Ameriška Domovina V’” AM€f?ICAN 1^5 SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAG€ ONLY z«'it/» e R i e/«m)—h o n« ■v. Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliel, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal Lethbridge Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R NO. 64 CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 22, 1976 LETO LXXVIII. Vol. LXXVHI Savdska Arabija krepi! Novi grobovi svoje oborožene sile Savdska Arabija, katere vojaštvo je do nedavne-ga komaj kaj pomenilo, tega sedaj preureja in vežba v moderno oboroženo silo. JIDA, S. Arab. — Savdska A-rabija povečuje svoje vojne na-, prave, pa krepi tudi same oborožene sile z novo, moderno o-premo. Trdijo, da dela to v dobri meri s pogledom na rastočo moč oboroženih sil Irana onstran Perzijskega zaliva. Tega sumijo Arabci, da bi rad zagospodoval nad celotnim področjem Perzijskega zaliva in morda celo preko njega. Savdska Arabija hoče biti vojaško pripravljena in močnejša tudi s pogledom na Izrael, če bi prišlo do novega spopada med njim in Arabci. Četudi Savdska John M. Aman V Huron Road bolnišnici je umrl 71 let stari John M. Aman s 521 E. 143 St., rojen v Avstriji, od koder je prišel kot mlad fant v ZDA in bil zaposlen do upokojitve- v razpošiljalnem oddelku Magic Chef Stove Co., mož Josephine, roj. Mackniesh, očim Charlesa J. Smitha (Mich.j, stari in prastari oče, brat pok. Franka, pok. Katharine Schoen in pok. Eve Polzer. Privatni pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., kjer bo pokojnik na mrtvaškem odru danes in jutri, v petek, od 7. do 9. zvečer. Agnes Gucich V Slovenskem starostnem domu je umrla 87 let stara Agnes Gucich s 1208 Hulett Avenue, roj. Mihulic v Peščenici v okraju Sisak na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA leta 1907, prvič poročena z Johnom Susni-chem, ki je umrl leta 1918, nato pa z Markom Gucichem, ki je Arab,,a mma skupne meje z Iz- umrl leta m mati Cathcrine raelom, je vendar v vojn, prot, ' ABZ št. 186). Sarah temu sodelovala s tem. da ,e!p ^ p**, 5-krat stara pno brigado vojaštva poslala v b 6.kra| al,a mati ses,ra Jordamjo, eno pa v Sirijo. Ti,|pok RoseBl.gles pokojnaie vsaka z nekako po 6,l>00 moz, ^ aanica HBZ št 235. Pogreb sta se vedno tam. 1^ , u „ bo iz Zelotovega pogrebnega za- Doslej je Savdska Arabija voda na E. 152 St. v soboto ob kupila v ZDA 60 F-5 vojnih le- 8.45, v cerkev sv. Marije Mag-tal, misli pa tem dodati še večje dalene ob 9.30, nato na Kalva-število novejših F-16. ZDA so ii rijo. dobavile večje število oklepnih | ______o------ voz, zanima pa se še za hove. V ! jifif LI-,«,4AH vaurara naslednjih 10 letih misli Savd- ¥f3SniIiyi0ll ZavlCIUi ska Arabija porabiti za gradnje | naprav za svoje oborožene sile j okoli 16 bilijonov dolarjev. Gradnje bo nadziral armadni J inženirski zbor ZDA. Poleg izrazitih vojnih naprav, stanovanj za vojaštvo in bolnišnic bodo gradili tudi stavbe za druge ne popolnoma vojaške potrebe. Sedanji državni proračun Savdske Arabije, ki skupno 31.3 bilijone dolarjev, predvideva za obrambo in letalstvo 6.8 bilijonov. obriolžiive Moskve ZDA so le zavzele svoje stališče, ne mešajo pa se v notranjo politiko zavezniških držav, ko opozarjajo na nevarnost komunizma. WASHINGTON, D.C. — Mo-°,_1S e.g pekovska “Pravda”, uradno glasilo Komunistične partije Sov-: jetske zveze, je obdolžila ZDA, da se mešajo v notranje zade-. o ve zavezniških držav NATO, ko Javni promet na 'svarijo pred sprejemom komu-Japonskem zopet stekel, nističnih partij v njihove vlade, ko je štrajk končan 1 Predsednikov tiskovni tajnik i Ron Nessen jek tem obtožbam TOKIO, Jap. — Ko so upo- dejal, da ZDA ne posegajo v slenci javnih prometnih sred- notranje zadeve zavezniških dr-stev začeli v torek 3-dnevni žav, povedale so le svoje mne-splošni štrajk v podporo svoji nje, svoje stališče. “ZDA sma-zahtevi po povišanju plač, je trajo, da bodo po komunistih prišlo v prometu do popolnega vodene vlade ali vlade z ude-nereda. Prenekateri delavci in ležbo komunistov predstavljale uradniki so rajše ostali doma. resna vprašanja za NATO v kot da bi cele ure skušali priti Zahodni Evropi,” je razlagal na delovno mesto. Nessen, pa zanikal, da bi to bilo Štrajkujoči so izjavili, da bo- svarilo zaveznikom proti sprede štrajk podaljšali, če ne bodo j emu komunistov v vlado, njihove zahteve sprejete, pa so slično izjavo je dal zastopnik tega danes končali. Štrajk v javnem prometu je prizadel preko 38 milijonov ljudi, ki uporabljajo javna prometna sredstva za pot na delo in z dela ter po nujnih poslih. --------------o------ Hitlerjeva rojstna hiša šola za zaostale BRAUNAU, Avstr. — Hiša, v kateri je bil rojen Adolf Hitler, bo spremenjena v šolo za zaostale otroke. Doslej je bila v njej knjižnica in tehnična šola. Vremenski prerok državnega tajništva John Tratt-ner, ki je opozoril na dejstvo, da je državni tajnik Kissinger vselej, kadar je o tem razpravljal, dodal, da je to notranje vprašanje zavezniških držav. Ko so razgovori o omejitvi jedrskega orožja s SZ zastali WASHINGTON, D.C. — Obrambni tajnik Donald Rumsfeld je nakazal, da utegne zastoj v razgovorih s Sovjetsko zvezo o omejitvi jedrskega strateškega orožja privesti do nadaljevanja produkcije iMnuteman III medcelinskih raket. V proračunskem predlogu za narodno obrambo izdatki za ta namen niso bili predvideni in Postopna zjasnitev po jutra-njem dežju. Najvijša temperatura okoli 65 F (18 C). Včeraj Popoldne in zvečer so divjale računali so, da bo produkcija Uad mestom nevihte, ki so na- teh raket končana. Sedaj, ob Pravile precej škode. Kakih! spremenjenem položaju, tehta-3,000 domov na zahodni strani jo, ali ne bi kazalo te rakete Inesta je bilo nekaj časa brez graditi dalje, dokler ne pride do elektrike. novega sporazuma s Sovjeti, KRALJ HUSEIN iz Jordanije podpira “sirijsko” rešitev Libanona, kjer je v enem letu državljanske vojne bilo nad 12,000 ljudi ubitih. ZDA morajo oslati pripravljena in močne Posebna komisija, ki je proučila oborožene sile ZDA, je ugotovila, da morajo biti te priprav-lieee in močne. Predložila je več sprememb. WASHINGTON, D.C. — Posebna komisija, ki jo‘ je ustanovil Kongres leta 1973, je proučila oborožene, sile naše dežele in v obsežnem poročilu, ki ga je predložila ta teden Kongresu, priporočila vrsto sprememb in izboljšanj. Do,gnala je, da so v nekih ozirih naše oborožene sile premalo učinkovite in da ukinitev sistema za obnovo vojne obveznosti predstavlja nepotrebno tveganje. V nenadni vojni iz samih prostovoljcev sestavljene oborožene sile ne bi imele nujno potrebnih nadomestil za izgube in bi bile zato onesposobljene za potrebne nastope in izpostavile- Zastopniki ZSSR in $ njenih zaveznikov odsotni na državnem bankeiu v Pekingu Banketa v čast gostom iz Egipta v Pekingu se zastop niki Sovjetske zveze in 6 njenih satelitov niso udeležili. — Egiptskega podpredsednika je spre-jel tudi Mao. Sovjetske vojne ladje oskrbujejo V pristanih j ne morda celo uničenju. Komi- Pnla in Snlš! na Jadranu'^3 je zato priporočila obnovo 8 izbirnega sistema vojnih obvez- KAIRO, Egipt. . — Pretekli nikov- Mladi fant-ie nai bi se teden so sovjetske vojne ladje bili dolžni Poviti vsako leto zapustile egiptsko pristanišče ^a morebitno vojno službo. 'zveZe in ni enih zaveznic m bilo f ^ u ••• i ■ „ . „ Sedanjo moč naših oborože- zveze 111 nJemn zaveznic m bilo pri Aleksandriji, kjer so se o- _ i . h na slavnostni banket v čast E- skrbovale in kamor je hodilo J p an 1:1 za' eiDčanov Brez dvoma so Driča njihovo moštvo na obalo na od- radl mednarodnega položaja 10 da siatf kai d h Enimt iim ie odrekel eo- ali morda še več let Komisija ■kovah’ da ULegnel0 sll:>atl ba-' um. Lgiipt aim je oureKei go ___________ ■ , nenrnetnepa Izostali so nosla- PEKIiNG, LR' Kit. — Predsednik kitajske vlade Hua Kuc-feng je priredil v ponedeljek zvečer slavnostni banket za e-giptsko delegacijo, ki je prišla na uradni obisk. Delegacijo vodi podpredsednik Husni Moba-rak in kot trdijo, želi dobiti na Kitajskem rezervne dele za o-rožje egiptskih vojaških sil. Obisk Mobaraka naj bi pomenil začetek nove dobe v odnosih med Egiptom in Ljudsko republiko Kitajsko. Egipt, ki je bil v prijateljskih odnosih s Sovjetsko zvezo, ni imel dosti smisla za boljše stike z LR Kitajsko, ki smatra Sovjetsko zvezo za svojo najnevarnejšo nasprotnico. Ko je sedaj prijateljstvo s Sovjetsko zvezo odpovedal, se je položaj bistveno spremenil. Tako je do neke mere razum-jljivo, da zastopnika Sovjetske stoliubie ker pa Sovietska zve .ie Priporočila spremembo rabe j neprijetnega. Izostali so posla stoijubje, ker ga Sovjetska zve- ^ j niki ZSSR, Poljske, Češkoslova- za ni hotela oskrbovati z novim 1N,aroclne garde, ki naj bi sluzi- TT , , ,JT i.. ^ . med Maom in Mobarakom “prisrčen in prijateljski”. Pri sestanku je bil navzoč tudi predsednik vlade Hua Kuo-feng. Mao se je rokoval s celotno egiptsko delegacijo, pa nato razgovor omejil na podpredsednika Egipta Mobaruka. Kaj sta govorila, ni bilo objavljeno. To je bil prvi sprejem tujih pred stavnikov pri Mao po odstavitvi j podpredsednika vlade Tenga, ---------------o----- Zadnje vesti BEJRUT, Lib. — Sirijske vojaške sile skušajo skupaj z enotami Palestinske osvobodilne vojske ustaviti bojevanje v Libanonu med kristjani in muslimani. Za enkrat jim to še ni uspelo in včeraj je bilo zopet preko 120 mrtvih in še več ranjenih. Obe sprti strani se ločeno posvetujeta s Si-. rijo, kako naj bj bojevanje končali. AKRON, O. — Štrajk v gumarski industriji, ki so ga začeli včeraj, utegne biti dolg, ko obe strani pri medsebojnih pogajanjih vstrajata na svojih pr-| Iz Clevelanda in okolice i vofnih stališčih. rezervnimi de- Ia za ^polnitev rednih oborože- ške’ Vzhodne Nemčije, Bolgari- WASHINGTON, D.C. - Sen. H. orožjem ali vsaj___________ . j j zanj ' . nih sil v slučaju potrebe in ne Sovjetske vojne ladje v Sre-' ^ za ,skuPno . n:istoPanK v dozemskem morju imajo sedaj,0 1 ! 1110 1 tiranih divizip je in Mongolije. Banketa sta se na uporabo pristanišča v Siriji in v Jugoslavijii. V Siriji se u- Vojaki imajo sedaj možnost iti v pokoj z dopolnjenimi 20 le-sta vij ajo' zTasti' v' La tak ij p vYu- ti službe Komisija je priporo-gosi a vi ji pa v Puli in v Splitu, • f1*’ naj ^ to Podalisal1 na 30 kjer so nedavno popravljali eno 1 e ’ P^lzna a Pa ^ se naj pr a-sovjetskih podmornic vrste ' VJ°a o pokojnine vsem, ki so “Foxtrot” z obsegom 2.000 ton. \odsluzi11 v oboroženih silah Ta vrsta podmornic' sestavlja ! Poln;h .l0 .let' ko bodo doPolnili jedro podmorničnega oddelka a 1 6 et. sovjetskega vojnega broddvja v udeležila zastopnika Romunije. Kube in Sredozemskem morju. -----o----- Ameriški kongresniki bili pri Hua Kuo-fengu Ameriški vojak grozil gospodinji v Nemčiji v sporu s — topom ANSBACH, ZRN. — Ameriški vojak Jonathan Robinson, HONG KONG. — Skupina 9 stai' 24 let, doma iz Memphisa, ameriških kongresnikov je bila ki služi pri topničarjih, je pri-sprejeta pri predsedniku vlade peljal 175 mm havbico pred bi-LR Kitajske v Pekingu. Kitaj- šo Nemke, kjer je stanoval, in ska poročevalska služba, ki je top naperil na njo. Gospodinja nad Egiptom, to objavila, ni nič povedala, o in 19 drugih stanovalcev hiše je Zastopnik ZSSR prvič odsoten Prvič v zadnjih letih se je zgodilo, da so ZSSR in njene zaveznice odklonile udeležbo na državnem banketu. Ko je bil predse dnik SFR Jugoslavij e Džemal Bijedič jeseni v Pekingu, so zastopniki ZSSR in njenih zaveznic prišli na banket, pa tega zapustili iz protesta, ko je tedanji podpredsednik vlade LR Kitajske Teng Hsia-ing napadel Sovjetsko zvezo. Sedanji, novi predsednik vlade Hua Kuo-feng je namignil na ZSSR kot na “hudobno in brezobzirno nadsilo”, ki se poslužuje vseh sredstev za maščevanje Sprejem pri Man Egiptskega podpredsednika je čem so se razgovarjali. - pobegnilo iz nje. Ameriški zastopniki bodo po- Do strela ni prišlo, ker top ni skusili zvedeti od kambodžan- bil napolnjen. Vojaška policija sprejel tudi sam Mao in mu na-skih predstavnikov v Pekingu je razjezenega vojaka prijela in ročil pozdrave za predsednika kaj o usodi 35 Amerikancev, ki bo seveda moral za svoj “na- Anvarja Sadata. Uradno poro- jih pogrešajo v Kambodži. stop’’ odgovarjati. Jackson zahteva opravičilo od podpredsednika N. A. Rockefellerja, ki je baje v privatnem razgovoru dejal, da je v Jacksonovem voli vnem štabu znan nekdanji komunist, o katerem ni gotovo, ali se je resnično “spreobrni! ali spreobrnitev le potvarja”. WASHINGTON, D.C.—Življenjski so po podatkih delavskega tajništva v marcu porastli za 0.2%, v prvem četrtletju 1976 pa za skupno 0.7%. Rastli so torej na letni ravni 2.8%, kar je najmanj od leta 1972, ko je bil v veljavi še obvezen nadzor nad cenami in plačamo. Ni verjetnosti, da bi porast cen ostal pri sedanjem obsegu; napovedujejo, da bo kasneje raste! na letni ravni okoli 5.5%. WASHINGTON, D.C. — Na temelju porasta cen od 1. aprila lani do 1. aprila letos bodo povišane pokojnine Social Security s 1. julijem letos za 6.4%, za kolikor so v tem razdobju porastli življenjski stroški. Tajnik sporoča— Tajnik društva Kristus Kralj št. 226 KSKJ sporoča članstvu, da bo četrtletno pobiranje društvenega asesmenta v ponedeljek, 26. aprila od šestih do pol osmih zvečer v spodnji dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Krofi naprodaj— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida bodo prihodnjo soboto pripravile in prodajale krofe v farnem avditoriju. Nabavite si jih za Belo nedeljo! Slovan bo nastopil— Moški pevski zbor Slovan bo podal v nedeljo, 25. aprila, ob štirih popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue svoj pomladanski koncert z lepim in bogatim spdre-dom. Po koncertu bo domača zabava, pri kateri bo igral Mar-kic-Zagar orkester. Vsi vabljeni! Umazan zrak— Včeraj je dosegla onesnažitev zraka nad Clevelandom 235. Trdijo, da je bila tega' precej kriva elektrarna Cleveland Electric Illuminating Co. na E. 72 St. čilo pravi, da je bil razgovor ŽENEVA, šv. - Oljni ministri •, .... s-4 .S, • SE BODO USTAVILI V ANGOLI? — Slika kaže skupino vojakov prosovjetske vlade v Luandi s protiletalsko strojnico- Nekateri n apovedujejo, da bodo čete levičarske vlade v Angoli, podprte s kubanskimi vojaki, pones le “osvobodilni boj” tudi v sosednjo Rodezijo, Namibijo in morda celo v samo Južno A friko. V Londonu trdijo, da je položaj kočljiv in resen. | nekaterih držav izvoznic olja so začeli danes tu tridnevni tajni posvet o odstranitvi medsebojnih trenj in o morebitni določitvi novih cen olja. ; WASHINGTON, D.C. — Obram-j bni svet za narodne vire je j obdolži! zvezno Upravo za hrano in droge, da ni dognala varnosti rabe plastičnih steklenic za pivo in brezalkoholne pijače. WASHINGTON, D.C. — Včeraj so dali injekcije proti svinjski influenci prvim 200 prostovoljcem, uslužbencem zvezne vlade. Poskusno bo cepljenih proti tej bolezni po vsej deželi v naslednjih dneh okoli 3000 oseb, da bodo ugotovili, kakšna doza cepiva je najbolj uspešna. Kasneje bo na stroške zvezne vlade cepljeno vse prebivalstvo dežele. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je dejal “Hčeram ameriške revolucije” na njihovi konvenciji, da je trditev R. Reagana, da so ZDA v pogledu vojaške moči zaostale stanovanja za revne tnifi v predmestja WASHINGTON. D.C. — Vrhovno sodišče ZDA je odločilo, dcL ima uprava javnih zveznih stanovanj za revne pravico ta graditi tudi v predmestjih, če ie očitno, da so ta namerno nagnetli v osrednje mesto metropolitanskega področja. To se je zgodilo v Chicagu, kjer so postavili vrsto stolpnic za revno črno prebivalstvo, namesto da bi del teh stanovanjskih stavb postavili v predmestjih. Predmestja se branijo zveznih stanovanjskih zgradb za revne, ker prinašajo te nove obveznosti, pa le malo novih dohodkov. Pri tem se redno dogaja, da vrednost nepremičnin v bližini takih stavb pade. kar seveda prizadene njihove lastnike. Zvezne oblasti so prav zaradi zniževanja cen v. takih naseljih prijele družbe, ki se ukvarjajo s preprodajo nepremičnin. Dolžijo jih, da tem nepremičninam znižujejo ceno brez pravih razlogov. ------o----- Streljanje na meji Indije in Bangladeša NEW DELHI, Ind. — Indija je protestirala pri vladi Bangladeša, ker naj bi bili z ozemlja Bangladeša streljali na indijske mejne .patrulje. To je prvič, da se je dogodilo kaj takega, odkar je Indija pomagala Vzhodnemu Pakistanu pred 4 leti do dosege neodvisnosti v novi državi Bangladeš. Zločinska nagnjenja zavisijo od prehrane GLASSBORO. N.J. — Zločinsko vedenje je mogoče “spremeniti, zmanjšati in včasih celo odstraniti z rabo vitaminov, mineralov in primerne prehrane,” trdi psiholog dr. M. Meligi z Rutgers univerze. Dr. H. Rosenberg, zdravnik iz New Yorka, je slično izrazil prepričanje, da zavisi duševno stanje od pravilne prehrane. za ZSSR, “popoln nesmisel”. “ZDA so najmočnejša država... v vsej zgodovini,” je izjavil Ford. MEmšm Bomomm H Vli V— 8117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Fublisiied daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July Manager Editor: Mary Debevec NAROČNINA: • Združene države: 5Ž3.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesec« • Kanada in dežele izven Združenih držav: $25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States $23.00 per year; $11.50 for 6 months; 7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 64 Thursday, April 22, 1976 roda po širnem svetu, ima kdaj kaj tehtnega povedati, in tudi pove. Deloma leži odgovornost za to tudi na strani zdomskega tiska in organizacij samih, ker tudi te pozabljajo na one deset tisoče slovenskih ljudi v zapadni Evropi in se zanje ne brigajo. Menim, da to stanje ni dobro in sprejemljivo, treba bi ga bilo od obeh strani izdatno izboljšati. Ob 25-letnici izhajanja Naše luči se je s te strani nekaj začelo. Sedaj ne bi smeli pustiti, da ugasne. Zakaj bi npr. ameriški in kanadski Slovenci ne napravili učinkovite geste v to smer. Naša luč izhaja samo desetkrat na leto in to je malo. Z ozirom na redkost bi bila lahko obširnejša in še boli zanimiva. Na drugi strani pa ji preti nevarnost, da se bo naročni-štvo radi vračanja v domovino (do sedaj menda že 30%) bolj in bolj krčilo in bo prišel list v težave. Dejali smo, da ima misijonsko poslanstvo. Ali ne bi bilo mogoče, ali kar umestno, da bi tukajšnje sijajno razvito in odlično delujoče misijonsko gibanje tu pa tam prililo Luči nekaj misijonskega olja s pošiljko kakega stotaka listu v pomoč? Bilo bi za misijon med lastnimi brati. L. P. Luč v “Sedmi republiki” 1 BESEDA lz JSIARODA m Kmdmmmm kmmM in blagoslavljala, predvsem pa da hi nas 'združevala, da združevala! M. Jakopič 0 Mmmym pyon 14 stTOffilra 1143 CLEVELAND, O. — Petindvajset let je kar lepa doba v vsakem človeškem življenju. Se lepša in pomembnejša je za kulturno ustanovo ali pevski ^ zbor, ki se razvija in ohranja l. samo ob dobri volji elanov in CLEVELAND, O. Med cle-zmožnih, delavnih odbornikov, velandskimii “naprednimi” Slo-Ko letos obhajamo 25-letnico venci je bil gotovo zelo vidna obstoja pevskega zbora Koro- | osebnost dolgoletni urednik E-tan, ki je nastal med nami v ; nakopravnosti g. Vatro Grili. Clevelandu, ko so takratni mla- ^eč let je pisal svoje spomine di ljudje, ki so pravkar prišli iz za publikacije Izseljeniške Ma-evropskih begunskih taborišč, | tiče, posebno za Koledar. Ne-spoznali in začutili, da jim vMvomno je imel kot časnikar tujem, velikem svetu nekaj bogat arhiv, ki ga je pri tem u- manjka, nekaj, nekaj potreb lijejo kot vsakdanji kruh, nekaj, kar naj jih krepi in poživlja, porablj al. Za Slovenski koledar 1876, ki ga Izseljeniška Matica razpeča- naj jim prinaša vere in moči - jva med izseljence, je g. Grili da jim manjka slovenske pesmi, j priredil in nam ohranil govor n jenega blagoslova; pesmi, ki j pisatelja Louisa Adamiča, ki ga more vsaj delno nadomestiti do-| je .imel 14. novembra 1943 v movino in tisto, kar jim je bilo | Slovenskem narodnem domu v z njo tako kruto odvzeto, — j Cleveland, Ohio (str. 269-275). njeno lepoto in blagoslov. j Komunistični režim je gotovo g. Grillu dal priznanje za zaslu- Liubezen do slovenske pesmi , , . . , . . , go, da re ta govor spet omenil, morala na plan, je morala J l , , . . , . Jaz bi se na 'Grmovem mestu pod nebo m med nas, ki smo slovenske zemlje sinovi. Vsa leta je bila kot poživljajoč in osvežujoč napoj domačih vrelcev, žegen za dni, ki so bili pred nami. O slovenska pesem na tujem! Kot ibi prišel domov med svoje, kot bi srečal mater v domači veži, kot bi te sosed pozdravil na znanem pragu! Ob tvojem objemu ni bilo težko obrisati solzo v očeh; v sreči tvojega napoja ne biti dober kot o-trok. Res se ne oglašaš na ulici, pod okni deklet in med križi, toda oglašaš se v srcih mladih ljudi, ki s ponosom izpolnjujejo svoje poslanstvo, podedovano od svojih štaršev. Več kot polovica Korotanovih pevcev je rojena v tej svobodni, veliki deželi. Morda ne misli povsem tako kot mi, toda njihovo srce je slovensko, utripa slovensko, po- tega ponatisa raje izognil in ne dal prilike nasprotno mislečim, da spoznajo, koliko škode je A-damič naredil slovenskemu narodu. Ta govor nam dokazuje, da je bil v Stalinovi službi in so torej imeli prav tisti, ki so ga že tedaj kot takega smatrali. Bog ve, kako bi se krojila u-soda. slovenskega naroda, če 'bi Adamičev vpliv na Roosevelta in Churchilla ne bil tako močan. ko je odsvetoval fronto na Balkanu in tako podaljšal vojno in dal .Stalinu proste roke na Balkanu. . Kar človek vrže v zrak, mu po zakonu težnosti pade na glavo, če se prej ne umakne. Tako je tudi z našimi deli, dobra o-srečujejo ljudi, ki jih delajo in ljudi okoli njih, enako pa je tudi s slabimi. Tako je pri Adamiču njegova lažna propaganda povzročila mnogo gorja sloven- Težko bi našli v kulturnem svetu našega časa kakšno gibanje, bodisi kulturno, gospodarsko, versko ali politično, ali katero koli drugo, ki bi se v prav obilni meri ne posluževalo tiskane besede. Ta je lahko v obliki časopisa, revije, brošure, knjige, letaka, pamfleta itd. Do časa, ko je svet osvojila govorjena beseda v radiu in nekaj pozneje v televiziji, je bila tiskana beseda skoraj edini pripomoček za širjenje na široko novic, ljudskih potreb, verskih, kulturnih, gospodarskih in političnih gibanj in vsega drugega, o čemer je bilo treba javno razpravljati. Po pravici je zatorej veljal in še velja tisk za velesilo sveta. Pomen tiska pa ni tako velik v misijonski aktivno^ stl, hočem reči, na licu mesta v misijonskih pokrajinah samih. Tamkaj imajo misijonarji opraviti večinoma z nepismenimi ljudmi na najnižji stopnji kulturnega napredka, kjer tisk nič ne pomeni, in kjer je misijonar prisiljen najprej zidati šolo, ljudi vsaj deloma napraviti pismene, preden se more uspešno poslu-žiti tiskane besede za pridobivanje duš za Kristusa in Cerkev. Ta stvar je v misijonstvu v Sedmi republiki bistveno drugačna. Začasni slovenski delavci v raznih deželah zapadne Evrope niso samo pismeni ljudje, ki znajo brati in pisati, ampak so na splošno toliko (nekateri celo višje) izobraženi, da se jim s tiskom lahko uspešno približaš. Vendar je to “približevanje” zelo težavno, v kolikor gre za notranjo vsebino tiskane besede, za njenega duha in njeno smer, pa tudi za zunanjo privlačnost tiskanega izdelka. Ta resnica velja zlasti zato, ker je mentaliteta delavcev v pretežni večini doma bila oblikovana v brezverskih šolah in veri in Cerkvi nenaklonjenem javnem vzdušju — da ne rečem kaj več! Z ozirom na tako stanje je urejevalcu kakršne koli tiskane besede med njimi, ki naj meri na dolžnosti verskega življenja, na Boga in neumrljivost človeške duše, potrebna velika, izredna dušeslovna prefinjenost, poznavanje duhovnih reakcij, smisel za pravšno dozo versko-duhovnega med drugim branjem, ki naj bo kolikor mogoče privlačno in zanimivo. Kdor vse to prav premisli, bo moral priznati, da je za takšno tiskano besedo treba nekaj več kot dobro znanje jezika in povprečne uredniške rutine. Slovenski dušni pastirji med zdomskimi delavci po zapadni Evropi spisujejo, urejujejo in priobčuiejo misijonski list z imenom “Naša luč”. Misijonski list? Da, misijonski in bomo videli, zakaj. Zdi se, da bi boljšega naslova ne mogli izorati: čudovita reč je luč, ki sveti človeku na poti skozi mrak in temo, je močna dovolj, da posveti v vse kote, vendar ne preveč žarka, da bi jemala oči. List je prvovrstno urejen, informativen, poučen, zanimiv, snov v njem je pretehtana in uravnovešena tako, kakor je potrebno za bralca, ki mu je list namenjen. Zraven tega je v njem mnogo slovenske domačnosti, poudarka na zbliževanju in zbiranju na široko razkropljenih ljudi, in ustvarjanju notranje zavesti narodne in verske skupnosti. Moram še dodati, da je list informativen, poučen in zanimiv za slehernega slovenskega zdomca v širnem svetu. Njegova svetvno nazorska smer se čuti z vsake strani. Skoro nevidna misijonska nit pridobivanja za Boga in njegovo Cerkev, za' zgledno krščansko življenje se prepleta skozi vso dokaj obširno poročevalsko službo z opisom verskih in narodnih prireditev v raznih krajih in deželah, kjer delavci živijo; duh božji veje iz opisov krstov, porok in drugih družinskih dogodkov. Velika zborovanja so združena z verskimi o-bredi in domačimi običaji, vse pa poživlja množica slik. Obilica novic iz domovine je podana nepristransko, za politično oceno razmer v domovini se pa list dosledno poslužuje člankov iz Slovenije, iz zamejstva, zlasti pa prevedb opisov teh razmer iz nemških, francoskih in drugih listov, ki stvarno, pa jasno razkrivajo razmere v Jugoslaviji. Kar pa človek skoraj popolnoma pogreša v listu, je ponatis kakršnega koli spisa ali vsaj odlomka iz kakega lista in revije, ki jih izdajajo slovenski izseljenci v zdomstvu po svetu. Komaj kako suhoparno registriranje z enim stavkom je mogoče najti o narodnem, kulturnem in verskem uveljavljanju teh emigrantov. Če se ponatiskujejo v celoti članki iz Dela. Družine, Katoliškega glasa; Našega tednika . .., zakaj tudi ne npr. iz Svobodne Slovenije, Ameriške Domovine, iz publikacij Slov. kulturne akcije itd.? Tudi ta. veja slovenstva, ki gre v deset tisoče zvestih sinov in hčera na- 'naša pesem, da bi nas krepila I Vem, da nas jc vse Slovence, Spomladi j c Snoj šel v Lon- je slovensko. Nasa pesem jim skemu narodu. Prinesla je bra-l-rikliče in privabi isti nasmeh tomorno revolucijo, tisočere na lice in v očeh se sveti iskra družine pognala v begunstvo, ponosa in sreče: Slovenec sem, čez enajst tisoč med njimi, ne-Slovenka sem... Sredi sveta, ki kaj še živih, pokopala v kraške hoče to srce zase, — toda kri se jame. . . Kočevski rog, Teharje ni izneverila, srce je ostalo v itd. Odmev teh dejanj doni tudi zvestobi Miklove Zale. In to je preko groba naj lepši dar, najprisrčnejši po- j Danes, ko gledamo nazaj, jas-zdrav, najplemenitejši objem — no vidimo, česa vsega bi se slo-to je tisto, morda največ, kar si ( venski narod lahko ognil in kaj upal dooiti za vso ljubezen in vse ki lahko pridobil, če bi ne skrb od svojega otroka! |imel svojih “krivih prerokov”. Pesem mladih src v prvih med katerimi bo Louis/Adamič dneh prelepe pomladi. Pozdrav; gotovo zavzemal vidno mesto, v besedi zemlje in ljudi izpod Ne morem citirati vsega, ome-Triglava, pesem domovini in o jil se bom le na gotove izjave v domovini, ki je večina še ni vi- govoru, in skušal razodeti vso dela z lastnimi očmi, ki pa je propagandno vsebino. Naj služi pognala korenine v njih dušah,, to vsem, ki iščejo resnico o A-in našla svoj prelep napev na damiču in bodo odkrili v njem ustnicah deklet in fantov, ki; zapeljivca, uničevalca slovenske j Kreka — delal je, kar je bilo nam jo zdaj prinašajo v dar in svobode, demokracije. ! Fotiču všeč, katerega je obiske- veselj e, kot molitev za vesele O Adamiču imamo toliko g ra-' val v Washingtonu, in raznim neoziraje se na opredeljen]e, težko zadelo, ko je 6. aprila 1941 Hitler udaril Jugoslavijo. Imelo je celo td dobro stran, da nas je zbližalo in smo se enotno kot Slovenci zavzeli za pomoč rodni domovini. Tako se je 5. in 6. decembra 1942 v SND v Clevelandu, Ohio, vršil slovenski kongres, ki je zastopal, kakor so tedaj pisali, 250,000 ameriških Slovencev. Udeležilo se je kongresa 519 delegatov, med njimi 12 duhovnikov. Izvoljen je bil upravni odbor 10 oseb, ki so bile iz raznih organizacij. Temu odboru je sledil še širši krog 40 članov (ic). Imeli smo veliko u-panje v bodočnost. Glavni referat je imel voditelj slovenskih socialistov v Ameriki, znani Ei-bin Kristan in tudi Louis Adamič je imel besedo. Še mi zvene v ušesih Kristanove besede proti totalitarizmu-komunizmu, nacizmu, fašizmu — da “demokracija zahteva vlado, ki ne obstoja samo iz ene stranke”. Tako naj bi se tudi bodočnost Slovenije uredila po ameriškem pojmovanju vlade. Med več resolucijami, ki jih je ta kongres sprejel, omenjam: a) Zahteva se združitev vseh Slovencev v eni slovenski edi-nici — Združeni Sloveniji. . b) Ta združena Slovenija naj bo enakopraven del nove demokratične federativne Jugoslavije. c) Jugoslavija, federativna država Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj tvori osnovo bodoče ureditve Balkana. Na kongresu je bil navzoč tudi Louis Adamič, ki je bil radi svoje pisateljske popularnosti imenovan za častnega predsednika SANS-a (saj ožjih volitev ni bilo). Velike upe, žal pozneje pa še večje razočaranje, je povzročil. Nekaj “medenih tednov” je bilo v SANS-u lepo sožitje, čeprav so nekateri boljši opazovalci že v naprej slutili, cia so krščansko opredeljeni nasedli na limanice. Polagoma se je začelo svitati, v kakšno strugo Adamič napeljuje vodo .. . Pričel je napadati zakonito via do Jugoslavije v zamejstvu, slovenska zastopnika dr. Miha Kreka in tedaj tu bivajočega ministra Franca Snoja, ki je bil tudi udeleženec slovenskega kongresa, je diskreditiral. Če ponovim Adamič eve besede “Nisem za Snoja — jaz sem proti Snoju. Par besed o tem človeku. Dobro sem ga spoznal. Poskušal sem ga prepričati, da ni prav pošiljati poročila ameriški vladi, v katerih obrekuje partizane kot bandite in zločince. Skušal sem rnu dopovedoti, da kar se godi v Jugoslaviji, Sloveniji in drugod, je revolu cija in da revolucija ni nikak piknik — temveč nekaj hudega, jeznega in krvavega, kajti revolucije so zmeraj take. Skušal sem dopovedati Snoju, da Vidmar in Kidrič seveda nista angela s harfami, temveč revolucij onar j a s puškami in mitraljezi in ako se pošilja poročila Washington, se mora poročati o njihovem gibanju kot o revoluciji neke posebne vrste. Kot sem že povedal v knjigi (mislim da v “My Native Land”), sva Snoj in jaz imela težke momente — ostre besede sva rekla drug drugemu. Jaz sem‘ zahteval, da v svojih tajnih poročilih preneha obrekovati slovensko revolucijo, v kateri se Slovenci bojujejo za obstoj in duhovno dostojanstvo svojega naroda. Zahteval sem, da preneha obrekovati partizane — pokazal sem mu bii v Enciklopediji ameriške zgodovine, da je partizan staro a-meriško ime — da smo tukaj v Ameriki imeli partizane še pred kakor tudi tekom ameriške revolucije v 18. stoletju. Snoj je bil za vse to gluh. Poslušal je KULTURNA KRONIKA \ rična, brez dvoma popolnoma tuja okolju, v -katerem je Alice ' ustvarjala, bi lahko rekli, da je , v podobah slovenski utrip, j Vsak čas ima skupni imeno-i valeč, v pesmi, glasbi, pri plesu, I v arhitekturi, v sistemih člove-jkove koeksistence, v iskanju j novega in v ohranjanju tradi-jcij. Slovenskemu izročilu — v kolikor je to izročilo še oblikovalna sila v ameriškem svetu , . ... T v, v .— je morda tuja Garaudyjeva ne umetnice Alice Lenckove se L,., .... , , , ', . . filozofija moderne družbene nihče ni predstavil slovenskim!: , ,. Tr . ... , r . v „ , • stvarnosti. Vendar mislim, da rojakom v Združenih državah :. J v, J 3 e njegova razčlenitev mnozic- Razstava Alice Lenckove v New Yorku NEW YORK, N.Y. - Likpv- in težke ure. Da bi še dolgo diva na razpolago, da bi bilo podrepnikom, žuborela ta preobsežno, če bi vse porabil. službi. ki so v Fotičevi in Kanadi. Alice je študirala u-metnost na Columbijski univerzi v New Yorku (akademska slikarka, 1972), slikarstvo in francoščino na University of Illinois, francoščino na univerzi v Grenoblu v Franciji, Blossom-Kent Art Program in italijanščino na univerzi v Firencah. Alice je dobila Fulbright-Have-;sovo štipendijo, študirala je pri Krstu Hegedušiču v Zagrebu. Razstavljala je v Jugoslaviji, med drugimi kraji tudi v Ljubljani, potem v New Yorku. Huntingtonu, Fainfieldu, Kentu in na Rutgers University v New Jerseyju. Med drugimi so pisali kritike o njenem delu Zoran Popovič, Janez Mesesnel, Josip Škunca in Aleksander Bassin, ob priliki razstave v New Jerseyju so bile polemične kritike o njenem delu v strokovnih listih in krajevnih dnevnikih. V New Yorku je razstavljala z Diane Kaiser in Ann Marie Rousseau od 28. februarja do 6. marca. Razumljivo je, da na tem prostoru in v našem času, ki mu pravijo- čas etnične renesanse, in ob takih dogodkih, kot je razstava Alice Lenckove, iščemo odgovor na vprašanje: ali so v delih Alice stalnice slovenskega izraza? Po Steleta naj bi to bile liričnost in nostalgija, torej navzoča izročila (Ivan Sedej v Sintezi, 1976, številke 33, 34, 35). Pri tem ne mislim toliko na zavestno upodabljanje tematike, ki je bila med obema vojnama v precejšnji meri kmečka, saj je bila sloven skost istovetna s kmetstvom in povezanost z zemljo zagotovilo za narodni obstoj, marveč na izročila, ki postanejo simboli, in končno na podobarski simbolizem sam zase. Mislim, da je tudi “čista” slovenska likovnost ostala bolj ali manj “pripovedna” v tem smislu. (Brata Kralja, Franceta Miheliča Bruenghelovska platna, Anton Gojmir Kos, Staneta Kregarja Romarji in Španija, Sedej.) V monumentalnih oljih Alice, ki so nastala v zadnjih letih pred New Yorško razstavo, so simboli podobarsko razporejeni po platnu, na videz so vsebinsko nepovezani, s širokimi belimi ploskvami med njimi. Če še dodamo, da je vsebina li- don in od tam je poslal v Washington nesramen dokument, v katerem je zopet prikazal partizane kot zločinski pokret. Jaz sem videl tisti dokument. Takrat — zgodaj v juniju sem se odločil, da Snoja razkrinkam. Snoj je pokazal kot zločince tiste partizane, ki so se par mesecev pozneje bili s sovražnikom v velikih bitkah na Primorskem za Trst in Gorico — v bitkah, •ti so imele svetovno pozornost. (Pripominjam: Kako je svet nehvaležen, da v zgodovini ni nobene knjige o teh bitkah!) Kot sem rekel, jaz sem za tiste “zločince”, za Vidmarja in Kidriča, kot sem za Tita, Nazorja, Ribnikarja, za generale Nagyja, Oroviča, Dapčeviča in vse one druge borce za svobode. Torej — jaz sem proti Snoju in drugim plačancem in podrepnikom tako- imenovane vlade v Kairu.” (Dalje sledi) Timotej he kulture' vendar vredna premisleka (Roger Garaudy, Le future alernatif, Editions Robert Laffont, 1972). Garaudy pravi, da ne išče mlada generacija v plesu in glasbi, pri teh dveh zanjo najznačilnejših kulturah, nekakšnega pasivnega dopadenja, ampak takojšnjo aktivno in kreativno participacijo. Taka umetnost je le plateau za izpoved, ne pa protest proti elitizmu ali pa protiutež neskoč-no utrudljivim in monotonim utilitarnim aktivnostim (delu čast?) — je torej stališče. Ta neposredna čustvena dimenzija je daleč proč od konceptualne ali pa analitične umetnosti. Vzporeden s tem je odpor proti vsakemu poskusu prenesti odgovornosti za odločitev na druge, celo odgovornost za analizo in poSjtopek, tudi v politiki, in pa ignoriranje vsakega dualizma: duša — telo, red in upor; kazalec se je danes, komaj štiri leta po izidu Garaudyja, premaknil iz skrajnosti v erotiko. Dela Alice Lenčkove so izključen oseben izraz, po vsebini in po obliki ( The great human poem of the future will be entitled “In praise of Diversity”, Rene Du bos). Eksplozivna erotika je pa vendar ujeta v si-stem. Zanimivo: še tako fluidna slovenska lirika je disciplinirana. Neprestano obstreljevanje živčnega sistema je dalo vsemu pečat krakotrajnosti in minlji-vosti: beg. V njenih eteričnih podobah se dejanje izmika iz o-kvira slilce: VerweiJe doch, du bist so schoen (Goethe). Tako je Metzinger v znani eliptični kompoziciji odmaknil središča podobe iz središča okvirja, u-stvaril je premikanje. Pri Alice se dejanje tragično umakne iz spomina. Ameriška kritika ob Rutgersu je udarila v prazno: v banalnem svetu je zamenjala erotiko za senzualizem. Strinjam se z Garaudyjem, da bi slikar povedal z besedo, če bi to tako hotel, zato pa be'-seda ne more nadomestiti oči: podobe je treba videti. Ob otvoritvi razstave je bilo v galeriji več sto ljudi. Alice Lenček je že danes v ameriškem likovnem svetu ime. Simon Kregar -----—o—----- Vzrok nespečnosti Zaskrbljeni nad dejstvom, da v Veliki Britaniji čedalje več ljudi muči nespečnost, so socio-logi poskušali ugotoviti vzroke. Vprašali so se, ali gre za strah pred nezaposlenostjo, za slab gospodarski položaj, za razvrednotenje funta ali za neustrezno vladno politiko. Rezultati raziskave so poka' zali povsem drug razlog množične nespečnosti: žimnice v angleških posteljah so stare v povprečju nad dvajset let in zato neudobne za trden spanec. ZA DOBRO VOLJO Zdravnik je bolniku predpisal strogo .dieto. Bolnik je to razlagal svojemu prijatelju. Tn se je boš držal?” ga je vprašal prijatelj. "To bi bil neumen, da bi umrl za lakoto zato-, da bi p0' tem nekaj let več živel.” Knjiga o Franku Lauschelui V WASHINGTOiN, D.C. — “Ameriški Domovini” dne 2. a-prila je Erik Kovačič, prizadevni upravnik publikacij, ki jih od časa do časa izdaja založba “Studia Slovenica”, priporočal naj novej ši spis te založbe, ki nosi naslov — in naslovno sliko Frank J. Lausche, a Political Biography. V priporočilu je med drugim bilo rečeno, da je v tej knjižici prvič zbran pregled Lauscheto-Vega političnega dela z vso dokumentacijo in bibliografijo v različnih časopisih in revijah. V podkrepitev te označbe je v priporočilu bilo še dostavljeno, da je treba piscu te zbirke ‘‘priznati objektivnost v prikazovanju dogodkov”. V tem smislu se Upravnik založbe obrača na či-tatelje “Ameriške Domovine” z Uasvetom, “da bi slovenski starši te knjige lahko kupovali za svoje otroke, kateri študirajo na ainaeriških šolah” in da bi poleg tega bile “te knjige lepo darilo ameriškim prijateljem”. Amerikanci slovenskega porekla bi morali biti veseli vsake Pomembne publikacije o slivenskih. vprašanjih in ljudeh v angleščini, da bi širši svet, pred-vsem pa ameriški sodržavljani, dobili čimbolj pravilno sliko c Slovencih in njihovih doprinosih v ameriški zgodovini in Sedanjosti. S težkim srcem in obotavlja-/ ločim se peresom pa moram po-Vedati, da po skrbnem preudarku tega ne morem reči o tej kujižici o Franku Lauschetu. ^lis imam, kot da je uredništvo Založbe ravnalo v neobičajni Naglici in tako spregledalo o-suovno hibo tega spisa, ki ga je kot svojo' diplomsko nalogo na Brinceton Collage-u leta 19S9 hapisal znanstveno neizkušeni student prve stopnje. 2e zaradi tega nastanka spisa in spričo Posebne zrelostne zahtevnosti Njegovega predmeta bi bilo pričakovati, da bi uredništvo za-l°žbe ponujeni (ali iskani) ro-kopis skrbno prebralo in pretehtalo njegovo zrelost za obja-'zo- Kot najmanj bi se zdelo posebno, da bi urednik skušal Prepričati avtorja, naj bi svoje dijaške sodbe izpred tolikih let Prod sedanjim natisom zrelo Premislil. V knjižici pa ni niti dredniške pripombe o neuteme-*1 en osti teh mladostnih sodb in 0 potrebi uredniškega odstopa °d njih. Knjiga, kakršna je, ni skrbno 2hanstveno delo, ne po obliki, do po vsebini. Knjižica obsega K strani, odtisnjenih v tipkopisu, v katerem je ostalo mnogo Pravopisnih napak in drugih detočnosti. Po svoji zgradbi in Vsebini pa je spis dokaj površna 2l)irka povzetkov in reportaž *d uvodnikov v dnevnem in tedenskem tisku, predvsem v 2vozi z Lauschetovimi zapored-dimi volitvami za župana, pet-ratnega guvernerja in dvakratnega senatorja. To je še najbolj- manjkljivosti Sl del spisa, ker daje okvir do-k°dkov, v katerem sc je odvi-tete Lauschetova politična ka-riera/ Toda slika o Lauschetu °t dolgoletnem uprayniku in Zakonodajalcu na krajevni, dr- 'avili in zvezni ravni je površ-da. '^Pis pa ni ie pripovedno po-teanjkljiv, temveč je .tudi skriv- pisCc politične biografije skuša “meriti” delo in dosežke polili tične osebnosti z vidika njih politične uspešnosti; saj politika je, in vedno bo, predvsem, “umetnost možnega”. Toda take “tehnične” sodbe spretnosti morajo Fortunat, O.F.M.: Vil. ZADOŠČEVAfUE praktičnem Vpliv spovedi ali sadovi spo- celenju ran, ki jih je zadal greh ravnanju njegovi osebnosti in s tem tudi njegovemu razmerju do Kristusa, do Cerkve in do ljudi. Npr. laž, ki je navadno mali greh. Ako se je človek nikoli ne reši, vedi v niso šli daleč od spovednice. Kdor je šel le enkrat ali dvakrat na leto k spovedi, se je oddahnil, ko je stopil iz spovednice, o politični J opravil “pokoro”, ki je bila na- je znamenje, da se nič ne trudi, temeljiti na^^o v ne^aj očenaših ali |Da bo trud uspešen, je treba na- popolnem in točnem opisu dej-J zdravamarijah; nato je šlo živ-'povedati boj tisti napaki, ki ga štev in poleg tega ne smejo biti jnjenje staro pot naprej. So go-jzapeljuje v laž; taka napaka je lahko klepetavost; klepetavost sama ima pa različne vzroke -človek hoče biti prvi, ki prinese kako vest; ta vest ali novica je morda taka, da pokaže neljubo osebo v slabi luči; klepetavost ima svoj vzrok lahko tudi v napuhu (človek lepo govori o sebi, slabo o drugih) lahko tudi v površnosti, itd. Z lažjo se lahko hoče človek “zmazati” iz kake nerodnosti. V takem primeru len sodbah o Franku Lau-ZCnetu, posebno v kratkem (4 ^rani) zaključnem poglavju . 0cl naslovom “Uspeh in ne-^speh”. Pisčeva mnenja in dru-q6 izbrane sodbe (vzete pred-Vsem iz J. n. Fentona) nakazu-'■ei0 skoraj cinično iskanje dru-^°inih motivov za Lauschetova klanja in dosežke. V poseben eplislek priporočam tale za-( lučeh knjige: “Obstoia poli- llcno pripojene ali obarvane z neutemeljenimi osebnimi motivi, pripisanimi značaju človeka, čigar dosežki so predmet razprave. Motivne sodbe so še posebej neupravičene v tem spisu, v katerem ni omenjeno, da bi pisec sploh kdaj govoril z Lausche-tom samim. Vkljub temu pa so v tem spisu Lauschetu pripisani motivi take vrste kot npr., da je raje gradil veleceste kot šole, ker da so ceste “omogočile velike izkupičke v obliki političnih služb, kampanjskih prispevkov od gradbenih podjetij in viden dokaz dosežkov”, dočim so “o-troci premladi, da bi volili”; ali pa namig, da se je Frank Lausche (kot edini —C. Ž.) odrekel znatnemu povišanju plač senatorjem, ker mu je to dejanje “verjetno pridobilo nekaj glasov”. .. V Bittnerovem spisu je polno takih vrinjenih motivnih izkrivljanj. Kot mlad študent leta 1969 on morda ni vedel boljše ali pa je bil zaveden v tak ceneni cinizem. Ni pa veljavnega razloga, zakaj so te mladostne hibe zašle v publikacijo leta 1976, ki jo je založila tako idealistična ustanova kot je “Studia Slovenica”. In to skrivlja-nje je prizadelo slovenskega človeka, o katerem so si njegovi najuglednejši ameriški vrstniki — tako somišljeniki kot nasprotniki — posebno edini v tem, da je Frank Lausche v vsej svoji dolgi politični karieri o-hranil svojo skoraj proverbial-no osebno poštenost in neodvisnost od sebičnih in drugih posebnih interesov. Ker sem v zvezi s pripravami na o s e m d e s etletnico Franka Lauscheta prišel v neposredni stik z nepričakovano velikim številom njegovih najuglednejših vrstnikov in sodobnikov na mnogobarvni paleti ameriškega političnega življenja trideset povojnih let in zbral njihove spomine in mnenja o tem edinstvenem Slovencu, imam zelo jasen vpogled v pomembnost Lauschetovega življenja in dela, vpogled, ki sega daleč preko mojega osebnega poznanstva in izkušenj. Zato je moja dolžnost povedati, da med temi pričevanji iz najbolj neposrednih virov o Lauschetu — ameriškem državniku in človeku, na eni strani, in neutemeljenimi sodbami v študentski nalogi iz leta 1969, ki je sedaj obelodanjena v nepopravljeni publikaciji, ni nobene podobnosti. In tako je moje mnenje, da ta knjižica — zaradi njenih po-V virih in podatkih, predvsem pa zaradi njenih neumeteljenih in izkrivljenih sodb nima vzgojne vrednosti za slovenske otroke v ameriških šolah in tudi ni primerna kot darilo neslovenskim ameriškim prijateljem. Pridružujem pa se Eriku Kovačiču v priporočilu prejšnjih knjig “Studia Slovenica” in Lipam na dobro zbrane knjige v njeni bodoči založbi. tovi prestopki, ki jih nikoli ne moremo popolnoma odpraviti iz življenja. A kdor leto za leto ob istem času po svoji krivdi opušča nedeljsko mašo, gotovo nima resnega namena zboljšati svojega življenja. Seveda velja to tudi za druge dolžnosti, ki so povezane z bistvom krščanskega življenja. Človek lahko na zunaj ne prestopi nobene božje in cerkvene zapovedi, a v svojem srcu je popolnoma obrnjen proč od duha božje volje, ki je izražena v zapovedih. Npr. v vsem pravilno ravna v razmerju do bližnjega, a v svoji notranjosti nikoli ne odpusti ljudem, ki šo ga žalili ali mu povzročili krivico. Tako v današnjem času pride tudi do zločinov, ki so maščevanje za stvari, ki so se dogodile v davni preteklosti. Nikoli ne bomo dovolj poučeni, kako previdno moramo ravnati s svojim čustvovanjem in z vsem, kar sami v sebi doživljamo v svojem razmerju do ljudi. V novem obredu zakramenta sprave igra svojo vlogo tudi za-doščevanje ali pokora, ki nam je treba se mato bolj na široko jjgjQ, k0 poro£a 0 tem, kako je pogledati, zakaj človek lahko se- gja vsa tovarna v staro železo, be postavi v dobro luč tako, da i p0 enem ietu obratovanja to-skoduje bližnjemu. Večkrat' arne jp0g so spoznali, da ta še pa zgodi, da imajo ljudje zajreč pojde; pol leta kasneje so laž tudi takrat, ko so se samo 10krat ustavili in vse kaže, da ga ne bodo nikdar več obnovili. Vse zmotili. Hitro in nepremišljeno govorijo in ugotavljajo “dejstva”, ki so bila uresničena samo v njihovi domišljiji ali pa napačnem sklepanju. Iz navedenih primerov lahko sklepamo, da je v naši notranjosti veliko stvari, katerim posvečamo premalo pozornosti. In okoli teh stvari mora biti zaposlena naša dejavnost, da bomo sebe oblikovali v boljšo in lepšo osebnost. Je dovolj možnosti za primerno pokoro, ki bo spovedenca podpirala na poti spreobrnjenja. Zadoščevanje (pokora) naj bo torej taka, da bo slehernega podpirala v spreobrnjenju, ki traja naše celo življenje. okoli en milijon ton, kar bo približno četrtina vse proizvodnje. V skupnem izvozu našega gospodarstva postaja izvoz gnojil vse pomembnejši. Hkrati je treba pokazati na drugo,nega- Gnojila izvažajo, hrano uvažajo Tale sestavek je nedavno prineslo ljubljansko “Delo”: Tovarniška skladišča rudninskih gnojil so polna, kupcev pa je premalo. V zimskih mesecih j tivno spremembo na našem trgu jih proizvajalci ponujajo po gnojil. V zadnjih dveh letih po-ugodnejših pogojih, a tudi to ne raba v naši državi stagnira, če-pomaga. Kmetovalce opozar- prav je že prej daleč zaostajala jajo, da v pomladanskih mesecih'za kmetijsko razvitejšimi dr-imorda ne bodo mogli izpolniti j žavami. Ali tudi v prihodnjih mezni deli novega obreda mora- vseh nar°čil iz tekoče proizvod- letih ne bo rasla hitreje? To bi rr~- J‘ “ 1 " bila huda cokla v razvoju kme- tijstva. jo “naloži” spovednik. Vsi poša- mi deli novega obreda mora- . v voditi do primerne pokore. nie' Kaže pa, da se kmetovalci Pokora ali zadoščevanje ni le v,ne Boj6 'nKi leSa> čepiav se go- tem, da zadostimo Bogu za naše grehe. V predkoncilski duhovnosti je bilo sploh vse preveč j _ tovo še spominjajo pomanjkanja gnojil ob setvi v prejšnjih letih. Take razmere na trgu z gno-enostransko naravnano narav- 3Bi bi lahko razložili z 2 gpre-nano naravnost na Boga. Do membama. Proizvodnja rud- tega niso privedli nauki, ampak finskih gnojil je že toliko yečja; ... ........ j površno in ozko gledanje - kar:da so jih lani izvozili za 60 mili-1 gko nap0ved) ki j0 je moralo se tiče spovedi, spovedenca, ki j j ono v dolarjev. Po oceni P°'|jmeti letMo Lufthanse, ko se je slovnega združenja industrije prjprav]jai0 na pristanek s to-rudninskih gnojil Agrokemije v vorom za jug0Siavij0. Vreme-Beogradu jih bodo letos in v nar ]e bn sja^e voljej ker uprava tih izvozili, raču- makgga nj uredila primerne kih cenah, vsak0 vozne p0ti do letališče vremen-leto za okoli iOO milijonov do-iske 0paz0valnice in so morali larjev. Letos naj bi jih izvozili tako vremenarji ob slabem vremenu vanjo precej daleč broditi pravilo, ki pravi: ‘Ni važ-’ kaj je resnica, temveč, kaj £°Bvci mislijo, da je resnica’, je Lausche bil osredotočen a fabrieiranje videza. naj popravi, kar je pred Bogom zagrešil. V zadnjem poglavju je bila poudarjena resnica, da je greh (tudi mali greh) delo celega človeka in da zato rani celotno človekovo osebnost in vsa njegova razmerja. Tako razumevanje greha Je potrebno posebno sedaj, ko je razmerje med ljudmi postalo tako, da res ni mogoče zaupati vsakemu, ako se hočeš izogniti nevarnosti, da boš okraden, napaden ali celo zgubil življenje. Da bomo lahko zdravili sedanje vzroke nezaupanja med ljudmi, moramo pravilno ravnati s seboj, posebno s svojim notranjem življenjem (čustvovanjem, mišljenjem, domišljijo, itd...). V to smer mora voditi tudi zadoščevanje ali pokora, ki smo jo dobili pri spovedi. Zato v onih primerih, ko bo spovedenec skušal slediti vsaj v duhu novemu načinu obreda spovedi, “pokora” ne bo kar naložena, marveč bo sklep razgovora med spovednikom lin spovedancev. Ni nujno, da je ta razgovor dolg, a iz njega mora spovednik spoznati, kaj bo spo-vedencu (spovedenki) pomagalo, da bo zboljšal svoje ravnanje v stvareh, ki se jih je obtor žil. Tu so možne zelo raznolike stvari, ki podpirajo človeka v Vremenar zaprl letališče Brnik Lani 17. oktobra je Janez Benedik, vremenar na letališču Brnik odklonil podati vremen- • I ! Ciril Žebot, profesor gospodarske vede Georgetown University skozi blato. Janezu Benediku je tega bilo dovolj in je enostavno odklonil pod takimi pogoji delo. Letalo Lufthanse je zato odletelo in pristalo na Dunaju, Jugoslaviji pa poslalo za to; poseben račun stroškov 16,286 nemških mark. Vsa reč je prišla v letošnjem marcu pred sodišče, kjer je Janez povedal, kako se je zgodila. Vremenarji pi'avijo, da bo to morda upravo letališča -Brnik le pripravilo do zgraditve potrebne vozne poti. Vsa tovarna v staro železo V Kamniku na Gorenjskem so komaj leta 1974 slovesno odprli novo tovarno za izdelavo plastič-,ne obutve, v katero so vložili F. E. FITZSIMMONS, predsed-1okoli 50 milijonov dinarjev. No-nik Unije prevoznikov, je dose- vi obrat so Kamničani postavili gel za člane svoje unije v novi prav v vrh svoje industrije, kar kolektivni pogodbi v teku treh ob dejstvu, da v Kamniku ne let povišanje plač in drugih ko- manjka tovarn, gotovo nekaj po-risti za 30 Uc. meni, kot je zapisalo ljubljansko Kihe Nič brez denarja! MONTGOMERY, Ala. — Zdravniška zbornica države A-labame raziskuje slučaj, ko naj bi bil neki zdravnik zašil ranjenemu črncu rano na roki, pa pobral iz nje Štihe, ko ranjeni fant ni mogel plačati računa $25. O slučaju je razpravljala na četovo pritožbo; porota in mu e ne more ugovarjati, če priznala $20 za škodo. . #111!' mmmum VARNOST SLUŽB BO GLAVNO VPRAŠANJE — V avtomobilski industriji je bilo v zadnjih letih veliko brezposelnih. Četudi ss je položaj sedaj nekaj izboljšal, bo pri pogajanjih za novo kolektivno delovno pogodbo, eno ,glavnih vprašanj varnost in stalnost služb, je dejal predsednik unije Leonard Woodcock (na sliki). kaže, kot piše ljubljansko Delo, bo “najsodobnejša tehnologija” končala v odpadnem železu. Tako se je končala velika utvara. Komisija, ki je ves položaj v tovarni Ipog preiskala, je dognala, da so opremo, ki so jo kupili v Kanadi za $840,000 preslabo pregledali. Ta ni bila pre-skušena in stvarno zastarela, tekoči trak znesen z vseh vetrov in le na sveže prepleskan. Po sodbi komisije je škode najmanj 50 milijonov dinarjev. V Sloveniji so umrli: 31. marca V Gorenji vasi-Rateče: Fran- čiška Bertoncelj, roj. Kušar; v Ljubljani: Alojz Bunderla, Branko Potočnik, prof. Stanislav Bras, Ana Maraus, roj. Pistotnik, Stanislav Mazi, Ivan Kušterle, Franc Gregorc; v Postojni: Sonja Tadeu; v Kranju: Ana Mačefat, roj. Jenko; v Šmarju pri Ljubljani: Jože Mazaj; v Solkanu: Marija Muha, roj. Petelin. 1. aprila V Kranju: Tatjana Fijavž, roj. Bertoncelj, Frančiška Leskovec; v Ljubljani: Stane Plachota, Marija Hetzl, roj. Lehrman, Angela Zupančič, Anton Če-lešnik; v Novem mestu: Ivan Ninič; v Celju: Polde Mraz; v Postojni: Slavij a Kutin, roj. Paternost; v Kobaridu: Mirko Mašera; v Zagorju ob Savi: Pavli Mrva; na Lukovcu pri Sevnici: Franci Papež; na Igu: Jože Juh; v Tržiču: Julka Povše, roj. Komljanc. 2. aprila V Šentrupertu na Dolenjskem: Helena Skol; v Polju: Avgusta Budal, roj. Cej; Ljubljani: Pepi Novak, Katarina Marolt, roj. Govekar, Ana Kavčič, roj. Tavželj; v Murski Soboti: Franc Perkič; Celju: Boris Čelik, Gorazd Prelec. 3. aprila V Ljubljani: Krista Velušček, roj. Kogovšek, Frančiška Bavcon, roj. Šuštaršič, Angela Raičkovič, Florjan Lajmiš; v Laškem: Jožefa Sešlar; v Velikem Globokem: Jože Maver; v Jami:, Filip Novak; v Podgorici: Marija Kralj, roj. £ tempelj; v Kranju: Alojz Košir, Anton Tronkar, Anton Golob; v Vinju pri Dolskem: Lovrenc Vode (Matetov Voranc); v Mošnjah: Franc Bernard; v Trbovljah: Anica Jerman; v Kamniku pod Krimom: Ja- nez Trček; v Novem mestu: Marija Kru-Ijac, roj. Grebenc. 5. aprila V Podložu pri Starem trgu: Marija Jelovica (roj. Strle); V Kostanjevici: Anton Bizjak; v Ljubljani: Anton Rupnik^ Mila Kinkela, roj. Kovač, Rudolf Košak, Marija Modic, Krista Velušček, roj. Kogovšek; v Kopru: Jože Markočič; v Radovljici: Dominik Maver; v Celju: Karel Mantel; v Kranju: Tončka Ažbe, roj. Kleč; v Trbovljah: Genovefa Dolinšek. 7. aprila V Slovenskih Konjicah: Adela Cizel, Milan Vončina; v Šmartnem pod Šmarno goro: Feliks Podgoršek; na Bledu: Andrej Lorch; v Škocjanu: Karel Planinšek; v Ljubljani: Terezija Šoštarič, Milka Cerkvenik, roj. Širok, Pavlina Prosenc, roj. Bogataj, Jelka Koprivc, Frančiška Doktorič, roj. Babšek, Marija Mehle, roj. Žbogar, Lija Adamič; v Grosupljem: Franc Panič; v Kranju: Maks Podgoršek; v Radečah: Stanislav Skopore; v Ajdovščini: Anica Lokar. Zadnje vesti Za zadnje vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič. -------------o----- Slovenski moški zbor “SLOVAN” priredi KONCERT v nedeljo, 25. aprila 1971* v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. OB 4. URI POP. Po programu domača zabava! (13,16,19,22 apr) MALI OGLASI Avto naprodaj Cutlass” Oldsmobile 1971 38,000 milj, v dobrem stanju je naprodaj zaizpod $2,000. Kličite 944-9971. -(65) Pohištvo naprodaj Za spalnico, jedilnico, dnevno sobo, kuhinjo z gospodinjskimi stroji, TV-stereo, avtomatični pralni stroj. Skoro novo. Kličite za cene 881-0983 po 5. uri pop. -(65) V najem 6-sobna enodružinska hiša pri Holmes Avenue z zaprto sprednjo in zadnjo verando in garažo. Priporočila potrebna. Takojšnja vselitev. Kličite 1-564-6650. —(67) Iščemo varuhinjo za 4-letnega otroka v vašem domu, od 7. zjutraj do 5. popoldne. Kličite 431-5689. -(64) - Stanovanje oddajo Na 1081 E. 71 St., južno od St. Clair Avenue, oddajo 6-sobno stanovanje, lastpi metri za elektriko in plin. Vprašajte za Russ-a, zvečer 843-8033, podnevi pa 241-2044. (68) Help wanted Male or Female BAR MANAGER Bar Manager or couple to manage bar at Slovenian Workmen’s Home, 15335 Waterloo Rd. Good opportunity for persons v/ith some understanding of Slovene language. Call 442-0142 after 6 p.m. or 261-0436. (x) Cook Wanted Cook for friendly bar. Corner of E. 17th and St. Clair, day work; soups and sandwiches THE PROOF ROOM 771-8645 (65) Kuharska pomoč Pomoč za v kuhinjo, nekaj znanja kuhe potrebno. Voljni učiti, 5 dni na teden od 8. zj. do 3. pop. V senklerski okolici, srednjih let, brez odgovornosti za otroke. Sobote, nedelje in prazniki prosti. Kličite zjutraj ali zvečer (ne pppolcjne) tel. 391-6784. _______________________(6£ Help Wanted Male GARAGE ATTENDANT Mature sober man wanted for garage attendant in luxury high rise condominium in Lakewood. Duties include keeping garage clean and washing automobiles. Hourly rate plus commission. If interested call Mr. J. Marta-novic, 43S)-3805. ’(67) JANEZ JALEN: Druga knjiga BOBRI SOD xwoooaoooooooooocioaooocscooaooaoooocaoooooooacs- Ostrorogi je sedel na visoki skali. Veter mu je mršil brado In lase, v obraz mu je pa tu pa tam prhnila grenko slana pena. Jelen se je zagledal v brezmejno valov j e in se zamislil. Nak! Na odprto morje bi se niti z ladjo ne podal. Saj tam nima nič opraviti, ko zadaj ni več sveta. Je vsa zemlja en sam velik otok. Okrog in okrog jo pa obdaja morje, ki ga ni ne konca ne kraja. In je skušal razumeti, -■»>- Vsak je vedel pripovedovati brez konca in kraja. Le Presu-kani Lisjak ni utegnil udeleževati se pogovorov. Pridno je prevrtaval školjke, ki jih je bil nabral na morski obali, in jih nizal na vrvico, da čimprej dokonča ogrlico, katero ponese v dar Drobni Grlici. Prav precej se je zamudil, preden je mogel odveslati. Bilo je pa ravno takrat, ko so Pegasti Ris in še nekateri hlapci gnali ujete črno- - * * w . ' ; f. n r v, t 1304 (875 Naznanilo in zahvala V globoki srčni žalosti naznanjamo, da je po božjem sklepu zaključil svoje življenje naš nadvse ljubljeni in predragi mož, oče, stari oče, tast, brat l : MAX A. ŽELODEC kako to prav za prav je. Pa čim iasce pospravljat zadnje pogo- bolj je razmišljal, tem manj je Vedel — Ostrorogi je vstal. Kar jezilo ga je, da si ni mogel priti na jasno. rišče na robu goščave, da kasneje prekopljejo zemljo in napravijo nov laz. Zgodnje spomladansko sonce je sijalo raz nebo, na katerem je Iz daljave nad razburkanim mjrn0 plavalo nekaj svetlih ob- 2a^ov> SQ odsevali v gladini jezera. Venec hribov naokrog se Presukanemu še nikoli ni zdel tako lep kakor to jutro. Najlepše je bila osvetljena Gola gora.. Iz daljave pa so gledali vrhovi zasneženih Grintovcev. Le bolj oddaljene Snežne gore so zakrivali nizki oblaki. morjem, je priletel velik ptič. Sedel je blizu na skalo in se nič ni bal človeka. Jelen mu ni vedel imena. Nekaj časa sta drug drugega gledala, potem je pa Ostrorogi spregovoril: “Ti bi morebiti vedel povedati, kako je tam zadaj, kjer se morje neha in se ne neha. Pa kaj, ko ne znaš govoriti.” Namesto odgovora je nepoz- Lisjaku se je že kar mudilo, jnani ptič stegnil vrat, zažvižgal Pred novim zelenjem, mu je rein odletel nazaj na morje. jkel Ostrorogi, da si mora pri- Jelen se je začel ozirati na peljati prvo ženo na kolišče, če obe strani po obali. Pamet mu ne, si vzame Jelen Zorno Kalino, je rekla, da morajo tudi ob mor- |za svojo četrto ženo. No in da--ju biti nekje naseljeni ljudje. In'nes se dogovori z Drobno Grlico j če bi dovolj daleč veslal, vedno in jo ovenča s pisano ogrlico iz blizu obale, da bi se lahko vsak morskih školjk. Potem pa — čas pred nevarnimi valovi zate- hej. Preden vzcvete lan, bo kel na trdino, bi navsezadnje le Zorna Kalina že njegova. Zorna dospel v tiste kraje, kjer prebi- Kalina vajo rodovi, ki pridelujejo vino. Vesele volje je priveslal Pre-Pa o vsem tem bo razmišljal še sukani pod kolišče Pelikanov, doma. Za zdaj samo to za trdno gprejep ga pa Pelikani niso nič ve, da se k morju še večkrat kaj prijazno in Drobna Grlica Vrne. Če že ne zavoljo drugega, se mu je odmikala. Da jo pri-pa zavoljo soli, ki .leži kai raz- jj je kaj krnalu ponudil metana naokrog. Ko bi bil ve- Iepo ogrlico Mladenki je bil del, da je morje tako blizu Ve->okras zelo všeč> sprejeti ga pa likega jezera, bi ne bil hodil po ni hotela In ko je Lisjak le si-sol pod Zaledenele gore, kjei jo vanjo, mu je povedala, da je moral še drago primenjavati. ne mara postati njegova žena. Valovi so bučali, butali ob ysaj toliko časa ne, dokler si skale, se drobili in se vračali na- Zorne Kaline ne vzame kdo zaj. Ostrorogemu Jelenu se ]e pa drug. Ker ona, svobodna Peli-zdelo, da v razburkanem brez- kanka, in Zorna, hči hlapca, bi mejnem valovju nekdo nepre- se kar nd mogli prenesti. . stano ponavlja: j Presukanemu je bušiia vsa kri “Mooorje — morrrje mori- v gtav0 Kolišče se je zavrtelo je —!” okoli njega in le stežka se je Ostrorogi je poskočil raz ska- premagal, da ni Grlice udaril, lo in odšel nazaj v taborišče, ]\rajrajši bi jo pa ugrabil, jo okrog katerega je zelenela in zavieke] v svojo kočo in jo pre-cvetela spomlad. _____tepel, da bi bila vsa črna. Nazaj grede so Ostrorogovci pot od morja do Velikega jezera j prehodili samo v dveh pohodih. • Niso skoraj nič nosili. Brašna jim je le še malo ostalo. Soli pa niso toliko dobili, da bi kaj prida utežila. Nabrali so tudi nekaj pisanih školjk za na ogrlice ženskam. Najbolj vneto jih je iskal Presukani Lisjak. Po vrnitvi se na kolišču Os-trorogega Jelena več dni niso o ničemer drugem, pogovarjali kakor samo o morju: Morje, morje, morje! (Dalje prihodnjič) Rojen je bil 19. februarja 1904 v vasi Narin pri Postojni na Notranjskem v Sloveniji, po domačem hišnem imenu Jero-nov. V Ameriko je prišel leta 1923. Bil je član Društva Ribnica, št. 12 ADZ, član Direktorija Slovenskega narodnega doma na St. Claim, Cleveland Ambassadors of Sports, St. Clair Rifle Club, United Slovenian Society, Senior Citizen Club in Društva upokojencev za senklersko okrožje. Zahvaljujemo se z vso hvaležnostjo č. gg. župniku Edwardu Pevcu in Jožetu Božnarju za obiske v bolnišnici in prijateljem za obiske, dobra voščila, kartice, ki jih je bil umrli deležen v času bolezni, dr. Anthonyju Spechu za vso zdravniško pomoč. Umrl je 17. decembra 1975. Pogreb je bil 20. decembra 1975 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Vernih duš na Chardon Road. Hvaležni se zahvaljujemo č. g. Jožetu Simčiču za opravilo vseh cerkvenih verskih obredov z mašo in pridigo. Zahvaljujemo se organistu g. Martinu Košniku za spremljavo pogrebne maše z igranjem na orgle in petje. Prav iz srca se zahvaljujemo č. g. Jožetu Božnarju za vodstvo glasne molitve rožnega venca, kadetinjam SŽZr ki so v krojih prišle rajnega pokropit in skupno glasno molile, prav tako vsem drugim številnim kropilcem in vsem, ki so za dušni blagor umrlega molili. Najlepše se zahvaljujemo za olepšavo mrtvaškega odra z mnogimi venci in cvetjem ustanovom in društvom, kakor tudi vsem prijateljem in znancem; umrlemu so tako izkazali svoje prijateljstvo ter ljubezen. Bog naj v največji meri poplača vsem darovalcem za maše, za Starostni dom na Neff Road in vse druge dobre namene. Zahvaljujemo se Tony j a Petkovšku in Bruceju Bergerju, ki sta se tako prisrčno spomnila umrlega v svojih radijskih oddajah. Presenečeni nad toliko udeležbo pri pogrebni maši se vsem prisrčno zahvaljujemo, prav tako se zahvaljujemo vsem, ki sp se udeležili pbgrebnega sprevoda in nam dragega ranjkega spremili do njegovega zadnjega domovanja na pokopališču. Vsem darovalcem cvetja in denarnih darov smo se zahvalili posebej z zahvalnimi karticami, če se je primerilo, da bi koga zgrešili, prosimo, naj nam oprosti in vzame to našo zahvalo kot posebej njemu namenjeno. Prav lepo se zahvaljujemo Grdinove-mu pogrebnemu zavodu za vso skrbno postrežbo in vodstvo pogrebnega sprevoda. Naš predragi, ljubljeni mož, oče, stari in prastari oče, tast, svak, brat, prezgodaj si se moral posloviti od nas, ko je med nami bila tako lepa družinska povezanost! Ne razumemo božjih sklepov, vendar se jim ponižno uklanjamo v tolažbi, ker smo prepričani, da sedaj tudi pri Bogu igraš in prepevaš, kakor si rad v svojem življenju. Spomin na te pa nam bo vedno drag in ljubeč. Zelo žalujoči: ROSE — žena; MAX — sin in VIRGINIA — snaha; SHARON — vnukinja in njen mož RICHARD, SUSAN in LISA — vnukinji; RICKIE, MATHEW, DANIEL, ROBY JEREB — pravnuki; ANDREW — brat, LUDMILA in BERNARDA — sestri ter ostalo sorodstvo v Ameriki in Sloveniji. Cleveland, Ohio, 22. aprila 1976. Nove člane in članice se sprejema terloo Ret. vseh starosti kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2 uri popoldan, v spodnji dvorani SND, na St. Clair Ave. Telovadne ure vsak četrtek od 6. -ilO. zvečer v telovadnici pri Sv. j Vidu. • Potovanja skupinska in poedinci • Nakup ali najetje avto'* • Vselitev sorodnikov • Pobijanje sorodnikov za obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave M. A. Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 Ettsttpru trnntijintun;: iTTncnnnarumntnmtntmnniinsmuJiiUismumuJtm Imenik raznih društev f U i m i nmr^ru: nttmt ;;i tiirzmmrnutraKttmngngttnmntntanattmttnrauua Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN CEV V EUCLIDU Častni preds: Krist Stekel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kausek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Mary Bozich Nadzorni odbor: Mary Kobal, Anna Karun, Josephine Trunk Poročevalca: v slovenščini, Mary Bozich, v angleščini Al Sajovec Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri popoldne v SDD. na 20713 Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEVVBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnik Andrew Rezin Jr., 15701 Rock-gide Rd., Maple Hts., O. 44137, tel: 662-9064, blag. Anna Perko, zapisnikarica Jennie Pugely; nadzorni odbor: Anton Stimetz, Mary Sham-rov, Antonette Ruth. Za Federacijo: Anton Perušek, Mary Shamrov, Lou Kastelec, Ann Perko, , Andy Rezin. Seje vsako 4. sredo v mesecu > 1. uri popoldne, v naslednjih mesecih: januarja, marca, maja, julija, septembra in novembra v SND, na 80 cesti; februarja, aprila, junija, avgusta, oktobra in decembra v SND v Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIB8KO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin podpredsednica Josephine Zakraj-Šek Tajnik Anton Žakelj, 5516 Carry Ave. Tel.: 881-7931 Blagajnik, Andrew Kavcnik Zapisnikarica Cecilia Subel Nadzorni odbor: Victor Vokač, Jennie Vidmar, John Skrabec Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gospodarski Odbor: Michael Vidmar KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik Walter Lampe Podpredsednik Louis Jartz Tajnik-blagajnik: Boris Kozel, 15316 Lucknow Ave., Cleve., O. 44110, tel. 531-6467. Zapisnikarica Ursula Branisei Nadzorniki Mary Dolšak, Joseph Mrhar. L. Makuc Družabni' odbor Mary Dolšak, Chrmn., Anna Žele, Alma Lazar Zastopniki federacije: L. Jartz, L. Dular, J. Krhar and L. Makuc. Zastopnik za SDD: Frank Koss Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 2. popoldne v SDD na Wa- KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE j Predsednik Joseph Ferra i Podpredsednik Joško Jerkič BALINGARSKI KLUB i Tajnica in blag. Mrs. Sophie Ma- ' „ WATERLOO RD. igayna, 315 E. 284 St., Willowick, 0(:Jradse^nik Frank; Gl'k; Podpred-Ohio 44094, tel. 943-0645. seamk fony -Umek tajnik John ' zapisnikarica Frances Somrak, ^0r°fc’. bla,fJnlk Jo?' Fefa> zf: nadzornice: Christine Bolden, Mary £, 1Ca , ^ t1?’ nadz°rmkl Gornik, Mary Lavrich, zastopniki '?5anleyl Grk’. Tony Umek Irank za Federacijo: Joseph Ferra, Mary kuha£ci. ^ephme Kostan- Habat. Mary Marinko, Louis Legan ®ek’KA™a Karim>, natakarici Rose in Tnhn Churnev , Zaubi, Mary Novak. i Seje in sprejemanje novih članov ! ^SveJ,S'VrŠe. P° dogovoru. Balina vsako drugo sredo v mesecu ob 1. ° ' ure. a J6; tudi ob i -------.mno. „ W___; nedeljah do 7. zvečer, članarina I$1 na leto. Sprejema se novo član-i stvo. , uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. VELIKEGA CLEVELANDA d H T Ferbnc Predsednik Al Sajevic. 1. pod- J^dpieasear.ik -one Zgozmk predsednik Anton. Perusek; 2. pod- Tajnik — Slavica Turjanska pred. Josephine Zakrajšek; tajnik Zapisnikar Mihca Glavan Walter Lampe; blagajnik Joseph blagajnik Rozika Jaklič Ferra; zapisnikar Louis Yartz, tel. GosP0_dar Kazimir Kozinski 216—481-5102. Nadzorniki: Mary F?močnik gospodarja Stanko , Marinko, Andy Mrak, Louis Legan. Cimerman ^ I Za resolucijo Louis Yartz in Josie Lpiavni odbor. Karl Gomzd, Albert Zakrajšek. Beel’ Matija Kavaš, Angela Pintar, Seje se sklicujejo v slučaju po- JuiKa Feikulj Nadzorni odbor: Branko Senica, Kristina Srok, Ljudmila Bee] Razsodni odbor: August Pintarič, August Šepetavec, Angela Kavaš Kuharice: Lojzka Feguš, Elza Zgoznik trebe. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Frank Smole, taj. - blagajničarka Mary Lauter, 640 E. Washington Ave., Barberton, O. 44203, tel. 745-9853; zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, prances Žagar, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! ELLEN McCORMACK (na sliki) se poteguje za demokratsko pr e d s e d niško kandidaturo o glavnem kot nasprotnica “splava na zahtevo”. Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA err Society" ofGTTc'^ V^4 ONE FAIRLANE DRIVE jounr, n. ec434 Smcc 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community For half-a-century your Society has offered the finest io rsu ranee protection at low non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually unitea in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus. Mary and Joseph, Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and Rttle league baseball. 6 Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation Družba sv. Družine Officer# '-'M-siheru . ................ Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary .................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drasier First Trustee................- Joseph Šinkovec second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tornazm First Judicial ............. Mary, Uiola Secoi'd Judicial ............. John Kova a Third Judicial ............... Frank Toplak Social Director .............. Nancy Osborne Spiritual Director ...f....... Rev. Aloysius Madic/ O.F.M- Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D. participate communicate • ST. CLAIR WORKSHOP • OPEN-DOOR'CITIZEN "INVOLVEMENT CENTER -REGISTER YOUR COMMENTS - 1-3 PM - TUESDAYS & THRUSDAYS, APRIL 13-22, 6111 ST. CLAIR AVENUE • HELP US ASSIST YOUR COMMUNITY • BENJAMIN F. BAILAR, glavni poštar ZDA, trdi, da utegne imeti poštna uprava do konca letošnjega finančnega leta 3 bilijone dolarjev primanjkljaja. dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 15 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB | bang- predsednica Marica Predsednik John J. Vidmar, pod- PoclPretisecinik Joseph Zelle, g, predsednik Lou Kuhar, tajnica ?°^^qi .34^’ i MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio ^0)-Duhovni vodja rev. Charles ... - jvP5., taj F1 Jenny O’Donnell, telefon 692-1361 blagajnik Frank Cerar ml. ZVE,-v DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser; podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Melaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Prezelj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie, blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv. Lovrenca v Newburghu. BELOKRANJSKI KLUB Euclid, Ohio 44123, telefon 481- bl3' zapisnikarica Mary Celestina, gajničarka Ivica Tominec; f'31" ,jii niki: Vida Švajger, Lojze FeYjcli in Štefan Marolt; odborniki: R Knez, Frank Kuhel, Anica Agnes Leskovec, Mary §trarifj{3 Ivica Tominec,' namestnika Iv’a Pograjec in Vinko Rožman. PLESNA SKUPINA KRES: j. voditeljica Bernada Ovsenik, P gj _ , sednica Ani Potočnik, 1075 Predsednik Maks Traven, pod-j st ; Cleveland> Ohio 44103, tel. 3 V predsednik Matija Golobic, tajnik Q1QA. —ir^^aika Ve Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., ZVEZA V CLEVELANDU Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo: | Richmond Heights, Ohio 44143 tele-Starosta Janez Varsek, tajnica m dovinsk] referent Drof, Jane, Se,° r ! fon 261-0386, blagajnik Olga Mau- blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. fipWianri 63 St., načelnik Milan Rihtar vadi-1 teljski zbor: Milan Rihtar, Janez 8184; podpredsednica Veronik3 F j. lar, tajnica Metka Kmetič, nik, Frank Zalar, Jr., odbor -g Eddie Zalar, Peter Dragar, ®aI ja _ . -T v, „ ’ • P^klar, Rozi Zorman, BerfaP,d, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospo- 0vsenik) 19208 Mohican, Clevd31 ser, nadzorni odbor: Janez Dejak, teljski zbor: Milan Rihtar, Janez, MLADI HARMONIKARJI dar Frank Rupnik, kuharica Marija44119 tel 692-0512. Varšek, Meta Rihtar. Pavli Sršen. I Slovenski harmonikarski zbor Ivec. ___________________!_____________