^dinrtren sobot, nedelj to praznikov. , ^ daily except Saturdays, and Holiday. PROSVETA . «. t GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' UredniikI ln upravniikl prostori: 2097 South Lawndale Ave. Office of Publication: 2007 South Lawndale Ave. Telephone. Rockwell 4904 YEAR XXXVIII Coaa llsta Jo >8.00 iSVcSJS 2 SurSTSI!^CHICAGO 23. ILL. PONDELJEK, 18. MARCA (MARCH 18). 1946 Subscription $8.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 84 mes se izrekel proti vojaški ezi z Veliko Britanijo Acceptance for mailing at special rate of poatage provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorized on June 4. 1918. •ja obdolžila Perzijo kršenja oljne pogodbe , • jetska obsodBA reakcije York. 17. marca.—Držav-ik James F. Byrnes jfi si-v svojem govoru pred člani organizacije izjavil, da ka ne bo sklenila vojaške z Veliko Britanijo proti ■j in ne z Rusijo proti Veli-taniji, obenem pa je nagla-ne bo iskala varnosti zu-orgamzacije Združenih na-. Ta organizacija mora bi-:ga trajnemu miru. vni tajnik ni v svojem omenil bivšega britske-mierja Churchilla, ki je al sklenitev vojaške zve-Ameriko. Byrnes je ponov-daril potrebo obvezne vo-* službe in vežbanja, da bo s svojo oboroženo silo podpirala načela in name-lizacije Združenih naročali bomo z organizacijo ih narodov. "Nobena dr-ne sme imeti posebnih pri-"jev. Glas demokracije je tako močan danes kot je jaj. V konfliktu idej lah-uprfnjem zremo v bodoč- a, 17. marca,—Izvestja, sovjetske vlade, so izja-da so oljna poli a v sever-* izredno važna za Rif-ntnopa obdolžile Perzijo, ttrikrat kršila provizije katero je sklenila z L 1921, ko je dala brit-in ameriškim oljnim kom-koncesije glede izkori-" oljnih polj. tja trdijo, da je Rusija l. žavni department o premikanju tuskih čet v Perziji, brez podlage. Izjava agenture Tass je doslej edini odgovor na noto, katero je državni department naslovil sovjetski vladi s pozivom, naj potrdi ali zanika vesti, da so bile ruske sile v Perziji ojačane in da prodirajo preko severne Perzije v smeri meje med Irakom in Turčijo. "Ameriški listi so objavili komunike državnega departmenta, da ruske čete prodirajo proti Teheranu in meji med Irakom in Turčijo," pravi Tass. "Ta komunike ni v soglasju z realnostjo." Državni department še ni dobil odgovora na noto z obdolži-tvijo, da je sovjetska vlada kršila provizije sklenjene pogodbe, ker ni odpoklicala svojih čet iz Perzije do 2. marca. Department tudi ni prejel odgovora na pro-test,, poslan Moskvi 5. marca, proti odvažanju strojev in druge opreme iz japonskih tovarn v Mandžuriji v Rusijo. Truman je na sestanku s časnikarji zanikal govorice, da je nastal spor med njim in državnim tajnikom Byrnesom in da je slednji zapretil z resignacijo. Predsednik je dejal, da spora ni in da Byrnes ne bo resigniral. Truman ni hotel komentirati Stalinove obsodbe bivšega brit-skega premierja Churchilla. Stalin je nazval Churchilla laž-nika in tf5jnega hujskača. Ruski krogi v Washingtonu so izjavili, da so člani sovjetske delegacije zapustili Moskvo in odleteli v London na svoji poti v New York, kjer se bodo udeležili konference varnostnega sveta Združenih narodov, ki se prične 25. marca. Voditelja de-predlagala Perziji obnovo lcgacije sta Andrej Gromyko, koncesij, a je naletela na | tuski poslanik v Washingtonu, n odpor s strani perzijske ' in Andrej Višinski, pomožni zu-joče kaste. Perzija se je s nanji komisar. Odhod delega- Domače vesti Is La Salla La Salle, lil.—Dne ll. marca je v bolnišnici umrl vsled srčne hibe Frank G egorich, član društva Edinost. Star je bil 70 let in doma iz Bele cerkve na Dolenjskem. V Ameriko je prišel 1901 v Waukegan, kjer je vodil gostilno do 1907, od tam je prišel v La Salle, kjer je vodil e-nako obrt do 1943. Tukaj zapušča ženo, tri sinove, tri hčere in dva brata, v starem kraju brata, v North Chicagu pa sestri Mary Gorishek in Betty Mahnich.—V bolnišnici St. Mary se nahajata John Močilar, član društva 98 SNPJ, in Joseph Žokal, ki se je moral podvreči operaciji,—rV sosednjem »Peruju se nahaja v Ljudski bolnišnici Frank Krultz, ki je bil tudi operiran. Novi grobovi v Ohlu Bridgeport, O.—Dne 9, marca je tukaj umrla radi srčne kapi Anna Legan, stara 65 let in rojena v Buganji vasi pri Žužemberku. Zapušča moža, dve hčeri in šest sinov. Bila je sestra Katarine Velkovich iz Bellaire-ja, ki je tlidi umrla vsled srčne kapi 23. febr. in zapustila moža, pet sinov in tri hčere. Obe sta bili članici KSKJ. Svet avtnt unije odobril sporazum Stavkarjl se te niso vrnili na delo Detroit. Mich.. 16. marca. — Člani sveta unije združenih av-# tnih delavcev CIO so na svoji konferenci odobrili provizije doseženega sporazuma s korporaci-jo General Motors, zaeno pa so instryirali Člane krajevnih unij, naj vztrajajo v stavki, dokler ne bodo vse pritožbe rešene. Upanje je, da bodo člani krajevnih unij potrdili provizije sporazuma. V stavki proti kor-poraciji, ki je trajala 113 dni, je bilo udeleženih čez 175,000 delavcev. Sporazum določa zvišanje plače za 18 in pol cfcnta na uro. Preden stopi v veljavo, mora biti ratificiran. / R. J. Thomas, pradsednik unije, in Walter P. Reuther, podpredsednik, sta izjavila, da ue člani krajevnih unij ne bodo vrnili na delo, dokler ne bo večina članstva odobrila sporazu ma. Glasovanje o ratifikacij« sporazuma je v teku. bo obvezala/da ne bo da-jncesij zunanjim interesom, ni držala obligacij. Končevala trem ameriškim olj-kompanijam in eni britsko-otrjeno. To dalje pravi, da se je predsednik albanske vlade Enver Hoxa pravkar vrnil v Tirano iz Belgrade." Na poti v Belgrad so ga spremljali ruski svetovalci. Hoxa je v Belgradu konferiral z maršalom Titom tfled« priključitve Albanije k Jugoslaviji. Tito »e baje zagotovil albanskega premierja, da bo Jugoslavija podpirala Albanijo v njenem sporu glede ozemlja z Grčijo. Člani bivše lutkarske filipinske vlade obtoieni Manila, Filipini, 16. marca. — Jose Laurel, prtdscdnik lutkarske »filipinske republike, in pet članov njegove vlade, ki Je bila ustanovljena po jsponski okupaciji Filipinskih otokov, Je bilo obtoženih izdajstva. Obtoženci poleg Laurela so Jorge B Vargas, Quinton Paiedas, Jose I*. Bautista. Federico Mangahas in Juan Collas. Ogrski premier za utrditev zveze z Rusijo Budimpešta, Ogrska, 16 marca. — Premier Fi renc Nagy in vodja stranke malih pr>se*tn»« kov, k' je dobila največ* glasov pri splošnih volitvah, je izjavil churchill priporoča akcijo varnostnega sveta Bivši brit s ki premier razkril rusko stališče glede Dardanel • protestne de-monstracije v new yorku Now York. 16. marca. — Bivši britski premier Winston Chur chill je v svojem govoru na Mnketu, ki mu je bil prirejen v počast v hotelu Waldorf-Asto-tia, predlagal, naj člani varnostnega sveta Združenih narodov vzamejo v pretres spor med Perzijo in Rusijo, ker slednja noče od poklicati čet iz Perzije. Poleg tega naj izrečejo tudi razsodbo glede Dardanelske ožine, če ne bo ruski pritisk na Turčijo odnehal. Člani varnostnega sveta se bodo sestali v New Yorku 25. mar ca. Churchill je dejal, da bo seju sveta važna in da od nje govega zaključka gled£ spora med Rusijo in Perzijo zavisi bodočnost organizucije Združenih naiodov. On je tudi naglasil da ne bo preklical ali spremenil nobene besede iz govora, katerega je imel v^ Fultonu, Mo., v navzočnosti predsednika Tru mana. Churchill je zanikal tr ditve, da je v svojem govoru predlagal sklenitev vojaške zve ze med Veliko Britanijo in A meriko proti sovjetski RusiJ Dajal ja, da Ji predlagal nekaj Več'— prostovoljno bratsko rve-$B msd Veliko Britanijo in A-meriko, Churchill je razkril dejitvo, ki doslej ni bilo znano javnosti. Dejal je, da je bila Rusiji na konferenci v Potsdamu, Nemčija, ponudena skupna britsko-ameiiška garancija popolne svobode v Dardonelskl ožini v mirnem in vojnem času. Ruski par-niki in bojne ladje bi imele na podlagi garancije svoboden prehod skozi ožino. "Turčija je bila pripravljena na odobritev te garancije," je dejal. "Povedano nam je bilo, da garancija ni dovolj. Rusija je izjavila, da hoče imeti trdnjavo v Dardanelski ožini, da bo lahko dominirala Istanbul. ' Churchill v svojem govoru ni gtmel proti komunistom. Stalinu je pohvalil, prav tako rusko ljudstvo, zaeno pa je izrekel svarilo, da bodo moruli voditelji sovjetske vlade prevzeti odgovornost, če ne bodo Izkoristili širokih simpatij napram Rusiji med ungleško govorečem svetu v svoj prilog. Bunketa so se udeležili poslaniki 19 držav, med temi perzijski poslanik, toda Rusija ni poslala nobenega reprezentanta Nedavno je premier Stalin nazval Churchilla za vojnega hujskača, zaeno pa ga je obdolžil, da m- je lagal in potvarjal dejstva v svojem govoru v Fultonu z namenom, da ustvari soviu-šivu proti Rustji med angleško govorečimi ljudstvi. Churchill je bil močno fastra-žc*n v New Yorku. Prve protestne demonstracije so se pričeli pred mestno hišo. Cez t»s<>r policajev in detektivov Je bilo zbianih. Demonstranti s<> n<>-hili napise "Angleško ljudstvo je Britsko spremstvo ameriške bojne ladje Demonstracija prijateljstva s Turčijo Now York. 16. marca. — Uradni britski krogi so naznanili, da so enote mogočne britske mornarice pripravljene spremljati ameriško oklopno ladjo Missouri na njeni poti iz New Yorka v Turčijo, kjer bo izročila truplo turškega poslanika, ki je umrl v Ameriki, turškim avtoritetam. Poslanik je bil Mehmet Munir Ertegun, ki je umrl v Washingtonu v novembru 1. 1944. Britsko spremljanje največje ameriške bojne ladje, na kateri so reprezentanti Japonske pod-risali dokument o kapitulaciji jrea zavezniki, naj bi bila demonstracija prijateljstvu s struni Amerike in Velike Britanije napram Turčiji.^ - Britski krogi so namignili, da jodo bojno ladjo spremljali ru-lilci, križarke in morda tudi le-talonosci. Državni department je nugla-sil, da ne pripisuje vojaške značilnosti dejstvu, da bo največja ameriška bojnu ludja odplula iz New Yorka proti Turčiji s truplom turškega poslaniku. Nuzna-nilo imu vsekakor diplomatično značilnost, ker je j>ovezano s poročili, da ruske čete prodirajo preko severne Perzije v smeri meje med Turčijo in Irakom. Bojna ladja Missouri bo odrinila iz New Yorka proti Turčiji 'prihodnji torek. Socialist Blum v Washingtonu Pogajanja glede posojila Franciji Washington. D. C.. 16. marca. — i,eon Blum, vodja francoskih socialistov iti bivši premier, je dospel z letalom iz Pariza v Washington. On se bo pagajal h člani Trumanove administracije glede ameriškega posojilu Franciji. Slednja bi ruda dobila posojilo v vsoti $2,500,000,000, kutero potrebuje zu finuncirunje rekonstrukcija svoje ekonomija. Nekateri kongresnlkl in senatorji so se izrekli proti posojilu Franciji, Kongroanik Shafer, republikanec iz Michlgana, Je dejal, da je proti posojilu Franciji, kateri vludujo socialisti ai komunisti. Trdi se, du Je tudi Rusija vpra-Aulu Ameriko zu posojilo. Nikolaj Novikov, opravnik poslov sovjetskega jx>slunlštva, se je oglusil v uradu državnega tajniku Byrntsa, kateremu Je Izročil noto. Novikov Je govoril t Byrnesom sumo tri minute. Vsebina note ni bilu razkrita, mnenje pa je, du se nunušu na posojilu. Ko so časnikarji vpraAall No-vlkova, če se nota nanaša na situacijo v Perziji in Mandžuriji, je odgovoril, da so drugi problemi važnejši. adf obsodila formulo 0 mezdah in cenah Green pravi, da ima Truman nesposobne svetovalce bojazen pred re- gimentacijo # Carbondalo, Pa.. 16. marca. — William Green, predsednik A-metiške delavske federacije, je v svojem govoru na letni seji in banketu tukajšnja centralne u-nije ostro ubsodil novo formulo o mezdah in cenah in pozval predsednika TrUmuna, naj jo zavrže. Trumunovu administracija naj osvoji nbvo politiko, ki nuj bi odpravila vse kontrole cen m mezd po enem letu. Reprc-zentunti delavcev, industrij *n farmarjev nuj bi začrtali smernice na podlagi načrta ADF. Green je dejal, da Truman posluša nesposobne svetovalce. Ti so zmeaill formulo o mezdah ln cenah ln potem Izjavili, da bo o-mogočllu stuliblzacljo ameriško ekonomija. ------------ "Moj predlog Je, da Trumano-vu administracija takoj zavrte foimulo o mezduh in cenah," je rekel Green, "Predsednik naj skliče konferenco reprezentan-tov delavcev, Industrljcev ln farmarjev, da ti sestavijo noVo formulo. Federalna vlada ne bi smela direktno posegati v od-no&aje med delavci ln delodajalci, ker ti lahko rešujejo svoj« problema brez njene Intervencije." * Green je dalje rekel, da formula o mezdah in cenah gladi pot regimentaciji ameriške ekonomije pod strogo vladno kontrole, Zujedunje v ekonomsko svobodo ameriškega ljudstva jo trobu ustaviti. "Uverjen sem, da se je predsednik Trumun lotil reševanja povojnih problemov v pravem duhu," je nuduljeval Green. "On je skušul restuvrlratl normalno gospodurstvo, tod« tragična resnica je, du Je poslušal nesposobne svetovalce. Znano nam ja, du se je Trumun uklonil močnemu pritisku, toda kljub temu bi bil luhko vztrajal pri zahtevi, da se morajo vsi spori med delavci in delodajalci izravnati s kolektivnimi pogajunjl in brez vladne intervencije." Bivši šef nemškega štaba ujet Hamburg, Nemčija, 16 marca. — General Kurt ZelUlar, bivši šef nemškega generalnega štaba, je bil ujet v britski okupacijski coni. On se Je, skrlvJ Premier Attlee zagotavlja Iridijo London, 16 marca. — Premier Attlee |e izjuvil v parlamentu, da bo Indija dobila popolno neodvisnost od Velike Britanije, do katere je upravičena. "Mi bomo |»omagali Indiji, da bo prehod olajšan," Je dejal. "Upan\ da bo oslala še nadalje v okviru britskegu Imperija." Attlee Je podal Izjavo v teku debata o misiji tieh članov, ki bodo odpotovali v Indijo prihodnji torek. Člani misije so Stafford Cripps, A V Alexander ln lord Pethlck-Lawience. Ruske čete bodo zapustile danski otok Co|H-nhagen, Danska, 16 marca. Zunanji minister Gustav Ras in u seen je dejal, da Je dobil od kapitulacije Nemčije pre J povilo od sovjetske vlade. k ji j ji i u mi. J J ' Jm t»Klo r trnke čete zapustile dutiuki otok B«»rnhofm na Baltiku v bhiini Švedske .'"Rusi so vsa politična zborovanja in de- v parlamentu, da mora Ogrska monstradje. Izjavil Je, da je | utrditi zveze s sovjetako Rumjo. dalo brco Churchillu" in "Ame-1 Vezni k i. lika ga ne mara." | ----—--— ------ " Protestna demonstracije so sa donu. Dewey in Wmant sta go-vršile tudi pred hotelom Wal-'vorila in poveličevale Churchll-biasedlr tu otok UR pred kapitu-dorf-AsU»ria Demonstranti so la Mrs Eleanor Roosevelt, vdo- ladjo Nemčiji* pred zavezniki, vzklikali "Churchill hoče vojno, | va pokojnega predsednika Roo-vojni veterani pa hočejo mir".mvelta, je bila povabljena, to-Policija Je aretirala 20 demon- d« se nt udeležila banketa strantov zaradi kaljenja miru Banketa v hotelu se Je ude le žilo čez ~2tf00 povabljenih go svojem govoru prejšnji veA*r je i/javtla. da stališče Musije v svetovnih zadevah nI bila pra- »tov. Med temi so bill newvor- vilno predstavljeno v Ameriki lzd.1 prepoved, ker nekatere!On naglasi! tud, potrebo rs-šk, governor Dewey, newyoriki Izjav, ja bila klofuta Churchillu i/aai - __________i ' ^ _______I .___________i« i„u« Vi/Inuni ,„ i/^.fi, ».nun ki huiakalo svet grupe zlorabljajo politično »vo-idikalne revrz'ie zunanje politl-bodo v škodo Perziji* . I kr. župan O'Dwver in John Wlnant, in vsem onim, ki hujskajo svet bivši ameriški poslanik v Lon-' proti sovjetski Rusiji. Rusija zalaga češko armado z oroijem (.ondon, 16. marca. — Radio Praga Je citiral izjavo Zdeneka Klei linger ja, predsednika čeho-slovaške vlade, da Rusija pošilja moderno orožje in drugo opr»»-mo čehoslovaškl armadi. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT BTNINA SLOVENSKE MARC JEDVOTE Organ of and puhli«had by Slovan« National Benofit Society GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Naročnina sa Zdruiena driara (lavan Chicago) in na lato. »3.00 ta pol lata. 11.60 aa t«trt lata; sa Chicago in Cicaro •7.50 sa calo lato. »3 75 sa pol lota; sa inosomstvo SfJK). Subscription ratesi for lha United States (except Chicago) and Canada UM por year. Chicago and Clcaro 17.50 por y«ar, foreign countrias M-00 par yaor. Cana oglasov po dogovoru. Rokopisi dopisov in nonaročonlh člankov so no vračajo. Rokopisi literarno vsebino (črtico, povoati. dramo, potmi itd.) so vrnejo pošiljatelju lo v slučaj«, U j« priloftU poštnino. Advertising rates on agreement.—Manuscripts of communications .and unsolicited articles will not be returned. Other manuscripts, . such as stories, plays, poems, etc.. will bo returned to sender onlf when accompanied by self addressed and stamped envelope. • Naslov na vso. kar ima stik s listomi . PROSVETA 2067-H So. Lawndalo Ave.. Chicago. Illinois iss Konec velikega boja Kot mora biti vsake utvari enkrat konec, tako je bila zadnjo sredo formalno zaključena tudi najdaljša in najbolj važna stavka po vojni. V mislih imamo stavko 175,000 avtnih delavcev pri General Motors, ki je trajala skoraj štiri mesece. Stavka je bila sicer mirna, brez izgredov ali nasilja ,toda spada med najsrditejše boje te vrate v zgodovini Amerike. Nasproti sta et stala dva velikana—mogočna, petmilijarddolarska korporacija in največja unija v deželi, bojevita in napredna United Automobile Workers of America, CIO. V par mestih se je korporacija zatekla na sodišče po injunkcijo proti masnemu piketiranju, toda Walter Reuther, vodja stavke, je odgovoril, da sodnijski dekreti ne bodo gradili avtov. In res jih niso. Solidarnost stavkarjev je bila na vsej črti vzorna in se ni omajala niti zadnje tedne, ko je vodstvo korporacije skušalo zabiti klin med voditelje in stavkarje. Posebno je skušala nahujskati delavce proti Reutherju, češ, da je on kriv, da stavka še ni poravnana. Ampak tudi s to potezo ni uspela—baš nasprotno. Walter je danes bolj priljubljen med članstvom UAW kot kdaj prej in so izgledi, da bo na prihodnji konvenciji nasledil R. J. Thomasa kot predsednik unije. plotovi i SKRB SV. OČETA ZA MALČKE . . . Rock Sprtega, Wyo,—V zadnji številki Glasila KSKJ sem čita-la, kako je sv. oče dal na z nanje šolarčkom, naj si pritrgajo od ust in darujejo za malčke, ki strsdajo po Evropi. Ali ne mislite, čitatelji, da se je sv. oče malo pozno spomnil na te malčke? Ako je sv. oče res tako usmiljenega srca, bi lahko kaj ukrenil zanje. Zakaj se ni nanje spomnil, ko je bila sila najhujša? Saj so nfs vedno opominjali, "kdor takoj da, dvakrat da." Torej bi sv. oče lahko že od začetka dvakrat dal. Kako to, da ni imel usmiljenja do majhnih otrok tedaj, ko so njegovi Italijani in Nemci morili Slovence, jim požigali domove in žive metali v ogenj? Zakaj so papež in njegovi pajdaši dopustili, da so nacifašisti morili starše, ali pa jih vlačili napol nage, bose in komaj žive po zaporih in taboriščih? Čudno se mi zdi, da se niso ti trpini in njihovi malčki takrat smilili sv. očetu? Radovedna sem, ako se je sv. oče spomnil kaj na otroke pred nedavnim, ko so se tfostili pri razkošno obloženi mizi novo 1-menovani kardinali. Oni bi si pač laže kaj pritrgali za malčke kot preprosti šolarčki, ki morda imajo v žepu nekaj centov. Ako bi kardinali posegli v svoje žepe, bi lahko precej več darovali za stradajoče evropske otroke kot pa šolački, ki sami nimajo nič^sgr. na skupno molitev ter z njo potolaži božjo jezo. ♦ To je naravnost smešno! Zdi se mi, da se pobožnjaki naravnost norčujejo. Za razdejano Evropo so največ odgovorni Nemci in Italijani, prav tako za morijo ljudstva. Božja jeza nima s tem popolnoma nič opraviti. Kako more pameten človek verovati v take neumnosti? Vprašam vas, dragi čitatelji, kdo je bil bolj veren kot ravno naie trpeče ljudstvo? Res, pre- Stavka sc je ugodno zaključila za unijo, kar je predvsem zasluga vzorne solidarnosti delavcev in njih družin ter zelo sposobnega vodstva. Keuther je votli 1 ta boj proti vvallstreetarjem sijajno— enako briljantno kot general Eisenhower napad na Hitlerjevo trdnjavo preko Angleškega zaliva. Stavka se mogoče ni pričelu v najbolj primernem času, sredi novembra ali proti koncu leta, ko General Motors nI imela ničesar izgubiti na profitih, kajti je enostavno plačala toliko manj nad-profitnega davka. Tudi javno mnenje je bilo zastrupljeno proti vsemu organiziranemu delavštvu in proti avtni uniji še posebno. Pričeti veliko stavko v taki atmosferi ni noben špas. Ampak Keuther je s svojo briljantno strategijo obrnil javno mnenje proti wallstreetarjem, ki kontrolirajo General Motors— poleg številnih drugih velekorporacij—in ga zasukal deloma v prilog uniji in sploh vsemu organiziranemu delavstvu, deloma ga pa nevtraliziral. S svojimi nastopi in izjavami, v katerih je naglašal, _ da unija ne mara nobenega zvišanja plač na račun odjemalcev, to I ^ bili verni ... In prav ti-je na račun višjih ccn, na drugi strani pa dokazoval, da avtni mag- L^j go toliko molili, so morali natje lahko Iz svojih gigantičnih profilov izdatno povišajo plače unireti mučeniške smrti. Moli-brez povišanja cen—a to strategijo je zamašil usta vsem onim ko- L^y jjm ni čisto nič pomagala, vačem javnega mnenja, ki zelo radi udrihajo po unijah. S to stra- Nttj narod so imeli duhovniki legijo je spravil General Motors tudi v defenzivo. Vsak njen po- popolnoma pod svojo oblastjo tikus, da preide v ofenzivo in ustvari sovražen sentiment proti uniji ako pa njim samo pol verjameš, In stavkarjem, sta s Thoinasom spretno odbila. je še vedno preveč. Vedno ver- 4* + ~ nike strašijo z ognjem in pek- Sadove te Reutherjeve stiategije so žele tudi vse ostale unije lom ln ne vem še s čem. Saj CIO, ki so se vrgle v boj za zvišanje plač—jeklarska, elektrarska je imel narod pekel Že na tem in druge. Ti sadovi so bili v tem, ker je Reuther s svojim pobija- svetu, mislim reven narod: dela nJem zvišanja cen in velikega profitarstva preprečil razvoj linčar- čez glavo, hrano slabo, povrhu skega razpoloženja proti stavkarjem in proti unijam. Pri tem *e vsega pa še kup otrok. Revni mu je pridružil tudi predsednik Truman, ki je v svojem radijskem ljudje zaslužijo nebesa, samo če govoru pred par meseci naglasil. da je ameriški biznis na splošno bi res kje bila. finančno tako soliden vsled velikih profltov, da lahko izdatno zviša Najlepša nebesa imajo tisti, plače brez zvišanja cen. ki so zdravi, bogati in se valjajo Ta KeutherjeVa strategija, ki je šla od vsega začetka za tem, da v Izobilju, a otrok malo ali pa unija zabije klin meti avtne korporacije in Jih v mezdnem boju nobenega. V takih nebesih bi izigrava drugo proti drugi, se je dobro obnesla tudi za druge avtne bila tudi jaz rada. K sklepu že-delavce, ki niso bili pozvani v stavko. Ako bi bila unija okllcala llm veliko uspeha listu in po-aplošno stavko v vsej avtni industriji, bi bila Imela proti sebi so- zdravi jam vse čitatelje Prosve-lidno ft onto vseh kor porečij. Tak boj bi bil za unijo veliko bolj | te! rtzkirana stvar. Zato se je lotila samo avtnega Gollata, General Motors, ostalim korporacijam na pričela ponujati spravo brez oiasaa stavke ln tako je n konkurent* General Motors sklenila za delav-| ODMEV PISMA stvo Ugodne nove pogodbe brez odprtega boja ter obvarovala sto-l STARE DOMOVINE tisoče svojih članov pred izgubo zaslužka. Linden. N. J^-Vsa pisma iz Vaa ta strategija je bila v glavnem Reuthcrjevo delo. stare domovine nam pričajo * * 1 velikem trpljenju naših bratov S tem bojem je UAW prllično izboljšala položaj avtnih delavcev I In sester v času okupacije. Najin njih družin Dosegla je zvišanje plač od IB do 19.5c na uro. Po Prvo so bili tepeni od Nemcev novih pogodbah bodo delavci v tej industriji zaslužili povprečno »tem od svete IUl je naio pa $1 JO do $13» na uro ali okrog $50 za 40 ur tlela n. teden. To J« X^ni r^ ..eer nekaj dolatjev manj kot ho zanluJlli med vojno za 4B ur dela I divl«.ni PlciU4l,U ■■■i1 sed je del, da je partizan. Na Vinid je pomagal kaplan pobijati ljudi. K sreči je tudi njega zadela kazen. Nam vsem poznana Minka Bartel iz Semiča je s klerikalci. Njen oce nas je učil v šoli in je bil zelo blag mož. Njegova dva sinova sta bila duhovnika. Bartel je umrl, ko mu je bilo 50 let, Janku pa 25 let. Anton Su-štaršič, trgovec, in drugi veljaki iz semiŠke okolice so v zaporu. Drugam ne spadajo. Naši roja-1ti iz Semiča in okolice čitajo Prosveto, zato jim opisujem, kar sem znašla iz pisem in listov. Bela krajina je bila močno pod jarmom duhovščine. Leta 1912 je bil javen shod za napovedane volitve. Pred cerkvijo so postavili dva odra za govornike. Na prvem so nastopili liberalci, trgovec Zurc in gostilničarji, na drugem pa duhovniki in klerikalci. Na trgu so se pričeli prerivati volilci. Liberalci Golja, Macerle in Rauh so imeli večino. Ko so duhovniki videli, da bodo poraženi, je župnik mahal z roko proti zvoniku in dajal znamenja, naj prično zvoni ti, da ne bi ljudstvo slišalo Go-ljata. Nastal je hrup, potem pa je prikorala skupina mladih fantov in prevrnili so oder, na katerem so bili duhovniki. Stare ženake so pričele vikati in jokati. češ, da bo sodni dan, ker tepejo gospode. Nikoli ne bom pozabila tistega dogodka, čeprav je od tedaj preteklo že 34 let Na Dolenjskem je Imela duhovščina vedno prvo besedo, Dalje papež opominja ljudstvo zato ji zdaj prihaja vroče in tu- di njihovi žepi ne bodo več tako polni. Če hočejo živeti, naj delajo. Kristus je rekel, "kdor ne dela, naj tudi ne je!" Njegovi namestnici ne delajo, temveč samo ljudi odirajo, če imajo le priliko. Agnee Paaarlch Franclka O po izjavi voditeljev unije je bila najboljša pogodba sklenjena z novo Kaiserjevo avtno kotporacijo. Do zadovoljive pogodbe je prišb tudi pti Chrvslerju in Fordu, kjer Je bila plača že prej nekoliko boljša kot pri General Motors, kakor bo tudi po novih pogodbah. Najbolj trd oreh je bila General Motors, M Je brez vsakega dvoma skušala v te) stavki toliko oslabiti unijo, da bi Jo lahko sčasoma zdrobila To ar ji ni posrečilo, Svojo čaat si je rešila s tem. da je unijo konlno priallila. da Je aprejela cent manj na uro kot Je'priporočal Trumanov pretakovalni odbor. Na drugi strartl pa Je uniji dal« važne koncrsije—sploh pristala na vse njene zahteve, tudi na check-off k* je nova pridobitev za unijo. Isti dan kot prt General Motors je bila končana tudi stavka _______ ______ __________ okrog 100,000 delavcev pri general Electric Co Trajala je sedem ko i*žala v rakvi tednov. Tudi ta stavka se je zaključila uspešno ta delavce V |n mf|1|U m k^ okro|? rtkve stavki je še okrog 75 000 delavcev pri Westing house Co in okrog fcupnik v Semiču Je bil ubit .'Ml,000 delavcev pri International Harvester. V deželi je še nekaj n ^^ izdajalsko delo Peter drugih manjših etavk-število vseh stavkarjev je zdaj okrog 200,- Sorbex iz Metlike se Je hltni 000 v primeri z 1.000.000 v Januar ju. Tako gre h koncu ta stav-1 partizanom, potem pa je popiha kovni val—zdaj pridejo na vrsto premogarjt. Na drugi strani pa v Suhot k izdajalcem in Jim po-tudi cene plezajo navzgor, kar pomeni, da se bo zločesti kolobar maM| požtgeti vasi K sreči w / .pet ponovil Tej ign—tavanju pUt cenami bi delovno ljud [tudi nlega zadels pravična ka stvo lahko nep/avtio konec, ako bi se na vsej črti oprijelo radna-J**,, £upnik i, Dragatuša Je is ništva. dal vsakogar, za katerega je ve- V Edinosti, kanadskem listu nem čitala o več osebah iz Semiča, ki Jih ^osebno poznam Klerikalci so bili z duhovniki liberalci pa so se borili za svobodo domovine V moji rojstni vasi v Krupi »ti ubili sina moje najboljše prijateljice Anice Lo-vrlnovc Prišel je domov od partizanov, ker je bil bolan, nekdo ga Je zatožll. nakar ao ga ubili. Izdajalci iz Semiča. BO po številu, no prišli drugi dan žrtev PRIREDBE V XORIST STARE DOMOVINE V JOHNSTOWNSKI OKOLICI Conemaugh. Pa.—Kot je že bilo objavljeno v nekaterih slovenskih časopisih, bomo imeli priliko videti v johnstownski o-colici premične slike iz Jugoslavije dne 23., 24. in 25. marca. V Conemaughu bodo kazane te slike v nedeljo, 24. marca, v dvorani društva Sv. Alojzija, št. 36 ABZ, in sicer ob 8. uri zvečer. Na to prireditev ste vabljeni Vsi rojaki iz bližnjih naselbin, da si gotovo rezervirate omenjeni večer ter tako udeležite te priredbe. Vstopnina bo prosta, a po-nudene prispevke se ne bo zs-vrnllo. Jaz mislim, da me razumete, kaj hočem povedati. Ko čitamo dopise v nsših časopisih, opazimo, kako dobrosrčni so naši rojaki po nekaterih naselbinah. Prirejajo veselice, ksterih dobiček je namenjen v podporo Slovencem v stari domovini, pobirajo denarne prispevke. zbirajo hrano, obleko, obuvalo in druge reči, kar vse tako nujno potrebujejo naši rojaki tam onstran morja. Tudi mi, Slovenci iz te okolice ne smemo laoetajati v ozadju v tem oziru! Res je, da ste nekateri že večkrat posegli v žepe in darovali v ta namen, ali če pomislimo usodo našega očeta, matere, sestre ali brata, ki ga Je zadela v tej strašni morilni dobi, je malenkost v primeri z našimi razmerami! Da, veliko trpljenja in gorja so prestali, gorja, da ai ga mi niti ne moremo predstavljati, a-koravno ga nam hočejo naši dragi vsaj nekoliko opisati v pismih, ki jih prejemamo od njih. Ali ni Je roke in ne peresa, da bi moglo nam popisati trpljenja, gorja, zasramovanja in grenko-sti srca alovenake matere, očeta, sina ali hčerke. Okrevanje njih duševne potrtoati je skoraj nekaj nemogočega, brez pomoči dobrosrčnih ljudi. Kajti doba trpljenja je bila predolga in prehudi so bili udam, ki ao povzročili globoke rane našemu narodu. Redi tega. dragi rojaki, jim moramo pomagati l kolikor je nam mogoče, finančno in moral-Vtdihnimo iz srca ne aamo Kot sem že omenil« večkrat ste že posegli v žepe in upam, da boste tudi sedaj, za kar vam bo marsikateri siromak tam onstran morja zelo hvaležen za ne-precenljivb pomoč, ki mu jo nudite v času njegove največje po- trehe. Joseph Turk. NA DELU ZA STARO DOMOVINO SL Michael. Pa.—Tudi v naši naselbini smo pobirali potrebščine za ubogi jugoslovanski narod. Za to delo so bile odbrane članice od društva 190 SNPJ tri Kaučič in Milavec, od društva 185 ABZ sestri Pucel in Ošaben. Te žene so obiskale vsako hišo in zbirale konzerve, obleko, obuvalo in prispevke v gotovini. Seveda niso mogle teh potrebščin same znositi skupaj, zato je odpeljaval brat Korčel. Iste članice in sestra Hočevar so vse pošile. Pri tem delu sem tudi jaz nekajkrat pomagal. Vse smo lepo zložili v zaboje in odposlali. Nabrali smo žensko, moško in otroško obleko, ki je bila še vsa v dobrem stanju. Drugi dan je nekdo še prinesel oblekco za malčka in pet konzerv, toda ne vem njegovega imena, ker me ni bilo doma. Najlepša hvala S Charlesom Peretinom (?) sva vse dobro povezala. Vsega skupaj smo spravili skupaj pet velikih zabojev, dalje pet konzerv ln par čevllev. Zaboje je potem rdpeljal Michael Milkovich iz Johnstowna. Naj še omenim, da so te članice že vdrugič pobirale prispevke in potrebščine za naše brate in sestre v stari domovi nI. Povedale so mi, da so tudi marsikatero pod nos dobile vendar pa se niso prestrašile temveč so nadaljevale z delom za trpeči jugoslovanski narod Njim in prispevateljem se naj lepše zahvaljujemo. Posebno so se darežljivo odzvali Slovenci in Hrvati. Iz pisem, ki prihajajo iz stare domovine, lahko razvidimo o ve Uki potrebi jugoslovanskega na roda. Dne 23. januarja je bila odposlana že četrta pošiljka re lifnega blaga j v Jugoslavijo Kakor je razvidno, sedaj zbira mo denar za zgradnjo otroške bolnišnice v Sloveniji. To dobra zamisel in vse kaže, da bo narod podprl to hvalevredno akcijo. , Sestri Milavec in Kaučič sta nakolektali sledeče prispevke v gotovini: Martin Kek (Krek?) $5; dve osebi sta darovali po $4, tri po $2, tri po $1, dve po 50c. Podružnica SANSa je prispevala $10, torej skupni prispevki znašajo $33. Densr je bil odposlan v sklad za otroško bolnico. Pomagajmo ubogemu slovenskemu narodu, ki je toliko pretrpel v tej strašni vojni! John Nidu. predsednik. nor iz ust. PoeeMmo ob priliki te priredbe v žepe in darujmo, darujmo, darujmo toliko, da bomo TRI PISMA IZ KR&KE VASI PRI BREŽICAH (Nadaljevanje.) . Chicago, III.—Tu sledi drugo pismo, ki ga je pisala moja sestra Zofi Glibe Datirano je v Krški vasi 19. dec. 1945 in se Rlsii: "Ljuba sestra in vsi ostali!— Danes nadaljujem z drugim pismom. Mogoče Vas bo zanimalo, kako smo preživeli skoro štiri leta v taborišču. V lagru v Hay-nau je bilo precej ljudi iz Krške vasi. Veliko jih je bilo tudi iz Krškega, Vidma in okolice. Vsem je bilo Žal, ker ao prestavili našo družino, kakor sem o-menila v prvem pismu. Med njimi sem imela mnogo prijateljic. Ko smo ili na postajo, nas Je spremljalo okrog dve sto oseb. Vsi so jokali. Tudi meni Je bilo hudo, ko smo se morali posloviti od svojih sotrpinov, še huje pa mi je bilo radi mame in ata. Mislila sem ai. Jaz se bom že znašla, kajti Imela sem srečo v nesreči, da sem ae vsepovsod zmazala. Peljali smo se do velikega larsra Boberstein. Do tam pa je bilo še eno uro hoda ln ker mama in ata niata mogla nositi prtljage, aem laz nosils kovčke ter dobils takšne Žulle, da mi Je brizgals kri iz rok. Ko smo prišli .v bližino taborišča. na prvem mestu v tej okoHcl nas je zagledal nekdo U Krške- ga in me spoznal. Pritekel je nam in vzkliknil začudeno: "Za božjo voljo, kaj pa je vas prineslo •sem?!" "Usoda," sem odgovorila, "in ti vražji Svabi!" Dejal je, da bomo kar tam prenočili, jutri bomo šli pa naprej. 'Taborišče 3oberstein je še spadalo pod Šlezijo in tam so nas zbirali za transport v Thueringen. Bilo nas je okrog deset družin iz vseh vetrov. Rekli so nam, da smo komunisti in vsled tega zastraženi za vsak korak. Drugi dan ob dveh ponoči smo prišli v Apoldo. Zopet so trpele moje roke, kajti lager je bil precej daleč od poataje in zopet je bilo treba nesti kovčke. Prišli smo v lager, ki je bil zgrajen ves iz betona, v njih pa lesene postelje druga vrh druge. Ker je bilo precej mrzlo, smo kar oblečeni zaspali na tisti slami. Vseh skupaj nas je bilo 50 oseb. Nadzoroval nas je esar (SS), ki pa ni bil preveč zagrižen hitierja-nec. Za kuharico je bila neka Nemka in sestra od Rdečega križa. Ta kuharica je bila še dosti pravična in nam je dala kruh kolikor ga je družini pripadalo dalje maslo in marmelado. Tudi kuhala nam je še precej o-kusno. Vsi smo hvalili Boga da so nas kot komuniste iztirali iz Šlezije v Apoldo, kajti tam ie bila tako*laba hrana, da so ljudje umirali* od gladu. Masla in marmelade tam sploh nismo poznali. Takoj drugi dan po prihodu je prišel do mene častnik in dejal da mu je naročeno, da me mora dati takoj v privatno službo, ker sem komunistka, nato pa je za grozil, če bi v tovarnah širila kakšno propagando, bo primo-ran nas poslati v Buchenwald Mogoče ste že slišali o tem la gru, ki je bil najstrašnejši ka ženski lager v Thueringenu, 12 km od Apolde, v stari Nemčiji Lager v Apoldi pa se je nahajal v najlepši ulici, okrog njega same vile in vrtovi. Preko ulice, nasproti lagra, je bila velika hiša, kamor sem morala iti takoj drugo jutro v službo. Seveda hrano sem imela v lagru Tudi v tej novi službi sem se privadila, dasiravno sem trpel? kakor Kristus. Morala sem čistiti veliko sob, kuhinjo, prati perilo, poleg tega so me pa še po Šiljali po trgovinah. In ne same tot Vsa centralna kurjava je bila v moji oskrbi in včasih serr bila takšna kot peoelčica—vfp Črna od premoga. Tolažila serr se. da ne bo trajalo to za večne čase. glavno pa je bilo, dp nista ate in mama stradala. Vsi moški od teh izgnanih družin, kakor tudi naš Slavko, so morali že 14 dni poprej iz Šlezije v Thueringen. Mislili smo, da bomo skupaj, potem pa smo zvedeli, da smo 100 km narazen. Bili so v Romeburgu v neki tovarni za železo. Dovoljeno jim je bilo samo enkrat na mesec priti v Apoldo in seboj so prinesli zamazano perilo, katerega smo oprali. V naš lager smo dobili še eno družino, in sicer Radiškovo iz Vidma. Ti ljudje so pobegnili iz lagra. Doma so jih odtirali v zapor in potem so morali od zapora do zapora. Bili so zaprti sedem mesecev, nazadnje pa so jih prignali v Apoldo. Tako smo bili v tem largu sami "grešniki." Družina je sestojala iz dveh deklet in matere. Z Netko Radiškovo sva se spoznali v lagru in ona je še danes moja najljubša prijateljica. Imela je mnogo znancev v Celju doma v Vidmu, zato je prejemala pogosto-ma pakete, katere je delila z nami. Za našo mamo je skrbela tako kot za svojo. V pismih je seznanila s svojimi prijateljicami tudi mene in kmalu sem pričela prejemati iz Celja tudi Jaz karte za kruh in slanino. Enkrat sem prejela od ene paket, potem od druge in tako naprej, iz svoje službe pa sem nosila jabolka. hruške itd. in tako smo se za silo preživljali. Korespondi-rala pa sem toliko, da sem včasih prejela kar po šest pisem na dsn fn v niih karte Mnogo starih lludi je pomrlo od lakote, ker si niso znali pomagati • Iz Apolde smo bili prestavlje-ni vsi v Bad Sulxo, dve postaji od Apolde. Mislila sem d. bom rešila službe, pa se ni )oticna gospodinja je pod la taboriščnega oficirja ui rala sem se voziti vsako ju vlakom v službo v Apoldo. Kaj vse so počenjali Ne nami v lagru, se ne da pop Naša družina je imela pol omarice, druga družina pa go polovico; kolikokrat je izfrčalo iz omare na sredi Častnik v našem lagru, ka ga smo imenovali "lagi medved," je premetaval in sajal, kakor da bi bil nor. ma je komaj čakala, da se povrnila zvečer iz službe v ger. "Že zopet je vse raz mi je tožila. Reviea se grozno smilila, a ji nisem pomagati. Mlada dekleta delale zunaj, stare ženske morale lupiti krompir, čistiti lagru in drugo. Če so še čisto poribale in pomile, Nemce ni bilo dovolj dob Prišle so sestre od Rd križa in natirale uboge, ženske t "ajmarji" po voc pa so jo prinesle, so fclile že po pomitih tleh. Tako i lali ti vražji Švabi s Slo in nas nazivali strassen kar bi se reklo po naše po ljudje, cigani in brezdomci cer pa to ni bilo najhujše, hujše mi je bilo takrat, ko lagru popisali vse stare med njimi tudi našo ma očeta, z namenom, da I odpeljali nekam daleč v nišnico. Ker pa so tedaj ti ški ravbarji na vseh frontah mikali se nazaj kot raki. imeli dovolj časa, da bi te srečne ljudi prestavili. Tam, kjer sem bila v so se shajali sami višji of in iz gospodinje sem*ved vlekla, kje se nahajajo Angleži in Američani, sem izvedela za vsak kora so ga napravili ti naši jun srce mi je igralo od vesel sem stopala po ulicah iz tlake na postajo, kjer me je večer čakala moja prija Netka in drugi sotrpini, pili so me in čakali, da j vem kaj novega. Alarm meli vsak dan po dvakrat krat, meni pa je igralo sr sem gledala ropotajoče a bombnike. Zelo sem bii čarana, kadar niso vrgli n« Apoldo. Nemci so tr od strahu, meni pa je bilo Čno vseeno. Nekoč sva se s prijateljico Ijali v vlaku in glasno kriti Nemce. Dejala sem, da bi vesela, če bi Amerikanec zdrobil Apoldo v prah. sva Švabe do kosti, seveda, vedeli, da nas ne razumejo, nadoma pa se bolje oblečen spod obrne k drugemu " vpraša, če naju pozna, voril je, da osebno ne. ve sva Iz Slovenije. "Bova kje bosta izstopili in tam tudi midva izltopila." j* 1 vil. Ko so se ljudje raz*', stopila k nama in vpraša« kod sva, nato pa povedaa bomo rešeni v teku .sedmih nov. Bila sta z nama jazna in nazadnje zaupa* sta ameriška špijona. Ofl ga časa naprej smo laze p šali tlako in glad. Neda se popisati, kako tf je bilo naše življenje U* mo v Nemčiji. S pr>J» sva morali točno ob ^ zjutraj na vlak, kadar P» alarm, je imel vlak za*L imrzovali .va na peronu^ kih letnih oblekah ^ sva bili pripravljeni * Kadar »prišli ameriški niki, talfcat se je usUM Nekajkrat se le Jtt^ ameriški bombnik, ns s strojniesmi ČudezlV" nisva bili midve ranjen^ ns tisoče nemškin Grozno Je bilo gl«*^ vlekli rsnjence iz vtf m krst ae je nudila *** lahko pobegnili, sli W imeli obe star*' v 1»^ pobegnili bi Neme «*» še obeeell . - Točno po sedmih ^ EfstreT Z-r z druge American^ (Dta« as * a**" 18.MARCA1M6 PROSVETA (sli iz nove, prerojene ovenije in Jugoslavije nimalnih rentah in pokojninah dnem zavarovanju postali svobodni v demokraciji, smo tudi v m zavarovanju pričeli z Da dobe delovne mno-nreskrbo v bolezni, in to oni ki jih je izkoriščanje kapitalističnem brezčutnem "arstvu že oškodovalo na 7U in delovni sposobnosti, logi je veljala prva skrb. rente in pokojnine pone-im, onemoglim ali starim -m bi bila sredstva, -ki so ojtala ob osvoboditvi neza-.. Nemški okupator je vr--o na Štajerskem nad 35 nov mark, ki so bile last -ega zavarovanja v vojno -jjo. v vojno industrijo. denarja, brez kapitala je locialno zavarovanje ob o-"IoBtne ali po- |'« nt«. pa ^ določeni |jnJi zneski:- ______ 11 jgjvo 450 din; K« otroka 175 din; dvojno siroto 450 Mimogrede bodi še omenjeno, da pripada otroku samo enkratna doklada. Vdova, ki je zaposlena, dobiva za svojega otroka doklado po svoji zaposlitvi; zato doklade za otroka po uredbi o minimalnih rentah ne more zahtevati. V takem primeru prejema za otroke le dajatve, priznane po veljavnih predpisih. Z uredbo o minimalnih rentah je v našem socialnem zavarovanju rešeno tudi vprašanje nezgodnih rentnikov, ki prejemajo rente sa posledice nezgod, Id ne zmanjšuje jo delasmoinoetl sa več kakor 20 odstotkov. Takim uživalcem rent iz zavarovanja za nezgode, katerih zmanjšanje delovne sposobnosti ne presega 20 odstotkov, je prenehala z 31. oktobrom 1945 pravica do rente. V 3 mesecih od dne ustavitve rente se jim bo namesto rente izplačala odpravnina v znesku 3-letne rente. Znesek te odpravnine ne sme biti manjši kakor 2,000 din. Ta rešitev je načelno važna. V delovnem procesu bomo morali odslej najti polno zaposlitev za delavca, ki ga je nezgoda sicer prizadela, vendar pa kljub temu še mora s svojo delovno silo koristno ustvarjati v tovarni ali v obratu. Pri razdelitvi delavskega kadra, pri usposabljanju za posamezne vrste dela, bo treba upoštevati okrnje- no delovno sposobnost, seveda ne tako, da bi bil isti delavec oškodovan. Odpravnica za rentnike, ki prejemajo nezgodne rente le za zmanjšanje delazmožnosti do največ 20 odstotkov, je obvezna, to se pravi, ustanova socialnega zavarovanja ne more odkloniti odpravnine takemu rentniku, seveda pa mora tak rentnik odpravnino tudi sprejeti. Uredba določa dalje, da se sme izplačali odpravnina tudi tistim uživalcem iz zavarovanja za nezgode, katerih zmanjšana delovna sposobnost sicer presega 20 odstotkov, ne presega pa 33% odstotkov. Takim rentnikom se lahko izplača odpravnina le, če to sami zahtevajo. Če odkloni odpravnino mu pripada zakonita renta, za katero pa ne velja uredba o minimalnih rentah. Odpravnina se takim rentnikom izplača v višini 3-letne rente, ne sme pa biti manjša od 5,000 din. Doslej smo govorili o odpravninah ze rentnike, ki so že prejemali rento, ko je stopila v veljavo uredba o minimalnih rentah. Enako načelo za odpravnino uveljavlja uredba tudi za ponesrečence, ki jih bo doletela nezgoda po uveljavljenju te u-redbe. Za ponesrečene zavarovance, katerih zmanjšanje delovne sposobnosti presega 10 odstotkov, ne presega pa 20 odstotkov, je izplačilo odpravnine obvezno, za one katerih zmanjšanje delovne sposobnosti presega 20 odstotkov, vend&r ne presega 33% odstotkov, pa je izplačilo odpravnine dopustno, če to izplačilo rentnik zahteva. Osrednji zavod za socialno zavarova nje v Zagrebu bo predpisal, kako se bodo preračunavale take odpravnine, ta predpis^pa "bo o-dobril zvezni minister za socialno politiko. Po Slov. poroč. Tudi za Anglijo pride dan plačila Peron se pripravlja na delo po zmagi RIO DE JANEIRO, BRAZILIJA.—ONA.—Polkovnik Juan Peron je skoro siguren svoje zmage in je že začel pošiljati svoje agente V različne države južne Ametike, da pripravijo čim ugodnejši teren za njegovo izvolitev. Prvi rezultati njegovih naporov so se že pokazali v Braziliji, Chileju in Peruvu, kjer je mnogo prvakov političnega in gospodarskega življenja pokazalo toplo simpatijo do njegovih ciljev. Peron si prizadeva tudi najti čim več podpore v finančnih in industrijskih krogih Amerike, in sicer baje z uspehom. Peron trdi, da je mnogo vplivnih osebnosti v Washingtonu na delu v njegovo korist in je uverjen, da bo ameriško zunanje ministrstvo priznalo njegovo vlado. Peron je baje tudi pripravil program 4 točk, katerega namerava izvesti takoj, ko prevzame vlado: 1. Nadaljevanje socialnega programa, v katerem bo tudi a-grarna reforma. 2. Povečanje poljedelske produkcije in akcije v svrho olajša nja svetovne krize prehrane. 3. Krediti v znesku približno $2,500 milijonov v svrho industrializacije. 4. Izboljšanje odjiošajev s svetovnimi demokracijami, posebno z Zedinjenimi državami. Tudi člani demokratične opozicije priznavajo danes, da je Peron najbrŽe zmagal. Popolen polom sta baje doživeli argen tinska radikalna in socialistična stranka, ki sta obe postavili svoje posebne kandidate. Presenet ijivo močni pa so se pokazali komunisti, ki so zaostali v Buenos Airesu in drugih pfovincah edl no le za Peronom. F. A. Vider u VS * pr a v dir. tfrio " k' nadaljno siroto P"k/, ;iJf> pravico do ,r Po 175 din Prejemajo ^'»jninske ren-r'*ntnikov ps Ugodno ren-r*lstotkov delavno vedeti, ds je villa od komur je W- ' Javnih xjko- Vsled materijalne pohlepnosti po denarju, bogastvu in moči, se posvetna kot duhovna gospoda ne sramuje potvarjati dejstev in zavajati ljudske mase od resnice, da le doseže svoje namene. V silni bojazni pred prebujenjem ljudskih mas, katere v deželah, podjarmljenih od svojih ali zunanjih birokratov, vedno glasneje in opravičeno zahtevajo svoj delež v eksistenci do dostojnega življenja, se kujejo nove zarote v Rimu, Londonu in Washingtonu proti ljudskemu nepokoju, katerega mislijo, če bo treba, zadušiti tudi s silo. Toda s konspiracijami, intrigami, lažmi ali podobnimi sredstvi, se ne rešuje pomanjkanje med bednimi in tudi žegni ga ne odpravijo. Treba je ljudi, ki razumejo gospodarske potrebe navadnega človeka in delavca, katerega pridnim rokam se imajo zahvaliti posebno tisti, ki i-n>ajo vsega v izobilju, medtem ko je po svetu milijone lačnih ljudi. V Rim, ko se je tam vršil "cirkus" starega veka z deljenjem kardinalskih klobukov, je bilo treba Iz te dežele peljati celo ladjo najboljših živil, da niso re-jeni božji namestniki in njihovi lakaji trpeli kakšnega pomanjkanja. V istem času in sedaj so pa po Italiji na dnevnem redu izgredi lačnih množic, na katere se omenjena gospoda niti spomnila ni. Ko se je kardinal Stritch vrnil iz Rima, so mu v Chicagu priredili kraljevski banket ljudje, ki preganjajo in pretepajo delavce, ko vprašajo za nekaj več plače in so visokemu cerkvenemu gostu izročili ček kot darilo v znesku $1,500,-000. Komentar temu je nepo treben! Tej aristokraciji pa pridno pomaga, z malo izjemo, vse privat-no -časopisje, katero je v tej deželi postalo močna trgovina premožnega sloja in politične birokracije, ki ima duševno pod jarmljene vse one. ki si delsjo pri njih življenje s pissnjem. V pričo te vrste demokrscije in dejstvs. ogromna večina ameriške publike Izve potom listov le toliko novic In takih, katere ne Škodujejo ugledu obstoječega sistema. Ena dobrih ilustracij je bsš Churchlllovs bojna misiis. katera se |e prominentno pričela. tods klavemo končala. Ker an-deška vlada—ki se naziva, da |e delavska—ni ms oomtms pognstl svojih Tomijev v boj za angle- ške oljne interese v Iranu, je poslala poraženega apostola Churchilla, da bi on navdušil naše si nove, da bi šli rajši oni zanjih po kostanj v žerjavico. Ampak naše fante, posebno one, kater so bili v aktualnih bojih zadnje vojne, ni prav nič navdušil govor prejšnega ministrskega predsednika Velike Britanije, baš o-bratno; kot smo čitali, so naši vojaki s Pacifika in Nemčije poslali protestne resolucije proti njegovemu govoru. Oglasila se je tpdi druga stran ameriške javnosti, tista namreč, katera nima oljnih, rudniških in drugih trgovskih koncesij po svetu in katera ve, če bi se Rusija hotela zavezati z Anglijo proti ameriškemu kapitalizmu in dopustila Angliji njeno imperialistično politiko osvojevanja, da bi šel Churchill ravno tako na počitnice v Moskvo in od tam napadal Ameriko, kakor je to sedaj storil proti Rusiji. Churchill je med drugim v svojem govoru, ki ga je imel v Fultonu, Mo., tudi omenil nevarnost, ki preti krščanskemu svetu od strani ruskega komunizma in to baš v času, ko čete angleške delavske vlade prav po krščansko pobijajo Arabcc v Egiptu, Indijce, Indoneze, ker želijo biti svobodni in ne marajo več angleškega krščanstva. Glede Španije se delajo pred javnostjo, kakor da so proti mesarju Francu, a zahrbtno pa kolaborirajo s tisto reakcijo, ki ga hoče obdržati na krmilu. V Nemčiji in Avstriji'si Anglija silno prizadeva oživeti sile fašizma, v Jugoslaviji pa podžiga provokacije— kar se je pred kratkim pripetilo v Trstu—da bi tako našla opravičene vzroke za napad na mlado republiko. Ampak vse te konspiracije, provokadje in intrige ne bodo rešile angleškega Imperija, česar se zavedajo tudi v Londonu, zato tudi postajajo vedno bolj In bolj nervozni. Zatirana ljudstva po angleških kolonijah se hodo prej sli slej zatekls za oporo tam, koder prikačuJejo osvobo-jenjs: svetu je ps znano, kdo jim ga prinaša. ~~ NAROČNIKOM Datum v oklepaju, na primer (March 31* IMS). 1»Wg imena na naslovu pomasl. da vam je s tem datumom potekle naročala*. Ponovile »o pravo da se vam liet m ustavi. ustava federativne ljudske republike JUGOSLAVIJE Prvi d*l OSNOVNA NAČELA (Lani, po osvoboditvi Jugoslavije se je v Belgradu zbrala provizorična skupščina, ki je potrdila sklepe AVNOJa (partizanske ali osvobodilne vlade), sprejela več važnih zakonov, razpisala sploš* ne volitve za ustavodajno skupščino, ki so se vršile 10. nov., in ustanovila ministrstvo sa konstitu-anto z nalogo, da sestavi osnutek nove ustave. Pri tem delu je ministrstvu pomagal zbor strokovnjakov, nakar je bil osnutek objavljen v vseh jugoslovanskih listih in ljudstvo pozvano, naj razpravlja o novi ustavi in pošlje svoje popravke ali dodatke temu ministrstvu. Temu pozivu se je ljudstvo odzvalo na vsej črti in širom vse dežele, od največjih mest do najza-kotnejših vasi se je vršilo tisoče sestankov in zborovanj, na katerih so Široke ljudske mase razpravljale o novi ustavi. Takih razprav Jugoslavija—ali pa Evropa—Še nI nikdar prej videla. Rezultat teh razprav je bil, da je bilo ministrstvo za konstituanto poplavljeno z odobravanji pred-ožene ustave, kakor tudi s predlogi in priporočili za izboljšanje. Na podlagi teh priporočil, kakor tudi na podlagi priporočil poslancev, je komisija potem izpopolnila originalni osnutek in ga predložila zbornici. O tem dovršenem osnutku je potem zbornica razpravljala več kot dva tedna in ga soglasno sprejela dne 31. januarja 1946 ob velikih manifestacijah. i Tako je Jugoslavija v malo več kot osmih mesecih po svoji osvoboditvi in dva rneseca po uradni razglasitvi federativne ljudske republike tudi dobila novo, demokratične ustavo, kakršne nima danes nobena druga dežela na svetu. (Ameriko ns primer vzelo šest let po osvoboditvi (1783), da je prišla do svoje ustave 1789). Velike so bile žrtve, ki jih je v zadnjih letih doprinesel naš narod v stari domovini, kakor sploh vsi drugi Jugoslovani. Toda te žrtve niso bile zaman, To nam priča nova ustavs, a katero je bil položen resnično nov temelj resnično Novi Jugoslaviji. To ustavo z radostjo podajamo našim čl-tateljem s priporočilom, da jo pazno prečltate in preštudirate. Ako vam kakšna točka ne bo Jasna, nam pišite in jo bomo skušali razjasniti.—Ured.) I POGLAVJE Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s 8. strani.) Angleži. Takrat mi je srce vriskalo od veselja, kljub temu, da je bilo za nas^ubpge brezdc/mce čedalje slabši. Key se esarji niso mogli maščevati na fronti, so se pa nad nami. Kuhali so nam samo vodo, v kateri je plavalo par koščkov ^oJarabe. Ker je bila poštna zveza prekinjena, nisem več prejemala pisem s krušnimi kartami. Grdzno smo stradali in tedaj je tudi umrla od gladu mama od moje dobre prijateljice Netke. Veš, Anca, premalo imam prostora, zato bom nadaljevala opis naše trnjeve poti v prihodnjem pismu. Tvoja sestra Zofi Glibe." (Konec jutri.) Anna UU. Nemci bodo pregnani iz Nizozemske Amsterdam.—ONA.—V Amsterdamu se nahaja še vedno približno 25,000 Nemcev, ki so večinoma živeli že pred letom 1939 v tem mestu. Ker so zavezniške vojaške vlade v Nemčiji prosile Nizozemce, naj ne povečajo števila pregnancev, je bilo začasno dovoljeno tem Nemcem, da ostanejo ns Nizozemskem, toda zdaj bo ta rok potekel. Vlada v Haagu je naznanila,, da morajo oni, ki nameravajo oststi, vložiti tozadevne prošnje najpozneje do 15. marca. Izvzeti bodo le oni, ki so se za časa okupacije izkazali, da so resnični prljstelji nizo-zemskegs naroda LISTNICA UREDNIŠTVA Od časa do č^s« pride v uredništvo dopis, Jfi Je odsev prerekanj sli prep^rpv osebnega značaja v domači naselbini. Prosimo rojake, naj Pros veti ne poši-Ijsjo takih dopisov, ker ne bodo priobčeni. RAD BI IZVEDEL za avojega brata ANTON UJČIČA, doma if VelceffS Brda, oblina Novi Orad na Prlmorakem. Leta IOT7 Je iivel na Ho Aahland Avenue, Chicago. Ill; Za njef« bi rad izvedel njegov laatni brat Jož« Uj/l/ glede rt lo nujnih at vari v njegovo korlat Ako bo on aem to fltal, naj ae kakor hitro mogoče priglari na apodnji na alov Rojake v Chicagu proalm, ako kdo ve ra njegov na*lov, naj ga opozori na ta oglaa, rakar bom zelo bvale?«n alt pa na j takoj ptie ns naslov: Jota Ujčtš. štt »rad? Ave.. OMo. V Proevetl se 4i ae la delavske vesti, č&šaše vsak daa? Ali JDi FEDERATIVNA LJUDSKA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA 1. člen Federativna ljudska republika Jugoslavija je zvezna ljudska država republikanske oblike, skupnost enakopravnih narodov, ki ao na osnovi pravice do samoodločbe ,vključno s pravico do odcepitve izrazili svojo voljo, živeti skupno v federativni državi. 2. člen Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo sestavljajo: Ljudska republika Srbija, Ljudska republika Hrvatsks, Ljudska republika Slovenija, Ljudska republika Bosna In Hercegovina, Ljudska republika Makedonija in Ljudska republika Črna gora. Ljudska republika Srbija ima v svojem sestavu Avtonomno pokrajino Vojvodino In Av-tonomsko kosovsko-metohljsko oblast. 3. člen Državni grb Federativne ljudske republike Jugoslavije je polje, obdano z Žitnim klasjem. Klasje je spodaj povezano s trakom, na katerem je datum 29-XI-1943. Med vrhoma klasja Je peterokraka zvezda. V sredini polja je pet po-šev položenih plamenic, katerih plameni se zlivajo v en plamen. • 4. člen Državna zastava Federativne ljudske republike Jugoslavije je sestavljena iz treh barv: modre, bele in rdeče, z rdečo, peterokrako zvezdo na sredi. Razmerje med širinoJn dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave se vrste vodoravno od zgoraj navzdol po temle redu: modra, bela in rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Zvezda ims pravilno peterokrako obliko in zlat (rumen) rob. Središče zvezde se krije s presečiščem diagonal zastave. Gornji krak zvezde sega do polovice modre barve zastave, tako da imata dolnja kraka zvezde ustrezno mesto na rdeči barvi zastave. * 5. člen Glavno mesto Federativne ljudske republike Jugoslavije je Beograd. II POGLAVJK LJUDSKA OBLAST 6. člen V federativni ljudski republiki Jugoslaviji • izhaja vss oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Ljudstvo izvršuje svojo oblast po svobodno izvoljenih predstavniških odborih, ki m od krajevnih ljudskih odborov do skupščin ljudskih republik in Ljudske skuščine FLRJ nastali in se razvili v narodno osvobodilni borbi proti fašizmu in reakciji in ki so osnovna pridobitev te borbe, 7. člen Vse predstavniške organe državne oblasti volijo državljani po splošni, enaki in neposredni volivni pravici s tajnim glasovanjem. Ljudski predstavniki v vaeh organih državne oblasti so odgovorni svojim volivcem. Zakon predpiše, v katerih primerih, ob kakšnih pogojih in kako lahko državljani odpokličejo svoje ljudske predstavnike tudi pred potekom čsaa, za katerega so Izvoljeni. 8. člen Organi državne oblasti izvršujejo oblast na osnovi ustave FLRJ, ustav poaameznih ljudskih republik, zakonov FLRJ, zakonov ljudskih republik in splošnih predpisov višjih organov dr-žavne oblasti. Vsi akti organov državo* uprave in organov pravoaodja morajo temeljiti na zakonu. III POGLAVJE OSNOVNE PRAVICE NARODOV IN LJUDSKIH KKPUULIK 9 člen Suverenost ljudskih republik v sestsvu Federativne ljudske republike Jugoslavije je omejena samo s pravicami, ki so s to ustsvo dane Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Federativna ljudska republika Jugoslavija ščiti varnost, kakor tudi družbeno ln politično ureditev ljudskih republik. 10. člen Nasproten ustavi Je vsak akt, ki je naperjen proti suverenosti, enakopravnosti in narodni svobodi narodov Federativne ljudske republike Jugoslavijo in njihovih ljudskih republik. 11. člen Vsaka ljudska republika ima svojp ustavo. Ljudska republika izda svojo ustavo samostojno. Ustava ljudske republike odraža posebnosti republike in mora biti v skladu r ustavo FLRJ. 12. člen Razmejitev ozemlja ljudskih republik izvršuje skupščina FLRJ. Meje ljudske republike se ne morejo spreminjati brez njene privolitve. 13. Člen * Narodne manjšine v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji uživajo prsvico in zaščito svojega kulturnega razvoja in svobodne uporabe svojega jeziks. IV POOLAVJE DRUfcBENO-EKONOMSKA UREDITEV 14. člen Proizvajulna sredstva v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji so ali občeljudsks imovina, to Je imovina v rokah države, ali imovina ljudskih zadružnih organizacij sli imovina zasebnih fizičnih ali pravnih oseb. Vsa rudna in druga bogastva v zemlji, vode, vštevši mineralne in zdravilna vode, viri naravne sile, sredstva železniškega ln sračnega prometa, pošta, brzojsv, telefon ln radio so občeljudsks imovina. Proizvajalna sredstva v rokah država izkorišča država sama ali jih dsje v izkoriščanje. Zunanja trgovina Je pod kontrolo države. 15. člen Ds bi zaščiti Is življenjske koristi ljudstva, dvigala ljudsko blsglnjo In pravilno Izkoriščala vse gospodarske možnosti In sile, usmerjs država gospodarsko življenje in razvoj s splošnim gospodsrskim nsčrtom, pri čemer se oplrs na državni In zadružni gospodsrskl sektor in izvaja splošno kontrolo nad zasebnim sektorjem gospodarstva. Pri izvajanju splošnega gospodarskega načrta in gospodarske kontrole se država opira na sodejovanje sindikalnih organizacij delavcev in nameščencev In drugih organizacij delovnega ljudstva, Hi člen Obleljudska imovina je glavns opora države v rszvoju narodnega gos|>odarstVB. Občeljudska imovina uživa posebno zaščito države. Upravljanje in razpolaganje z občcijudsko imovino določa zakon. 17. člen Država posveča poaebno pozornost In nudi podporo in olsjšsve ljudskim zadružnim organizacijam. 18. člen Zajamčeni sta zasebna lastnina in zasebna podjetnost v gospodarstvu. Zajamčeno je dedovanje zssebtie lastnine. Prsvico dedovanja določa zskon. Nihče ne sme uporabljati pravice zasebne lastnine v škodo ljudski skupnosti. Prepovedane so zasebne monopolistične organizacije, kakor so kartell, sindlkstl, trusti in ' podobne organizacije, ustvarjene z namenom, da bi diktirale cene, monopol i zi rale tržišča in škodovale koristim nsrodnega gospodarstva. Zasebno lastnino je moči omejiti ali razlastiti, če to zahteva splošna korist, tods le ns podlagi /.alums, Zakon določa, v katerih primerih in v kakšni višini dobi lastnik odškodnino. Ob istih pogojih Je moči s zakonom nsciona-llrirstl ix»namerrx- gospiNlarske psnoge sil podjetja, če to zahteva splošno korist. (Dalje prihodnji*.) PROSVETA KAZAKI kavkaSka povest Iz ruščine prevel JOSIP KNAFLIČ (Nadaljevanj«) "Kaj pa, Ivan Vasiljevič?" je vprašal, božajoč svojega konja in veselo gledajoč Vanjušo, ki je bil prišel z vozovi in zdaj ves poten, z zmršenimi lasmi in pustim obrazom izlagal reči. Olenni je bil videti na zunaj ves drugačen človek. Numesto obritih lic je imel zdaj mlade brke in bradico. Namesto rumenkastega, od ponočevanja velcga obraza se je kazala na licih, na čelu in za ušesi rdeča, zdrava zagorelost. Mesto čistega, novega, črnega fraka je nosil belo, umazano čerkesko s širokimi gubami, in orožje. Namesto svežega, trdo-zlikanega ovratnika je stopil rdeči rob svilnatega bešmeta, ki je tesno oklepal zagoreli vrat. Bil je oblečen po čerkesko, a le nepopolno; vsak bi spoznal v njem Rusa, a ne džigita. Vse je bilo kakor pri Čerkesu in vendar drugače. Pri vsem tem je vsa njegova prikazen dihala zdravje, veselost in zadovoljnost. "Vam je to smešno/' je dejal Vanjuša; "a vi bi morali enkrat sami govoriti s temi ljudmi: povsod so ti napoti, pa stojiš tu in ne veš kaj začeti! Besede ni spraviti iz njih." Vanjuša je srdito zagnal železno vedro na prag. "To so Rusi vse drugačni!" "Ti bi bil moral vprašati vaškega načelnika." "Saj se ne vem nikamor obrniti," je odvrnil Vanjuša užaljeno. "Kdo te pa tako žali?" je vprašal Olenin in se oziral okoli. "Vrag jih poznaj! Fej! Gospodarja ni doma, šel je v neko krigo (kraj na bregu, obdan s pleteno ograjo, kjer love ribe), pravijo. Stara pa —to je tak zlodej, da nas Bog varuj," je odvrnil Vanjuša in se prijel za glavo. "Kako bomo tukaj živeli, jaz že ne vem. Hujši so od Tatar-jev. Bog ve. da, čeprav jih štejejo med kristjane. Saj je Tatar spodobnejši! 'V krigo je šel!' Kakšno krigo so si izmislili, mi je nerazumljivo!" je zaključil Vanjuša in se obrnil stran. "Kaj ne, drugače je kakor pri nas na dvorcih?" gs je podražil Olenin, ki še ni bil zlezel s konjs. "Dovolite konja." je rekel Vanjuša, ki se oči-vidno ni mogel udomačiti tukaj, a se je vdajal v usodo. "Torej Tatar je spodobnejši, a, Vanjuša?" je ponovil Olenin, skočil s konja in plosknil po sedlu. » "Da, vi se še smejate! v Vam je to smešno!" se je jezil Vanjuša. "Počakaj, ne jezi se, Ivan Vasiljič," je odvrnil Olenin in se smejal dalje. "Daj, pojdem jaz h gospodarjevim: boš videl, vse uredim. Kak«) imenitno bomo še živeli tukaj! Le ne razburjaj se." Vanjuša ni odvrnil ničesar, ampak samo za-ničljivo pomežiknil za gospodom in stresel z glavo. Vanjuša je smatral Olenina samo kakor svojega gospoda, Olenin je smatral Vanjušo samo kakor svojegu slugo; in oba bi se bila zelo začudila, ako bi jima bil rekel kdo, da sta prijatelja. In vendar sta bila prijatelja, čeprav sama nista vedela tega. Vanjuša je bil enajstleten deček vzet v hišo, ko je bil Olenin enake starosti. Ko je imel Olenin petnajst let, se je zabaval nekaj časa s poučevanjem Vanjuše in ga je naučil brati franco- ski, na kar je bil Vanjuša silno ponosen. Tudi zdaj je Vanjuša, kadar je bil dobre volje, rad stresal francoske besede in se pri tem prav neumno smejal. Olenin je stekel na hišne stopnice in odpah-nil duri v vežo. Marjanka, ki je imela na sebi samo rožnato srajco, kakor kazakirtje navadno hodijo doma, je prestrašeno odskočila od vrat, se stisnila k steni in si zakrila spodnji del obraza s širokim rokavom tatarske srajce. Ko je Olenin širje odprl duri, je zagledal v poltemi visoko in lepo postavo mlade kazakinje. S hitro in poželjivo radovednostjo mladosti je nehote zapazil krepke, deviške, oblike, izražajoče se pod tenko, katunasto srajco, in krasne črne oči, ki so se upirale vanj z otroškim strahom in plašno radovednostjo. "To je ona!" je pomislil Olenin. "A jih bo še veliko takih," mu je takoj zatem šinilo skozi glavo, in odprl je druga vrata v izbo. Stara mati Ulitka, takisto v sami srajci, je sključeno, s hrbtom proti njemu, pometala pod. • / ^ "Dober dan, majčica! Prešel sem zaradi stanovanja . . ." je pričel. Kazakinja je, ne da bi se zravnala, obrnila k njemu strogi, a še vedno lepi obraz. "Kaj si prišel? Ali se nam hočeš smejati? A? Jaz se tebi smejem! Črna kuga na-te!" je zavpila in ga gledala po strani izpod namršenih obrvi. Olenin je spočetka mislil, da bo utrujena, hrabra kavkaška četa, katere član je bil, povsod, posebno pa od kazakov, vojnih tovarišev, sprejeta z veseljem, in zato ga je osupnil takšen sprejem. Ne da bi se razburjal nad tem, je hotel pojasniti, da hoče plačati za stanovanje, a stara ga ni pustila izgovoriti. "Po kaj si prišel? Kaj te grdobe treba? Ti s tvojim oskubljenim rilcem! Le čakaj, da pri-, de gospodar, on ti že pokaže tvoj prostor! Ne potrebujem tvojih umazanih denarjev! Kako pak! Kaj takega še ni bilo! S svojim grdim tobakom mi bo zakadil dom, potem pa hoče plačati denarje. Take gnusobe še ni bilo nikoli! Razstrelili naj bi ti srce v životu!" se je drla in preklinjala Olenina. "Kakor je videti, ima Vanjuša prav!" si je mislil Olenin. "Tatar je spodobnejši." In spremljan od zmerjanja matere Ulitke, je šel iz izbe. V tem trenutku je Marjanka, kakor je bila: v sami srajci, a obraz že gor do oči zavezan z belo ruto, nepričakovano smuknila mimo njega iz veže. Z bosimi nogami brzo bijoč po stopnicah je stekla dol; potem se je ustavila, se s smeja-jočimi očmi hlastno ozrla na mladega moža in izginila, za vogalom hiše. Trdna, mladostna hoja, plahi pogled svetlih oči izpod bele rute in pravilnost krepke postave lepega dekleta je Olenina zdaj še. bolj začudila.. "To mora biti ona," Je pomislil . In zdaj je mislil še manj na stanovanje in, vedno se oziraje za Marjanko, je pri|el k Vanjuši. "Da, dekle je tudi tak divjak!" je dejal Vanjuša, ki je imel še vedno svoj križ z vozom, a je bil že malo boljše volje. ""Kakir žrebe na stepi! La femme!" Je dostavil s povzdignjenim, slovesnim glasom in se zasmejal. (Dalje prihodnjič) lz deževnih in sončnih dni Tugo Zanli smo se v suho listje pod šotori, se zvili v klopčič ter zaspali. Noč je bila. Med drevesi se je lovil veter in nekje se je drla sova. Dežurni je z neslišnimi koraki obšel straže, ki so *e skrivale v sencah dreves, prisluhnil ter se sklonil nad u-gašajoco žerjavico, da bi si o-Krel premrle roke in zamrmral: "Prekleta sove." Tedaj je krikmla straža in nekdo je hitro odgovarjal znake. Pred dežurnega je planil kurir. "Zbudi stab! Nujno piamo. čivabt nas hočejo obkoliti." Meti tem se je že polltkomisjai izvil iz šotora. Pod plaščem je prižgal svetiljko in bral. "Dežurni prebudi bataljon' Premaknili se bomo. Takoj!" Dežurni politkomiaar stopi mračno pod drevo ter nam hitro dopoveduje, da moramo vstati. Med vrhovi dreves je zašumelo. Med listje, ki ae je vaulo na tafeirišče. padajo dežne kaplje, udarjajo na šotorska platna, odskakujejo ter ae tliva* Jo v potočke, ki odtekajo v zemljo. Dežurni politkomiaar stopi mračno pod drevo in zaviha kapuco če« glavo. Komandant spravlja remljevid, da ga ne zmoči voda. ml preklinjamo in zvijamo mokra platna. žuje že z vso silo. Kaplje polže čez oči in noa za vrat, mokri lasje se lepijo po obrazu in premočena obleka mrazi telo. Na čevlje se lepi mastno blato. Kadar spodrsne korak zazveni o-rožje. "Tišina!" zapove komandant prvemu, "švabi so blizu." Noč je temna, da m videti koraka pred seboj, Držimo se za roko, za nahrbtnike, tavamo kot slepci, smukamo ob drevesih in »e »pet zadevamo vanje, klecamo v kotanje ter drsimo v luže: "Samo tišina, tišina!" Čelni je stopil iz gozda na čistino. "V strelce'" Drsi povelje pii vrsti, ki se razklene in razlde v strmino. Izmikamo no-tie mokremu kamenju, na vsak korak pazimo, da nas ne izda. Prav na aredi jase pa zazveni, da A^reie do kosti. Kuharju se je utrgal kotel z ramen. "Penk" je udaril ob kamen, odskočil in padel na drugega ter tako na* prej po vsej strmini, da zveni po vsej dolini In odmeva od skal. Kuhar je obstal, odprl je usta ter se hotel v grozi za^na* ti za kotlom; val atojimo. kot okameneli In poalušamo. kako pošastno odskakuje "Penk . , , penk . . . penk." Takrat pa švignejo v u< h Makete Objame naa bela svetloba "Naprej! Juriš!*1 Tako zdrvimo skozi Svabe, zadevamo se z živimi ljudmi ter puščamo za Sabo trupla. Sele v gozdu onstran ceste se ustavimo in ustnice nam drgetajo. Se vedno dežuje. Se vedno polže kaplje po vejah ter se nam odcejajo in nam polže po glavah in ramenih. Tako stojimo nekaj časa brez misli in težko sopemo, dokler nas ne zdrami povelje "Naprej!" Uvrstimo se in kolona se zarije v temni smrekov gozd, kjer bomo nekje, da nekje prav gotovo, postavili šorote; nalomil^i bomo pod smrekovih vej in zasoali, dežne kaplje pa bodo drobile po platneni strehi. Iz nizke, težke megle, ki visi med košatimi vejami, pa še vedno dežuje. In voda izpira krvave, umazane obraze . . . Pa nismo postavili šotorov in jutro nas je našlo, ko smo se tiščali mokri pod mokrimi drevesi. Tako smo ostali ves dan in ves dan je deževalo. Pod večer pa so pričele dežne kaplje zmrzovati in na nas so se vsule bele snežinke, ki so se vedno bolj mešale med dež; vedT no večje so bile, ustavljale so se nam na laseh ter se topile na topli koži. Ko smo se zvečer premaknili, je bil že ves gozd potopljen v mehek bel sneg, ki se je prijetno in neslišno vdajal pod nogami. Stopali smo iz stopinje v stopinjo, zadnji pa je šel Peter, ki je imel največje čevlje, tako, da če ne bi bilo konjskih sledov, ne bi vedel nihče, da je šel pred njim cel bataljon. Snežinke pa so bile vse gostejše, čim više smo prišli, tako, da je prvi že komaj vzdigoval noge, ko je delal gaz. Konji so kimali s povešanimi glavami ter srhali v sneg, ki je bil ponekod te tako visok, da jim je silil pod trebuh. Drselo jim je in na strminah so se valjali po zametih, da so se vodniki preplašeni pri-emali za glavo. Odzadaj so se utrgali trije iz kolone in stopili na čelo. TistJ, ki so bili do sedaj prvi, pa so se priključili zadaj; tako izmenjavali vsakih deset imnut. VedriO teže je šlo, utrujeni in lačni smo se vlekli z snega ter se nazadnje zarili na zapuščeni planini v seno ter brez misli zaspali. Zjutraj pa je bilo nebo čisto n modro. Prgv nobene meglice ni bilo na njem. Dež in sneg sta vse pomila. Dramili smo se ter odpirali začudeno oči in strmeli v belo .blestoče sonce, ki nas je obdajalo. V trenutku je zginilo vse, kar nas je plašilo že dva dni. In veseli smo zagazili naprej, ne meneč se za sneg, ki se nam je vsipal za vrat iz belih, pod snegom upognjenih smrek. Ko smo prigazili na pot, ki so jo že napravili kurirji, se je pod nami odprla dolina. Tam spodaj na cesti se premikajo črne pike. Švabi se vozijo z avtomobili. Vse je belo in kot srebrn trak zavija Sava za Šmarno goro proti Ljubljani, ki jo nismo mogli več razločiti v Ko se bataljon premakne, de- in nad nami svetli krogi celo večnost, preden se spuste med drevje. Prilepljeni smo na tla, s koleni in glavami rinemo v zemljo in polzimo po mokri tra- vi, ki nam sili v usta. Z vseh strani lajajo strojnice in drdra-Jo brzostrelke. Včasih se zaha-hahlja in zažviga nad nami mina ter trešči med skale. "Naprej!" sikne komandant. Zaganjamo se naprej, padamo pa se spet mečemo kot ribe na suhem. Naposled se zarijemo med drevesu in skale, pritisnemo ae k zemlji, in skrivamo obraze. Dež pa lije in lije. Se vedno lajajo strojnice in se poganjajo v temo rakete, da ble-ate dežni curki kot biserni za-atori med nami in Svabl. Vedno ožji je obroč, vedno bliže in bliže sekajo krogle in puščaio v temi sveti« proge za seboj. Stab šepeta v kotanji za skalo, Nato se priplazi komandant: "Ne moremo nikamor. Prebiti ae moramo. Pripravite se!" Sredi najhujšega naliva se u-trgamo izza skal in debel prav tja. kjer švigajo nad nami rakete in lajajo v nas strojnice. Spotikamo ae. drsimo, kričimo, ae ustavljamo pa ae zaienemo spet kot plaz. ker vemo, da nazaj ne moremo, da moramo naprej, tamo naprej. Zato repetlramo. streljamo, se mečemo iz zaklona v zaklon ter ne mislimo ničesar. Jaz niaem več jaz. (i ne ti. mi vsi amo le borci brez imena« bles tečem dnevu. Ljubljana! smo pomislili in toplo nam je postalo. "Pa naša vas," je d^il Peter in pokazal s prstom na dim, ki se je dvigal iz hiše sredi vasi pod nami. "Mati kuha štruklje," je zavihal nos in se obliznil. Za njim smo se obliz-nili vsi. Drejče pa je s široko, prešerno kretnjo potisnil titov-ko na tilnik ter se zasmejal v sonce, ki mu je oblivalo glavo. "Sedaj pa pesem nam zapoj, veseli veter . . ." Pesem je oživela korak, in kuhar, ki je ves čas povešal glavo in žaloval za kotlom, je povedal tisto, kar smo čutili mi vsi. "Pravzaprav bo takrat, ko bo svoboda, nekaj čudovitega pri kraju. Kajti kljub dežju, snegu, trpljenju, stradanju, naporom in smrti, s katero se vseskozi srečujemo, je v našem partizanskem toliko silne lepote, ki je nisem in je ne bom nikoli več doživel ... a ne znam povedati več," je dostavil čez čas. Razni mali oglati GIRLS WANTED Label Machine Operators - Bottling Machine Operators - Bottle Cappers Packers - Sorters Good working conditions Dupli-Color Products Co., Inc. 2440 S. Michigan Ave. PORTERS AND HANDY MEN HEAVY WORK PAINT & PACKING FACTORY Apply DUPLI-COLOR PRODUCTS, Inc ' 2440 So. Michigan Ave. CLEANING WOMEN Salary (2) meals Apply to housekeeper SOUTH SHORE COUNTRY CLUB 7050 South Shore Drive Phone, Hyde Park 8000 OPERATORS and Dressmakers for Fashionable Sewing Steady work - Full or Part Time Ideal working conditions A. ROTH CO. 3972 Milwaukee Ave. INEXPERIENCED GIRL to operate lght core blowing machine 48 hour week Apply CHICAGO FOUNDRY 2028 N. Major PONDEUEK, >8. map^ Toda mi vsi smo ga razumeli. Drejče je vrgel titovko v zrak in zaklical: "Živeli partizani!" Veselo je stopal naš bataljon po stari vojaški cesti in sončni žarki so se lomili na svetlem o-rožju, da so nas že od daleč spoznali ljudje* v mali gorski vasi in nam prihiteli naproti: - Naši fanje gredo. „ Razni mali oglati DIE MAKERS EXCELLENT OPPORTUNITY PROGRESSIVE AND COMPOUND DIES . TINGSTOL CO. 1481 West Grand Ave. WORKERS NEEDED IMMEDIATELY Steady - Good pay - Plenty of overtime Tel.: LAW. 0825 ILLINOIS PIPE & MFG. CO. 4529 Ogden Avenue SHAKE OUT MEN r-^y (Night Shift) GRINDERS (Day Shift) 48 HOUR WEEK Chicago Foundry 2028 N. Major Rasni mali ogl^ bye-bye HRBT0B01 Za Prijetno „ "J«' Po*kuiitt t3 moderni m 0p kuieni rufcm pomaga pn ^ _ nem hi btobolu. l Ilk Johnson SACK*'PLASTIES Is* na bolečem prostoru To i, , , zdravilo In prijetno GHEJE vat i olaj*a bolečine in okorelosti < flanelasti pad odpravi mnloto j ve In obveze. Dober občutek pri Johnson & Johnson Dobi^L vseh lekarnah. * GIRLS AND WOMEN Good-paying jobs. Clean, light wj No experience necessary Full or part time FARM CREST BAKERII 4550 W. Jackson Blvd. DOPISNIKOM IN CLANOM JEDNOTE Kadar pllete Preaveti all v glavni urad SNPJ, ne pozabite t naslovu napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chicago". Na kuvaril vselej zapišite: Chicago 23. 111. To bo olajšalo delo na čikašld pošti, nam pa p£ spešilo dostavljala pošte. TAILORS and SHAPER 1st BASTER Good Pay Apply REEDS QUALITY CLOTi 70 W. Lake St. MAIDS $107.00 Per Month Uniforms furnished Excellent working conditin Sherman Hotel CLARK & randolph AGITIRAJTE ZA PROSI PAINTERS AND PAPERHANGERS Union Steady work TEL. ARDMORE 8159 _1430 Winona St._ HIGHLAND PARK HOSPITAL NEEDS A SECOND COOK DIETICIAN'S AIDE and DIET KITCHEN MAID Full Maintenance Good Pay Call MISS DUNCAN Highland Park 2550 Naročite si AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Letnik 1946 CENA $1.50 S POŠTNINO VRED V nobeni knjigi, ki stane mnogo več, ne dobite toliko gradiva Uko izborne vsebine kot jo ima letošnji AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR Naročite ga • A svojcem v starem kraju! Stane $1.65 a poštnino vred Pošljite nam točen naslov in vsoto. Vse drugo izvršimo rrti Naročila sprejema PROLETAREC 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago 23, III. mmm MEN! - WOMEN! Mlscellaneoua work In Bakery Work during the day Paid vacations and other conveniences Apply at A. & P. BAKERY 2622 N. PULASKI RD. __Employment office on 2nd floor National Scientific Products Comi i 1 Offers unusual opportunities in our modern plant LIGHT ASSEMBLY WORK NO EXPERIENCE REQUII Good starting rate with automatic increases Paid vacation and many company benefits (Apply employment office) 5013 North Kedzie Avenue radio Delo dobi 200 deklet in žen za naš produktivni program SE NE ZAHTEVA IZKUŠENOSTI 71c takoj od začetka 76c po 4 tednih Automatično povišanje do 94c Stalno delo motorola Galvin Manufacturing Corporation 4545 Augusta Blvd. TISKARNA S.N.P.J. -—sprejema vsa--- v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode. vizitn** čssnike, knjige, koledarje, letake «* slovenskem, hfvatskem, slovsškem, angleškem jeziku in drugih . • ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO $jP DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKA** ----Vsa pojasnils dsje vodstvo tuk*J ----Cene zmerne, unijsko delo prve Pišite po .nformacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657-59 S. Lawndale Avenue . • Chicago TEL. ROCKWELL 4S04 n IlliS*