpakah Cn, treba učiti, zalo nai v Voi^,ncm Podjetju, ki Ima o:Igo-l>re!"!,ln težko nalogo, zgradili dohr bno gorjansko cesto, p„'r° Premislilo, kako bodo v >«>Pal| v prihodnje. 7c us!:>-najPravl, da je delovni človek Ui4kti'dragocenost, zato to ^tevajmo! Socialistični republiki Sloveniji, sprejeti do 1. aprila 1963, je bilo pri nas izgovorjenih že mnogo besedi. Priprave, s katerimi so začeli marsikje že v aprilu in v maju, je najprej zavrla predvolilna akcija, zdaj pa še obdobje dopustov. Navzlic temu nas je zanimalo, kako se te po-pomembne in obsežne naloge lotevajo v posameznih podjetjih. Posredujemo nekaj tega, kar smo zabeležili. V Opekarni v Zalogu so s statutom že precej daleč, najdlje izmed vseh, ki smo jih obiskali. Na skupnem, bazenskem posvetu predstavnikov opekarn konec spomladi so si razdelili posamezna področja, ki jih morajo obdelati statuti. Posamezna opekarne so prevzele po eno takšno področje, nato pa bodo v začetku septembra na ponovnem posvetu stališča prediskutirali in izmenjali mišljenja. Organi delavskega samoupravljanja v kolektivu so že razpravljali o osnutku statuta in osvojili glavna načela, ki naj jih statut zajame. Izdelava njihovega osnutka se približuje koncu. Najprej bodo o njem razpravljali organi DS, nato celotni kolek- tiv. O zbranih opazkah in predlogih bo potem še enkrat razpravljal DS, in ko jih bo komisija vnesla v osnutek, bo stutat sprejet. Čeprav je delo v opekarnah sezonsko, je videti, da jih poletni meseci, ko imajo največ dela, prav nič ne ovirajo. V gostinskem podjetju Majolika v Straži so organi DS o statutu že razpravljali, vendar dlje še niso prišli. Povedali so, da je zdaj gostinska sezona na višku — maloštevilni kolektiv dela tudi po 12 in nemalokrat 14 ur na dan — zato ne utegnejo. V septembru, ko se bo promet zmanjšal, bodo imenovali komisijo in se ročno lotili priprav. KolcT-.tiv transportnega podjetja Gorjanci iz Straže se je pripravljanja statuta lotil močno resno. DS je imenoval najprej 7-člansko, nato pa 11-člansko komisijo za priprave, ker so prvim 7 članom dodelili v pomoč še 4 predstavnike družbenih organizacij v kolektivu. Sekretar podjetja se je udeležil 3-dnevne-ga seminarja v Zagrebu, ki ga je za pripravljanje statutov priredilo Društvo pravnikov SRH. Komisija se sesta- ja dvakrat na mesec in pripravlja gradivo za posamezna poglavja statuta. Pravilnik o HTZ in pravilnik o požarni varnosti so že pregledal: in ugotovili, da sta usklajena s predpisi, pravilnik o delitvi čistega đohoOka in osebnih dohodkov so nekoliko popravili, nekoliko teže pa je, kot so povedali, s pravilnikom o delovnih razmerjih ter sprejemanju in odpuščanju delavcev in z določili, ki naj jih o tem vsebuje statut. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih je pričakovati šele konec prihodnjega leta, zato bodo skušali pravilnik in statut prilagoditi obstoječim predpisom, po izidu novih pa ga bodo popravili. Računajo, da bo osnutek statuta narejen v septembru. V industriji obutve Bor v Dol. Toplicah je DS že razpravljal o pripravah statuta. Dogovorili so se, da bodo obstoječi notranji pravni akti kolektiva, torej do sedaj sprejeti pravilniki, izhodišče za razpravo. O tem, kako se priprav lotiti, se še niso pogovorili. En član kolektiva, ki je poverjen, da pripravi osnutek, je že obiskal več sorodnih podjetij. Tam si je ogledal njihove priprave, se posvetoval in dobil precej izkušenj. Največ težav bo verjetno ob razpravah o skrajšanem delavniku in o tem, kako to v statutu zajeti. Proizvodnja v obratu je večji de! ročna, zato bi skrajšanje delavnika povzročilo padec proizvodnje in osebnih dohodkov .Obljubili so, da se bodo v septembru pripravljanja osnutka statuta resno lotili. Nizko stanje Krke je omogočilo hitro nadaljevanje del pri postavljanju temeljev za novi most v Soteski. Cez stati most Se vozijo lažji vozovi, za težji promet pa jc seveda zaprt. Novi most bo stal nekaj metrov nižje kot .stari Veliko zanimanje za letošnji vinski sejem Kot že osem let zapovrstjo bo tudi letos ob koncu avgusta odprt na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani mednarodni vinski sejem. Do zdaj sc je prijavilo že 20 držav, ki bodo na sejmu razstavile »02 vzorca vin, 15G vrst žganih pijač in 58 različnih sadnih sokov. Iz naše države je doslej prijavljenih 61 proizvajalcev s 308 vinskimi vzorci. Letos si bodo obiskovalci sejma lahko ogledali tudi opremo za vi-nogradništvo in kletarstvo, ter razne stroje za to gospodarsko panogo. V času sejma sc bo Gospodarsko razstavišče spremenilo v veliko in prij.-li-.n gostišče, kjer bodo fantje iu deklrta v pisanih narodnih no* šah nosili gostom najboljša vina in domače specialitcte. Vsak večer bo na razstavišču zabavni program, ki ga bodo izvajali humoristi, pevci in folklorne skupine, za plrs pa bosta na voljo vsaj dve plesišči z dvema orkestroma. Organizatorji so se lelos še bolj kot prejšnja leta potrudili, da bi številnim domačim in tudi tu im gostom v vsem ustregli In da bo tat sijmu vsak lahko dobil avo,o najljubšo pijačo in jidačo. Ugodna prifožnost za rsjee pitanih prašičev Rmetijsko-gozdarsko predelovalni kombinat Novo mesto oddaja zasebnim rejcem prašičke v teži od 20 do 30 kg za dopitanje do teže 125 kg pod naslednjimi pogoji: Rejec s pogodbo obljubi, da bo prevzete prašičke dopital do teže 125 kg. Ves prirastek plača kombinat rejcu po 260 din za kg. Zavarovanje proti morebitnemu poginu izvrši kombinat na svoje stroške, ra/.io tako pa tudi že pred oddajo prašička vsa potrebna zaščitna cepljenja. Dopitane prašiče bo kombinat prevzel od rejca na tistem degonskem mestu, ki je za rejca najbližji. Plačilo prirastka bo kombinat izvršil takoj ob prevzemu. Prašičke lahko dobijo rejci iz našega pitališča v Zalogu pri Novem mestu vsak ponedeljek in torek od 7. do 14. ure. Da je za kmeta tak način pitanja bolj rentabilen, je razvidno ia naslednjega račima: 1. PITANJE PRAŠIČA ZA PLAČILO PRIREJE: a) za prirast (od 20 do 125 kg) v teži 105 kg po 260 din dobi rejec 27.300 din, za nakup prašička pa ni treba rejcu nič prispevati. Ostane inu- torej čistih 27.300 din. 2. PITANJE PRAŠIČA, KI GA REJEC SAM NABAVI: a) za 125 kg težkega prašiča dobi rejec na tržišču (125 kg X 300 ) 37.500 din, b) za nakup 20 kg težkega pujska mora rejec odšteti najmanj 13.000 din, ostane mu torej le 24.500 din. Pri prevzemu 20 kg težkega prašička v dopitanje ima rejec torej za 2.800 din več dohodka, denar, ki bi ga moral vložiti za nakup prašiča, pa lahko uporabi za druge namene. Vsa pojasnila v zvezi z dopita njem lahko dobijo interesenti na upravi pitališča bekonov v Zalogu, tel. št. 21-170, in v komerciali kombinata, tel. št. 21-065. KGPK Novo mesto Nenehno več proizvodnje in izvoza (Nadaljevanje s 1. strani) vnaprej so že sklenjene pogodbe za izvoz blaga v vrednosti novih 100 tisoč dolarjev. Vsega je letos Novoteks izvozil okoli 15 tisoč kvadratnih metrov tkanin in 27 ton preje. Precej krivde za počasno uveljavljanje izdelkov naše volnarske industrije na tujih tržiščih je morda tudi v nezanimanju naših izvoznikov za takšno prodajo. Najbrž bi bilo najkoristneje zunanjetrgovinsko dejavnost prepustiti nepo-sredo' industrijskim podjetjem— proizvajalcem, zlasti v volnarski industriji. S tem bi ta dejavnost prešla bolj pod vpliv industrije, kar bi bilo boljše, kot pa da je pod vplivom trgovine, kot doslej. Trgovska izvozna in uvozna podjetja se namreč nemalokrat vse preveč zanimajo za dobičke in čisto trgovske transakcije, manj pa za koristnost izvoza v jugoslovanskem merilu. Razen tega je že dosedanja izvozna praksa dokazala, da je uspeh največji, če se naše proizvodno podjetje, ki dela za izvoz, usmeri na ožji krog kupcev v tujini in z njimi iesneja sodeluje v daljšem razdobju. Najbolj. Se bi torej bilo nudili več pomoči poslovnim združenjem, ki hi imela izvozno-uvozno dejavnost samo kol nekakšen servis. V tem primeru bo združenje laže zastopalo interese proizvajalcev in izvoz razvijalo v dolgoročnejših oblikah ler ga hkrati povezovalo tmli z uvozom surovin za svo.;o stroko. # NOVOLES V NOVEM MESTU je eden izmed naj- večjih izvoznikov na našem področju. Zarari težav v oskrbi lesnopredelovalne industrije, ki so trajale vse do konca marca letos, je Novoles v prvih 7 mesecih dosegi 94 odstotkov dinamičnega plana v proizvodnji, 85 odst. dinamičnega plana pa v unovčenem iztržku. Dinamični plan izvoza so do konca julija ustvarili z 91,04 odst. Dinamični plan izvoza bi bil v polletju presežen, ko ne bi bilo težav z odpoklicem pošiljke drobnega pohištva, ki že več mesecev čaka pripravljena na Reki. Plan za julij je bil precej presežen, sicer pa so z velikimi napori v maju, juniju in juliju skoraj povsem nadoknadili izpad, ki so ga povzročile težave v prvem tromesečju. Do konca julija letos je izvoz za približno milijon dinarjev večji, celotna proizvodnja pa za okroglo 17 milijonov dinarjev večja kot v enakem razdobju lanskega leta. • V IMV NOVO MESTO, kjer smo se oglasili 2-krat, žal nismo mogli dobiti podatkov ne o proizvodnji ne o izvozu, ker nimajo zbranih, kot so nam povedali. Izredno povprečje pšenice zWn« ^a 'n ner»avadno ostra p0sr ^a^i je vsem, ki se nc- JaiHo ali Posredno ukv«r-njo rt ? kmetijsko proizvodit' n slutiti Pr*J porazno je hi,Pa d>bro letino. Veliko POaev imanja, da je zaradi Pa^J^ nuJno treba preorati csj *e;. bilo je relativno preje poH3"6 Plos,r". marsikdo sebno tucli res preoral. Po-«ara* smo Mi zaskrbljeni Kriojn "Manjkanja umetnih Vatje' ^otrebnlh za dognoje-k biL Vzr°kc-v za malodusje Na s.,t0reJ več kot dovolj! •n gozd lar;at 7A fcmatfcjs&vo žilJati ^rsu'o «mo marali po-?r6°raji?>?r0'ČUa a površinah '1&U sr/ Posevkov. Pojav- elea°val?e novi Prob'emi. Pre-"&be» & Smo »katastrofalno otltvu slfrlte- Cet0 Prošnje °r«nih* favkov zaradi pre- ^ihmh ln Pričakovanih >emiri«,I,''idl'lkov so nas H ko • 0SW1 srn" ^ sw»tt$t:ko poročilla o pričakovanih pridelkih pšenice. Menili smo, da bodo pridelki nekoliko nižji, kot so bili lani; gibali naj bi se okoli 25 stotov na hektar. Danes, ko so pridelki srečno priromali v kašče (razen v Pečicah in Križah, in to zaradi izredno močne toče), pa lahko dovolj zanesljivo trdimo: dosegli smo nove množične rekorde! Povprečje v brežiški občini znaša 35 stotov zluto rumenega zrnja na hektar. Občinsko povprečje je s tem rekordom preseglo mnoge napredne dežele, (švedska pridela povprečno 25 stotov pšenice na hektar.) Kot celota se je naša občina vklju-6ila v napore jugoslovanske skupnosti za večji, bogatejši pridelok žita. TJgjdno vreme in večletna propaganda za Italijanke (zaslužile bi pravzaprav, da jih pišemo 7. veliko začetnico, čeprav gre le m .sorte pšenice!), prepričevanje in vsiljevanje novih sort: san pastore, san-marino, produkttore, Elia, francoska sorla Ifitoile de Choisi, naša »Slovenka« in še MkaJ drugih sjrt, pa vsiljevanje sodobne agrotehnike, ki naj ne bi bila samo ugodnost za družb£ na posestva in peščico izbrancev — vse to nas ni razočaralo. 2e sam hotel reči: ostanimo pri tej številki in bodimo zadovoljni! Toda razvoj na« s'li naprej, dosedanji uspehi pa so nam dokazali, da lahko dosežemo še več. D-kazano je, da je ta pot pravilna, ekonomska in precej hitra! Z'Ji pa se ia ne moremo postaviti s takšnimi uspehi pri drugih pridelkih, ki prav tako nujno terjajo hitrejši razvoj. Posabno velja to za najpomembnejšo posevke v Spodnjem Pesivvju in v noši občini — za koruzo, tei jo Je lelos uničevala suša, pa tudi za detelje, ki so še vedno najboljši vir prebavnih beljako- vin, za druge okop?,vine in za travnike. Menim, da bi bilo zelo vair.o, da se prav tako kot za pšsnico zavzamsmo zdaj tudi za detelje in koruzo. Dnbro seme, globoko oranje, pre:\p!sar,o gnojenje in dognojevanja, kemično zatiranje p!:!VwCv in pravočasna u-re9n;č;t;v vseh del, ki spadajo k negi posevkov, nam bodo prav gotovo dali nove uspehe. Nezaupanje, ki je vladalo med našimi kmeti vrsto let do Italijanke, je izginilo; izginilo je tudi nezaupanje do umetnih gnojil in marsikje tudi do novih oblik nege po- SEi'.CcOV. će so bili pred petimi leti bele vrane tisti, ki so doss-gc'i po 35 stotov zrnja na hetotar, so danes bels vrane tisti kmetje, ki so ostali pri povprečju proizvodnje v prvih povojnih letih, ko je statistika govorila o 10 ali 12 stotih zrnja na hektar. Zdaj dosegajo pionirje nove pšenične proizvodnje — kooperante ln družbena posestva s sodobno agrotehniko tudi že ne-kooperanti, ki so se odločili sicer za agrotehniko, ne pa za sodelovanje. Dognojevanje je že stara, dobra re-nica; herbicidi vzravnajo še tako izmučene hrbte in kolena rastlin, pšenica je postala tržni presežek. Kruh iz novih sort pšenice je bel in dober; morda je za spoznanje slabši kot tisti iz »prolifika« ali iz »les-kavške osinke«. Zdaj je vrsta na p&kih, da bodo pejkli takšen kruh, ki bo dober za vse; za lačno in za tiste, ki so se ga morda že preofojedli. Ce bi hotel zdaj našteti najzaslužnejše člane naše »pšenične avantgarde«, bi se morda zameril mnogim, ki so pridelali mogoče še več kot oni, pa ne vem za njihove uspehe. Vseeno pa poglejmo: Martin Kržan iz Dramelj je pridelal 71 stotov zrnja na hektar ali 2000 kg na 28 arih, gnojil pa jc s 600 kg NPK in 400 kg N na hektar. Ivan Mi In-lin iz Stare vasi jc pridelal s sorto san pastore 54 stotov na hektar, njegov rojak Zvonko Lupšina iz Stare vasi pa z isto sorto 56 stotov na hektar. Franc Premelč je dobil s sorto san marino z enim sa- mim dognojevanjem 440 kg pšenice na ha. Ivan Balon je dosegel s francosko sorto 37 stotov. Naj povem, da se je na področju obeh zadrug naše občine najbolj izkazala hkrati najbolj razširjena sorta sanpasitore. Splošna ocena je, da so letošnji pridelki pšenice približno za 30 odst. višji kot lani. Ivan Sablič iz Rigonc je pridelal 55 stotov zrnja san pastore, čeprav mu je bilo zaradi toče priznano 10 odst. škode! Tako kakor so dosegali dobre uspehe zasebni kmetje, imamo tudi na zadružnih njivah stalno visoke pridelke. Posebno je treba podčrtati primer tetraplcidne rži v Dobravi, ki je dala na novini več kot 30 stotov na hektar in je bila na vsej veliHta površini sortno čUsta, rodna in zato priznana za semensko blago. Teh nekaj misli sem namenil vsem kmetovalcem — večini kot pohvalo, nekaterim pa le kot opozorilo, kajti bitka za kruh ni samo birttoa za pšenico! Inž. Mile Pletcrski *tCV- 32 (698)" DOLENJSKI LIST Doslej smo zbrali nekaj nad 55 milijonov Bolj ko se odmika od nas usodno julijsko jutro, ki je zagrnilo bratsko prestolnico socialistične republike Makedonije v prah in ruševine, jasneje se razgrinjajo pred nami posledice težkega udarca: potrebna bodo leta in leta trdega dela ter vnetega prizadevanja vseh naših narodov, da bomo postavili na nove Novo Skopje, še lepše in prijetnejše od starega mesta. Mesto ruševin in šotorov zdaj iz dneva v dan spreminja svojo zunanjo podobo; vedno več je montažnih hiš in barak, ki bodo začasni — pa tudi stalni — dom številnim prebivalcem velikega mesta. Pri tem pa jim bomo morali vsi še dolgo pomagati. Ne gre zgolj za to, da zgradimo Novo Skopje kot novo mesto; gre za veliko več — za dokaz naše zvestobe, naše neločljive povezanosti, našega socialističnega sočustvovanja in konkretne pomoči bratom in sestram, ki jih je potres tako hudo prizadel. Pri dajanju pomoči naši ljudje doslej niso zatajili! Po podatkih, ki smo jih dobili do torka, smo na Dolenjskem, v Spodnjem Posavju in v Beli krajini od dneva potresa pa do nedelje zbrali v denarju in blagu nekaj nad 55 milijonov hi 588.000 dinarjev pomoči! Posamezne občine so pri tem sodelovali takole: BREŽICE — 10,990.075 din, ČRNOMELJ — 5,460.623 din, METLIKA — 3,939.675 din, NOVO MESTO — 14,275.799 din, SEVNICA — nekaj nad 5 milijonov din, TREBNJE — 5,903.000 din in VIDEM-KRŠKO nekaj nad 10 milijonov dinarjev. — V vseh naših občinah občinski štabi, množične organizacije in Rdeči križ še vedno zbirajo pomoč. Ne pozabimo: gre za načrtno in široko pomoč prebivalcem mesta, ki so ostali brez vsega! Pomagajmo jim odprtih src in tovariških rok! Trebnje noče biti na zadnjem mestu V trebanjski komuni si krajevni štabi pri KO SZr.L zelo prizadevajo, da bi za skopske ponesrečence čimveč zbrali. V preteklem tednu je bilo zbranih 724.670 din, ki so jih dali: KO SZDL Trebnje 152.745 TUJCI ZA SKOPJE Tuji turisti, ki prihajajo v našo državo, v vse večjem Številu pomagajo s prispevki porušenemu Skopju. V skrinjici Rdečega križa na obmejnem bloku v Šentilju so doslej zbrali že okrog 200.000 dinarjev. Ni redek primer, ko tujci prispevajo za Skopje tudi po 1000 ali celo 5000 dinarjev. din, KO SZDL Mokronog 181.200 din, KO SZDL Veliki Gaber 76.850 din, KO SZDL Sela—Šumberk 17.850 din, KO SZDL Velika Loka 81.640 din, KO SZDL šentrupert 102.190 din, KO SZDL Čatež 28.250 din, KO SZDL Dobrnič-podružnica Knežja vas 17.375 din, KO RK Mirna 46.550 din. Razen teh je društvo upokojencev v Veliki Loki prispevalo 10.000 din. Nekateri krajevni štabi so organizirali tudi nabiralno akcijo za krompir. Tako so v Trebnjem zbrali 29.600 kg kompirju, v Velikem Gabru pa 7.450 kg. Do 12. avgusta je bilo v trebanjski komuni zbranih 4,635.000 din v gotovini in za 1,268.000 din raznega blaga. Skupno znaša doslej pomoč občine Trebnje 5,903.00Q din. V BREŽICAH: doslej že skoraj 11 milijonov Do 10. avgusta se je na skladu brežiške komune za pomoč Skopju nabralo že 10,990.075 din. Te dni so prispevali: KO SZDL Artiče 103.437 din, KO SZDL Čatež 27.950 din, KO SZDL Cerklje še 5.500 din (skupno 112.740 din), KO SZDL Sromlje 39.000 din, KO SZDL Dobova še 126.170 din (skupno 167.170 din), KO SZDL Brežice — I. rajon 11.200 din, Posavski muzej v Brežicah 6.000 din, Internat trgovske šole v Brežicah 10.694 din, »Petrol«, Brežice, tridnevni zaslužek kolektiva, uslužbenci družbenih organizacij v Brežicah še 15.000 din (skupno 58.000 dinarjev). Osnovna šola Velika Dolina je darovala 28.000 din in ne 18.000 din, kot je bilo pomotoma objavljeno. V Metliki: za 400 tisočakov blaga in 3,539.675 din V Metliki še nadalje lepo poteka zbiralna akcija za pomoč Skopju. V zadnjem tednu so prispevali: KO SZDL Podzemelj 45. 523 din, Rado-vica 16.516 din, Drašiči 10.320 din, Otok 6.600 din, Svržaki 1.600 din. Kolektiv prosvetnih delavcev v Metliki je zbral 32.500 din, uslužbenci Belokranjskega muzeja pa so prispevali 5.000 din. Do 12. avgusta so v metliški komuni zbrali skupno 3 milijone 939.675 din pomoči za Skopje, akcija pa se še nadaljuje. N0V0 MESTO: več kot 14 milijonov V preteklem tednu je bilo v občini Novo mesto zbranih, za Skopje 7,198.899 din; od tega so prispevali zasebniki 119.830 din. Doslej zbrana pomoč v materialu (šotori, odeje, obleke, blago, pohištvo, zdravila) pa znaša 7,076.900 din. Skupno so zbrali zasebniki in delovne organizacije v novomeški komuni 14,275.799 din za ponesrečence potresa v Skopju. Črnomelj makedonskemu ljudstvu Občinski štab za ponesrečence v Skopju je zbral do ponedeljka že 5,460.623 din pomoči v denarju in ostalih prispevkih. V zadnjem tednu so prispevali: KO RK Vinica 107.831 din, Crešnjevec 26.078 din. Stražnji vrh 43.200 din, Cerkvišče 25.300 din. Upokojenci na območju mesta Črnomelj so zbrali 71.000 din. Vojna pošta 257.878 din, Zavod za zaposlovanje delavcev 24.000 din, uslužbenci brivsko-frizerskega podjetja 7000-din, osnovna šola Dragatuš 20.200 din, Lekarna Črnomelj 90.000 din, komunalna banka 15.200 din, občinski komite ZKS 5676 din Prispevki zasebnih obrtnikov pa so bili v tem času naslednji: avto prevoznik Jure Rudman 11.000 din, avtomehanik Franc Einsiedler 9000 din, avto prevoznik Stane Curk 7000 din, krojač Franc Malerič 5000 din, slaščičar Asanl Refik 5000 din, krojač Polde sterk 5000 din, avtomehanik Jože Vrščaj 5000 din, slaščičar Lutvi Ferati 5000 din, tapetnik Lovro Rems 4000 din. urar Stanko Stimac 3000 din, tapetnik Franc Senica 3000 din, avto prevoznik Rafael Grahek 3000 din, mehanik Franc Oblak 3000 din, urar Alija DJovanovič 2000 din, strojnik Franc Tajner 2000 din, klepar Jože Ovnlček 1500 din, mizar Anton Papež 1000 din, brivec Drago Satošek 1000 din, krojač Anton Vrščaj 1000 din, ključavni-čar Karel Kolbczen 1000 din, avto ZABELEŽENO prevoznik Franc Rožič 1000 din, fetografka Nežica Ercegovčevič 1000 din, krojač Ivan sikonja 1000 din, čevljar Franc Rajmer 1000 din, kolar Jože Grahek 1000 din, kovač Jože Sikonja 1000 din, fotograf Albin Božič 500 din, krojač Janez Pezdirc 500 din. Razen denarja so ljudje prispevali precej otroških oblačil ln perila v vrednosti okoli 60.000 din Na območju KO RK Griblje so zbrali še 430 kg pšenice v vrednosti 20.640 din. Vsem, ki so že darovali, se občinski štab lepo zahvaljuje, ostale pa prosi, da se čimprej odloči,o za prispevek! NE ZAPIRAJM0 VRAT! Oglušujoči ropot strojev pri vstopu v tovarno človeka prijetno vznemiri. Prizadevne delovne roke vodijo stroje, jih usmerjajo in z njihovo pomočjo ustvarjajo dobrine zase in za vso družbo, Že ko si s prvim bežnim pogledom ošinil tovarno, te obide vznesena radost. Zal pa kane vanjo nemalokrat takoj nato grenka kaplja pelina. Iščeš nekoga izmed »odgovornih«, kot smo vajeni reči, da bi zbral nekaj podatkov o tem, koliko so ustvarili letos, v zadnjih mesecih, da bi povprašal o največjih uspehih, ki javnost gotovo zanimajo. Zgodi se, da je sprejem hladen. To človeka, vajenega popotovanj in odpiranja vrat, ne zmede. Kolikor ljudi, toliko čudi, pravi star pregovor. Včasih pa se obisk še naprej razvija »hladno«. Poveš, kaj bi rad zvedel. Pogled »odgovornega« te tako rekoč prehode, nato z vzvišeno zadržanostjo odgovori: »Ne moremo vam ustreči, podatkov nimamo zbranih!«. Nisi vajen oditi praznih rok, zato vrtaš še naprej. Navadno sledi izgovor, da tega, ki bi lahko podatke dal, ni doma ... Preprosto ni ga ... Takšni primeri niso pogostni, žal pa vendar naletimo nanje. Vsakič se ob takšni priložnosti zavrtata vame dve vprašanji. Pričnimo s prvim: nova ustava, pa tudi sicer naš družbeni sistem, posvečata največ pažnje obveščanju javnosti. Nobenih zakulisnih posvetov ne maramo, pa tudi vzrokov zanje ni. Kolektiv svojih proizvodnih sredstev in vsega, s čimer razpolaga, ni ustvaril sam. V tem so žulji in znoj vseh naših delovnih ljudi, vse družbe. Družbi, malce drugače rečeno: javnosti, je torej odgovoren za to, kako gospodari s sredstvi, ki mu jih je zaupala, kako jih upravlja, dolžan ji je poročati o tem. Od kod torej »odgovornemu« pravica do vzvišene zadržanosti in do tega. da se odteguje dolžnosti poročati javnosti o uspehih kolektiva, o tem, kar stotine parov rok snuje dan za dnem, noč za nočjo? In še drugo vprašanje: le kako more biti proizvodnja uspešna v kolektivu, ki ne ve, koliko je dosegel doslej, ki ne zna postreči s številkami, kako uresničuje plan, kolikšen dohodek je dosegel, kakšni so njegovi obratni stroški in podobno? Tudi to vprašanje se zavrta vame v takšnih primerih. Prav gotovo slika o takem kolektivu ni najlepša. Videti je, kot da tava v temi, da se lovi, da ne ve koliko je dosegel in kaj bi rad dosegel, skratka, kljub vsem naporom in svoji delavnosti je kolektiv v čudni luči. In sicer samo zato, ker »odgovorni« trdi, da ni na razpolago podatkov o delu in proizvodnji. V bodoče bomo vsakič, ko nam kje ne bodo »mogli« dati iskanih podatkov in nas bodo skušali odpraviti praznih rok, to javno povedali. »Odgovorni« pa naj, preden rečejo »nimamo«, skušajo najti odgovor na obe vprašanji, ki sta v sestavku omenjeni! MILOŠ JAKOPEC Pomoč Sevnice Skopju Do sobote so delovni kolektivi, ustanove in zavocili zbrali v Sevnici preko 5 milijonov dinarjev za ponesrečence v Skopju Občinskemu štabu za pomoč v Skopju so doslej nakazali denarne prispevke na slednji: Kopitarna 750.000 din Konfekcija »Lisca« 600.000, Metalna iz Krmelja 400.000, Mizarska zadruga 400.000, Ob. činska skupščina 550.000, Ju gotanin 250.000, Trgovsko podjetje 300.000, Kmetijska zadru ga Sevnica 250.000, Jutranjka 200.000, Gozdni obrat KGP Brežice 200.000, Kmetijska zadruga Krmelj 200.000, Zdravstveni dom Sevnica 100.000, Gostinsko podjetje Sevnica 100.000, Stanovanjska skupnost 75.000, Lekarna 50.000, Narodna banka 25.000. Tudi delovni kolektivi s sedežem izven občine so nakazali preko 500.000 dinarjev. Konfekcija »Lisca« je razen denarne pomoči darovala še 441 srajc. Poslanih je bilo tudi nekaj šotorov (za 61 ležišč). V bivšem internatu kmetijske šole na Radni je pripravljenih tudi 26 ležišč za otroke, če bodo prispeli v Sevnico. Sedem družin je pripravljeno sprejeti otroke v oskrbo. JOŽE DULAR: 4 Urbiha ženi sina (Odlomek iz romano »KRKA UMIRA«) Potem je po cesti podil ždval kot brez uma. Na Fužinah se je ustavil v krčmi in naročil vina. Moral je! če gre kaka stvar zelo dobro, jo je treba zaliti z vinom; če pa le 'u popolna polomija, je treba storiti isto. Vino za veselje, vino za žalost in jezo, vino za vse! K Urbihi so prisedli še neki znanci. Zato je namesto poliča poklical na mizo bokal. In potem še enega in tretjega in četrtega, dokler se ni zgostila noč. Drugi so mu zapregli konja in na zapravljivček se je komaj skobalil. Prižgali so mu svetilko ob sedežu, mu potisnih v roke bič in vajeti — in potem je šlo skozi noč kakor vihar. Na domače dvorišče je pridrvel, kot bi treščil z neba. Jozelj je takoj začel sprevajati konja in ga drgniti ter brisati s slamo, da se ne bi prehladil. Urbiha pa je šel naravnost v kuhinjo, kjer so ženske potihnile in so prihulile v kote kakor mokre kokoši. Nikakor ni prijetno, če se človek ob taki priliki postavlja staremu ravno pod nos. Toda nevihte, ki so jo ta večer pričakovale, kot po čudežu ni bilo. Samo Crne kave je zadirčno zahteval in odšel v izbo. Niti po Tomažu ni povprašal. Toda Barba in Cilka sta že na prvi pogled videli, da v Žužemberku ni bil opravil dosti prida, sicer bi bil vse drugače zgovoren. Ko mu je žena prinesla kavo, je že smrčal. Kar oblečen je padel čez posteljo kot snop. Pobrala mu je klobuk, ki je ležal na tleh, in ga zbudila. V dolgih požirkih Je izpil kavo. Razpravil se pa ni ln je takoj omahnil nazaj po postelji. Spet je vstalo jutro. Lepo medmašno Jutro. Veliki srpan je lezel proti koncu in po malem je bilo že čuti nadih bližajoče se jeseni. Listje na češnjah je počasi odpadalo in nekatere veje so bile skoraj gole. Krom-pirjevica Je rjavela, sončnice so že povesile velike cvetove in sadeži so dozorevali drug za drugim. Nastopajoča Jesen se je videla na njivah, na poljih in vinogradih, v zraku pa še ne. Samo v jutrih se je včasih čez Krko razpotegnila tenka megla, katero pa je takoj posrebalo prvo sonce, ki se je počasi dvignilo nad hiše, posušilo rahlo ovlaženo cesto in pota, razgrelo zrak in vso dolino ter nograde pod Sro-botnikom zalilo s ščemečo, trepetajočo lučjo. Pasji dnevi so se povlekli daleč čez veliko mašo, pa še ni bilo kazno, da jih bo kaj kmalu konec. Trava je bila vsa požgana, tako da na kaj prida otavo skoraj ni bilo računati. In jagode na grozdih se niso hotele debeli«. Stari Urbiha je takoj, ko je vstal, stopil po cesti proti Jančarjevemu mlinu. Na domačem dvorišču se je sicer srečal s Tomažem, pa se je moral sam sebi čuditi, kaj ga je zadržalo, da ni planil proti njemu, pograbil kol. vile, lopato ali karkoli bi mu že prišlo pod roke, in ga premlatil, da bi se kar. kresalo. To bi po njegovi pameti fant tudi zaslužil. Pa ga je nekaj zadržalo. Razodelo se mu je, da mora ubrati druge strune, ker s samim tepežem ne bo opravil veliko. Tomaž ni Damijan, in če bi tudi bil, tukaj ne bi šlo. Prestar je, pretrmoglav in končno ima fant tudi svojo pamet. Lahko mu sicer kako drugače pristriže repet-nice, lahko pa prikrajša pri dediščini, toda... Komu pa naj potlej vse izroči?... Cilki, da bo za zmerom s hiše izginilo njegovo ime? Se je mar zato gnal in pe klil vse življenje? Ali pa mogoče Damijanu, ki še za zakon ni? ... Urbiho je razjedalo in grizlo, ker je vedel, da bo fanta potreboval, posebno zdaj, če mu bodo res bajtarji pri račjem lovu skušali delati kakšne sitnosti. Čvekalo se je te dni marsikaj ln celo to, da je bil Bertuc Damijana spravil čisto na svojo stran in da zdaj ta rokomavh že ščuje ljudi proti lastnemu oče tu. Mogoče to tudi ni res, toda Damijan je sposoben vsega, pa tudi pljuvanja v lastno skledo. Naj prime on, Urbiha, malo trše še Tomaža, pa ni reči dvakrat, da ne bi še ta osel poskušal kaj takega! Trmoglav je; trma in užaljenost pa storita marsikaj. Urbiha je ob mlinu zavil nad vodo na leseni oder, ob katerega so bile oprte grabljice, ki so prestrezale dračje. kole, razbite deske, brun^t in podobno šaro, da ni naredila kvara mlinskim kolesom. Stopil Je po zunanjem kamnitem oporniku, ki je bil ves preraščen z divjim bobom, preslico in mahom, na katerega je edino vrteče se kolo metalo goste snope debelih kapelj. Na koncu opornika je obstal. Voda, ki je raz-penjena drvela po ozkem odprtem žlebu, ni preveč razburjala gladine ob izteku, tako da je lahko že na prvi pogled videl, da sulca ni pod kolesi. Zaradi nizke vode so bili drugi štirje žlebovi zaprti in v nji«1 so se nad gladkimi kamni počasi prepeljavale temno zelene podusti in brkati valički. Sulca torej pri mlinu ni bilo in ga bo treba P0-Iskati doli v brzicah. Na kakih petindvajset do trideset funtov ga je cenil Urbiha. Tega jo namenil za «e bernikove, zdaj pa ga bo dal vendarle dvigniti. Ko je včeraj ponoči s konjem drvel domov, se Je spomnil nanj. In morda sta bila ravno ta sulec in P» misel, ki ga je bila zajela takrat, vzrok, da ni doma zarobantil, kot je sprva, nameraval. Ne, zdaj ko rnzemski kipar Jan Snoeck in umetnostni kritik Tony Spiteris v razgovoru Hvar, prelepo mesto na jadranskem otoku, z ladjo tri ure od Splita, je jugoslovansko festivalsko mesto dramskih amaterjev. Sem so bili povabljeni novomeški igralci kot predstavniki amaterske dramske dejavnosti Slovenije. Festival dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru je rezultat naprednih tradicij dramskega amaterizma jugoslovanskega ljudstva in izkušenj mnogih umetniških ekip in gledaliških družin. Zato ima festival na Hvaru tudi svojo določeno fizionomijo in široko odprto perspektivo V resnici je postal tribuna najboljših dosežkov dramskih amaterjev Jugoslavije. Med petnajstimi najboljšimi gledališkimi družinami iz vse Jugoslavije smo v soboto, 3. avgusta, s ponosom gledali na čudovito urejenem odru hvarskega letnega gledališča novomeške igralce v drami Arturja Millcrja »Vsi moji sinovi«. Uspeh tega dela na brežiškem in novomeškem odru sta nam sicer zagotavljala uspeh tudi na Hvaru, vendar kar smo doživeli na odru hvarskega gledališča, nas navdaja s ponosom. Doživeli smo igro, kakršno lahko doživimo le v interpretaciji poklicnih igralcev. Kljub temu da je eden od igralcev, Franc Sti-ren, zbolel in zvečer ni mogel nastopiti ter da je moral režiser Riko Urh tri ure pred predstavo prikrojiti delo tako, da so zaigrali skorigirano dramo skoraj brez ponovne vaje, je publika in žirija ocenila izvajanje Novomešča-nov kot eno najboljših na festivalu. Ponosen sem sedel naslednji dan pri razgovorih in pri sprejemu. Samo nekaj misli bi pove dal, ki smo iili slišali od članov žirije med razgovori. Predsednik ocenjevalne komisije tovariš Vje-koslav Afrič, rektor umetniških akademij v Beogradu, je dejal, ko je ocenjeval novomeško gledališko skupino, da je bila drama po režijskem konceptu in igralski izvedbi skrbno naštudirana. Priznal je, da je imel občutek, da sedi v zelo kvalitetnem poklicnem gledališču. Posebno je čestital Novomeščanom tudi zato, ker je režijski koncept in smiselno dosledno upodobljeni odnos v drami nakazanega humanizma popolnoma zadet. Dejal je še, da bi mirne duše nastavil v poklicnem rledališču vsaj polovico novomeških igralcev. Drugi član žirije tov. Nikola Vončina. režiser iz Zagreba, se je popolnoma strinjal s predsed- nikom žirije, zelo pohvalno je govoril o novomeških igralcih in njihovi interpretaciji Milierjeve-ga dela ter jim za uspeh toplo čestital. Tovariš Marjan Belina, tajnik sveta za dramsko dejavnost pri Zvezi Svobod in PD Slovenije, tretji član žirije, je povedal, da je na Hvaru gledal že tretje izvajanje Novomeščanov. Po njegovem mišljenju je bila predstava na republiški reviji dramske dejavnosti v Novem mestu od vseh treh najboljša. Razumljio je, je dejal tov. Belina, da drama, kot je Vsi moji sinovi, na odprtem odru in v tako velikem gledališču, kot je hvarsko, ne more imeti tistega učinka, kot ga lahko ima v zaprti dvorani. Novomeščani so na Hvaru ponovno dokazali, da so gledališka skupina, na katero smo lahko ponosni. Mislim pa, da je odločno premalo samo ugotavljati tako dejstvo, temveč bomo morali Novomeščani resno premisliti, kako to našo skupino voditi dalje, da bo iz nje postala resničen umetniški center za gledališko dejavnost občine Novo mesto. _ Novomeškim igralcem za njihovo umetniško izvajanje in nesebično delo iskreno čestitamo! ERNEST JAZBEC jI 1 Q}Vlan TTlipčie: REICHSTAG V PLAMEN IH 31 Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »Prepovedujem vam, da to govorite in vam dajem še deset minut.« Dimitrov: »Imam pravico, da dam predloge oziroma mnenja in da jih razložim. Vrhovni tožilec je v svojem govoru ocenil vsa pričevanja komunistov kot pričevanja, ki ne zaslužijo zaupanja. Ne postavljam se v podoben položaj. Ne morem, na primer, trditi, da so vse nacionalsocialistične priče lažnivci. Verjamem, da je med milijoni nacionalsocialistov tudi nekaj poštenih ljudi...« Predsednik sodišča se ne more premagati: »Prepovedujem vam uporabljati tako zlobne izraze.« Dimitrov: »Kaj ni karakteristično, da so vse glavne priče obtožbe nacionalsocialistični poslanci, nacio-nalsocialistični novinarji in pristaši nacionalsociali-zma? Kaj ni nacionalsocialistični poslanec Karvvah-ne trdil, da je videl Torglerja z van der Lubbejem v poslopju Reichstaga? Nacionalsocialistični poslanec Frey je izjavil, da je v poslopju Reichstaga videl Popova s Torglerjem. Nacionalsocmlistični natakar Hell-mer je izpričal, da je videl van der Lubbeja z Dimi-trovom. Nacionalsocialistični novinar Weberstedt je videl Taneva skupno z Lubbejem. Kaj je to — slučajnost? Priča dr. Droscher, ki se kot sodelavec lista »Volkischer Beobachter« imenuje Job Zimmer-mann...« Predsednik sodišča prekine Dimitrova: »To ni dokazano.« Dimitrov: »... je trdil, da je Dimitrov organizator eksplozije v sofijski katedrali, kar je bilo kasneje ovrženo, in da me je baje videl skupno s Torglerjem v Reichstagu! Jaz s stoodstotno natančnostjo izjavljam, da sta Droscher in Zimmermann ista oseba.« Predsednik sodišča: »To zavračam, ker ni dokazano.« Dimitrov citira Goetheja Dimitrov: »Policijki uradnik Heller je čital tukaj neko komunistično pesem iz knjige, ki je bila izdana 1925. leta, da bi dokazal, da so komunisti 1933. leta zažgali Reichstag. Dovolil si bom, da tudi jaz prečitam pesem največjega nemškega pesnika Goetheja: Izkoristi leta mlada, opomin ti moj svetuje, da spoznaš, kako in kam: redko tehtnica miruje, kjer se sreča tehta nam; ali vstajaš ali padaš, vladaš in obilje zbiraš, ali hlapec si in stradaš, tožiš ali triumjiraš, kladivo, po naklu udarjaš, ali pa si naklo sam. (Pesem je prevedel pesnik prof. Janko Glazer.) Da, kdor ne želi biti nakovalo, mora biti kladivo. Te resnice nemški delavski razred kot celota ni dojel niti 1918. niti 1923. leta. Tega so krivi socialdemokratski voditelji: welsovci, severingovci, braunov-ci, leipertovci, grossmannovci. Sedaj bodo nemški delavci mogli to razumeti. Tukaj se je mnogo govorilo o nemškem pravu in zakonitosti in jaz želim povedati svoje mnenje o tem. Brez vsakršnega dvoma sodne odločbe vedno odražajo politične kombinacije danega momenta in vladajoče politične tendence.« (Dimitrov je tu v kratkem navedel mnenje pravosodnega ministra Kerla. ki je pred sodiščem zagovarjal upravičenost nemškega prava, kot je to želela nacistična stranka. Po njegovem morajo biti vsi ukrepi podrejeni potrebam.) Zato Dimitrov, ko je nehal navajati ministra, nadaljuje s temi besedami: »Tako je pravica torej relativen pojem.« Predsednik sodišča: »To nima nobene zveze s to stvarjo. Dati morate vaše predloge « »Prišel bo čas, ko bodo ti predlogi upoštevani z zanimanjem ...« Dimitrov: »Vrhovni državni tožilec Je predlagal, da se obtoženi Bolgari oprostijo zaradi pomanjkanja dokazov, toda to mene nikakor ne more zadovoljiti. Vprašanje še zdaleč ni tako preprosto. Na ta način se sum ne bi odstranil. Ne, na procesu je dokazano, da mi nism;) imeli ničesar skupnega s požarom v Reichstagu, zaradi tega ni opravičen nikakršen sum. Mi, Bolgari, in prav tako Torirler, moramo biti oproščeni ne zaradi pomanjkanja dokazov, temveč zaradi tega, ker mi kot komunisti nimamo in ne more mo imeti ničesar skupnega s tem protikomunistič-nim aktom. Predlagam, da se izreče sledeča razsodba: Prvič: Vrhovno sodišče bo priznalo našo nedolžnost v tem dejanju, a obtožbo bo proglasilo za ne-osnovano. To se tiče mene, Torglerja, Popova in Taneva. Drugič: Da sc van der Lubbe presodi kot orodje, izkoriščeno na škodo delavskega razreda. Tretjič: Da se krivci za neosnovano obtožbo proti nam pokličejo na odgovornost. Četrtič: Da se nam na račun teh krivcev izplača odškodn'na za izgubljen čas, za oškodovano zdravje in za trpljenje, ki smo ga prestali.« Skopje, 6. avgusta Ekspres drvi v noč. Kuma-novo — zadnji postanek pred Skopjem, še pol ure do Skopja. V sosednjem kupeju so grški izseljenci. Iz Nemčije potujejo v rodni Solun. Vprašujejo: kdaj bomo v Skopju? če bomo še nocoj v Skopju, se zanimajo tudi študentje iz Zahodne Nemči- čas, ki bo ostal večno zapisan v analih ne samo makedonskega naroda, temveč vsega sveta. • ČAKALNICA V PARKU Potniki, ki so ta večer prišli ali bodo ponoči odpotovali iz Skopja, so se zatekli v park pri postaji. Z enim od To je vse, kar jim je ostalo je, ki gredo v Grčijo občudovat zgodovinske in druge zanimivosti. Vlak se je vznemiril, budni so budili tiste, ki so rahlo zadremali, zakaj na dlani je bilo SKOPJE — mesto, ki je v zadnjih dneh polnilo strani domala vseh svetovnih časopisov. Čudovita zvezdnata noč. Mesečeva medla svetloba nam odkriva prve silhuste nekdaj tako čudovitega Skopja, ki je bilo v takih nočeh še posebno čarobno. V prvi mah slika ni tako strašna. Visoke, večnadstropne stanovanjske stavbe se kopajo v pramenih mesečevega sijaja. Toda mesto je mrtvo. Na železniški postaji nam namesto običajne razigranosti, ki jo je Skopje vedno gostoljubno nudilo vsakemu pri-šlecu, zaželi dobrodošlico pesem agregata. Z bolečo resnico strašne tragedije se prvič srečamo iz oči v oči ob pogledu na ostanke nekdanje železniške postaje. Oba kraka nemo stojita kot spomenik vsem, ki so to jutro, tega črnega julijskega petka posled-njič čakali, da jim napovedovalka prek zvočnikov zaželi srečno pot in prijetno vožnjo... V tem pričakovanju so mnogi za vedno ostali pod ruševinami stavbe, ki je še vse do včeraj bila ena najlepših jugoslovanskih železniških postaj. Ura je ena po polnoči, vendar velike železniške ure še vedno kažejo 5 in 17 minut, dežurnih miličnikov sva se sprehodila po parku in bližnjih ulicah, zakaj križarjenje po mestu je od sedmih zvečer do štirih zjutraj zaradi varnosti prepovedano V parku sva srečala nekaj žalostnih prizorov. Na klopi pa tuši po tleh so se zleknili starci in starke s kakšnim otročičkom, morda vnučkom, in malo prtljage zraven sebe. Kje so očka, mamica? Kdo ve, morda na Butelju — na skupnem pokopališču ali pa so še kje ukleti v velike betonske plošče kake večnad-stropnice. Park je pol, skoraj ni več prostora. To so sorodniki svojih dragih iz Skopja, ki so prišli, da bi jih videli ali samo še prepoznali... Starejši mož in žena vprašujeta miličnika, kdaj imata vlak za Titov Veles. Prišla sta nekje iz Srema pogledat, kako je s hčerko. Nista je našla in zdaj gresta v Titov Vele;, baje je tam evakuirana. Kdo ve? ffr ZGRADBE IN RDEČA BARVA Stopiva na ulico. V nos nas sče-geia neprijeten vonj po cidui.lu. Spet so poškropili, tla ne bi prišlo do večjih obolenj in epidemij. fritlo zdaj sem spoznal strašne posledice 15 usodnih sekund tega poletnega Jutra, ki Je ob prvem svitu obljubljal lep, sončen dan ln ga sc v samem rojevanju spremenil v smrt in bolečino. Mesta, ki sem ga še do včeraj poznal, ni več. Kar ni porušeno, je ra/pokano, nagnjeno, skratka, za stanovanje neuporabno. Tlakovana ulica mimo železniške postaje je valovita kot morje, kadar ga vznemirijo rahli valovi plime. Na stanovanjskih blokih ni niti ena streha cela, v vsem Skopju ni moč" videti niti enega nepoškodovanega dimnika. Zgradba poleg zgradbe, razpoka-ne, delno porušene, ranjene. Nje samo še zanima: ali jih bodo ljudje obsodili na smrt z rdečo ali ali jih bodo pomilostili z rumeno ali zeleno barvo . . . 2al je največ rdeče obarvanih. Dopoldan se sprehajamo po mestu, ki je postalo veliko, otožno gradbišče. Na začetku Ulice maršala Tita geometri merijo, koliko so se posamezne zgradbe nagnile. Dovoljen je nagib do štirih centimetrov, a zgornji rob večnadstropne stavbe, v kateri je bila restavracija »Pelister«, se je nagnil proti veleblagovnici za celih sedem centimetrov. V tej in bližnjih ulicah, ki so bile nekdaj široke, polne stolpnic, smo našteli samo pet hiš, v katerih je dovoljeno stanovati. Samo pet zeleno obarvanih .. . Rdeče 'je obarvan tudi kiosk, ki mu na reklamni tabli manjka eno S (štampa). V Ulici Louisa Pa-steurja je od urarske delavnice ostalo nepoškodovano samo ime lastnika — SREČKO. Hotela »Skopje« ni več. Zgradbo »Moskve« bo treba porušiti. »Turistu« je potrebno večje popravilo. Žalosten krog v središču mesta zaključujejo ruševine železniške postaje in hotela »Makedonija«. Oremo naprej proti desnemu bregu Vardarja. Tu stoji 14-nad-stiopni Delavski dom. Z zunanje strani nedotaknjen, celo brez počenega stekla, kot da kljubuje nesreči. Stoji ravno in simbolizira mesto, ki bo spet oživelo. Inženirji pojasnjujejo, da je ostal cel zaradi posebne konstrukcije in gradnje, kjer so vezi nosačev pritrjene v štirih smereh. Prav tako so grajene tudi stolpnice v naselju Karpoš. In niti ena se ni porušila. Zraven ..doma je še ena zgradba. Vsa razpokana. Nevarnost rušenja je dobro vidna in miličnik prepoveduje prehod. V spodnjih prostorih, zraven kina, je ekspres-hife. Na mizi nepo. pita kava, steklenica piva ln jabolčni sok. Pri vhodu v dvorano so fotografije in reklame za film: »Deklica išče očeta.« Te predstave ni bilo Najavljena je bila kot naslednji program. Ali prišla je nesreča, v kateri mnogi otroci iščejo starše... ® PRETRESLJIVE LJUDSKE DRAME Samo petnajst sekund, pet-najt neskončno dolgih sekund je bilo dovolj, da so mnogi Skopjanci doživeli najstrašnejše tragedije. Spomnimo se nekaterih: 0 To jutro uslužbenec Mirko Atanasov ni hotel popeljati svojega sinka na trg. Niso pomagale niti njegove prošnje: »Tata, vzemi me ... Ti bom pomagal nositi lubenico ...« Oče je želel, da bi sin še spal. In ko se je vrnil s trga, je našel samo še porušeno hišo. Pod ruševinami sta ležala sin in žena, ki so jo vojaki rešili iz betonskega objema po štirih dneh — poslednjo od preživelih. Sinove smrti oče ne more in ne more pozabiti, zakaj če bi ga bil popeljal s seboj, bi bil otrok danes živ. 0 šestnajstletno dekle Mirjana Milanović je prišla v Skopje dva dni prej k sorodnikom, skupno z mamo. Drugi dan je zaprosila mamo, naj jo pusti to noč pri prijateljici. Mati je njeno željo uresničila in jo zjutra našla mrtvo skupaj s prijateljico. 0 Uslužbenec Kiro Trp-kovski iz Ulice ljudske fronte 7 zvečer ni mogel dobiti avionske karte, da bi se odpeljal na letni dopust. Obljubili so mu mesto v avionu za naslednje jutro ... 0 Božidar Jovanović, u-službenec iz Bora, je skupaj z ženo Stojanko, petletnim sinom in triletno hčerkico odšel na letni dopust nekam v Makedonijo. Zaustavil se je v hotelu »Skopje«. V sobi številka 32 je na eni postelji spal on s sinom, a na drugi njegova žena s hčerkico. V gf te - morda se bo k* H morda je ži- VS; 1 *sar ne ve o nje- gS'^°n Vnaprej stoji, ^enel... #igATJE .ŠČE/0 * obračajo. Ljud- Z» ^Njenih. \*&*h fclrtega.Gle-i>) *• .Pritajeno ihte. ' » * nekdo spoznal. 1 - reče drugi. MS*t0vn° komisijo. fj*ke. Solze so jim t»» ' »« vidijo. Vprašajo 'I *Ani ' Podobne. J ktfflLop,s iz knjige P* im Mdem: »Moško irtl J* »koli 182 em. Las-f-\<* i"0 v»'oviti, dol-P * i ,a kratke, svet- »»i £ 0 •* on — so ?d;U Solnoma prepri-«J!*t solze... vPr»Somir Ru-s^"*- Nesreča ga je »Makedonija«. Bil f ^ Potovanju ... • *L| MRTVI? 'J*« je ostala S-S i t ne ve- kako. KttK prež'vel tudi ^S*1 m°žem si-j&. ona ne ve. j ^'.vprašuje lju-K to. sotora do šo- i li J5« Jih povsod t hsu^oidoče in L C ^hkrati ka-*| le j Sv°Jih dragih. • h. V/P'sano v spi- *1 Cie pravilno J * n*K° *°Jstva in feiei ^ in mrtve. t/Pis, p. hekdo po- 1* to n, Sprehajajo " I Preplašeni... <* klJ»»°valo ^S*S> , Enotam, C0*W» "e °Peke-1 »hT IitS?*8 lesa. W*o^S'norna po- »r"' vsi Mno«' wsN > im>,sc- i,r Jutro "Pove- ^^S3uMI- Ni.em * ' *K V K" sen, * v'tlo n«. Ostal je brez vsega, toda srečen, ker je laklio rešil svojo ostarelo mater... trenutku potresa je žena močno stisnila v naročje svojo malo deklieo, a on še močneje sina. 2elcl je zaščit'*' vse tri in jih s svojim telesom zakriti. Reševalci so našli mrtve v krčevitem objemu. • SIN IŠČE MATER Mnogo je bilo neidentiHci' ranih trupel. Pred pokopu") so vse fotografirali. Odprl' so posebno knjigo z osebni'1' opisom neznanih. Stojimo Prl mizi, kjer so razvrščene fotografije ncidentificiranih Vsak trenutek prihajajo lJ1"3' Je, iščejo svoje najbližje: brata, sestro, mater, očeta, s1' na... Pretresljivi prizori. gledajo slike in bero opises Na spisku jih Je 8fi. D"1"" so identificirali samo štiri- Sin je prišel, da bi n»s^ mater. Njene fotografijo " tu. Tudi opisa iz knjige ni Sin je pruiescl njeno osebn legitimacijo: Mara Bogarov«' Kufalova, oče Gligor, rojen* 10. VIII. 1912. Stanovanj SutJeska 12. Rast srednja; K co okroglo, lasje kostanjev; oči kostanjeve, posebni z" ki: nima. j8 Prosi vsakega, ki pride, bi pogledal opis ln sliko W Na ruševinah doma v porušenem »kopju . zaj na posteljo. Zavpila sem: »Mama, bombardiranje!« Vtem so se tudi ostali prebudili. Oče je rekel, da je potres in da moramo hitro ven. V naglici in zmedi sem zgrabila nekaj nepomembnih stvari in zletela ven. Kako sem prišla Iz tretjega nadstropja na ulico, še danes ne vem. Rešili smo se vsi: oče, mati, sestre in bratje.« To je ena izmed srečnih družin, ki je izgubita srvno del premoženja. Najdragocenejše, kar imajo — življenje, so si rešili, ker so stanovali v stolpnici. • NA SVIDENJE. SKOPJE! Nekdo je pred dnevi bil srečen, ker je ostal živ, nepoškodovan. Nekdo, ker bo vrata svojega stanovanja tudi jutri lahko odprl. Nekdo, ker mu otroški voziček ni ostal prazen, ker lahko tudi po tem črnem petku posluša smeh svojega miljenčka. Njim je danes težko v srcu, ker se morajo posloviti od svojega ljubljenega mesta ob Vardarju. Mnogi morajo oditi. Danes nihče ne more reči, koliko jih bo odšlo. — Kam odhajaš, stari? — V Kumanovo ... Stari Mitar Sokolovski sedi na kamionu ob žimnici in šivalnem stroju in še nečem, kar je ljudem uspelo rešiti. Pravi, da ima sorodnika in prijatelje v Kumanovu. Menda se bo našlo kaj prostora zanj in za njegovo ženo. Sin je z družino na morju. Kakšna sreča. Kdo ve, kaj bi vse bilo? Bilo je veliko Skopje in v njem nekaj deset tisoč domov, kjer je imel vsakdo svoj kotiček. Danes ni več tega velikega Skopja, niti njegovih domov, niti vsega tistega, kar je bilo v njih. To, kar je ostalo, se je preselilo v Beograd, Zagreb, Ljubljano, Niš, Vranje, Kraljevo, Novi Sad, Reko, Ohrid____ Pod streho dobrih ljudi. V počitniške in študentske domove. Iz Skopja so ponesli golo življenje, ali majhno culico, v kateri morda ni ničesar vrednejše od počene igračke, ki bo umirila otročička, če bo na poti ali v novem domu zajokal. Nad 100 000 ljudi je zapustilo porušeno Skopje. Tisti, ki so ostali, so se vselili v je devetnadstropna stolpnica ob Vardarju. Zdaj je zapuščena, ker je počena od temeljev do strehe. Niti stopnišče ni trdno, pa se le najbolj korajžni bivši stanovalci upajo skočiti v svoja stanovanja po razne drobnarije — nam pripoveduje Djordje Ničev. Tu je še šest družin! V eni veliki stavbi so bili sosedje, zdaj so več kot sosedje ... Vprašali smo ga, kaj zdaj dela. Odgovoril je, da se je prijavil za delo v naselju. Potem pa je dodal: — Vidite, kaka nesreča nas je spet doletela. — Zakaj spet? — vprašamo. — Ko je bila poplava, mi je roda hišo porušila. Komaj smo dobili stanovanje v novi stolpnici, pa pride potres. Zdaj smo spet brez hiše, tega ne računamo, to je samo za silo. 0 BUDILKA IN VOJAŠKA ODEJA V drugem, majhnem vojaškem šotoru z eno vojaško odejo se fantek igra z budilko. Iz porušene hiše so rešili samo to budilko, a odeja je vojaška. V večjem šotoru je spet sedem do osem družin. Tu je tudi družina Markovski. Ti so šele nekaj tednov pret potresom dobili stanovanje, ki je zdaj ruševina. Morali so ga zamenjati z zasilnim. Otročička kot da jim to nič ne pomeni. Celo zadovoljna sta, pa pravita: — Mama, ta hiša je boljša od naše velike. Tu lahko z rokami dosežemo strop. Mati jih gleda s solzami v očeh in pravi: — Bolje, da ne vedo, kako je to strašno. Tako je v platnenih naseljih okoli Skopja, kjer je nekaj deset tisoč Skop juncev preskrbljeno z najnujnejšimi potrebščinami. • DO KONCA LETA MONTAŽNE HIŠE Do konca leta bodo zgradili montažne hiše, da jih zima ne bo zatekla pod šotori. V mesto z nad 200.000 prebivalci se bo začasno vselilo okoli 120.000 ljudi, ostali pa bodo za dalj časa zapustili svoje mesto. Adaptirane zgradbe bodo lahko sprejele okoli 50.000 prebivalcev, za ostale pa bodo zgradili posebna naselja iz montažnih hiš. V mestu smo srečali prve brigadirje, ki so z avtomobilske ceste prihiteli na pomoč dragemu Skopju. Okoli 1000 brigadirjev iz vse Jugoslavije, pa tudi iz tujine (med njimi smo videli študente iz Sudana in od dru- Zivljenje pa teče dalje; brivec je postavil pred ruševine svojega lokala stol in mizo. Živeti je treba, živeli hočemo! platnena naselja v mestnem parku, na bregu Vardarja in v okolici. • V PLATNENEM MESTU V enem največjih naselij pod Rotori, v mestnem parku, živi nVo-H 20 tisoč Skiipjaneev. V šotoru (t. 2 živi družina Ntčrv. Prej ko atanuvali v llindrnski ulici m. To god) bo prihodnje dni začelo graditi nova naselja. • ... IN POTEM NOVO SKOPJE! Delo bo dolvjo ln naporno. Navzlic izrednemu trudu in pripravljenosti vseh, da kar najbolj pomagajo Skopju, bo rojevanje novega mesta PRETRESLJIV DOKUMENT Tale slika je bila posneta v Skopju 26. julija ob 5.17, tik po katastrofalnem potresu, ki je spremenil glavno mesto SR Makedonije v ruševine. Neki ameriški fotoreporter- ki je prejšnji večer zaman iskal sobo v skopskih hotelih in je noč prespal kar v avtomobilu, je bil na ulici ob potresnem sunku, ki je pognal ljudi iz rušečih se hiš v spalnih srajcah in pižamah. trajalo nekaj let. Pa vendar Skopjanci, ki so ostali v mestu, niso obupali. Mesto se počasi vrača v življenje, kolikor je to pač mogoče. Domačini so si opomogli od prvih udarcev. Na ustnicah domačinov se že vse pogosteje vidi nasmeh, nasmeh optimizma. Pojavili so se čistilci čevljev; v trgovinah hite s čiščenjem; na stojnicah je že moč kupiti najnujnejše; tržnica je spet zaživela — polna je paradižnikov, lubenic, paprike, mlečnih izdelkov in drugih življenjskih potrebščin. Na nekem vogalu je lastnik porušene brivnice izvlekel navadno mizo brez ogledal in kar na prostem nadaljuje z delom. Tudi poslovodja skopske poslovalnice Jugoslovanske loterije je v torek dopoldan odprl svoj lokal. Ljudje niso izgubili vere v srečo. V treh urah je prodal pet srečk. Sicer ni mnogo, pa vendar — za začetek, optimizem je tu... XXX Enajsti dan po katastrofi se je v Skopju že marsikaj spremenilo. Kraki žerjavov so se preselili prav do brega Vardarja. Ulice, vsaj glavne, so že prevozne za ves promet. Reševalne ekipe, ki so v najtežjih trenutkih priskočile na pomoč ranjenemu mestu, so se umaknile z ulic. Prišli so brigadirji, prišli so vojaki in ruski strokovnjaki z mehanizacijo. Začela se je borba za Novo Skopje. Borba, v kateri makedonsko ljudstvo ne bo samo. Katastrofa je prizadela Skopje, tragedija je prizadela vse naše ljudi. In ne samo nas, Jugoslovane, pretresla je ves svet. Pomoč je že v prvih urah po nesreči prišla od vsepovsod. Iz vseh kontinentov. 0 Zgradili bomo Novo Skop-0 je s pomočjo vseh naših 0 delovnih ljudi, ki niso po-0 zabili, da onstran hriba 0 žive ljudje, ki so iz bivše-0 ga Skopja odnesli samo 0 golo življenje. Zgrudili bo-0 ino lepše in svetlejše 0 Skopje, mesto humaniz-0 nia in solidarnosti vsega 0 sveta, prežeto s sporni-0 noni na ono tragično ju-0 lijsko jutro, ki sc je rodi-0 lo v bolečini in s solzami 0 v očeh milijonov ljudi. Zatorej na svidenje Novo Skopje! Iti 11 Alti) SOPER Skopska katastrofa je hudo prizadela tudi 40-letnega Branka Kovača, urednika makedonskega dnevnika »Nova Makedonija«. Deset dni pred katastrofalnim potresom je odpotoval na češkoslovaško, v Jugoslavijo pa se je vrnil pozno zvečer na dan potresa, za katerega je zvedel v Beogradu. Ko je letalo pristalo na skopskem letališču, je Kovač stekel do hiše, v kateri je pustil ženo Vero in štiri otroke, sina in tri hčerke. Najmlajši je imel 10 let, najstarejša, Danica, 14. Našel je samo ruševine. Pred njimi je nesrečni človek stal štiri dni in noči. Bil je kosmat, zamazan, obleko si je raztrgal, ko je pomagal vojakom odkopavati ruševine, čeprav mu je Darila na grobu razum govoril, da pod kamenjem ne more biti preživelih, je upanje ostalo. Tudi francoska ekipa je potrdila zanj usodno vest, da v ruševinah ni nikogar živega. Skupaj s stotinami mrtvih so tovornjaki prepeljali na pokopališče na Butelu njegovo ženo in tri otroke. Kovač je v naročju držal vse do pokopališča 14-letno Danico, ki so jo odko-pali nekoliko kasneje. Družino Kovač so položili v dolge grobove, najprej mater, ob njo vse štiri otroke. Vrh groba so zataknili samo preprosto tablico z imenom. Drugi dan je Kovač prišel na pokopališče s kovčkom. V njem so bila darila, ki jih je prinesel svojim dragim. Sam, v nemi tišini Butela, je Branko šel od groba do groba. Najprej je vzel iz kovčka dragoceno ogrlico, ki jo je prinesel ženi. Skrbno jo je odvil, odpel in jo vnovič pripel okrog deske na grobu. Njegovi gibi so bili avtomatični. Obraz je bil bled kot papir. »Na, draga Vera. želela si jo, in jaz sem ti jo prinesel. Vzemi, vesela je boš.« Govoril je, kot da bi govoril z živo ženo. Tudi 10-letni Bane je dobil nekaj lepih daril. »Dragi Banče, očka je tudi tebi prinesel, kar si želel. Ko bo drugič odpotoval, ti bo očka prinesel vsa darila, ki si jih boš želel...« Zlomljeni človek ni zajokal. Solze so se utopile v žalosti. Namesto njega so jokali tisti, ki so ga videli. (»VEČER«) m Skopske hiše označujejo z rdečo, rumeno in zeleno barvo, kar pomeni, da jih bodo porušili ali pa morebiti obnovili. Najpogostnejša je seveda rdeča barva — rušitev. ŽIVLJENJE PA TEČE DALJE... Zdi se, da se rane, zadane makedonskemu ljudstvu ob skopljanski potresni katastrofi, ne bodo kmalu zacelile. Bilo je strašnejše, kot se da povedati z besedami. Tisto, kar smo brali in videli na slikata v časopisih ali v filmskem dnevniku, so zgolj skopi dokumenti strašne resnice, ki so jo teleprinterji raznesli po vsem svetu. Strahote so skrite v srcih in mislita tistih Skopjancev, ki se ranjeni zdravijo v raznih jugoslovanskih bolnišnicah, pa tudi tistih, ki so za las ušli poškodbam ali smrti. Za bol ni zdravila, ublaži jo lahko le zadoščenje — sožalje in pomoč javnosti. Trpljenje makedon- skega ljudstva pa je postalo simbol. »Ni besed, da bi povedal, kaj čutim v srcu danes, deset dni po potresu. O tem bi moralo spregovoriti toliko in toliko sto mrtvih, katerih trupla so izvlekli izpod ruševin. Povprašajte tiste, ki so umrli, misleč na svoje najbližje, in tiste, si jim je nesreča pretrgala nit življenja, ko so komaj znali reči mama. Obiščite jih in zapisujte, kar vam bodo govorili izpod zemlje, ki se še zdaj noče umiriti.« Tako je povedal neki makedonski pesnik, ko so ga naprosili, naj za javnost pove, kako je preživel katastrofo. »Ni besed, kajti kdor ni doživel trenutka, da bi mu smrt grozila na vsakem koraku, da mu je bila blizu ob vsakem njegovem dihu, bo težko občutil tugo, v kateri žaluje za svojimi brati in sestrami ma-Kedonsko ljudstvo,« je pripovedoval predmetni učitelj za likovni pouk KSro Bosna-kovski, ki je pripotoval v Brežice s skupino 114 makedonskih otrok in še dvema ženskama. »Vsi, kar nas je v Brežicah, smo iz dveh v potresu najbolj poškodovanih mestnih področij: Sat Kule in Kale. Dopotovali smo taki, kakršni smo utekli smrti. Tu so nas bratsko sprejeli in nam pripravili novi dom. Ne vem, kako naj izrazim, kar ob vsem tem čutim v srcu.« »Danes zjutraj se mi je pripetilo nekaj nenavadnega,« je pripovedovala Milka Peškir, ki je v Skopju poučevala francoščino. Zbudila sem se natanko ob štirih. Nebo je bilo megleno, za oblaki pa se je videla bleda luna. Zdela se mi je zelo velika, prevelika za zjutraj. Nenadoma je po cesti pripeljal tovornjak in dvignil oblak prahu. V trenutku sem pomislila na potres in stekla k oknu ... Tako sem ob potresu napravila tudi doma, v Skopju.« Marija Sakončeva, dijakinja III. letnika učiteljišča v Skopju, je molčala in poslušala. Ni ji bilo treba govoriti. O strahotah, ki jih je preživela, so nemo govorile njene otožne oči, zazrte v polpreteklost. »Nikoli ne bomo mogli pozabiti, kar smo doživeli. Vedno se bomo spominjali, kako smo tekli brezglavi na ulico, ne da bi vedeM, kaj se je pravzaprav zgodilo. V zavesti se V njihovih mislih je Skopje. Na sliki od leve proti desni: Marija Sakončeva, Kiro Bošnakovski in Milka Peškir. bodo še dolgo — znova in znova — vrstili prizori, kako vleče mati mrtvega otroka izpod ruševin, kako hoče starec rešiti žensko, ki jo je zadeta opeka, pa se pri tem sam zamaje in se zgrudi na tlak. V ušesih nam bodo še dolgo dolgo odmevali kriki ponesrečenih in tistih, katerih glas ni dosegel reševalcev.« Tako so pripovedovali Bošnakovski, Peškirova in Sakončeva na klopci pred internatom trgovskega centra v Brežicah. Na konou je Kiro rekel: »Meni se zdi tudi tukaj vse porušeno. Kar ne morem verjeti, da so hiše še cele. Kamorkoli pogledam, vidim le z zemljo zravnano Skopje.« Internatsko osebje se z * pravo in vzgojitelji vred pri-zadeva, da bi bilo mladim do seljencem iz bratske makedonske republike med biva; njem v Brežicah kar najbolj ugodno. Najprej so jih pt*-oblekli in jih namestili ' spalnicah,- nato pa nabavil* vrsto športnih in drugih W pomočkov za popestritev domskega življenja. Življenje T domu je že zelo norrrializu* no in na videz skoraj ni op*; žita, da so v njem otroci, J* so preživeli najhujše trea*' ke potresne katastrofe. ObS' na je otroke iz makedonslte' ga glavnega mesta sprejela svoje in jim posveča kar n»J' večjo pozornost. Ivan Zoran Statut za vsako družino Osnutek statuta brežiške občine bodo tiskali v 7.000 izvodih, tako da ga bo lahko dobila vsaka družina. Na ta način hočejo omogočiti kar najširšo razpravo občanov pred sprejemanjem statuta kot občinske ustave. Ublažitev posledic toče Organizacije Socialistične zveze in Rdečega križa v brežiški občini so organizirale pomoč kmetovalcev v Krizah in Pečicah ter nekaterih drugih krajih, ki jih je nedavno zadelo katastrofalno neurje s točo. Občani bodo za kmetovalce, ki so prišli ob letošnji pridelek, zbrali denar, pridelke in ostalo. Aktiv makedonske mladine v Brežicah Sredi avgusta bodo ustanovila mladinski aktiv Makedoncev, ki so po katastrofalnem potresu v Skopju dobili svoj novi dom v internatu trgovskega centra v Brežicah. Make ionske mladince bodo vabili tudi na sestanke ostalih brežiških aktivov. Nekateri aktivi so pohiteli čeprav še ni čas za mladinske konference, so nekateri aktivi ZMS v brežiški občini pohiteli. Letne konference hočejo v teh dneh izvesti zato, da bi se jih lahko udeležili tudi srednješolci, ki bodo v septembru ponovno odšli v šole. Brigadirji se pripravljajo Dan za dnem se na občinskem komiteju ZMS v Brežicah javljajo mladinci, ki bi radi odpotovali na delo pri obnovi Skopja. Do prejšnjega tedna se je v brigado javilo že okrog 30 mladdncev. Mladina na občasnih delovnih akcijah Mladinski aktivi v brežiški občini so letos organizirali več zelo uspelih delovnih akcij. Pomagali so pri ureditvi delavskih garderob, pri graditvi gasilskega doma in športnega igrišča. Med najboljšimi so bili aktiv v Ločah, IMV Brežice ln aktiv Tovarne pohištva. Skupno je mladina opravila 3800 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 705.000 din. Občasne delovne akcije na vasi pa so potekale v tesni povezavi s krajevnimi organizacijami SZDL. V preteklih letih so starejši ljudje z nezaupanjem gledali na delo mladinskih brigad, zdaj pa vidijo, da mladina veliko naredi, kar je tudi starejšim v korist. P. B. Mladina v Artičah je delavna ^Mladinska organizacija v Artičah je izvršila že precej nalog, ki si jih je zadala. Sodelovala je pri ureditvi športnega prostora poleg prosvetnega doma, uspešno se udej-stvuje na kulturno-prosvet-nem polju, pretekli teden pa je pomagala tudi pri gradnji šolske drvarnice. Do sedaj so že planirali prostor in izkopali temelje, obljubili pa so, da bodo še pomagali, kadar bo potrebno. Prepričani smo, da bodo tudi v sezoni ljudske prosvete prizadevno podprli prosvetno društvo »Oton Zupančič«, da bo čimbolj pripravljeno za prihodnjo medobčinsko revijo kulturne dejavnosti, spomladi v Brežicah. fj Katastrofalni potres v Skopju je močno odjeknil tudi pri tukajšnjih članih SZDL, ki so organizirali zbiralno akcijo za pomoč ponesrečencem. V nekaj dneh so zbrali nad 100.000 din, čeprav še ni dolgo tega, kar so s slično akcijo podprli družino v vasi, ki ji je požar popolnoma uničil gospodarsko poslopje z vsemi letošnjimi pridelki. Gradnja nove šole v Sevnici Ko smo nedavno bili v Sevnici, nam Je načelnik oddelka za splošne ln družbene službe Božo Štojs v zvezi z gradnjo nov« šole povedal naslednje: »Nasproti tovarne »Lisca« smo pričeli spomladi graditi novo šolo. Investitor te velike gradnje je družbeni sklad za šolstvo pri občinski skupščini. Po predračunu bo gradnja šole stala 273 milijonov dinarjev. Sredstva do III. gradbene stopnje v višini 90 milijonov dinarjev so zagotovljena iz medobčinskega sklada za investicije v šol- V Loki obirajo hmelj Kmetijska zadruga Sevnica se je na obratu v Loki dobro pripravila na letošnjo hmeljsko sezono. Zrn hmeljarje iz oddaljenih krajev, ki to pretekli teden zaceli s delom, so pripravili montažno leseno barako, ki ima vodovod, sanitarije in kuhinjo. Obiralci hmelja imajo tudi hrano, M je Izdatna in cenena, saj velja celodnevni obrok le 150 din. Leto« je prišlo v Loko obirat hmelj 80 ljudi is okoUce Klanjca na Hrvaškem, 120 obiralcev ps je I« Loke, Radeč, Razbora, Brestanice m Senovega. Za mernik nabranega hmelja dobe obiralci M din, kar je dovolj ugodno. Med njimi je precej mladine, U d bo zaslužila denar za šolske potrebščine. S. Sk. stvo s sedežem v Novem mestu, 45 milijonov dinarjev pa bo prispevala občina. Prihodnje leto bodo zagotovljena sredstva v Isti višini, ostalo pa v letu 1965. V tem letu bo namreč šola tudi dograjena. Upamo, da bo izvajalec del »Pionir« iz Novega mesta izpolnil svoje obveznosti do roka. Nova osemletka bo imela 15 učilnic, 3 kabinete, telovadnico, upravne in ostale prostore. Zmogljivost šole je 1000 učencev v dveh izmenah. Trenutno je otrok 860, vendar moramo računati na prirastek. Zanimivo, da so sedaj ti otroci razvrščeni kar v štirih stavbah. Vse stavbe so bi- le grajene pred letom 1900, stavba na Badnji, kjer so sedaj višji razredi osemletke, Je bila zgrajena celo v 17. stoletju. Kar pa je poglavitno: stare šole so v slabem stanju, to močno ovira izvedbo in organizacijo pouka. Vse to dokazuje, kako nujno potrebna je Sevnici nova, sodobno zgrajena osnovna šola.« D. K. Za obletnico RK v Loki V počastitev 100 letnice RK so v Loki priredili igro »Desetnlca Alenčica«, kateri Je prisostvoval tudi pisatelj Franjo Roš. Igralcem in režiserjem se je za njihov trud zahvalil ln dejal, da mu Je Trubarjeva Loka tako všeč, da jo bo še kdaj obiskal. S. Sk. Priprave za gradnjo mostu Razprava o gradnji mostu Cez Savo v Sevnici pravzaprav nl nova. 2e leta 1957 je bilo o tej zadevi veliko govora, ker pa je bilo vse skupaj premalo pripravljeno, Je gradnja mostu splavala po vodi. Vse kaže, da so se v Sevnici to pot resno lotili problema gradnje mostu čez Savo. 8. avgusta je bil opravljen komisijski ogled za lokacijo mostu v navzočnosti predstavnikov republike, okraja ln občinske skupščine. Komisija Je obravnavala dve varianti: lokacijo pri savski Soli in nad železniškim mostom. Prevladovaln je slednja. Razlogov za to je več, predvsem pa bi gradnja mostu rta tem mestu bila cenejša ln bi hkrati povezala industrijski del mesta. Ker cestni promet močno narašča, Je železniška zaipornica pogosto zaprta, kar močno ovi- ra cestni promet. Zato ln pa tudi glede na možnost eleiktrl-fikacije proge bo treba prej ali slej odpraviti križanje ceste z železnico ter zgraditi na primernem mestu nadvoz. Tudi ta problem j« lokacijska komisija obravnavala. Pri določanju lokacije mostu Je treba upoštevati tudi lokacije za druge gospodarske objekte, to pa zaradi urbanističnega načrta. Z gradnjo mostu v Sevnici zanesljivo ne bodo pričeli letos, pa verjetno tudi ne prihodnje leto. Treba se bo prej dokončno odločiti za lokacijo, Izdelati Idejno Studijo, ki bo tako nlveletno, transno. stroškovno ln prometno - tehnično najbolje resila nakazano problematiko. O vsem tem pa bo po vesteh iz zanesljivih virov že letos v jeseni občinska skupščina Izrekla dokončno besedo. Drago Kastelle Nov stavni stroj v krški tiskarni 2e več let je mali in prizadevni kolektiv Valvasorjeve tiskarne v Krškem želel kupiti stavni stroj. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev je ostala želja neuresničena. Letos pa je šlo za res. Nabavili so rabljen stavni stroj z vsemi matricami za 4 milijone dinarjev. Do sedaj je tiskarna posedovala le ročno stavnico, na kateri so tiskali tiskovine v manjšem obsegu. 22. julija je pričel stavni stroj s poizkusnim obratovanjem, na katerem so tiskali glasilo delovnega kolektiva Tovarne celuloze in papirja »Videmski celulozar«. Doslej so natisnili štiri šte- vilke »Videmskega celuloza1' ja« v nakladi 1500 izvodov-Stavni stroj pa je trenutn0 izkoriščen samo 25-odstotn0-Računajo, da bodo letos tiskali še več drugih tovarni' ških listov in glasil, KO Socialistične zveze delovne?8 ljudstva. Upravnik tiskarne Ma*3 Richlv nam je povedal, <" bodo z nabavo stavnega str*' ja v prihodnjem letu po5* čali dohodek podjetja za manj 20 odstotkov. P0DB0ČJE: med mladimi prijatelji iz Skopja 8. avgusta Je v Podbočje prispelo 48 otrok iz Skopja. Dočakali so Jih pionirji z Vidma-Krškega, Senovega in in Koprivnice, ki so v tem kraju na počitnicah. Mladi Makedonci so se že skoraj docela vživeli v novem okolju ln med novimi prijatelji. Podnevi so večinoma na prostem — često na kopanju v Krki, spijo pa v učilnicah osnovne šole. Vodstvo kolonije si prizadeva, da bi otrokom iz bratske republike omogočilo čim udobnejše bivanje v Sloveniji, tako da bi jim bil tukaj novi dom. Naklonjeno pa jim je tudi prebivalstvo, ki bo za njihov jedilnik prispevalo sadje. V glavnem imajo še vsi otroci starše, le brata Vlado (4 leta) in Stojan (5 let) sta brez njih. Očeta sta izgubila že pred leti, mater pa ob nedavnem potresu. Makedonski otroci bodo v Podbočju ostali do pri-četka šolskega leta. J. 8. Nova bencinska črpalka v Krškem »Petrok iz Ljubljane Je pred kratkim pričel graditi v Krškem zraven stanovanjske hiše v Dalmatinovi 6 moderno bencinsko črpalko. Gradnja bo veljala 30 milijonov dinarjev, od tega bo občinska skupščina prispevala 10 milijonov dinarjev. Gradnja garaže uspešno napreduje Podjetje »Transport« iz Vidma-Krškega Je že spomladi pričelo blizu stadiona »Matije Gubca« graditi novo garažo z zmogljivostjo 12 tovornjakov aH 103 tone. Predvidoma bo gradnja stala okoli 13 milijonov dinarjev, od tega bo podjetje dobilo 5 mi- lijonov investicijskega posojila. Sedanje garaže in delavnico pa namerava podjetje preurediti v serviisne delavnice za popravilo avtomobilov in motorjev. Opremo za servisne delavnice bo treba še dopolniti. Zanimanje za u-stanovitev servisne delavnice v Krškem Je pri lastnikih motornih vozil veliko. Prihodnje leto nova avtomobilska trgovina? Se letos bo pripravljena dokumentacija in vse ostalo za gradnjo nove stavbe za trgovino avtomobilov. »Slovenija avto« iz LJubljane bo investiral novo gradnjo, s katero bodo predvidoma pričeli spomladi 1964. To podjetje trna trenutno v Krškem svojo poslovalnico v neprimernih prostorih. Verjetno bo nova stavba v bližini nove bencinske črpalke. Izšli so NOVI POGOVORI Občinski odbor SZDL v'' dem-Krško je nedavno i#** 7. številko glasila »Naši P£ govori«. Na 32 straneh tr silo poroča o pomoči deW nih kolektivov in possnifj nikov Skopju, o zaklju^ tekmovanja KO SZDL, va" vodstva KO SZDL, naj ^ mesečno odvajajo občins* mu odboru SZDL tisti a^ članarine, ki mu pripada, na koncu poroča še o P blemih, ki so bili obrav»» vanl na zborih občanov. Dober zgled na sestanku 15. avgusta je imela krajevna organizacija SZDL Videm-Krško — desni breg izredno sejo, kateri *° prisostvovali tudi nekateri člani DPM in KK. K**-prava je bila posvečena pomoči ponesrečencem i* Skopja. Sklenili so organizirati nabiralno akcijo. D* bi bila čim laže izvedljiva, so območja krajev«1* organizacije razdelili na devet rajonov. Navzoči s se prostovoljno javili za izvedbo akcije. Na prisot« je napravila lep vtis odločitev Alojza Kostanjev«* ki jc že na sestanku daroval 2.000 dinarjev in i/j»vl' da jc pripravljen darovati še pol litra krvi. ki Akcija je uspela. Čeravno je večina občanov, so zaposleni, že prispevala svoj delež, jc l»H° "J branili 142.000 dinarjev, prijavilo se je 26 krv«*1* jalcev, 10 družin pa je pripravljeno prevzeti v.oSH„ bo otroke. Tudi sam sem sodeloval v tej "kcij'. P j sem videl, da ljudje sočustvujejo s ponesreči in so rade volje prispevali po svojih močeh. To je samo delček pomoči videmsko-krške . mune. Občinski štab za pomoč Skopju je «0' v zbral nad 10 milijonov dinarjev, znesek pa dneva v dan povečuje. D- 65 let viniškega gasilstva Pred kratkim je gasilsko društvo na Vinici proslavilo svojo 65-letnico. V ta namen je njegov upravni odbor pripravil proslavo s programom. Najprej so v dopoldanskih urah tekmovale gasilske enote. Prvo mestlo je z 865 točkami zasedla desetina domaČega (centralnega) društva, druga je bila desetina iz Zilj (861 točk), tretji pa so bili gasilci iz Bojancev (807 točk). Po tekmovanju je bila gasilska parada, ki jo je vodji Kazimir Malic. V njej je bilo nad sto gasilcev z Vinice, Zilj, Bojancev, Sinjega vrha, Bosiljevega, Ssverina "a Kolpi in Lukovega dola. S slavnostne tribune je parado pozdravil dolgoletni Član viniškega društva Roman 2ivko, Rudolf Kavčič Pa je obširno orisal zgodovino gasilstva na Vinici, katerega začetek spada v leto NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE 189, ko je bila pod vodstvom takratnega šolskega u-praviteJja Franca Lovšina u-stanovljena požarna bramba. Ob koncu zborovanja je o pomenu gasilstva spregovoril tajnik občinske gasilske zveze Gabro Lumbar. Zatem so podelili odlikovanja in diplome 13 članom za njihovo dolgoletno delo v gasilstvu. Višek slavja pa je bil, ko so razvili društveni prapor, kateremu sta kumovala Franc in imiiuca Kos iz Črnomlja. Po tej slavnosti je bila zabava na vrtu školnikove gostilne. Cista dobiček so gasilci namenili za nabavo najnujnejše opreme, 5000 dinarjev pa so darovali za ponesrečence katastrofalnega potresa v Skopju. F. P. Nov gostinski obrat v Semiču Veliko pikrih je že padlo na iačun gostinstva v Semiču, ki še zdaleč ne ustreza potrebam prebivalstva in turistov. Zaradi tega so se odločili za gradnjo novega gostišča, ki bo v bližini kinodvorane. Priprave so že v teku. Gostinski obrat bo imel tudi sodobno urejene turistične sobe, pozneje pa nameravajo zgraditi pravi hotel ki bo stal nedaleč od središča Semiča. Semič se naglo razvija, število zaposlenih narašča, zato vse več poslovnih l.iu- Komunalne zadeve v Semiču zahtevajo rešitev! 2e nekaj let govorimo o rekonstrukciji semiškega vodovoda. Letos je bilo videti, da gre zares, vendar so Serniča-nš še zdaj brez vode. Zaradi tega pade precej grenkih na račun tistih, ki obljub niso ^polnili. Zadeva je že tako Pereča, da bi bilo prav, če bi vsi, ki se jih to tiče, javno Pojasnili, zakaj je semiški vodovod še vedno suh. XXX Prav tako hudo kot z vodo Je z dimnikarjem. Kljub pred-'Wsom o požarni varnosti Semič nima rednega čiščenja dimnih naprav in se sploh ne ve, kdo je pravzaprav za to odgovoren. Ce so tasti, ki bi morali to urediti, zaspali, jih bomo morali zbuditi! XXX O ureditvi pokopališča pri Duhu na Selih in ostalih pokopališč, ki so zanemarjena in nam delajo sramoto, smo že govorili, storjenega pa ni bilo nič. Skrajni čas je že, da začnemo izvajati zakon o pokopališčih in da dostojno uredimo partizanska grobišča in spomenike! FRANC DERGANC di išče gostinskih uslug, prav tako številni tujci, ki potujejo po Beli krajini. — Pogoji za turizem so ugodni, treba pa le poskrbeti, da bo vsak, ki išče v Semiču dobro kapljico in jedačo, to tudi dobil! Kdo je dolžan oskrbovati Semič s sadjem? V Semiču je preskrba s sadjem in zelenjavo zelo neurejena. Kljub temu, da v okolici Semiča propade veliko sadja, ga potrošnik ne more kupiti v trgovini. Ponj mora v Črnomelj ali pa še dlje. Na drugi strani bi marsikdo rad sadje prodal, pa ga ne more. Zadružna trgovina pravi, da se za majhne količine ne izplača najemati kamiona, v nadrobni trgovini rja tudi ne smejo prodajati. Ostale trgovine sadja in zelenjave ne smejo prodajati, ker nimamo tozadevne registracije. Nekako pa bi se morala stvar urediti, da bi bili zadovoljni kmetje in potrošniki! a V juniju je imela Slovenja 10f.421 gostov, kar je za 30 odstotkov več kot v Istem času lani. število domačih gostov se je povečalo za 18 odstotkov, Število tujih gostov pa za 52 odstotkov. V juniju je našo republiko obiskalo 43.163 tujih turistov. Dobro gospodarstvo v Mestnem logu Kmetijsko posestvo v Mestnem logu, ki spada k metliški zadrugi, je nastalo na nekdaj zamočvirjenem in poraslem prostoru. Danes jc ta Prostor posejan in obdelan tako, da predstavlja jedro kmetijstva v metliški komu-"i- Upravniku inž. JANEZU j*ACNIKU smo zastavili ne-kaJ vprašanj o razvoju pose-stva, o delu in nalogah, ki jih nameravajo v prihodnje uresničiti. — Ali nam rročete pojasniti, kako je posestvo nastalo in kolikšno površino zajema? .~- Posestvo kmetijske za-^»ge »Mestni log« v Metliki °°sega danes 200 hektarov J*rnije. V Logu imamo 106 nektarov, ostalo pa je v oko-**cl Metlike, na Vinomeru in . Gradcu. Največji prostor, ** J« zdaj obdelan, Je bil zamočvirjen in zaraščen. S krajem in melioracijo so za-356 teta 1947 in so to delo /p^jevali z majhnimi pre- 'edki vse do leta 1960. Preiz-^senih je bilo več sistemov 'osuševanje, nazadnje pa se odločili za hidrome-/"•acijski sistem z odtočni- W.arW- ZemlJa s« Je počasi j^tlvlrala z manj zahtevnimi j^t'inaml, danes pa uspeva-tj. *e vse rastline, posebno j^8. žitarice, hmelj in ko- — Kaj gojite na vašem Posestvu? ft/p v glavnem se ukvarjajo s pitanjem živine. Redl- Plta gIav- ^ ten Jih 170 hrrJ?)0, Razen tega imamo Prehi krornPir in pšenico, JewValce Metlike pa oskrbu-KTno z mlekom. 5 ln vaši dohodki? kjT V začetku Jo šlo zelo J*®- Veliko dela, truda in ^ev smo porabili, da smo se prebili skozi najhujše, sele lani smo prišli »na čisto«, kot rečemo. Predvideni bruto produkt v višini 70 milijonov dni je bil dosežen, kljub temu da smo morali plačati 10 milijonov anuitet. Izgube so se iz leta v leto manjšale, lani pa se je vse to izravnalo. — Kako kaže letos? — Pridelek pšenice Je nekoliko slabši. Proizvodni stroški so se zvečali, cene pšenici so ostale iste; upa- METLIŠKI TEDNIK mo pa, da nas bosta rešila hmelj in živina. Res Je, da so pri nas pridelki žita, krompirja in koruze daleč nad povprečjem zasebnih kmetovalcev. To smo dosegli z boljšim gnojenjem, s pravilno obdelavo in zaščito. Vsak nepredviden primanjkljaj pa nas prizadene. — Kaj pa delovna sila In zaslužek? — Stalnih kvalificiranih delavcev imamo 30 (uslužbenci, traktoristi in živinorejci), v sezoni pa najamemo še okoli 25 delavcev. Letos so pri nas na sezonskem delu Bosanci. Dohodki so različni in so odvisni od pridnosti posameznika. Nekateri zaslužijo tudi po 60.000 din na mesec. — V preteklem obdobju ste morali tudi graditi; kaj ste doslej napravili hi kakšni so vaši načrti za bodoči razvoj posestva? — Lani smo zgradili odprti *1ev lahke konstrukcije za 150 pitancev. Vodo in hrano dovajamo prav v jasli, da se živina čim manj giblje. Zgradili smo tudi dva odprta betonska silosa za 1100 m9 z dovozno rampo, senik za tisoč kubikov sena, gnojno Jamo ter uredili okolico z drenažo in odvodne Jaške. Za vse to smo porabili 22 milijonov dinarjev. 20 odstotkov smo prispevali sami, za ostalo pa smo dobili kredit po natečaju. Razen tega imamo več hlevov, garaž, skladišč, popravljal nic in sušilnic za hmelj še iz prejšnjih let. Bodoče delo se ujema s sedemletnim perspektivnim planom občine, KZ ln našim posestvom, predvideva pa ureditev novih 250 hektarov zemljišč v okolici Metlike. Ta zemljišča morajo biti sposobna za strojno obdelavo. Zgradili pa bomo še več hlevov in novih objektov za okoli 500 glav živine ter povečali strojni park in mehanizacijo. Poleg tega je še vrsta stvari, ki jih bo treba sproti reševati. Ivo Likavcc Že poznate nove načrte KZ? nje teh proizvodov pa bosta omogočila, da se ustalijo cene ter ustvarijo nujno potrebne rezerve, ki vzdržijo usfcladi-ščanje. Mnogo večja poraba predelanih vrtnin in krompirjevih chipsov v razvitih deželah in prednosti predelanih proizvodov opravičujejo za to potrebne investicije. Priprave in načrti bodo zahtevali veliko dela tako iz Lansko leto je v našem listu večkrat pisalo o načrtih kmetijske zadruge Trebnje za izgradnjo pitališča za 10.000 prašičev v Dolenji Nemški vasi. Izdelana je bila že vsa podrobna ekonomskotehnična dokumentacija, vendar se gradnja ni začela, ker krediti niso bili odobreni. Vzrok je delno v zamujenem roku, predvsem pa v spremembi investicijske politike. Ker se povečujejo že obstoječi praši-čerejski obrati, se odbor za investiranje pri Republiški kmetijski banki skuša izogniti preddmenzaoniranosti kapacitet in usmerja investicije v druge kmetijske panoge. Zgrajena so pitališča za prašiče v Stični in Novem mestu in bo trebanjsko področje s svojimi presežki krompirja predstavljalo krmno bazo in vzrejališče za mlade pujske. Pod sugestijo odbora za investiranje je vodstvo kmetijske zadiuge spremenilo svoje načrte. Na področju zadruge naj bi se ustvaril poljedelsko-predelovalni kombinat s poudarkom na krompirju in vrtninah. Osnutek je vključen v republiški program in se bo koordiniral s podobnimi načrti koprskega in goriškega področja. Začetek kombinata predstavlja sušilnica »Greda« na Mirni. Menjajoče se letine in neugodne vremenske razmere, slaba preskrba zaradi slabih skladišč in pokvarijivosti po-vTtnin so vzrok silnemu nihanju cen. PredeOaiva in suše- TREBANJSKE NOVICE proizvodnega kot ekonomskega stališča. Najustreznejša tehnologija vrtnin na velikih površinah in nujna kompleksna mehanizacija pri negovanju vrtnin zaenkrat še nista dovolj dognana in jih bo posebej proučeval ter izdelal zanj« načrt Kmetijski inštitut v Ljubljani s strokovnimi sodelavci, specialisti za zelenja-darstvo in krompir. Kmetijsko zadrugo pa čaka mnogo dela za po družbi janje zemljišč in njihovo ureditev, morala pa bo tudi prilagodili o-stalo kmetijsko proizvodnjo bodoča speciaiziTarM proizvodnji. Poljski kolobar bo moral biti urejen tako, da bo dajal čimveč tržnih presežkov iz rastlinske proizvodnje in bo živine samo toliko, kolikor je potrebno hlevskega gnoja za vzdrževanje tako imenovane humusne bilance tal. Projekt bo moral vsebovati tudi temeljite preiskave o potrebah po teh proizvodih za bodoča razdobja in raziskave o domačem in tujem tržišču, če hočemo, da se bo vloženi denar dobro obrestoval. S teodolitom na pot do urbanističnega programa DANES: plan ni proračun Na današnji 4. skupni seji obeh zborov občinske skup ščine v Prosvetnem domu v Trebnjem (začetek ob 9. uri) bodo odborniki obravnavali izpolnjevanje gospodarskih in proračunskih nalog do konca letošnjega prvega polletja. Dnevni red za sejo obsega skupaj 15 točk, med katerimi bodo razpravo sprožili zlasti poročilo o mokronoškem podjetju »Mesoizdelki«, predlog za osnovno in dodatno stopnjo zdravstvenega zavarovanja v letu 1963 in druga poročila. Občinska skupščina v Trebnjem je sklenila z Geodetskim zavodom v Ljubljani in Zavodom za izunero zemljišč in kataster v Novem mestu pogodbe o izmeni 189 ha zemljišč, ki leže na urbanističnem področju Trebnjega in Mirne. Trebanjsko urbanistično področje zajema skupaj 125 ha, razprostira pa se od Starega trga do Kamne gore in Cviblja na eni strani, na drugi strani pa obsega pas od avtomobilske ceste proti severu, kjer meji na gozdove k. o. Medvedje selo. Izmara Mirne v celoti bo na 64 ha, zavzema pa ožje naselje do mirenskega gradu in celoten neposredni okoliš okrog Mirne, ki ni zaraščen. Geodet-sti zavod je poslal za izmero trebanjskega območja dve ekipi strokovnjakov že pretekli teden, v tem tednu pa D Hmelj v Savinjski dolini obeta letos dober pridelek. Na to so vplivali agrotehnični ukrepi in u-godno vreme, ki je preprečilo večji razvoj peronospore m drugih rastlinskih bolezni. Hudo pa mu grozi suša. ■ Trgovsko podjetje »Agrotehnika« v Ljubljani je uvozilo iz Poljske 40 dvorednih strojev za izkopavanje krompirja. Vzorna pekarija v Mokronogu Odkar je dolgoletni pekovski mojster A. K. šel v pokoj, ni bilo v Mokronogu več tako dobrega kruha. Vse do maja smo godrnjali, potem pa smo dobili spet pravega mojstra Franca Lavrin-ška, ki je prišel iz Sevnice in se takoj seznanil s stara pečjo. Začel je peča zelo okusen kruh, s katerim smo vsi zadovoljni; važno pa Je tudi to, da ga je dovolj. Prej so morale stranke že ob petih zjutraj čakati v vrsti, ker Je kruha navadno ob osmih že zmanjkalo, posebno na semanje dni, zdaj pa ga je vedno dovolj. Prebivalci Mokronoga pa so zelo zadovoljni tudi s čistočo in postrežbo v tem lokalu. Kot smo izvedela, se bo ta obrat še razširil in moderniziral. Prvi koraki so že storjeni, saj novozgrajena parna peč, ki jo je oskrbelo podjetje »Tržan«, izvrstno deluje. H. S. bo tudi ustrezni zavod iz Novega mesta poslal z istim namenom na Mirno svojo skupino strokovnjakov. Geodetska izmara zemljišč je nedvomno odgovorna naloga za poverjena zavoda, da pa bo delo olajšano in hitrejše, so tudi občani in vsi uporabniki zemlje dolžni, da pri poslu pomagajo. Zahteva se namreč le to, da točno označijo meje in mejnike parcel na področju, kjer bo izmera potekala. Kdor tega do danes ni opravil, bodo namesto njega to opravili katastrski organi po svoji presoji. 38. člen uredbe o zemljiškem katastru pa pravi, da se kaznuje oseba z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev ali z zaporom do 30 dni, pravna oseba pa z denarno kaznijo do 100.000 dinarjev, če ne zaimejiči parcel in če ne da katastrskim organom zahtevanih popravkov ter če onemogoči ali u-niči geodetska znamenja. O tem so lastniki zemljišč obveščeni, saj je pred tednom katastrski urad v Trebnjem razposlal po naseljih razglase, ki med drugim navajajo tudi, na kakšen način je možno izpolniš navodila. Geodetska izmera na področju dveh večjih središč trebanjske občine je podlaga za urbanistični program nadaljnjega razvoja naselij in posameznih gradenj. Na ta način tudi v tej občini prehajajo k načrtnemu gospodarjenju v nadaljnjem izgrajevanju naselij in področij. Središče posestva Mestni log NOČITVE, NAPITNINA IN ŠE KAJ IZ TREBNJEGA Turistična sezona je na višku, in kdaj, če ne sedaj, bo največ turistov? Za svoj obseg ima Trebnje dovolj gostiln z noćiš«; kar pet jih Je ob glavni cesti. Vsekakor te najbolj prijazno in Skrbno postrežejo v »Grmadi-". Prijazna gostilničarka Gerta Oven Je hodila v gostinsko Solo in zna goste lepo sprejeti. -Ko smo Jo vprašaji, koliko nočitev so imeli v tej sezoni, Je dejala: »Bolj malo. To pa zato, ker imamo samo dve sobi za prenočitev. No, v kratkem se bo odselila Se ena stranka ln tako bomo Imeli tri sobe.« »Je bilo od teh več tujcev ali domačih?- »Tujcev j« bilo več, predvsem Nemcev.* »Kaj pa napitnina? Pravijo, da Nemci...« »Meni vedno dajo napitnino. Zadnjič ml je dal neki Nemec 600 din.« »Katere pijače pa največ prodate? Vina?« »Ne. vina sploh ne gre dosti. Največ plvaf leokte, limonade in oranžade. Saj veste, vročina — pa se takale steklenica hladnega piva lz hladilnika kar prileze.« Se pogled v sobo s televizorjem, ln ustavimo se v gostilni na drugi strani ceste. Lastnica Slavka Springer pravi, da je pri njih prenočilo 113 domačih ln 16 tujih turistov. Največ pijejo pivo in kokto, napitnine ne dajo radi; največ prodajo ob nedeljah. Naslednja postaja: »Opara«. »Letos nlsimo imeli dosti nočitev, ker smo gostilno preurejali. Domačih Je bilo 23, tujcev pa 7. V glavnem so bili Nemci. Največ prodamo piva ln kokte, najbolj uspešni dnevi pa so ponedeljek, torek ln sobota.« Se eno gostilno Imamo pred seboj: »Germovšek«. Cecilija Germovšek pravi: »V tej sezoni smo Imeli skupno 52 nočitev. Bilo je tudi nekaj tujcev, predvsem Nemcev. Ce dajo kaj napitnine? Kje pal Se pogajajo se, potem sedejo v kot ln ves dan žulijo kozarček kisle vode. Največ obiskov pa Imamo ob nedeljah«. Tuji avtomobili, nemška govorica, pivo ln kisla voda, včasih napitnina - to Je značilno za vsak turizem ln prav tako Je tudi v Trebnjem. Kaže, da so letos Trebanjci kar zadovoljni s turistično sezono. M. P, „Včasih je bilo vse drugače..." Ko je zadnje dni julija vročina najbolj pripekala in so ljudje povsod iskali sence in madnih pijač, je bilo v čakalnici splošne ambulante zdravstvenega doma Novo mesto nekega dopoldneva 24 ljudi. Otroci, mladina, starejši, moški in ženske. Na živopisanih stolih so se presedali, nekateri so klepetali, nekaj med njimi pa jih je sedelo molče, podpirajoč si glavo. Od časa do časa je kdo zavzdihnil. Prav nič niso kazali zanimanja za šale, ki so jih stresali nekateri čakajoči, in tudi ne za vse vrste njihovih bolezni, tudi ne od tistega, ki je to pripovedoval. — Saj pravim, naš oče so bili stari 75 let, pa niso videli zdravnika, jaz pa vedno posedam tod. Včasih ni bilo toliko bolezni. Menda je vse to od »atomske« ... — Veste, jaz sem se u rezal S koso, pa sem se 14 dni »cajtal« s trpotcem. Zdaj imam že vso debelo nogo. Bomo videli, če mi bo res dolitar kaj pomagal. Zakaj pa plačujemo socialno? Mlado dekle s šentjernej-skim naglasom je bilo tako okinčano, da bi jo magnet prav gotovo potegnil za seboj. Venomer si je popravljala frizuro, odpirala polivi-nilasto torbico, in ko jo je soseda vprašala, kaj jo boli, je odvrnila: — Oh... vse! V čakalnici zobne ambulante je bilo tistega dne 30 ljudi. Večja skupina se je gnetla pred vrati ordinacije, ostali pa so mol6» sedeli, dokler ni vstopil je moški, ki se je začel takoj z vsemi pogovarjati. Kar naprej je govoril. — Madonca, saj sem dosti prestal, v partizanih se nisem nikogar bal, zdaj pa se tresem ko šiba. Okoli dohtar-jev hoditi je res zadnja stvar pred smrtjo. Veste, sem bil že dvakrat tu in sem potrpežljivo čakal; ko bi moral biti na vrsti, sem ušel k Murnu na Breg. Zdaj pa bom ostal! Kar izpulijo naj mi zob ali pa se ustrelim! Če boste slišali, da je notri »rumel«, pridite na pomoč, ker bom tiste-ga,ki mi bo pulil, prav gotovo usekal... — Kaj boste vi tarnali, meni so že šest zob izpulili, pa sem še živa, — je rekla debela ženska. — In trikrat sem rodila! Kaj veste vi moški o bolečinah! — Kar tiho, mamca! Madonca, bom vse razbil! Mene boli zob pa amen! Vtem se približam klepeta-vemu moškemu, in ko je odprl usta, je zadišalo kot iz soda slivovke ... Tako bolniki. — Zdaj delata samo dve ambulanti splošne prakse, ker so zdravniki na dopustu, sicer pa imamo v Novem mestu pet splošnih ambulant, ki imajo vse dosti dela. V primerjavi z navalom bolnikov v zimskih mesecih vse do aprila lahko rečemo, da so poleti ambulante za 30 do 40 odstotkov manj obremenjene. V tem času hodijo k zdravniku samo tisti, ki so v resnici bolni. Veliko ljudi je na dopustu, med njimi tudi delavci iz industrije in podjetij, ki se ukvarjajo še s kmetovanjem. V času dopusta lahko postore doma, kar je treba, v ostalih mesecih pa si pomagajo z »bolniško«. Tega zdravstveni delavci ne moremo preprečiti, ker smo dolžni nuditi pomoč vsakemu, ki pride v ambulanto, podjetja, ki bi morala v svojem interesu to stvar urediti, pa ne kažejo posebnega zani- Novomeška kronika ■ Pred nedavnim so tudi v novomeški lekarni opravili nekaj manjših popravil. Notranje prostore so prebelili in temeljito prečistili, namestili nove varnostne zavese proti soncu, pri vhodnih vratih pa so železno ograjo, ki je varovala vrata v času dežurne službe, zamenjali z novimi premičnimi vrati lahke konstrukcije. Prav te Oni popravljajo fasado. ■ Poleg Dolenjskega muzeja na Kapitlju rasle iz tal nova Dolenjska galerija. Delavci podjetja »Pionir« so začeli postavljati ostrešje ln bodo impozantno zgradbo dovršili še letos do III. faze. 2e zdaj Je videti, da bo nova stavba ne le pomembna kulturna, temveč tudi estetska pridobitev našega mesta. ■ Kdor je te dni hodil mimo kopališča na Loki, Je lahko videl, da Je povsem drugačno kot pred mesecem dni. Delavci, ki so pridno pleskali, zidali ln prenavljali ves julij in prvo polovico avgusta, te dni opravljajo zadnja dela. V soboto bodo prostori popolnoma prenovljeni in Jih bo prevzel v upravljanje TVD Partizan, ki bo poslej skrbel za kopališče, gostišče in vse ostalo. Trdno upamo, da bo Loka podnevi ln tudi zvečer spet zaživela, tako kot pred leti. Skoda le, da smo že skoraj na koncu sezono in da smo najlepši čas zamudili. ■ Železniška zapornica na cesti v Bršlin je navadno ob dveh, ko ae vračajo z dela Usti, ki so zaposleni v Novoteksu in v obratu Iskre, zaprta. Delavci, ki se Jim mudi domov, se dan za dnem raz- Nova zaščitna ograja na Glavnem trgu Pred dobrimi štirinajstimi dnevi se Je nasproti zaščitne ograje pred knjigarno na Glavnem trsu v Novem mestu pojavila še ograja, ki zapira doslop k Dolenjkini poslovalnici Tek-sUl. V preurejene prostore sc bo nekako v oktobru preselila iz dosedanjega lokala Delikatesa. V novih prostorih bo približno 20 sedežev, gostom pa bo na voljo poleg osvežilnih pijač, suhomesnate robe, delikatesnih in desertnih izdelkov še ekspres za kavo. Sodoben lokal s popolnoma novo opremo in hladilnimi pulti, raznimi strojnimi pripomočki in drugim bo veljal IS milijonov dinarjev. Ko bo preureditev končana, bodo začeli preurejati še prostore nekdanje poslovalnice Obutev in konfekcija, frizerskega salona Adam in dosedanje Delikatese. Iz vseh naštetih prostorov bodo skupaj z vmesnimi vežami naredili sodobno prodajalno kratkega ln dolgega tekstilnega blaga, v kateri bodo potrošnikom na voljo specializirani pulti. Za to preureditev bo treba odšteti •;.! milijonov dinarjev, končana pa bo v februurju 1M4. manja. V splošnem je zdravstvena služba v občini lepo napredovala. V Novem mestu imamo 11 zdravnikov splošne prakse in specialistov, 2 zdravnika sta v Žužemberku, IN0VOMEŠK KOMUNA po enega pa imajo v Straži in Šentjerneju. Ti podatki veljajo za območje zdravstvenega doma. Na zdravnika operativca pride okoli 4.500 ljudi. V preteklih letih je bilo to število dosti večje, saj sta bila v Novem mestu dolga leta samo dva zdrav- Doslej sprejeli dvoje statutov V novomeški občini sta do zdaj svoje statute sprejeli le Meodbčinska zavarovalnica in Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Tik pred sprejetjem pa so še: Opre-males, Vodovod, Opekarna Zalog, Elektro in Železniško transportno podjetje. Osnutek statuta bosta vsak čas izdelala trgovsko podjetje »Dolenjka« in Komunalna banka, medtem ko se vrsta delovnih organizacij na ta akt pripravlja z vso vestnostjo. O statutih še sploh ne razpravlja in ne pripravlja osnutkov 21 delovnih organizacij. V tej vrsti je največ manjših podjetij s pomanjkljivim strokovnim kadrom. KZ gradi cesto Kmetijska zadruga v Dol. Toplicah se je odločila zgraditi novo cesto v bližnje gozdove nad zdraviliškim krajem. Cesta bo široka 4 metre, služila pa bo predvsem za prevoz lesa iz gozdov. Uporabljali jo bodo tudi okolišni prebivalci. Za zdaj bo zgrajena v dolžini. 800 m in bo bodj položna kot že obstoječa kamnita pot. D. G. burjajo in vprašujejo, če res ni mogoče za premikanje vagonov izbrati prikladncjšega časa? Sicer je res, da je predviden nadvoz aH podvoz, ki naj bi odpravil nevšeč-ni prometni vozel, sodimo pa, da bi se do takrat, ko bo eno ali drugo zgrajeno, morda le dalo čas za premikanje vagonov pomakniti malo naprej ali nazajl H Na ponedeljkovem živilskem trgu je mrgolelo kot na mravljišču. Trg je bil zelo dobro založen z vsemi pridelki, ki v tem času zorijo na vrtovih, sadovnjakih hi njivah. Prodajali so krompir po 35 din, paradižnike po 90 din, papriko po 100 din, mleko po 60 din, ringlo po 80 din, slive po 60 din, hruške po 80 do 160 din, breskve po 120 din, jabolka po 80 din, zelje po 50 din, kumare po 50 din, peso po 60 din, solato v glavicah po 50 din, špinačo na merice po 50 din. Jajca po 30 din. Za par piščancev so zahtevali 1300 din, za liter orehov 100 din. Naprodaj je bilo precej rož, obutve iz plastične mase, lončenih izdelkov, drv po 3700 din meter ter bosanskih opank po 1500 din. ■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Terezija Filipi iz Trdinove 5a -- Niko, Vera Fišter z Mestnih njiv 3 — deklico, Anica .Jaki.bra iz Skalickega 1 — Miho, Marija Marušič Nad mlini 21 — deklico. — Poročili so se: Alojz Roženber-ger, elektromonter iz Stranske vasi, in Marija Rifelj. sobarica iz Novega trga 1; Mirko Štrukelj, šofer iz Ragovske ulice 1, In Ljudmila Livk, prodajalka iz Kastelčeve ulice 5. — Ta teden ni nihče umrl. nika v ambulantah. To povprečje pa ni zadovoljivo in je še zmeraj preveliko. Zdravstveno službo bi lahko organizirali tako, da bi bili z njo zadovoljni vsi bolniki, ki obiskujejo splošno, specialistično in zobno ambulanto, če bi izpraznili v stavbi zdravstvenega doma dve stanovanji. Te prostore so nam na občini že zdavnaj obljubili, ostalo pa je le pri besedah. Će bi imeli vso stavbo zase, bi otroški dispanzer preselili v stavbo zdravstvenega doma, zobna ambulanta pa bi se v svoji stavbi lahko razširila. Pet zobnih terapevtov dela v nemogočih razmerah, na jesen pa dobimo še dve zobni zdravnici, Id bosta končali študije. Zdravnikov bo dovolj, tako da bolnikom ne bi bilo treba čakati, prostorov pa ni. Ljudje, ki presedijo pred zobno ambulanto po več ur, to najbolj občutijo. Kot rečeno, ne moremo nič napraviti, dokler ne dobimo prostorov! Tako nam je v razgovoru povedal ravnatelj Zdravstvenega doma v Novem mestu dr. Adolf Spiler. H. B. Gradbena dela na stavbi kopališkega doma zdravilišča v Dolenjskih Toplicah so uspešno končana. V novi dve nadstropji stavbe, ki jo vidite na sliki, se bodo zdaj vselili obrtniki in postorili vse kar je treba, da bodo nove zmogljivosti čimprej na razpolago gostom. Za poskus: pet krajevnih skupnosti Občinski odbor Socialistične zveze v Novem mestu je 9. avgusta sklical posvetovanje o vlogi in nalogah krajevnih skupnosti in nanj povabil nekaj odbornikov občinske skupščine, predsednflte svetov in predstavnike petih krajev, kjer naj bi bila središča poskusnih krajevnih skupnosti, ki jih nameravamo vpeljati do novega leta. V razpravi so ugotovili, da je za zdaj še nemogoče povsod uvajati krajevne skupnosti, saj tudi še ni sprejet občinski statut, ki bo uzakonil ustanovitev takih skupnosti. Vendar je pametno, da na nekatera vprašanja že zdaj opozorimo predvsem zato, ker pričakujemo, da bo potrebno v prvi vrsti zagotoviti sredstva za finansiranjc in kader krajevnih skupnosti. Na posvetovanju so menili, naj bi poleg osnove, ki bi jo bilo treba za krajevne skupnosti zagotoviti z občinskim proračunom, dobili sredstva s področij, ki jih ustvarjajo. Na ta način bi dobile te skupnosti ob prenosu upravne pristojnosti z občine tudi večjo finančno samostojnost. Poskusne krajevne skupnosti bi najprej imeli v NOVEM MESTU, ŠENTJERNEJU, STRAŽI, DOLENJSKIH TOPLICAH IN ŽUŽEMBERKU. S tein so se strinjali tudi udeleženci posvetovanja, ki so razen tega sprejeli već sklepov, med drugim, da komisija (9 članov) za krajevne skupnosti izdela osnutek statuta za skupnost; da izbere nekaj konkretnih predlogov za finansiranjc krajevnih skupnosti in da se odslej o krajevnih skupnostih razpravlja pretežno v okrilja SZDL. ki je dolžna sklicati tudi iniciativne odbore za formiranje krajevnih skupnosti. Vsebino s to tematiko bodo obravnavali tudi na septembrskem plenumu občinskega odbora Socialistične zveze v Novem mestu in sprejeli več ustreznih sklepov. Do 9. 8.: v šmarjeti že 111.080 din za Skopje LABOD: z boljšo strokovnostjo delavcev v večjo proizvodnjo! Pri zbiranju prispevkov za pomoč Skopju se je šmarjeta zelo lepo izkazala. Osnovne organizacije in občani so v tem kraju do 9. avgusta zbrali že 111.080 din. Od tega so prispevali: SZDL 10.000 din, ZZB NOV 10.000 din, Kulturno društvo šmarjeta 5000 din, RK šmarjeta 5000 din, Gasilsko društvo šmarjeta 5000 din, AMD 5000 din, aktiv ZMS 2000 din, SZDL Zbure 5000 din. Gasilsko društvo Zbure 5000 din in SZDL šmarješke Toplice 2000 din. Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Tudi vaščani so se izkazali. Njihovi prispevki so naslednji: Gorenja vas pri Šmarjeti 13.700 din, šmarjeta 9200 din, Zbure in Sela 6890 din, Dol pri Klevevžu 4100 din, Ceie-vec 3600 din, Brezovica 3590 din, šmarješke Toplice 3450 din, Radovlja 3350 din, Vinica 3200 din, Orešje 3100 din, Strelac in Dolenja vas 2900 dinarjev. Zbiralna akcija pa se nadaljuje tako v denarnih prispevkih kot v živežu. Kdor še ni dal, se bo lahko za svoj prispevek še odločil. Da pa akcija na tem področju tako lepo uspeva, je v veliki meri zasluga zbirateljev, ki zaslužijo vso pohvalo. V tovarni perila »Labod« pravilno vrednotijo pomen strokovne vzgoje zaposlenih, zato ni čudno, da se je v zadnjem letu dni pričela živahna dejavnost domačega centra za izobraževanje. V ko-stanjeviškem obratu je izmed 99 zaposlenih žena in deklet le 11 kvalificiranih delavk, vse ostale pa so nekvalificirane. Izobraževalni center pripravlja trimesečni tečaj za pridobitev nazva kvalificirane industrijske šivilje. V prvi skupini ga bo obiskovalo 60 žena in deklet iz kostanjeviškega obrata. Razen strokovnih predmetov, kot so: osnovni pojmi o tekstilu, strojeslovje, krojno risanje, tehnična varnost in higiensko-tehničnn zaščita, se bodo delavke seznanile še z osnovami delavskega samoupravljanja, z organizacijo industrijskega podjetja, z zakonom o delovnih razmerjih in osnovami gospodarskega računstva. V nas"ednji skupini bodo enak tečaj obiskovale še preostale delavke kosta-njeviškega obrata. V novomeškem obratu je doslej podoben tečaj uspešno končalo 31 delavk. V izpitni komisiji je kot predsednik sodeloval predstavnik obrtnega izobraževalnega centru Iz Novcu* mesta. Razen tega Je v letošnjem letu 14 mladih delavk uspešno končalo tečaj za priučitev na razna delo*' na mosta v proizvodnji. Zgodba o ,kurnikih-stanovanjih' in divjih gradnjah Ob koncu zime smo nekega večera v posebni oddaji na televizijskem zaslonu zagledali novomeški Breg, največjo znamenitost našega mesta. Vsa idila tega pobočja, ki je priljubljen motiv mnogim likovnim umetnikom, pa Je bila tokrat prikazana v novi luči. Za hišami, posejanimi v živo skalo, in lesenimi balkoni je bilo videti nekaj novozgrajenih objektov, ki smo jih imeli za pasje ute, dokler ni bilo v oddaji povedano, da je to nezaslišan primer divjih gradenj stanovanj ... Kljub temu da Je stanovanjska stiska pri nas res huda, ne bi nihče pomisli), da v teh 1.urnikih res prebivajo ljudje. Okoli dva metra dolga in prav toliko široka zgradba, iz katere se skozi okno vije dim, pa je bila res stanovanje! Ta oddaja je bila povod, da so se tudi na občini začeli zanimati za to stvar, ker so novozgrajeni objekti nastali brez gradbenih dovoljenj. Gradbeni inšpektor si je zadevo gledal ln ugotovil, da stoji troje »kur-nlkov za Pctrlčevo hiiio, eden pa za sosednjo Potokarjevo. Ker Je bilo ugotovljeno, da ta stanovanja niso primerna za bivališča ljudi ln ker je razen tega pobočje Brega zaščiteno kot stari del mesta, ki se mu ne sme spreminjati lice, je občina Izdala odločbo, da morata lastnika divje gradnje v 1.1 dneh porušiti. Potokar Je videl, da gre zares in je I,urnik na svojem vrtu sam porušil, soseda Pctrl-čeva pa sta se pritožila v Ljubljano ln opletala z jezikom po vsem mestu, da Jim nihče nič ne more zato, če pomagala re* vežem brez stanovanj ... ■•Reveži* pa sc jima niso smilili takrat, ko sta od njih za neprimerno bivališče pobirala najemnino ki sta Jo seveda krepko določila sama. Ko je minilo 15 dni, kurnlki pa s<> še stali, je prišla ekipa delavcev, da bi /ačla rušiti. I/ stanovanja neke Beograjčanke so znositi njene stvari ln prijeli z.a krampe... Takrat pa s • Je Petričcvu ulegla pod lino. ki naj hI bila okno, in začela vpiti: ••Le rušite, jaz pa bom živa ležala tu!« Takega primera gradbeni Inšpektor le ni imel, žito je skočil telefonirat zaradi navodil. Ko m- Je /. delavci vrnil, so bila vhodna vrata zaprla In nihče Jih ni hotel odkleniti. Oz nekaj dul pa so pri li: dva miličnika, trije det ivci I delovodjem In zastopnik občine. Hiša je bila /aprta. Miličnik Je preplezal ograjo, prls I v hišo lu pregovoril lastnico, tla Je odprla. Spet so znosili i-ii'-'-Je Beograjčanke na lVtrlč>-vo verando in prijeli z* krampe. To pot se Je Petri6eva odločila za drugo taktiko. -Lepo prosim, pustite!« sa' ma bom vse podprla, »sc. s""" lepše kot vi, tako da material ne bo poškodovan!" Hčerka pa: -'/.akaj ste pust H stvari na verandi? Zno.ilc J"J ni cesto, da bodo vsi vid " sramoto občine . . .« Jezlkall i0 moledovali Itn to'lko ča a. so delavci v.-cli ven samo -'k?.,! vrata In pod, zidove pa pusti" ker je lastnici obljubljala, <•* Jih bo takoj sama podrla. Pa .lih je vnel pretentata! °f takrat Je minilo II dni. "ih od domačih pa se ui pitak"" krv mpa! Zadeva Je sprožila po vS'.\j! mestu burne d "bati' po vog'"_ in gostilnah. L lud Je se tura*' Jo nad takim Izkoriščanj m s * novnnjskc sil kc in meni 10; ■ bi bil skrajni C is, da s" »•'•* I lavi pravnomočni odločba. P kateri moralo biti te <">J gradnje poru-ene! 10 DOLENJSKI LIST Stev. 33 (6»»> CELULOZAR drugi na mladinskem prvenstvu V Kranju je bilo 6. in 7. avgu- čeprav je t ništvu nad 100 voznikov motor-X* vozil. Kljub temu je prireji'*1' dobro uspela. Iz Trebnjega 'Jkaovalci vozili skozi Dobrnič Žužemberk ter se ustavili v B;~?u. kjer je znana partizanska "Stanka Frata. Tu je bil cilj. sin,!*"1 ovalci so bili razvrseni po He'r™8*! z ozirom na vrsto motor-bj,8* »ožila. Za vsako skupino je hltr V^Prej določena povprečna s katero so morali prevo- žiti progo Trebnje—Frata. Postavljene so bile vmesne tajne in javne kontrole. Na podlagi izmerjenih časov so bile Izračunane kazenske točke. Tekmovalci so dosegli naslednja mesta: V skupini motorjev do 50 cem: 1. Ivan Starič, Trebnje, 2. Karel Protnik, Velika Loka, 3. Vane Juvanc, Trebnje. V skupini motorjev do 500 cem: 1. Tone Zakrajšek, Mirna, 2. Jote Krevs, Trebnje, 3. Ciril Ko-drič. Mirna. V skupini avtomobilov: 1. Henrik Bule, Mokronog, 2. Anton Gole, Mokronog, 3. Stane Vodopivec, Mirna. Najmanjše razlike v kazenskih točkah so dosegli tekmovalci v skupini avtomobilov. Predsednik društva tovariš Stane Kolenc je po tekmovanju razdelil denarne nagrade in diplome. Ob tej priliki Je bila podeljena tudi nagrada predsedniku športne komisije to- varišu Jožetu Vebletu iz Trebnjega za doseženo osmo mesto na zvezni ocenjevalni vožnji v Kumrovcu, ki jo je dodelila AMZ Slovenije. Kot pravi športniki in dobri prijatelji so se izkazali nagrajeni tekmovalci s tem, da so nagrade prispevali za pomoč ponesrečenim v Skopju. Tudi ostali so prispevali v denarju, upravni odbor AMD, ki se Je ob tej priliki takoj sestal, pa je razglasil sklep, da bo nabiralno akcijo za pomoč Skopju nadaljeval tudi po končanem tekmovanju. Pripravljena domača jedila ln pijače (seveda brezalkoholne) so bila vsem na razpolago. Tekmovanje je bilo zaključeno v prijateljskem pogovoru. S. B. Izlet po štajerski Pred kratkim Je Združenje borcev v Smarjeti v počastitev dneva vstaje organiziralo krožni izlet po štajerski; 48 izletnikov si je ogledalo krajevne znamenitosti ter spomenike in plošče v Frankolo-vem pri Celju, na Pohorju in znameniti ptujski grad. Ustavili so se tudi v Kumrovcu ob rojstni hiši maršala Tita. Vsi so bili zadovoljni in si še želijo takih izletov. Tudi Vesna Breskvarjeva je dosegla prvo mesto na 400 m mešano z 19 sekundami prednosti, kar je najboljši letošnji rezultat na tej progi v Sloveniji. REZULTATI — moški: 1500 m prosto: 1. Andrej Svab (C) 20:37,1, 2. Rene Albini (Med) 20:57,3, 3. Toni Sulc (C) 21:01,7. 400 m mešano: 1. Josip Dvoržak (Med) 5:40,7, 2. Sandi Lileg (C) 5:42,9, 3. Damir VVagner (Med) 5:48,2, 4. Peter Jesenšek (C) 5:55,6. Ženske: 400 m mešano: 1. Vesna Breskvar (C) 6:32,2 (odličen čas), 2. Iška Kočar (Rud) 6:51,0, 3. Jasna Wa-les (Med) 6:51,5, 6. Meri Ravbar (C) 7:27.5. PLASMA MITINGA: Celulozar 4002, Medveščak 3917 ln Rudar 2917 točk. KONČNI PLASMA KLUBOV SEVERNE SKUPINE II. ZVEZNE LIGE: Celulozar 54.639, Medveščak 53.558, Rudar 44.710, Crvena zvezda — odstopila. L. H. Za razvoj turizma v Starem trgu Skupina vaščanov iz Pre-lesja pri Starem trgu ob Kolpi in sekcija turistično olepševalnega društva s člani gasilskega društva so v rninulih dneh na sestanku razpravljali o možnosti za razvoj turizma ob Kolpi. Ker imajo v Prelesju gasilski dom, so sklenili, da ga bodo preuredili v sodoben gostinski obrat s tujskimi sobami. Na travniku tik Kolpe bodo kasneje uredili še camping prostore. Ker vedno več izletnikov in turistov prihaja k topli Kolpi, menijo tamkajšnji prebivalci, da se bo takšna gostinsko-turistična postojanka dobro obnesla in bo osnova za nadaljnji razvoj turizma v teh krajih. IhajJ ■^re"tl, Logu pod Mangartom in Strmcu še sne-pripo nov mladinski film »Srečno, Kekec!«, ki ga je po riat Vei,kah Josipa Vandota napisal književnik in scena-I^JUblran Ribič. Film snema podjetje VIBA FILM Iz in r;i e v Eastman colorju. Da bi bil film dostopnejši bos^^Vm^vejši ca vsa jezična področja v naši državi, *H>ohrv * " P08"**1 dve različni verziji: slovenska in '*l«na i a> Prokvajjalci upajo, da bo premiera novega ^Irnir J?8 novembra, V glavnih vlogah nastopajo Martin m Urin kot Kekec- Blanka Florjane kot Mojca, Ur ™el<5 kot Rožie, Pchta je Ruša Bojčcva, oče Skalarje' SotUr, Marija Goršičeva pa je mati Ska-'Uuia L berač sodeluje tudi Stane Sever. Direktor želt> •c "Ušan Povh, direktor fotografije Ivan Marin-Marja Ce"°Kraf inž. arh. Mirko Fcrcnčak, komponist «sistent. Vod°Pivcc, kostimi so delo Marlenke Stupica, ha je i„£ reii«e Je Draga Ahačič, umetniški svetovalec * Prav *rh- Tonl Ml8kar- — Kekec v barvnem filmu T* «0ai Kotovo najlepše darilo naši mladini, prav nič pa m krnaf dvomimo> da bo tudi U nai domači mladinski "<* osvojil srca mladih gledalcev Urom po svetu! Obiščite Vinico! V vročih poletnih dneh je na vlniškem kopališču ob kanuptngu kar mrgolelo kopalcev. Do 24° segreta Kolpa ln toplo vreme pa sem še vedno privabljata ljudi Iz vseh krajev domovine. Sem ln tja pride tudi kakšen Inozemski turist. Ni redek primer, da se pridejo na Vinico kopat iz LJubljane, Novega mesta, sosednje Hrvaške ln od drugod. Cesto pripotujejo z avtobusi. Pa rudi osebnih avtomobilov ni malo; kot majski hrošči prlbrenčljo vsak čas po novi cesti do kopališča. Vzkliki veselja, pomešani z otroškim vriščem, se razlegajo ob skakanju v bistro reko. Če se sprehodiš med kopalci ln povprašaš, kako se počutijo, ti z zadovoljstvom bite pojasnjevati, da Je nepopisno lepo. Strežno osebje v točilnici na kopališču Ima zadnje čase polne roke dela. Poslovodja Evgen Žagar je pojasnil, da se je prodaja pijač v zadnjem času skoraj podvojila. Dnevno Iztočijo do 200 steklenic piva, okrog 30 litrov vina, nealkoholnlh pijač pa od 150 do 200 steklenic. Od začetka sezone posluje tudi kuhinja, ki pripravi trikrat dnevno obroke za 20 lludl. Gostje so ■ hrano zadovoljni. Gostišče Ima med drugim tudi 13 ležišč za goste. Sobo so sodobno opremljene, dnevna oskrba pa stane 1000 dinarjev. Gostišču manjka neka) drobnarij, ki pa bi jih z dobro voljo hitro nabavilo. Večkrat bi tudi lahko očistili kopališč«, kjer leže papirčki ln drugi odpadki. Zato bi morali koše za odpadke nujno nabaviti. Tudi ti, dragi bralec, si privošči vsaj nekaj dni oddiha na Vlnid, v tem priljubljenem turističnem kraju Bele krajine! Videl boš veliko zanimivosti, kot: vinlškl grad, Zupančičevo rolstno hišo, slišal boš o zgodovini lz NOB ter o vinlškl republiki pa lahko nadvse občudoval bistro Kolpo, ki obkroža vlnlško polje ln z vinogradi zasajene griče. F. P. Poslušali boste Radio Brežice Oddaje RTV Ljubljane so v brežiški občini zlasti v večernih urah slabo slišali, zato je ljubljanski studio odločil, da omogoči boljši sprejem v Spodnjem Posavju s postavitvijo relejnega oddajnika v Brežicah. Oddajnik bodo namestili v prosvetnem domu, tik nad njim pa bo 45 m visok in 200 kg težak oddajni stolp iz duralumini-ja in ameriške konstrukcije. V kratkem ga bodo nabavili v Ljubljani, kjer je služil za preizkušnje. Načrte za montažo oddajnika pripravljajo v teh dneh, relejno postajo pa nameravajo preizkusiti že v začetku oktobra. Brežiški ojačevalec nameravajo uporabljati tudi kot lokalni radio oddajnik. Naprava je namreč avtomatska, kar pomeni, da se sama vključi in izključi Prav to omogoča, da se lahko uporablja kot samostojni oddajnik na posebni valovni dolžini. Studio brežiške postaje bo v prosvetnem domu, za začetek pa bodo imeli svoj program enkrat na teden. Prvo samostojno oddajo radia Brežice bodo občani poslušali predvidoma na dan občinskega praznika, ko bodo iz zelo akustične dvorane prosvetnega doma prenašali slavnostno sejo občinske skupščine. Za druge samostojne oddaje bodo zadolžili strokovnjake iz kmetijstva, industrije in drugih dejavnosti, ki bodo pripravili gradivo za spored. Kot najhitrejše informativno sredstvo bo lokalna radijska postaja služila predvsem za boljšo informiranost občanov o dogodkih v občim. Koliko veselja na svežem zraku, travi in ob »srečni mamici«! NENAVADEN DOGODEK V MUČNIH SELIH: Sivka in njeni četvorčki Kot strela z jasnega neba se je razširila vest, da je v Mrčnih selih nad Senovirn krava povrgla četvorčke. Z upravnikom veterinarske postaje v Brestanici Miroslavom Miikelnom sva v soboto navsezgodaj odhitela na kraj dogodka. Med potjo mi je veterinar povedal, da so to prvi četvorčki v zadnjih letih, ki so ostali živi, in dokaj krepki. Sicer pa je porod četvOTčkov zelo redek. čeravno sva dospela v Mrena sela zgodaj, kmetovalca Franca Jazbeca iz hiše št. 9 ni bilo več doma. Odšel je na njivo ogledovat, kako globoko je namočil težko pričakovani dež. Na srečo se je kmalu vrnil. Ponosno naju je odpeljal v hlev, kjer smo si ogledali tri dni stare četvorčke. čudoivi/to je bilo gledati tri teličke in enega junčka. Vsi so enaki, po težini in velikosti. Luč sveta so zagledali 8. avgusta in vsak tehta po 15 kilogramov. Sicer pa je najbolje, da prisluhnemo pripovedovanju lastnika: »V resnici nisem pričakoval kaj takega, kar se je tega dne v mojem hlevu dogodilo. Krava bi namreč morala po vreči šele čez 14 dni. Zato sem jo zjutraj ob 7. uri nahranu kot običajno. Opazil sem, da krava postaja nemirna, čez nekaj minut je povrgla teleta, čez eno uro drugega, samo nekaj minut zatem pa že tretjega. Hudiča, sem si mislil, kaj pa to pomeni? Tudi žena je bila menda istih misli. Sivka se je zares hrabro držala, vendar sem se bal zanjo. Ko sem mislil, da je že vse končano in da mi je krava podarila tri teleta, se je okoli 1. ure povrgel še četrti. Z ženo sva imela polne roke dela. Vse Je pri&lo tako nepričakovano, da nisem utegnil poklicati niti sosede, kaj šele veterinarja. Vidite, še do nedavnega sem imel v hlevu samo eno živinče, sedaj pa jih imam kar pet. Bes pa je, da bd najraje vsa štiri teleta zamenjal za eno dobro, da bi ga imel za rejo. Ne vem, kako bom pre-hrandl četvorčke, ker Sivka verjetno ne bo imela mleka za vse. Potreboval bi mleko v prahu, pa ga ne morem nikjer dobiti. Bom še enkrat poskusil. Ko sem o tem dogodku povedal sosedom, mi ni hotel nihče verjeti. Nekateri starejši kmetovalci so mi celo odvrnili: ,Nuk, ne boš nas za nos potegnil!' pa so Skrivoma prišli v hlev in se prepričali.« se nekaj podatkov o kravi Sivki. Stara je 8 let, doslej je povrgla 6 telet, a nikoli dvojčkov, čeravno je to pogost pojav. V osmih letih Je krava povrgla torej 10 telet, kar predstavlja rekord. Sivka je bdia umetno oseme-njena na Velikem Kamnu 9. novembra 1962. Upamo, da bodo četvorčki ostali pri življenju. Drago Kastelie V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek, 16. avgusta: Rok Sobota, 17. avgusta: Radivoj Jiedelja, 18. avgusta: Bronislar Ponedeljek, 19. avgusta: Ljudevit Torek, 20. avgusta: Bernard Sreda, 21. avgusta: Ivana Četrtek, 22. avgusta: OstrivoJ Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v dneh žalosti ob nenadni smrti našega sina MILKA 1) ERG AN CA Vsem sorodnikom, prijateljem ln sindikalni podružnici gradbincev Pionir se zahvaljujemo za vence in izkazano sožalje. Posebna zahvala g. župniku za poslovilne in to-lažilne besede. Žalujoča družina Derganc GOSPODINJSKO POMOČNICO, začetnico ali starejšo, sprejmem k štiričlanski družini. Nastop do 15. avgusta. Inž. Fajdiga, Ljubljana, Prijateljeva 22. HIŠNO POMOČNICO, staro nad 20 let, sprejme gostilna Lakner, Kranj, Kokrica 108. PRIDNO, pošteno in resno gospodinjsko pomočnico sprejme takoj manjša družina. Pišite na naslov: inž. Peter Blumauer, Ljubljana, Ilirska 31. GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Vprašajte pri inž. Janko Šaruga, Novo mesto. Jerebova 20-111. MANJŠA DRUŽINA sprejme gospodinjsko pomočnico. Recelj pri Gričar, Novo mesto, Hladniko-va 2. ŽENSKO sprejmem za varstvo otrok. Za plačilo dam hrano in stanovanje. Naslov v upravi lista (3260-63). H MOTOR znamke »Lambretta« prodam. Ogled pri Janezu Brudar-ju, Gotna vas. Novo mesto. MOTOR »Galeb« (Puch) 150 cem in garažna vrata prodam. Novo mesto, Koštialova 26. POCENI PRODAM skoraj novo športno kolo »Favorit« s prestami. Ogled v soboto popoldne in nedeljo dopoldne na dvorišču osnovne šole v Novem mestu. MASIVNO omaro in kavč ugodno prodam. Naslov v upravi lista (3251-63). DOBRO OHRANJENO spalnico (orehov furnir) ln kuhinjsko mizo prodam. Novo mesto, Majde Sile 2. PRODAM malo rabljen kombiniran otroški voziček. Naslov v upravi lista (3262-63). GOSPODINJSKO pomočnico iščem. Interesentke naj se javijo na naslov: Zupanič, Metlika, Cesta bratstva in enotnosti 80d. »Radi bi bili čimprej spet skupaj...« 27-letna VERA VELKOV-SKA je samo nekaj dni po usodnem potresu v Skopju pripotovala s triletnim sinkom Djokico k sorodnikom v Videm-Kr-ško. Kljub temu, da £e nekaj časa lahko ponoči brez skrbi zatisne oči, je na njenem obrazu še vedno opaziti strah in nemir. Ko nam je pripovedovala o tistem jutru, ko se fe zamaja/ti zemlja, in o srečnem naključju, ki jo je rešilo, je večkrat nemirno vztrepetala... »Nekoč sem bila mirnejša, danes pa...« je povedala v opravičilo in toplo stisnila v naročje Djokico. »Rešili smo si vsaj življenje ... Moi je ostal v Skopju... Želim čimprej naiaj, da bi bili skupaj!« Iz srca ji želimo, da bi se pri nas dobro počutila in tudi to, da bi se razmere v Skopju kmalu toliko uredile, da bi se ji izpolnila, želja o vrnitvi. rabati Brestanica: 17. in 18. avgusta ameriški barvni film »Ponosni upornik«, 21. avgusta ameriško-ita-lijanski film »Maratonska bitka«. Brežice: 16. ln 17. avgusta nemški barvni film »Ne pošiljaj žene v Italijo!«, 18. in 19. avgusta angleški film »Bilo jih je sedem«, 21. in 22. avgusta italijansko-fran-coski film »Delfini«. Črnomelj: 16. in 18. avgusta francoski film »Avantura«, 20. in 21. avgusta angleški film »Vso dolgo noč«. Dol. Toplice: 17. in 18 avgusta ameriški film »Polkovnik in jaz«. Kostanjevica na Krki: 18. avgusta nemški barvni film »Serenada velike ljubezni«, 21. avgusta gTškl film »Nikoli v nedeljo«. Novo mesto — Krka: od 16. do 19. avgusta italijanski barvni film »Sedem izzivov«, 20. avgusta sovjetski film »Peter in Katarina«, 21. in 22. avgusta ameriški barvni film »Zbogom, orožje«. Semič: 18. avgusta italijanski film »Prekleta sleparija«. Straža: 17. in 18. avgusta italijanski film »Nezveste«. Sevnica: 17. in 18. avgusta italijanski film »David ia Goljat«. Šmarjeta: 18. avgusta slovenski film »Veselica«. Trebnje: 17. in 18. avgusta francoski film »Resnica«. Žužemberk: 18. avgusta ameriški barvni film »Pot okoli sveta v 80 dneh«. MATIČNI URAD DOL. TOPLICE Rojstev izven bolnišnice v juliju ni bilo. Poročili so se: Janez Klobučar, zidar, in Anica Klobučar, delavka, oba iz Uršnih sel; Jože Senica, delavec iz Drganjih sel, in Marija Tekavčič, delavka iz Gor. Straže. Umrli sta: Marija Zupančič, upokojenka iz Dol. Toplic, 75 let; Angela Hacin, upokojenka iz Gorenjih Sušic, 65 let. MATIČNI URAD STRAŽA Izven bolnišnice je bila t juliju rojena ena deklica. Porok ni bilo. Umrli so: Janez Ucman, užitkar iz Vavte vasi, 83 let; Janez Gašper-čič, kmet iz Dol. Straže, 80 let; Marija Kren, kmetovalka iz Vavte vasi, 69 let MATIČNI URAD NOVO MESTO Od 5. do 12. avgusta je bilo rojenih 16 dečkov in 18 deklic. Poročili so se: Marjan Turk, elektroinstalater, in Zofija Šinkovec, učiteljica, oba iz Vel. Brusnic; Pero Jak i C, študent iz Ljubljane, in Marija Vidmar, učiteljica iz Skocjana; Anton Kastelic, krojač s Pristave, in Marija Pavlic, uslužbenka iz Crmošnjic; Franc Jančar, natakar iz Dol. Toplic, ln Marija Klemenčič, uslužbenka z Gor. Lokvu:. Umrli so: Marija čeme, gospodinja iz Dul, 65 let; Irena Jakše, otrok z Broda, 4 mesece; Anton Plut, poljedelec Iz Cerovca, 33 let; Ivana Mihalič. gospodinja s Poto-vrha, 69 let. Pretekli teden so novomeški porodnišnici rodile: Cvetka Kotar z Griča — Borto, Marija Povšo iz Bršllna — Mojco, Ruža Stubljar iz Crmošnjic — Tatjano, Anica Be-čaj iz Rodin — Miroslava, Ljerka Kuprejanov iz Zagreba — Saša, Marija Praznik iz Vrhovega — Marijo, Pavla Vidmar iz Lašč — Jožeta, Antonija Bucik iz Mihclje vasi — Alenko, Magda Kosmina iz Žužemberka — Nevo, Terezija Ucman Iz Velikega Cerovca — Slavka. Marija Godnjavcc iz Rodin — Branka, Marija Tonkovič iz Dolnjih Kamene — Erno, Ana Bau-man iz Črnomlja — Andrejo, Vera Gričar iz Otočca — Liljano, Aloj- zija Rupar iz štrita — Janeza, Marija Rajk s Tolstega vrha — Bojano, Alojzija Avžln iz Ragove-ga — Mileno, Marija Malešič iz Metlike — Borisa, Marija Boh :z Drganjih sel — Jožeta, Cvetka Ro-bek iz Strauberka — Cvetko, Ana Debeljak iz Kočevja — Anteja, Angela Plut iz Črnomlja — Marka, Jožefa Grubar iz Apnenika — Pavla, Tatjana Nahtigal iz Mirne peči — Tanjo, Mira Kostrič iz Ka-nižarice — Jasno, Marija Mikulič iz Osreda — dečka, Emilija Stravs iz Podturna — dečka, Olga Kocjan-čič iz Frate — deklico, Frančiška Božič iz Velikega Podljubna — dečka, Rozalija Rus iz Meniške vasi — Marinko. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Danica Valenčak iz Zakota — Romana, Gabrijela Molan z Malega Kamna — Vlasto, Stanka Lipar iz Trške gore — Jelko, Ivana Krevelj iz Dolenje vasi — Ivanko, Ana Grame iz Vel. Malene — Alojza, Ljubica Kodrič iz Krške vasi — Roberta, Jožica Sle-menšek iz Dol. Brezovega — Jožico, Nela Radisavljevič iz Brežic — Diano, Ivana Račič iz Mrtvic — Antona, Marija Cučnik in Slolovni-ka — Marijo. KRONI Pretekli teden so se ponesrečili m iskali pomoč v novomeški bolnišnici: Ivan Kastelic, sin posestnika s Pristave, se je usekal s sekiro v levo nogo; Jože Tratar, posestnik iz Hrastovice, Je padel s kolesa in si poškodoval desno roko; Katarina Adamič, posestnica iz Osojnika, je padla z balkona in si poškodovala prsni koš in glavo; Jožefa Mišjak, delavka Iz Regrče vasi, je padla s kolesa in si poškodovala desno koleno; Anton Pajk, delavec z Griča, je padel z mopedom in si poškodoval glavo in desno koleno; Francu Kopincu, posestniku iz Gabrja, je mlinski valj poškodoval prste desne roke; Alojz Zoran, posestnik iz Praproč, je padel z voza in si poškodoval desno nogo; Milan Zaman, zidar iz Studenca, je padel z motorja in si poškodoval glavo, roke in noge; Filip Povše, posestnik iz Pre-lesja, si Je na clrkularkl poškodoval levo dlan; Antonu Hočevarju, RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 4.05, 5 05, 6.00 . 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00—8.000. PETEK, 16. AVGUSTA: 8.05 Iz starejše slovenske glasbe — 9.25 Petkov dopoldanski koncert — 10.15 Od popevke do popevke — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Jaka Pmtar: Možnosti ugotavljanja sladkih vin In petijotov — 13.30 Klarinet, flavta ln oboa v Mozartovih koncertih — 14.35 Ciklus Cbopino-vih etud — 15.15 Napotki za turiste — 16.00 vsak dan za vas — 17.05 Dragulji Iz oper — 18.45 Iz naših kolektivov — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Majhen koneort mladinskih pevskih zborov •— 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. ROBOTA, 17. AVGUSTA: 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.10 Deset pianistov lz desetih dežel — 10.15 Fojo vokalni ansambli — 11.00 Pozor, nimaš prednostII — 12.15 Kmetijski nasveti: inž. Vinko Kadar: Študij biotehniških ved ln prespok-tivnost poklica — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Za oddih ln razvedrilo — 14.35 Noši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Noro v znanosti — 19.05 Glasbene razgledni-o* — 20.00 Po domače ... NEDELJA, 18. AVGUSTA: 8.00 Mladinska radijska Igra: Fricdrlch Feld: 2aba s trobento — 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. I. del — 10.00 So pomnite, tovariši . . . Stane Petelin Vojko: V sovražnikovem zaledju — 11.50 Tisoč pisanih taktov za dober tek — 12.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, II. del — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 15.15 Zabavna glasba — 19.05 Glasbeno rnzgledlce — 20.00 »Pod llpco zeleno«. PONEDELJEK, 19. AVGUSTA: 8.55 Za mlade radovednežo — 9.25 Ponedeljkovo dopoldne ob narodni pesmi Jugoslovanskih narodov — 10.15 Od instrumentalne arije do plesa — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 13.30 Pol ure pred štirinajsto — 14.05 Morda si želite to poslušati . . .7 — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbene uganke — 18.10 Pisana ruleta — 19.05 Glasbene rozglodnlce — 20.00 Prijetne melodijo. TOREK. 20. AVGUSTA: 8.35 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu — 9.10 Mojstri simfonije — 10.15 Napovl iz znanih operet — 11.00 Pozor. nlmaS prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl aa prijetno opoldne — 13.30 Za oddih in rozve- delavcu iz Bušinje vasi, je deska padla na desno nogo; Anica Bučar, hči posestnika iz Smalčje vasi, je padla z drevesa in si poškodovala glavo, hrbtenico in levo nogo; Janezu Hočevarju, sinu trgovskega pomočnika iz Gradca, Je vol stopil na desno nogo. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Josipa Domiterja, upokojenca iz Radohovega, je nekdo napadel in mu poškodoval roke ln prsi; Angela Stefanič, gospodinja iz Stojanskega vrha, si je pri padcu s kolesa poškodovala obraz; Miha Bašič, delavec iz Koritnega, si je pri padcu po stopnicah poškodoval levo nogo; Alojz Levičar, posestnik iz Gore, je padel pod voz in si zlomil levo nogo. OBVESTILA Prodaja osnovnih sredstev Zdravstveni dom Novo mesto proda po sklepu upravnega odbora iz svojih osnovnih sredstev: rešilni avtomobil znamke I>KW — kombi (možna preureditev za prevoz potnikov ali kot dostavno vozilo). osebni avtomobil tipa »Skoda«. Podatki o avtomobilih se dobe pri upravi podjetja. — Prednost pri nakupu imajo organizacije družbenega sektorja. NESREČE Strela in kap 8. avgusta je udarila strela v stanovanjsko hišo Antona Sa-leharja v Prelesju in poškodovala nekaj strešnikov. Gospodinja Marija Salehar, ki je bila tedaj v kuhinji, se je tako prestrašila, da jo jc zadela kap. Utonil je v Krki 4. avgusta je v Krki pri Kopališču *Na griču« v Brežicah utonil 26-letni Franc Bogovič iz Arnovih sel. Iz vode so ga potegnili naslednji dan. Tovornjak v ognju 7. avgusta popoldne je na tovornem avtomobilu NM 14-62, ki je parkiral pred mehanično delavnico 1MV v Novem mestu, izbruhnil je požar. Do ognja je prišlo, ko je neki delavec iz to-vornjakovoga rezervoarja pretakal bencin v pločevinasto vedro. Mehanik Jože Babic je pritekel iz garaže, skočil v kabino tovornjaka in vozilo odpeljal 20 m stran. Tam je požar pogasil z minlmaksom. Vozilo je utrpelo okrog 400.000 dinarjev škode. Zaročenko |e ustrelil 33-letnl Anton Plut in Cerovca pri Semiču je v nekem sadovnjaku v Cerovcu 7. avgusta popoldne streljal na svojo 20-let-no zaročenko Olgo Plut iz Vapče vasi, nato pa z istim o-rožjem — samokres Bereta -ustrelil tudi sebe. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je Anton Plut ranam podlegel, Olga Plut pa se še vedno bori za življenje. Zaročenca Anton ln Olga Plut sta bila v zadnjem času speta. drllo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 V torok na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.10 »Odmevi z gora . . .« (planinska oddaja) — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pojo Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. SREDA. 21. AVGUSTA: 8.05 Ope. ra in balot — 9.25 Popevke v sredo dopoldne — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Pozor, nlmnš prednosti! — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napevl za prijetno opoldne — 13.30 Monologi in dne: i iz slovenskih oper — 14.05 S sprejemnikom na dopust — 15.40 Amaterji pred našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 11.05 Promcnadnl koncert — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Peter Corne-llus: Bagdadski brivec, opera v dveh dejanjih. ČETRTEK, 22. AVGUSTA: 8.32 Portret v miniaturi — 9.35 Plesna orkestra Xavlcr Cugat ln Aimo Barolli — 10.15 Četrtkov dopoldanski operni sporod — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12 '5 Kmetijski nasveti — 12.25 Domači napovl za prijetno opoldno — 13 80 Iz arhiva zabavne glasbe — 14 38 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 16.00 Vsak dan za vas — 17.27 Slovenske popevke — 18.10 Turistična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov več« domačih pesmi in napevov. Hotel LEV v izgradnji, Ljubljana išče VEČJE ŠTEVILO MOŠKIH VAJENCEV ki imajo veselje za delo v hotelu (recepcija in strežba) POGOJI: uspešno končana 8-letna šola in zadovoljivo zdravstveno stanje. Med šolanjem je z« vajence zagotovljeno stanovanje z vso oskrbo. Šolanje traja 2 leti. Teoretični pouk bo v šolskem centru za turizem in gostinstvo, medtem ko bo praksa v hotelu samem. Pismene ponudbe je treba poslati takoj na naslov: HOTEL LEV V IZGRADNJI, LJUBLJANA — Vošnjakova 1. »ELEKTR0« NOVO MESTO sprejme 6 UČENCEV v TRILETNO ELEKTROGOSPODARSKO ŠOLO Pogoj: uspešno dokončana osemletka, popolno zdravje, moški v starosti od 15 do 18 let. Z dokončano šolo si učenci pridobijo poklic kvalificiranega električarja. — Teoretični pouk je v Elektrogospodarski šoli v Mariboru, praktično delo pa v podjetju. Informacije daje splošni oddelek uprave ELEKTRO, Novo mesto, Ljubljanska cesta 3. Prijavite se do 20. avgusta 1963! » N 0 V 0 L E S « lesni kombinat NOVO MESTO želi stalno zaposliti kvalificirano KUHARICO za obratno delavsko menzo (kuhinjo) v Gor. Straži Podjetje nudi samsko sobo. Osebni prejemki so določeni s pravilnikom o načelih delitve osebnih dohodkov. Prijave pošljite do 25. 8. 1963 na upravo podjetja »NOVOLES«, Novo mesto, Prešernov trg št. 9. Smrt pod betonsko ploščo 9. avgusta se je v Mokronogu [>r( hiši št. 163 milili betonska plošča ln pokopala pod seboj zidarja Rudolfa Nahllgaia. Nahtigal Je hudim poškodbam podlegel. četvorčke v Mariboru - Prejšnji teden je v mariborski porodnišnici rodil* Anica Atelšek štiri punčke: imenovala jih je Ankica (o& rojstvu je tehtala 1780 gramov), Irena (1300 g), Danijela (1520 g) in Branka < 1200 gramov). Kakor so poročati iz porodnišnica v soboto, Je bilo zdravstveno stanje če tvorčk zadovoljivo. Mnog' mariborski delovni kolektivi so mlado mamico že obdarovali s številnimi praktičnimi darili. ... in trojčke v Kranju! »Glas« iz Kranja sporočili da so se 9. avgusta rodile -J kranjski porodnišnici troje; ke, kar se zgodi v Sloveiiij" povprečno vsakih pet let enkrat. Prejšnji petek se je M zgodilo med 5. in 6. uro Fra»' cki Kcbernik z Visokega P" Kranju, ki j« rodila tri de' klice. Vse so zdrave in normalno razvite; prva jc teh' tala ob rojstvu 3100 gramo" in je velika 51 cm, drug* 3260 gramov in ima SOcrfl. tretja pa tehta 2980 graino* in meri prav tako 51 c|«; Srečni mamici so zdravnik' že pred poldrugim mesecej" povedali, da bo rodila troj«' ke, saj jim je rentgensK* slika pokazala, da je v "i''J troje mladih življenj. FraBff ka Rcbernik se po poroti11 dobro počuti; to je bil tretji porod, doma pa 'in* že fantka in punčko. OBVESTILO Bralce obveščamo, da »"j? podlistek MAIGKETOV M«\' VEC danes izpustili, ker srednjo stran tednika n*in,1 nili nesreči, ki Je prizadej*" Skopje. Podlistek bomo daljevali v prihodnji StevU10' UREDNIŠTVO ■ V ladjedelnici ln tovarni dJ$ »clovlh motorjev »Uljanik« so P ,» kratkim splavili motorno laj"",,„« prevoz razsutega tovora. Ladja 't» ime »Antonio Demades«, P"'' t> ladjedelnica pa Jo Jo zgrao"K^, reko liberijsko pomorsko *""(«■ Ladja inliko nosi 22.000 ton loti DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori S/O1, Brežic«, Črnomelj. Metlika. Novo mesto. SevnH* Trebnje ln Vldcm-KrSko UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk nI In odgovorni urednik). RJa Bačer. MIloS JnkoP*0-Drago Koslcur In Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek - Posamezna »tcvtlka M - Letno naročnino 900 din polletna 450 din: Pla'uL Je vnaprej Za inozemstvo 1800 dtn - TekočI račun (> podružnici NM v Novem mestu: 408-11-008-» - NftSVj UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni VS^ - Po;tnl predal S3 - Telefon 11-227 - Rokopis0*,, i fotografij ne vračamo - TISKA: Časopisno po'Ue »DELO. v Ltuhllanl