-m
.       ^                Jesenske slike.
'3sg0^ v ^' v ^1^116 cvetn^                  Tožnost mi srce navdaja,
il^PMoj krilati duh hiti,                            Ko stvarjenje vse molŽI,
Tam življenje ee v lepoti                    Ko umrle eo cvetice
Z dnevom vaakim prerodf.                  In veS petja čuti ni.
Oh, eevera vihre bčsne                        Oj, v deželah lepih soln&nih
Zdaj po naših krajih vro,                    PtuSice so naše zdaj,
S smrtnlm dihom usmrtfle                  Tam nam kližejo vesele
Lepo nam naravo so.                           Srčni svoj pozdr&v nazaj.
n.
RoŽio sem vzgojil si belih,                  Le hrumite sape divje
Poln jih bil je vrtee moj,                   Po naravi mrtvej zdaj,
PriŠel pa je piš ledeni,                       Saj v oblast je ona dala
Tcr mi vse končal nocoj.                     Polje vam in vrt in gaj.
Nežne gldvice zvenele                          Skoraj bo pa jnžtii vetrec
Tu \eU na zmrzlih tleh,                     Vam naaproti spet priv^l
Sap ledenih pa iz logov                      In Življenje si v narari
Čnje drzen se posm^h.                        Novo vzb^jati začel.
in.
Mej grobovi sam stojfm,                      Kar je grob hladan vzgojfl,
ZapuŠženo zr&m gomilo,                       Smrtnej je zapalo sili,
Solznim okoni jo motrfm:                    Ves ponos, ki dan mu bil,
Notri spava srce milo.                        Zdaj trolini aa tej gomili.
EoŽic ui, zelenja ni,                            Pa kak6 bi mogla tii
Vse mrazovi bo končali,                      M06 živIjeDJa se razviti,
Ni Še dolgo, kar še vsi                      Kder kraljuje duh mirii
Cvcti so ponosuo stali.                        In vbc mrtvo mora biti.
Savo Zoran.