138. številka._Ljubljana, v soboto 20. jnnija._XXIV. leto, 1891. SLOVENSKI HARBBL Iahaja vuk dan Mve«©r, iziroti nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman ta avatro-ogerske deiele sa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., ta četrt 'leta 4 gld., za j eden, mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jtden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje deiele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za* oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvo je v Gospodskih ulicah It. 12. Upravriifitvo naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vae administrativne stvari. Taaffeova izjava. Mej najvažnije dogodke v notranji naši politiki, ki se je kasala v zadnjem času po volitvah državnozborskih nekako zmedena in meglena, spada brez dvoma ministerskega predsednika znana izjava. Kakor razsvetljujoč žarek padla je v megleno zakrito politično obnebje, katero se je nekoliko zjasnilo valed tega žarka. Pokazala ae je začudenemu avetu nova podoba. Kdor je pazno opazoval dogodke zadnjega časa, kdor je sledil ko ke t ne mu spogledovanji mej voditelji nemško-liberalne levice in pa ministerakim predsednikom grofom Taafle-om, katere ae je še pomnožilo po izjavi njegovi o nemškem notranjem jeziku, tega ni mogla popolnoma presenetiti zadnja njegova izjava, s katero je odkril svojo ljubezen isti nemški levici, ki ga je dvanajst let tako strastno in dosledno crnila in mu bila huda nasprotnica. Grof Taaffe ponudil je levici oljko, kakor se je izrazil glavui organ levičarjev, izrekel ae je tako laskavo o tej stranki, ki je dozdaj bila v opoziciji, da je pač utemeljena misel, da tega ni storil brez globocega premisleka, nego da so se morali vršiti poprej temeljiti tajni pogovori, da so ae storile z jedne kakor z druge strani obljube za bodočnost. Nemška levica postala je po izjavi grofa Taaffe a kar na mab vladna stranka, ona naj bode za bodočnost glavni steber sa politiko ministerstva, ki si je pred dvanajstimi leti zapisalo na svojo zastavo spravo mej narodi. Ker so nemški liberalci v vsaki še tako mali koncesiji, katera se je podelila kakemu Blovanskemu narodu, videli zatiranje nemškega naroda, stopili ao v opozicijo in jo doaledno tirali vseli dvanajst let. Zdaj ae je stvar na mah pre-drugačila. Nemški liberalci prišli ao do spoznanja, da grof Taaffe vender ni tako grozovit sovražnik Nemcev, kakor so ga oni vedno slikali. Oeško-nemška Bprava, izjava o nemškem notranjem jeziku, vedenje njegovo v šolakem uprašanji, vse to prepričalo je polagoma opozicijo, ki se je že sama naveličala svojega upora, ker zanj niti pravega razloga ni bilo, da je začela manj strogo soditi o grofu Taaffe u. LISTEK. Nedeljsko pismo. Listkarju se v zlo šteje, ako preveč govori o vremenu. Jaz sem v tem oziru precej štedljiv, vsaj laskam si tako. Zelo vesel bil sem torej, ko sem iz W6rishofena, kjer suče svoje zdravuiško žezlo slavni župnik Kneipp, od prijatelja rojaka dobil dopisnico: „Ko sem čital v „ Nedeljskem pismu", da nimate še pravo gorkote, vesel sem bil, kajti „solamen est.. .., ker tukaj imamo po + 7—8° R. in se kopljemo v -h 3—5° R. Župnik Kneipp je s to temperaturo toli zadovoljen, da bi jo dal kar protokolovati, kakor se je izrazil v zadnjem predavanji-. Vremensku opazka v ^Nedeljskem pismu" bila je torej v tolažilo rojaku, ki daleč tam gori, na idiličnem bavarskem severu išče telesnega okrep-čevanja in se teši s tem, da tudi v nas ni bolje nego pri Župniku Kneippu. Na obeb krajih je mnogo modrih nosov in drhtečih rok, na Bavarskem in v Ljubljani prilega se dvojna suknja in čim topleja, tem bolje. Treme postaja zares opasno. Le še par dnij je do Kresa, ko trta cvete in vino v čaši vre, ko Ko je po volitvah se položaj spremenil v državnem zboru in je grof Taaffe se začel ozirati po večini, obšla je vodje nemških liberalcev na mah želja izkoristiti za sebe ta ugodni položaj, in pričela so se ona tajna pogajanja, katera sicer navidezno nošo imela uspeha. Da se je pa za kulisami pridno delalo naprej, pokazalo se je v drugi seji budgetne debate, ko je na mab stopil pred svet ministerski predsednik s svojo izjavo. Da trdimo pravo, rekoč, da se je pridno delalo za kulisami, v tem nas potrjuje to, da je glavui organ nemških levičarjev že nekaj dnij naprej bil precej dobro poučen o tem, kar bode prišlo, kar je dokaz, da je imel dobre vire, ki so segali neposredno do strank, ki so obravnavale na tajnem Sad teh tajnih obravnav bila je izjava grofa Taafiea. Na Btran Poljakov, ki so že iz početka izrekli svoje popolno zaupanje grofu Taafbtu, postavil je zdaj ministerski predsednik nemško levico kot vladi prijazno, če ne še vladno stranko. Iz teh dveh strank in nekaterih druzih »zmernih" elementov sestavi naj se bodoča večina državnega zbora. Se li bode pa ros poljsko-uemška večina rodila tako lahko, kakor si to predstavljajo oni, ki jo Želijo, o fceoi danea še ni mogoče govoriti s popolno gotovostjo. Ne zdelo bi se nam Čudno, če se to tudi res zgodi, vender pa bočemo počakati še a končno svojo sodbo, kajti baš dogodki v poljskem klubu kažejo, da se stvar vender ne utegne razvijati tako hitro in tako gladko, kakor se je to mislilo iz početka. Nastala so nasprotstva proti govoru načelnika poljskega kluba viteza Javorskega, katera se bodo morda še poostrila. Akopram je Javorski še nedavno na volilnem shodu v Zloczovu izrekel se o nemški levici, da se ni ničesar naučila iu da ž njo ni mogoče skupaj postopati, vender zadnji njegov govor kaže, kakor da bi bil postal druzega mnenja. Morda nam že bližnji dnevi prinese kako pojasnilo od strani Poljakov, morda tudi ne in ostane položaj tak, kakor ae kaže zdaj, da pridejo zopet časi za naš narod, ko se mu bode treba boriti za svoj obstanek. Če pogledamo okolu po periferijah slovenstva, reči moramo žalibog, da nam dvanajstletna doba, ko so slovenski naši poslanci bili zvesti z trni kresovi po vrhuncih gora naznanjajo praslo-vanBkega Svetovida spomin, ko dobi praprotno seme svojo čarobno moč, ko v mejah in ograjah svetlikajo dražentne kresnice, ko bi imelo solnce razsipati najbolj intenzivno bvojo toploto, — a navzlic pozni tej dobi stiskata nas hlad in brat mu nahod in človeštvo res že začenja premišljati, se li v istini Že bližamo ledeni dobi in bode li res vedno treba peti : „Bodi zima, bodi Kres, Č>i to zube, neti les!" Vreme je neugodno v naravi, neugodno pa tudi „sit venia verbo" v našem parlamentu Gospoda Klumi je še pred pur dnevi bila sama mogočnost, kakor da ima vse ključe v rokah, a sedaj, kaj je? Taaffe je govoril! „Afflavit et dissipati sunt". Desnico železnega obroča več no vidim, kakor da sem s slepoto udarjen Nastal je korenit preobrat in tako hiti o, kakor bi na gledališkem odru kuliso premestil. In osupeli gledalci se pouprašujejo: Kaj pa sedaj? Kaj pač poreče gospoda Andreja „Moniteur", ki je že doslej hudomušno pisal, da naši poslauci prazno slamo mlatijo? Kako bode naša državno-zborskn delegacija v očigled novemu položaja obrnila bvoj plašč? lu kakšne bodo posledice? To so sitna uprašanja, kajti uprašati je navadno ložje, nego odgovarjati. Nekaterniki bili 10 podporniki vlade, ni prinesla skoraj ničesar. Če smo se okrepili nekoliko v narodnostnem oziru na Kranjskem in dosegli vsaj nekoliko ravnopravnosti, zgodilo bi se bilo to morda tudi v drugih razmerah. Nikakor torej ne sme strašiti to naših slovenskih poslancev, da ne stopijo v odločno opozicijo proti vladi, če bi se razmere razvile tako, kakor bržkone želi nemška levica in če bi ta prišla do merodajnega upliva v ministerstvu Taaffeovem in hotela pod devizo „ premirja" ustaviti vsako napredovanje slovanskih narodov na narodnem polji. Premalo smo še dosegli, da bi že smeli počivati, premnogo nam je še priboriti, zatorej je jedino gealo, katerega se smemo držati: Naprej! Državni zbor. Še le tretji dan generalne debate o budgetu bil je res govor o budgetu, kajti prva dva dneva bila sta posvečena izključno političnim govorom, v katerih eo govorniki, kakor je to običajno pri naših budgetnib debatah, razjašnjevali splošni politični položaj. Finančni minister dr. Steinbach imel je svoj „mcadeo speech" iu se predstavil zbornici kot spreten govornik. Konstatuje, da je budget jako ugoden, kar stoti tem ložje, ker to ni Baraohvala, kajti budget je še delo njegovega prednika. Sestav-Ijeu je tako previdno, da se sme reči, da preostanek je gotov, a ne samo fiktiven. Ta položaj je sicer jako prijeten za finančnega ministra, vender mora priznati, da, če bi hotel izvesti vse predloge, ki so bili že stavljeni v tem kratkem zasedanji, bi se pokazalo takoj primankanje sa 22 milijonov in stroški bi se pomnožili za druzib 22 milijonov, kar bi skupaj dalo 44 milijonov ki bi mankali v prihodnjem državnem proračunu. A niti bi se ne bilo moglo jemati ozir na vse predloge, katerib je bilo toliko. Potem prestopi na nekatera specijelna uprašanja. Stroški rastejo mnogokrat proti volji finančnega upraviteljstva, katero se zarad tega dostikrat naredi nepriljubljeno. Omenja pristojbinskih davkov, ki ae hudo napadajo. Ne taji, da je pristojbinski zakon postal vsled množili poznejih dodatkov jako komplikovan. A reforma bode jako težavna stvar, nekatere olaj- takoj z besedo .opozicija" pri rokah, a neso pomislili, da je VBnk Človek niti izgovarjati ne more. Jaz za svojo osebo ne morem pojmiti, da bi grof Hohenvvart, predsednik najvišjemu računišču in dostojanstvenik „par excellence" stopil v vrste opozicije. Tudi pl. Globočnik nema za tak posel najmanjšega talenta, Še meuj pa dobre volje. Jedini Kluu ne pride tako hitro v zadrego. Gladek je kakor jegulja, prožen kakor žoga in niti las se mu ne bode pobelil, ako bkratu z obema nogama skoči v opozicijo, vzemši aeboj prijetne spomine na nek-daujo večino, na grofa Taaftea sladke smehljaje in pa — konfesijonalno šolo. Da, prehod v opozicijo je neizogiben. Grof Taafta nam je ljubezen odpovedal in zaročil so na levo roko. Za dvanajstletno zvesto podpirauje vlade njegove nesnio dobili uiti zahvalne besede, odslovili so nas kar na kratko in čez noč bilo je »reehter I lami, lioker i Umi al les vertauseht". Meni ta preobrat ni neljub, da, skoro veselim se ga. Narodu našemu bolj pnja opozicija, nego pa lenarenje v vladni senci in če nas tudi tišči britka zavest, da smo celih dvanajst let za Rahelo služili, a niti Lije dobili, teči nas na drugi strani ista nada, katera je znanega Kranjca, ki je Francoza zibal. Trpljenje je božja mast. Dosledno mora tudi Save ao ae že dosegle zadaja leta. Kar se tiče indirektnih davkov, so se nedavno vršile velike reforme, a ne more se še izreči konečna sodba o njih. Oporeka trditvam poslanca Mengerja o povišanji tabačnih cpn, ki je izrekel strogo godbo. Dalje omenja davka na pivo, na slador in na žganje ter pravi, da glede zadnjega sodba še ni sklenjens. Kar se tiče direktnih davkov, stojimo zopet pred novo dobo reform in želi le, da bi uspehi bili povolneji nego poprej. Gledati se bode moralo na pravično razdelitev. To se bode dalo doseči po personalnem dohodninskem davku. Kooečno omenja še stroškov. Za bodočnost se ne kaže v celoti baš preveč prijeten položaj za finančno upravo. Fomuoževauje državnih stroškov mora finančnemu ministru delati skrbi. Letošnji budget kaže preostanek, a že zdaj lahko opozarja na gotove izdatke, ki bodo ta preostanek pojedli. Omenja povišanje Llovdove podpore, subvencije za Dunavsko parobrodno društvo, redukcijo železniških tarifov, melijoracijski toud, vedno rastoče potrebe naučnega in ju.stičnega budgeta, kakor jednako za notrunjo upravo. Omenja železniške zgradbe, ki se ne morejo odlašati in mnogo drugih tacih stvarij. Skupno bodemo skušali ohraniti dragoceno pridobitev ravnotežja v državnem gospodarstvu. Zatorej priporoča, da se potrdi predloženi proračun. Poljski poslanec Szczepauowski govoril je skoro cele tri ure, kar je bilo na očitno kvar njegovemu sicer stvarnemu in mnogokrat tudi temeljitemu govoru. Z vsemi investicijami pomnožil se je izkazani preostanek treh milijonov na faktični preostanek 30 milijonov in to je jako znatna vsota, ki jako blagodejno upliva na državni kredit. Omenja Alengerjeve izjave glede Rus je in ugovarja trditvi, da je Galicija pasivna dežela, ter skažuje s številkami koliko davkov pJueuje Galicija. Konečno seje spustil na politično polje in zagovarjal jednakoprav-nost vseh narodov. Naloga državnika je najti tako podlago, da na njej mogo delati vse narodnosti. Govor so živahno odobravali poljski in češki poslanci. Zadnji govornik bil je L i en ba che r, ki je izjavil, da navzlic veliki skušnjavi ne bode imel političnega govora. Letali so golobčki miru z desne in leve, od nekdanjih nasprotnikov do sedanjih prijateljev, in če prav tolmačim besede ministerskega predsednika bo le zaročno naznanilo, katero vzamemo na znanje, no da bi mogli kaj spremeniti na zvezi, ki so jo sklenili oni, ki so si na skriv-nem ra^udeli svojo naklonjenost. Nastopilo je novo solnce, a on se mu ne klanja predno ne pozna novega programa. Vsak klub ima svoj program, kakšen pa je skupni program? Resed jo čul ž« mnogo lepih, pričakuje le dejauj. Za danes neče se mešati v to novo zvezo, ali homatijo, bi skoraj rekel. Potem je razpravljal socijalne in gospodarske razmere in razvijal svoj reforraatorični program. Govoril je o bremenih, ki teže kmetski stan in predlagal razne olajšave in sredstva, s katerimi bi bilo pomagati kmetskomu prebivalstvu. Omenjal je tudi versko šolo in agrarno reformo priporočal nujno zbornici. Razprava ee je potem pretrgala in končala seja ob 4. uri popoludne. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 20. junija. Im državnega zbora. Danes je bržkone bila končana generalna debata o budgetu in se bode specijalna debata pričela bodoči teden. Za včeraj bila sta upisana kot govornika mej drugimi inladočeški poslanec Kaizl in dalmatinski poslanec Peric. V imenu Poljakov bil je za danes še naznanjen dr. Madejski, čegar govor utegne biti zanimiv zarad kontroverz, ki so nastale v zadnjem času v poljskem klubu valeči govora Javo rskeg a in ugovora nekaterih članov proti temu govoru. Iz poljskega kluba. V poljskem klubu pokazalo se je, kakor smo že poročali, neko nasprotstvo proti govoru Javor-skega in se je celo poudarjalo v nekem Dunajskem listu, da večina poljskega kluba nikakor ni za kooperacijo z nemško levico. Od poljske strani zagotavlja ue v oficijozui nPresseu, da je poročilo omenjenega lista tendencijozno. Politika poljskega kluba, oziroma njegove večine, je že iz vsega po četka politika .proste rokeM. Z levico bilo je več dotike, nego b katero drugo frakcijo. To ae je poudarjalo v klubovi seji. Sicer bodeta pa še govorila dr. Madejski in Bilinski, iz katerib dveh govorov se bode pač moglo pravo soditi o položaji. O odpravi proste luke v Trstu. Po poročilih, ki prihajajo iz Trsta, utegne biti odprava proste luke, ki se bode vršila z dnem 1. julija uzrok mnogim neprilikam, katere bi se morda vender Še dale odpraviti s primernimi koraki od strani vlade. Ker nova postava vkljub že itak povišani užitnini dovoljuje tudi še nadalje občini takozvani „dužio d* educilio" ali davek od pipe, sklenili so vsi gostilničarji, da bodo zaprli svoje gostilne, ker tacih bremeaov ne morejo prenašati. Jednako je velika nezadovoljnost v krogih pekov in mesarjev zarad novega užittiinskega zakona in se čujeio glasovi o štrajku. Če se ne bode pomirilo razburjenih duhov, utegne se nova doba pričeti s štrajkom prodajalcev najpotrebnejših živil. V hrvatskem saboru interpeloval je Jakšin, zakaj se v program za bivanje cesarja na Reki ni vz-do tudi obiskanje tamošnje hrvatske čitaonice? To ravnanje smatra on za poskus, da bi hrvatsko prebivalstvo se vladarju pokazalo kot nelojalno. Bau je odločno ugovarjal, da bi kdo hotel dvomiti o lojaliteti hrvatskega naroda. Na interpelacijo samo pa ne more odgovarjati, ker stvar spada pred mestni magistrat na Reki, do katerega bi se bili morali obrniti člani hrvatske čitaouice. Radovedni smo, kako m bode rešila ta zadeva, bode H madjareka vlada in italijanski mestni magistrat na hrvatski Reki dal pravico Hrvatom na svoji lastni zemlji v rodnem svojem mestu, katero mu vedno bolj potujčuje nasprotnik. 1 nanje države. Vaje vojnih b roti ovij. Kakor poroča a Polit. Corr." z Dunaja, ni v merodajnih krogih ničesar znano o skupnih vajah zjedinjenih brodovij treh zveznih sil, kakor je poročal italijanski list RVeneziatt. Ta vest se tudi ni ujemala z že znanim programom nemškega cesarja, ki bi se po poročilih italijanskega lista tudi imel udeležiti teh vaj in pregledovanja brodovij. Francija in llusija. Angleški listi si prizadevajo na vso moč, da bi preprečili približevanje Francije in Rusije. Tako se zopet trudi „Standard" dokazati Francozom, da potrpljenje imeti nekoliko tega svojstva, prilike bodemo imeli dovolj prepričati se o tem. Da je potrpljenje potrebna in dobra lastnost, preveril sem se dne 7. t. ni. v Belipeči. Zjutraj rano prebudil me je iz sladkega spanja strel topičev. Uprašal sem, kaj to pomeni in dobil sem jako izviren odgovor. Točno pred letom dnij bila je volitev župana. A ker volitev še vedno ni potrjena, niti župan ovržen, zato pokajo topiči, da se to označi in osveži spomin na volitev. Nemec bi rekel: nDie Geschichte ist nicht obne!" Ker sem že omenil, da sem bil v Belipeči, dodati mi je še to, da aem na raznih krajih Gorenjske videl že tujce. To pa se mi zdi potrebno konstatovati zaradi tega, ker se je v grižastem Ljubljanskem tedniku, kateremu je pokojni Jurčič dal ime „butelj", nepoznan čudak bil razkoračil in skušal dokazati, da je narodna stranka kriva, da ni tujcev v deželo. Ne glede na to, da je baš „butelj" največ storil, da bi očruil in oblatil ožjo našo domovino, je vender VBacemu znano, da se pravo gibanje tujcev prične še le tedaj, ko se prično šolske počitnice. Razveu tega je pa doslej tudi vreme letoviščem skrajno neugodno, a Če „butelj" misli, da je narodna stranka zakrivila hladno vreme, mu ne moremo pomagati. Naj le ostane v tej veri. „.Jedem Lappen gefallt seine Kappen". s. Zvesta do onkraj groba. (Ć'eSki spisal J. Arbes; preložil Vinko.) (Dalje.) Gospod naglo vstane. n Lahko noč, Katrica!" pošepta — ter izgine v senci predsobe baš tako iznenagla, kakor se je bil prikazal — — — Devojka je ostala kakor odrevenela ter sapo zadržujoč prisluškavala. Čula je oddaljujoče se korake, čula, kako je kljuka zaškripala in so se zaprla dvoja vrata . . . Nato je nastala znova globoka tihota. Katrica je sedela na stranici brez moči kot pribita. Se sedaj je napeto poslušala, kakor bi se imeli utibnivši glasovi znova ozvati, in stoprav čez nekaj minut bo jej je zdelo, kakor da se je prebudila iz prijetnih, a vender mračnih sanj. Vse, kar se je bilo baš prigodilo, zdelo se jej je kakor gola prikazen, trpevša nekoliko trenotij. Od kraja se jej je zdelo, kakor bi to niti ne bilo res, a vender — — — Čuden, poluglasen vzdih izvil bo jej je iz prsij . . . PoBlednjič je ustala in še le sedaj je spoznala, da se trese, da je razburjena. Opotekla se je k odprtim vratam ter prisluš- je njih prizadevanje pridobiti si noklonjenoat Rusije brezuspežno, da so še daleč od svojega cilja. Ruski car je bolj uljuđen proti mali Črni gori, nego proti mogočni francoski republiki. Kaj je Rusiji do tega, je li Alzacija-Lorena fraucoska ali nemška. Rusko hrepenenje gre le po Carigradu. Kaj bi pridobila Francoska, če se upolni to hrepenenje ? Mesto dveh mirnih sosedov v sredozemskem morji, kakor sta Italija in Anglija, imela bi še jednega, ki bi ne delal francoske, nego rusko politiko. Bodo li taka angleška prizadevanja kaj koristila, na tom močno dvomimo, ker je prejasno, kaj vodi Angleže, da tako pišejo. Trojna zveza in radikale i v Italiji. Radikalna stranka v Italiji hoče uprizoriti veliko agitacijo proti trojni zvezi. Odsek, katerega je volil v to svrho shod, ki je bil 16. t. m. v Rimu, sklenil je, da skliče v 130 mestih na isti dan ljudske shode. Agitacija pričela se bode v Rima, kjer se bode izdal oklic na narod. Potem pa se bode razširila po vsi kraljevini. Bode li ta agitacija imela kaj uspeha, je dvomljivo, na vsak način pa je dokaz, da je v Italiji velik del prebivalstva, ki se ne ogreva za trojno zvezo, posebno pa ne za ogromne financijelne žrtve, katere naklada deželi. Francoščina v LuksetnbunjH V velikem vojvodstvu Luksemburškom bila je doslej francoščina državni jezik, akopram je večina prebivalstva nemška. Zdaj se hoče to odpraviti in uvesti nemščina. Prebivalstvo se je že dlje časa pritoževalo, da se velikovojvodska oblastva v notranjem občevanji poBlužejejo francoskega jezika, da so poročila zbornice prijavljajo v fraucoskem jeziku, v katerem izhaja tudi uradni Jiat „Memorialu. Ako ho pomisli, pravi „SehwabiBcber Mercur", da devet desetin prebivalstvu v velikem vojvodstvu francoščine niti ne razume, nema daljno vzdrževanje francoskega državnega jezika nobenega smisla. Obsodba v pravdi zarad tnellnita* Sodišče v Parizu obsodilo je tri zatožeuce na pet let ječe, četrtega — Fasselerja — na dve leti ječe. Poleg tega obsojen je Turpin še na globo 2000 frankov iu izgubo državljanskih pravic za pet let. 'Pripono obsojen je poleg ječe na 3000 frankov globe, izgubo državljanskih pravic zu deset let. Dalje ne sme deset let po prestani kazni bivati na Francoskem. Fasseler obsojen je poleg ječe na globo 1000 frankov, Fevrier na globo 200 frankov, oba pa še na izgubo državljanskih pravic za pet let. Belgijska zbornica obravnavala jo o napadih američanskega polkovnika Williamsa na upravo Congo države. Carlier izrekel je, da mora zbornica pred Evropo ožigosati te krivične napade. Minister Beernaert je rekel, da so znani nagibi, ki so napotili VVilliamsa, katerega napade on zavrača ter se nadeja, da bode zbornica podpirala belgijske podanike, ki se žrtujejo za civilizacijo. Hola#idsko min tsterstvo odstopilo bode baje še le po posetu nemškega cesarja, ker vlada namerava uravnati še nekatere zadeve mej Holandijo in Nemčijo ob priliki cesarjevega poseta. O Manipurskem ustanku. Prva smrtna obsodba zarad ustanka in umora Angležev v Maoipuru se je izrekla te dni. Senapuki (to je vojaški poveljnik domačinov) obsojen je na smrt na vislicah. Dil je spoznan kriv, da je pričel vojno proti cesarici Indije, ter da je prouzročil in pospeševal umor angleških častnikov. Izvršitev obsodbe je odvisna od tega, da jo potrdi indijska Ba^P"* Dalje v prilogi. "^Mtp ^___ ' *__;____■ ■ ■ — --^ kavala tudi tukaj — bolj nego li po gospodovem odhodu. Zdelo ee jej je tudi sedaj, da ni, da ne more biti resnica, kar se je bilo zgodilo — a veuder se ni mogla ubraniti misli, da se gospod vrne — da se mora vrniti . . . Globoke tibote nočne pa ni motilo druzega kot sedaj pa sedaj žvižganje ali hučanje vetra. Čez nekaj minut upoteče so zopet k postelji ter znova sede na stranico. Dolgo je sedela nepremično, upirajoč oči v praznoto. Časih se jej je lice nabralo v sladko bolesten nasmeh. Tudi ustnice so se jej tam pa tam stresle, kakor bi hotela nekaj reči; zmedeno vrenje naj-raznejših čutov in mislij bilo je do cela nedoumno — polumračno, a vender skrajno razburjajoče . . . Zate čute ni imela besed, skoro jih niti umela ni. Bila je skoro nezmožna nasproti svojim čutom . . , # # Kar je sledilo, je jeden iz onih nedoumnib duševnih romanov, kojih pajčevine razpresti bode naloga prihodnjih generacij, da nastopi doba reel-nega reševanja nalog neprimerno težavnejših, nego kakeršnih se sedaj mi moremo lotiti. Že sam poskus, razmotriti kolikor mogoče Priloga „Slovenskcntn Narodu" St. 138, dne 20. jniiija 1891. vlada. Torej ni izključeno, da ae utegne de spre meniti kazen, akopram baš Angleži v svojih kolonijah nego navajeni postopati preveč človeško in milostno, ker vsa njihova vlada ima za podlago le Bilo in oboroženo moč. Dopisi. Z JDolenjMltegra 19. iunija. (Nekoliko o nastavljanji učiteljev.) Ko dobim v nedeljo neki list v roke, koji je prinesel imenovanje učiteljev, spravil me je ob veselje ta dan. Ker se tu ne tiče osebe, ampak stvari same, zato menim, da govorim gotovo z dna srca vseh učiteljev, ako omenim pri zadnjem imenovanji neko posebnost, katera postane, ako se temu odločno ne zoper-stavimo, osodepolna za našo prihodnjost in sploh šole. Ko se je trkalo leta in leta na deželnega zbora vrata za povišanje plač, uslišali so našo prošnjo in dali vsem učiteljicam skoro brez izjeme (in to so Ljubljanske) boljše plače, učiteljem pa samo 10%, ne oziraje se na to, da bo začasnim učiteljem vzeli prejšnjo plačo. Da je bila vsled tega v učiteljskih krogih velika nejevolja nastala, razume se samo ob sebi A to je sedaj dognana stvar in nadalje o tem jadikovati se mi ne zdi umestno. A uekaj smemo lahko z vbo odločnostjo terjati in kažemo lahko na vse deželne šolske svetu v Cis-litvaniji, da se pri nastavljanji na učiteljska mesta ozirajo najprvo na moške moči, in le če teh ni, na Ženske. Vse drugače v nas. Svojim očem nisem verjel, ko sem Čital, da je v Št. Vidu nad Ljubljano bila imenovana na drugo učiteljsko mesto 4razredne Šole učiteljica, a oženjeni in stareji učitelji — vojaki bili odbiti! Gospdda to je unicum. Jaz sem se mnogo pečal s to stvarjo, a povsod sem videl in slišal, da bo (povsod) tu najprvo ozirajo vsi deželni šolski sveti na moške moči in posebno če so še ti oženjeni. Vsi učitelji dežele kranjske bili so iznenađeni gotovo o tem imenovanji. Za Boga svetega, kdo bo v slučaji bolezni nadučitelja prevzel vodstvo šole, ko učiteljice ne smejo biti voditeljice niti po šolskih zakonih v tretjem razredu dečkov poučevati! — To bode zmešnjava, kakor sedaj v državnem zboru. Mi dobro vemo, da se v zadnjih letih učiteljice nekako posebno protežirajo a dobro vemo, da imajo one tudi jako dobre sorodnike v deželnem šol. svetu, a mi jih nimamo. B. Iz Domžal 19. junija [Izv. dop.] Neki dopisnik me v Vašem cenjenem listu napada in že v drugič kliče, naj se opravičim zaradi neke ustanovitve požarne hrambe in v to Bvrho nabranih peta-kov in desetakov. Dopisnik bodi preverjen, da je njegovo sumničenje popolnoma neosnovano. Stvar bila je taka: „Podpisani prevzel je leta 1871 krajni zaBtop banke „Slavije" ter ga Še vedno pošteno na zado-voljnost glavnega zastopnika gosp. Hribarja opravlja. Ker je podpisani za banko uspešno deloval, je bilo leta 1873 ali 1874 od bivšega gl. zastopnika gosp. Plešeta v Trstu podpisanemu pismeno zagotovljeno, da bode občina Podrečje-Vir od ravnateljstva v Pragi dobila brezplačno brizgalnico, in je pokojni goap. Pleše na to deloval, da bode brizgalniea na Viru in sosednim občinam in članom banke „Slavije" v pomoč. Občina Vir pa ima dotično voznino iz Prage do Ljubljane plačati, to je okolu G0 gld Podpisani je kot bivši občinski predstojnik, da se občim breme zlajša, osebno svoje prijatelje nagovarjal, da bi se BVota 60 gld. iz prostovoljnih doneskov pokrila in tudi okolu 25 gld. nabral. Kdo je kaj dal iu koliko, je po preteku 17 let težavno navesti. Poleg pravil banke „Slavije" pa občina Vir brizgalnice ni dobila, ampak dobila jo je Smarska občina. Podpisani je potem podarjene vsotice strankam povrnil iu dopisnik naj upraša sedaujega gosp. župana Josipa Stupico na Viru, je li to resnica. Ako je v nasprotnem slučaji podpisani pozabil dotične svotice kaki stranki vrniti, naj se blagovoli meni zglasiti. Pripravljen sem vse svoje dolgove takoj plačati, ter mislim, da bode še nekoliko za starega Vinka Januša ostalo. Dopisniku le toliko na zuanje, da je to moj zadnji odgovor na njegove prazue marnje, ako ima dopisuik kaj več do meue, naj se obrne na pot pravice. Vinko Januš. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 11. junija. (Dalje.) Krška podružnica nasvetuje : „Glavni odbor naj izvoli na nierodajuem mestu uprašati, kako je to, da ni dobiti iz državne trtnice v Kostanjevici ameriških trt niti proti plačilu, dasi bi jih tam morali imeti več stotisoČ." Župnik g. Pavlic potrdi, da se iz državne trtnice ne dobi nič, kajti pošiljajo se pridelki izven dežele. Vodja g. Do lene c pristavi, da Županstvi s Krškega in iz Kostanjevice hočejo trte le iz deželne trtnice na Grmu, kajti iz državue trtnice v Kostanjevici se ne dobi nič, ker se pošiljajo od tam v druge- kraje. Trtnica na Grmu pa tudi ne more vsem željam vstrezati, potem se pa zabavlja, da bo z Grma nič ne dobi. S Slapa naročilo je 25 kmetov-vinogradnikov trte z Grma, tako da je moral govornik prositi g. Mežana naj jim več ne piše prošenj, ker se iz deželne trtnice nikakor več vstreči ne more. Štajerski deželni odbor je strogo prepovedal izvažati ameriške trte iz deželnih trtnic isto to je storil kranjski deželni odbor, in tega se šola na Grmu strogo drži. V Kostanjevici v državni trtnici bo trte drage kakor »žafran", v obče pa jih dobiti ni. Deželni predsednik baron \Vinkler opomni, da mu doslej te razmere v državni trtnici v Kostanjevici neso bile znane, da pa bode takoj skrbel, da se te napake odstranijo. Predsednik g. M u r n i k misli, da se bodo po zagotovilu g. deželnega predsednika napake hitro poravnale Nasvet Krške podružnice se vsprejme. Kostanjeviška podružnica nasvetuje : „ 1 Jelo vati je na to, da bi se ljudstvo samo, to je po vinogradih, praktično poučevalo o cepljenji ameriških trt iu da se v ta namen izposluje primerna podpora." Župnik g. Pavlic pravi, da je veliko število vinogradnikov, kateri ne zuajo cepiti ameriških tri. Te naj bi od vinograda do vinograda poučevale osebe, katere to znajo in tem pa naj bi se dovolila dnevna nagrada. Zato treba podpore. natanko in pravično individualni duševni proces tako preprostega bitja zahteval bi od naše strani tako podrobnega, ako bi tako naneslo, obširnega slikanja brezbrojnih Btopinj čuvstev, da bi večino Čitateljev utrudil gotovo že s prvimi poglavji. Omejujemo se torej izbrati nekoliko najvažnejših momentov. Katrica celo noč ni spala, vsled čudnega, sladko-bolestnega in plašno-oHrečujočega razburjenja, o katerem doslej ni imela niti pojma. Dušo prevevali so jej najraznejši spomini in misli — sedaj blage in prijetne, a kmalu zopet take, kakeršnih se često srce krči v neopisni tes-noti. Jedenkrat se jej je zdelo, da tudi sramežljivost zahteva svojo pravico; a takoj bilo jej se zopet, kakor bi jej duša in srce vender le vriskala . . . Zaspala je stoprav proti jutru. In ko se je po dvenrnem nemirnem spanji vzbudila, bila je nepričskovano vender le neumljivo sveža. Naglo je pospravila ter skuhala zajutrek; — a ko ga je kot vsako jutro nesla v sobo, tresla se je . . . Ustopila je v sobo svoje gospode s povešenimi očmi in čutila je. kako jej je lice čedalje bolj gorelo. Toda uiti gospa, niti gospod, ki devojke kot običajno niti pogledal ni, nista opazila tega--- Od tega časa bila je Katrica bolj molčeča in boječa, nego li poprej. A vsekdanje mnogobrojne in zoperne opravke svoje zvrševala je z neizmerno pridnostjo in VBtrajnostjo; posebno se je prizadevala, da bi pred vsem drugim in v vsem ustregla — gOBpe . . . Sicer se v njenem življenji ni izpremenilo prav nič. Gospod in gospa vedla sta bo proti njej kot poprej, skoro prezirljivo — a kadar se je deklo čutilo samo, posebno zvečer v kuhinji in zlasti o mesečnih večerih, polnile so jej dušo sicer mrkle, a vender le dražestne slike čudne in zraven skoro nedoumue sreče . . . Časih se jej je zdelo, kakor bi si sploh ne želela, da bi se ponovilo, kar je bilo v njeni duši vzbudilo tako Čudno premembo in bilo jej je skoro všeč, da je gospod že delj časa zvečer ostajal doma in če je zvečer vender le šel ven, da je šel z goBpo, s katero se je tudi vračal. (Konec prib.) NaduČitelj g. Rib ni kar misli, da starih vinogradnikov ne hode mogoče prenarediti^ to bode le mogoče v šolah pri mladini. Dr. Vošnjak opomni, da je deželni zbor kranjski dovolil 1000 gld. podpore za vinogradnike, ki bi naselili ameriške trte. Podpore so določene po 15, 20 in tudi 30 gld. 500 gld. pa je odločil deželni zbor za poučevanje o cepljenji ameriških trt. Naj se Dolenjci-vinogradniki kateri žele pouka, oglašalo gotovo bode vodja Grmške deželne trtnice rad ustregel njih želji. Misel g. župniku Pavlica pa bode izvršljiva še le takrat, ko bode dosti o cepljenji ameriških trt izvežbanih vinogradnikov, za vsako faro ua D ilenjskem po jeden. Sploh pa zdaj kakor se sliši, še dovoljoega števila ameriških uemajo trt za cepljenje. Ko se bode pokazala potreba, bode gotovo deželui zbor dovolil potrebno svoto v ta namen, za zdaj pa še niti dovoljeni kredit ni porabljen Vodja Dolenec odgovarja, da so bili razgovori zastran kurzov za cepljenje ameriških trt mej deželno vlado, deželnim odborom in vodstvom deželne kmetijske šole v Grmu. Sklenilo ae je, naj bodo kurzi za vinogradnike z Dolenjskega ua šoli v Grmu, vinogradnike v Vipavi pa da pojde poučevat učitelj z Grma. Razpisali so se kurzi ua šoli v Grmu in iuibIiti je bilo, da bode došlo toliko ukaželjnih, da jim v gradu ne bode prostora. A prišlo jih je vseb vkupe 30 vinogradnikov iu ti so pripeljali do lOletne otroke seboj, ž njimi prinesli kruha, klobas in sodček vina. In so rekli stari vinogradniki : Ti naj se uče, mi se ne moremo več. Pustili so otroke in odšli domov. Reklo se je danes, da se pri malih otrokah nič ne deseže, a tudi pri odraslih ne vse. Najboljši za pouk ho mladi kmetje, ki imajo prevzeti domovanje. Za pouk v ravnanji z ameriškimi trtami razdelila se je Dolenjska stran v štiri dele in določilo se je: tu bode pouk letos, drugo leto tje itd., da pridejo vsi ua vrsto. Poučeval pa neseni iz katedra, ]>rinesel sem seboj nož, trte itd. in kazal vse praktično. Pohvaliti mi je pa le vino-gra luike v Leekovci, ki so se jako zanimali za pouk in naročili ameriških trt. V drugem kraji pa so se posmehovati, trdili, da ne bode trtne uši in če pride, da bodo pa raje prašiče redili, nego sadili ameriške trte. Na Grmu razpisani kurzi ostali ho torej zgolj na papirji, izvršili se ueso. Kuko bi se tudi, če posestniki iz najboljših vinskih krajev, Gadova peč. sv. Križ, trdijo, da bodo raje jirašiče redili nego zaBajali svoje vinograde x ameriškimi trtami. Teh ljudi} nesreča še ni spametovala. Gosp. Planinec pravi, da ima Radeška podružnica o cepljenji ameriških prav izurjenega lan t a, katerega so bili poslali pred dvema letoma ua Grm. Župnik g. Pavlic trdi, da je v Kostanjevi-škem okraji tacih moči, zato se jo prosila podpora. Nekaj pa se je v Gadovi peči in pri sv. Križi že storilo in na Gadovi peči bodo letos že vino ameriških trt poskusili. (Daljo prib.) Domače stvari. i Pavla Knez t- i Rodoljubni obitelji Knezovo in Martina-kovo zadel je hud udarec. Danes zjutraj ob 2. uri umrla je gospa Pavla Knez, rojena Martinak, soproga gospoda Ivana Kneza, hišnega posestnika, tovarnarja in mestnega odbornika v Ljubljani, v svoji najlepši dobi, imela je šele 22 let. Smrt te, v vsacem oziru odlične in ljubeznive gospe vzbudila je v vseh krogih globoko in odkritosrčno sožalje, osobito pa v narodnih krogih, ker je bila blaga pokojnica iskrena rodoljubkinja. Lahka jej bodi zemljica in blag spomin! — (Češka razstava v Pragi). Število obiskovalcev razstave je prekoračilo že davno 400.000. To je najbolji dokaz, da je razstava res taka, da jo vsakdo obišče z veseljem in da klevetanje nemških listov ni imelo nobenega upliva. V praznikih, ko bodo vlaki od vseh krajev pripeljali goste k veliki sokolski slavnoeti, ki se bode vršila 28. in 29. t. m., poskočilo bode število obiskovalcev še bolj izdatno, če ne bode že prej doseglo pol milijona. Naj bi nobeden Slovenec, kateremu le količkaj pripuščajo razmere, ne zamudil ugodne prilike in si pogledal to krasno razstavo, ki je dokaz, kaj premore slovanska dlan navzlic tolikim neugodnim oviram in zaprekam, katore so se stavilo in se stavijo še vedno temu podjetji od strani nasprotnikov. — (Družbi sv. Cirila in Metoda) so došle sledeče vrstice: „Koroškim Slovencem darujem 10 Marešičevih molitvenikov za dečke in 10 za deklice glede na 300letnico sv. Alojzija. Bukvo -vez Bonač". — Iz dobrotne gosp. BonaČeve roke opetovalno raznih knjižnih darov prejemajoč izreka g. daritelju svojo toplo zahvalo : Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Obsodba.) Gospo i Ivan Peterca iz Ljubljane bil je včeraj pri tukajšnjem c. kr. mestnem del. okrajnem sodišči zaradi razžaljenja časti obsojen n a 2 5 gld. globe. Obsojeni Peterca je bil namreč mestnega inženerja g. V. Hunuša obkladal z raznimi žalečimi izrazi, n. pr.: „nemaren uradnik, nevesten uradnik", rekel je tudi: „Vodovodni urari ni nič vreden, vse bom v . . . sunil". Znali tega bil je zatožen in obsojen. — (Rrz o v lak v P r .*». g o) pojde, kakor smo že bili omenili, po jako znižani ceni iz Ljubljane, oziroma Trsta in Zagreba dne 26. t. m. in dojde v Pragn (državni kolodvor) dne 27 t. m. ob 5 .uri popoludne, tako da bode vsacemu udeležencu prilika biti prisotnim pri Sokolskih slnvnoHtih dne 28. in 29. t. m. in potem ogledati si razstavo. Odhod iz Ljubljane bode ob 5. uri 30 min. popoludne, iz Trsta s poštnim vlakom ob 0. uri 55 min. dopo-ludne. iz Zagreba s posebnim vlakom ob 4 uri 30 minut popoludne. Dohod in odhod na posamičnih postajah razvidna sta na plakatih. Vozni listi so veljavni do 25. julija za vsak osebni vlak, povratna vožnja 7. brzovlakom dovoljena je proti doplačilu. Izptopiti se smo naznjgredč petkrat, dvakrat pred Dunajem, dvakrat, onkraj Dunaja. VcfZrii listki za ta vlak dobivajo se do 24. t. m. opolndne in stanejo iz Ljubljane po razredih I I gld 80 kr., 26 gld. 60 kr. in 36 gld. 60 kr. : iz Trsta 1!» gld., 30 gld. 20 kr. in II gld. 10 kr.; iz Zagreba 17 gld. 20 kr., 27 gld. 60 kr. in 88 gld. ; iz Maribora 13 gld., 21 gld. 20 kr. in 2!) gld. 40 kr.; iz Gradca 11 gld. 10 kr., 18 gld. 40 kr. in 25 gld. 70 kr. i. t. d. Kdor bs želi voziti v spalnem vagonu, naj to poprej naznani. Mej vožnjo v Prago bode večerja v Mariboru, zajutrek na Dunaji, obed v Brnu na kolodvoru. Vozni listki dobivajo se pri g. .Josipu Pavlinu v Ljubljani. Marijin trg št. 1., ki daje tudi vsakeršna pojasnila. Rodoljubi naj se poslniijo t<- izredne prilike, ogledati bi krasno slovansko in sijajno jubilejsko razstavo. Za razmerno malo denarja možno je udeležiti se potovanja, katerega se bode vsakdo z veseljem spominjal vse svoje žive dni — (Mesarske zadruge) razsudiški zbor izvolil je svojim načelnikom g. Frana S1 o v š o, mesarskega mojstra in hišnega posestnika, namestnikom pa g. Antona Zupana, načelnika pomočniškega zbora. — (V meBtni dvorani) napravili so zadnji čas prav dobro poslujoče ventilacijo, ki je bila jako potrebna. — (Žalostno vest) čitamo v poslednji številki „Edinosti". V stolni cerkvi sv. Justa skoro Utihnejo za vedno Slovenski glasovi. Tako je slovesno naznanil Tržaški župan mestnemu zboru, galerija pa je ploskala Kar se ni hotelo dovoliti in se je dosledno odklanjalo, dok'er je pri sv. Justu Kupni koval Italijan, dovolilo Be je lahkim srcem sedaj, ko župnikuje tam mož, ki je po vsej Istri na glasa kot dober Hrvat, katerega smo dosedaj prištevali vernim sinom rodu svojega Mož je baje zaradi ljubega miru odjenjal in slovenske prepovedi se bodo odstranile iz hiše božje Najprej so začeli pri sv. Jakobu, zdaj je že sv. Justa cerkev na vrsti, trredenta hitro napreduje. - (V Gorici) bil je v torek županom iz. voljen dr Maurovich. Dobil je 15 glasov, 8 deželnega sodišča svetnik L. Budan, 1 Lenassi. Italijansko občinstvo je to priliko porabilo zopet za ten-dencijozno demonstracijo, katero je vladni zastopnik takorekoč odobraval. Podžupanoma bila sta izvoljena VerzHgnassi in Lenassi, ker Italijani niso imeli niti toliko takta, da bi vsaj mesto druzega podžupana radovoljno propustili častni manjšini devetih mestnih odbornikov. — (Za deželno razstavo v Gorici) se je že začela gradnja lesenih poslopij. Delo prevzel je na javni dražbi g Fran Goljevšček, lesni trgovec v Gorici. — (Občni s b o r „U či te I j s k e g a društva za P o s i o j i n s k i .šolski okraj) bode dne 8. julija, a ne 3. julija, kakor je bilo po pomoti dne 16. t. m. poročano. — (Replika.) Vsled naše opazke v št. 132 „Slov. Naroda" pod naslovom »Izpred porotnega sodišča", kjer smo kritikovali način, kako ao v tukajšnji bolnici zdravili Janeza Novaka, poslal nam je g. c. kr. vladni svetnik dr. Val en ta popravek, ki smo ga priobčili v št. 135 „Slov. Naroda". Koliko vrednosti ima ta popravek, naj raz-vidijo blagovoljni čitatelji iz sledečega pojasnila, ki nam ga je poslal g dr. M. Hodnik, ex offo zagovornik Josipa Snoja, ki je Janeza Novaka poškodoval. Gosp. dr. Valenta piše v svojem popravku, da se je rana poškodovanega Novaka neprenehoma s posebno paznostjo opazovala in lečila. Ta trditev je pa v protislovji z izpovedbo pri porotni obravnavi zaslišanih dveh zvedencev. Na podlagi izpo-vedbe teh zvedencev je namreč konstatirano, da noževa ostrina začetkom ni prodrla v prsno votlino poškodovanega, da so v bolnici zašili poškodovanemu rano z volnenimi šivi in tako pustili 6 5 cm dolgi odlomek noža v rani tičati, da je bilo lahko mogoče ta odlomek iz rane potegniti, di je potem rana začela se gnojiti in da je še le vsled tega gnojenja noževa ostrina po preteku nekaj tednov prodrla v prsno votlino, vsled Česar so tudi pljuča gniti pričela. Brez vse veljave je tedaj, kar piše g. dr. Valenta , „da so prsne rane, posebno v pljučah, zaradi nevarnosti krvavenja in urinjenja zraka „No!i me tangire" in da se morajo tttjs reči v prsni votlini tako dolgo pri miru pustiti, da jih začenja narava sama iztrebljevati", Kakor rečeno, odlomek noža prišel je poškodovancu v prsno votlino zato, ker so ga v bolnici prepovršno preiskali in 6 5 cm dolgo ostrino pustili v rani ležati. Sicer je pa tudi neveščakii jasno, da, ako se v človeško truplo vrine 65 cm dolg nož, se mora ta nož kolikor mogoče hitro iz telesa spraviti, ker se sicer na vsak način rana gnojiti prične. Goip. dr. Valenta piše dalje, da so tako, kakor v bolnici, ravnali tudi zdravniki, kateri so zdravili Novaka še 1 e po izstopu iz bolnice in ki tu li niso našli tuje reči v njegovih pljučah". Na podlagi kazenskega razpravnega zapisnika pa je konstatirano, da je prišel zunaj bolnice Novaka zdravnik še le po preteku več nego 2 msecev in tedaj lečit, ko je nož prodrl prano votlino in se je ta napolnila z gnojem. Prepozno je bilo tedaj rano preiskovati. Ker je pa našel privatni zdravnik, da so v bolnici rano zašili, tedaj tudi ni mogel domnevati, da tiči takrat še globoko v hrbtu 6 5 cm dolga noževa ostrina. Zlelosemi je potrebno pred-sroječ« pojasnilo Vam podati posebno zato, ker se očita v popravku slavnemu uredništvu, da je njegova opomba v št. 132. ,,Slov. Nar." neresnična. Da je nasprotno popolnoma resnična, razvidno je iz tega, kar sem ravnokar navel. Končno imam še nekaj pripomniti: Jože Snoj je bil obtožen hudodelstva težke telesne poškodbe tudi zato, ker je prouzročil vedno bolehanje Novaku, ki ne bode nikdar več okreval. Rhs je sicer, da mora poškodovalec vse nasledke svojega dejanja sam trpeti. Na podlagi kazenskega razpravnega zapisnika je pa konstatirano, da bi Jože Snoj svojega dejanja nikdar ne imel zagovarjati pred porotniki, in da bi tudi Jernej Novak ozdravel, ako bi njegove rane v tukajšnji bolnici ne bili prepovršno preiskali. Z odličnim spoštovanjem Dr. H u d n i k. — (V Kanalu in Cirknem) bodo odslej tudi imeli notarja, kakor je sklenila notarska zbornica. — (IzŠentanske doline) nad Tržičem ae nam piše: Napredek sije tudi v našo zapuščeno dolino. Odkar se pri nas koplje sreberna ruda, dobili smo že pevsko društvo in rudarsko godbo. Najpotrebneje pa vender šele zdaj pride, že pred 5 leti nam je sicer vpok. vojaški duhovnik gospod Pr. Čarttlan ustanovil šolo. A Tržiški župnik g. Spendov se je bal za avoje Nemce in zaviral je, kolikor jo mogel, da dobimo svojo slovensko šolo. Tako je šele sedaj raspisana učiteljska služba z letno plačo 530 gld., kateri bode si. družba sv. Cirila in Metoda dodala 100 gld. Bog nam daj dobrega in potrpežljivega učitelja, da bode vodil našo šolo po blagih namerah rodoljubnega ustauovnika in v pravo korist naše mladine! — (Narodna čitalnica) v Kranji priredi ob ugodnem vremenu dne 23. junija 1891 na „Ga-Stajskem" vrtu nad Kranjem zabavni večer z godbo in zažiganjem kresa. Vstopnina: Odraslim 20 kr., otrokom 10 kr. Začetek ob 7. uri zvečer. Pri veselici svira godba: Berut-Gruss (10 oseb). — K obilni udeležbi uljudno vabi slavno občinstvo odbor. — (Vabilo) k vrtni veselici, katero priredi .Delavsko bralno društvo v Idriji" s petjem, godbo in kegljanjem na dobitke, dne 5. julija 1891 pri g. Pr. Didiču. Začetek ob 5. uri popoludne. Kegljanje se prične v soboto dne 20. junija ob 5. uri popoludne in traja do 5. julija 8. ure zvečer. Ob nedeljah in praznikih se bode kegljalo od 1 ure popoludne b prenehanjem mej božjo službo, ob delavnikih pa od 5. ure popoludne naprej. Dobitki so: I. dob. dva c. kr. cekina; II. dob. jeden c. kr. cekin ; III. dob. dva križavca j IV. dob. šaljivi dobitek. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Združeni mestni občini BuzetRo|č) razpisali sta mesto občinskega zdravnika z letno plačo 1000 gold. in 200 gold. pavšala. Občinski zdravnik ima vrh tega tudi druge dohodke, kakor zdravljenje neairomakov, cepljenje koz, kot sodnijski zdravnik, v slučaji epidemij in na železnici. Zahteva se. znanje hrvatskega ali slovenskega in po mogočnosti tudi i italijanskega jezika. Natečaj je razpisan do 30. t. m. in dogovor mora se skleniti na tri leta. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričevali, pošiljajo naj se na občinsko načelništvo v Buzetu. — Dalje je v Buzetu razpisano tudi mesto ta j ni k a-blagajnika in kancelista s 600 gld., oziroma 500 gld. na leto (brez stranskih zaslužkov). Prosilci za ti mesti naj pošljejo svoje pismene ponudbe g. Franu F leg u obč. načelniku v Buzetu. — Ker so razpisana mesta v narodnem oziru jsko važna in je želeti, da bodo namesto dosedanjih Italijanov nameščeni vrli domačini rodoljubi, opozarjamo rodoljube na ta natečaj. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Carigrad 19. junija. Tukajšnji pravoslavni patrijarh Dijonizij V. prosil je iz zdravstvenih ozirov, da bi ga Porta odpustila in da se ob jednem metropolit Heraklejski, Germanos, imenuje kot „locum teneur", dokler se definitivno ne izvoli nov patrijarh. Porta je to prošnjo odklonila, ker zdravje patrijarhovo ni tako, da bi bila upravičena njegova ostavka in imenovanje njegovega namestnika. Carigrad 19. junija. Mej tukajšnjim bolgarskim agentom dr. Vulkovićem in njegovo vlado je zopet nastalo neko nasprotstvo in je dr. Vulković že dal svojo ostavko. Pričakovati je, da se nasprotstvo poravna in dr. Vulković ostane na svojem mestu. Atene 19. junija. Nepotrjene vesti, ki se v poučenih krogih ne smatrajo resnimi, da se namreč bolgarske čete pomikajo proti Srbiji, razburjajo časopisje in občinstvo. Časopisje goreče priporoča sporazumljcnje mej Srbijo, Grško in Crnogoro. Carigrad 20. junija. Govori se, da so Atanazija, vodjo roparjev, ujeli. London 20. junija. „Times" imajo zopet telegram o novem boji mej turškimi vojaki in ustaši. Turške čete bile so tepene in imele velike izgube. Razne vesti. * (London) šteje sedaj 5,633.333 prebivalcev (4,211.056 notranje mesto, 1,422 277 pa pred-mestja), torej blizu toliko, kot kraljevina Češka, ali pa kraljevina Bavarska in mnogo več, nego kraljevina Holandska ali pa Portugalska. — Vsa Britanska država (z naselbinami vred) šteje sedaj 333,777.888 prebivalcev. Kaj ne, da je to v vsakem obziru lepo število ? * (Nesreča na švicarski železnici) je po naj no ve jih poročilih največja, ki se je do zdaj dogodila na železnicah. Lokomotive in vagoue so že izvlekli iz reke. Tudi dva vagona polna ljudi, na katera je padel tovorni vagon, sta zdaj pristopna. Iz njih prihaja grozen mrtvašk smrad. Skupno število mrtvih se ceni da blizu 300 oseb! Razburjenost nad vodstvom železnice je velika, ker se ni poskrbelo zadosti hitro, da bi se pospravili mrliči. * (Podzemsko mesto.) Nedaleč od mesta Kerki v Bobarskem kanatu našli so podzemsko mesto, katero ima mnogo zanimivoBtij in v katerem bo še sedaj nahaja raznovrstno hišno orodje. Sodijo, da je to podzemsko mesto bilo pribežališče kakemu kulturnemu narodu proti roparskim nomadom. * (Oskrunjen spomenik.) Neznani zločinci poškodovali so Garibardijev spomenik v Nizzi, ki bi se imel v kratkem odkriti. Polili so ga a terpentinom in deloma razrušili. + (Samomor zarad kanarčka.) Ćudua dogodba pripetila se je v Resici. Soproga nečega viS-jega uradnika tamoSnph fužin avstro ogerske državne železnice, lepa, mlada gospa, ustrelila .se je v glavo in umrla dve uri pozneje. V pi>mu, katero je zapustila, je bilo čitati: „Gretn za svojim kanarčkom! Z Bogom!" Stvar vzbudila je velik hrup, ker nikdo ne more verovati, da bi 30letna, obče čislana gospa, katero je tudi soprog strastno ljubil, si vzela življenje samo zarad tega, ker je njim ljubljeni kanarček poginil dan poprej. * (Nečlovešk umor.) V Leedsu na Angleškem nagel je nek stražnik blizu mt stue hiše o polunoči zavoj, v katerem je bilo grozno razmesarjeno otroško mrtvo trujdo. Spoznali so, da je bila petletna deklica ki je izgiuola par dni poprej in neke bližje vasi. Vrat je bil prerezan, trebuh razparan, in roki iu nogi odrezani od trupla. * (Nesreča na železnici.) Blizu Prilika v Savani v severni Ameriki zadela sta dva tovorna vlaka skupaj s tako silo, da sta se razrušila oba stroja. Nastal je požar in je zgorelo trideset vagonov. Zgoreli so tudi trije ljudje, šest pa je bilo smrtno ranjenih. * (Krvave borbe z biki.) Pri borbah z biki v Valenciji zgodilo se je več nesreč. Espada Bonavillo bi) je smrtuo ranjen. Razljučeni bik nasadil ga je na roge in vrgel kvišku v zrak. Pikador Caldcrnu padel je g konja in ae tako jmškodoval, da je umrl V Toledu predrl je bik prvo ograjo in ranil več OBOD. V (Ji a nad i je tudi Espada Rebujiua bil ranjen tako, da je umrl. Vne le nesreče pa ne ovirajo Španjcev, da se radujejo takih prizorov in da borbe z biki morajo biti glavna točka vsake večje slavnosti, ki se praznuje v Španiji. * (Čudna svatba.) Te dni poročila sta se v South Shieldu na Angleškem 82 palcev visoka liliputanka in 6 čevljev visoki Mr, iledlev „profe sor eufonije". Za priče neveste loli sta neka ame-ričnnska orjakinja ki tehta G16 funtov in mamzel Satanella, imenovana „kraljici ognja". Ženinove priče sta bila osem čevljev visoki velikan kapitan Dalla in pritlikovec general Mitilene. Protokol pod« pinal je Mr. Hubert, mož brez rok, držeč pero z zobmi. Razume se, da so bili ženin in nevesta, kakor vsi deležniki te čudne svatbe člani necega potujočega cirkusa, ki je bržkone na ta način hotel narediti izdatno reklamo za se Trajni zdravilni u*p«'li. Pri boleitneui protoni, revmatičnih bolečinah v hrbtu, udih in filenklh ne z velikim Uspehom rabi Moli-o v o „Francusko žganju s soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dim razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. iu kr. dvor. založnik ua Diuiaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po defceli zahtevaj se Icrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 9 (4—8' E Anatheriiiova ustna voda in zobni prašek s ohrani Hita, krepča čeljustno meso ter odpravlja slabo sapo iz ust. Jedna steklenica ustne vode velja 40 kr.; jedna škatlja zobnega prasku 20 kr.; 12 steklenic 4 gld.; 19 skatelj samo i! gld. (ttl — 77) Lekarna Piccoli, „pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta. NaroČila bo izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska. t+* * * * * * * * * * .i. * * » * * * * * * * * .i * * m n. 1.1. + »ta ..LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. \WWJ i i i I *' » I1 * ****** I + * * * * t *'< Umrl I si» v Rjiilfljanl : J8. juniju: ltozalija Kobler, usmiljena sestra, 80 let, Kravja dolina št. 11, jetika. 19. junija: Helena Auber, gostija, 83 let, Soteska št. (i, uiarasmuB. 20. junija: 1'avta Knez, tovarnarjeva žena, 22 let, Marije Terezijo cesta «t. 4, puerperalua mrzlica. V d o ž o I n i bolnici: 18. junija : Fran Osredkar, delavec, 87 let, plućna tuberkuloz«. 19. junija: Marija Volk, kujžarca, 37 let, Pvaeiuie. Tujci: ■19. junija. Pri Mallei: Guttiusn, Stern, M;ihl< r. Kirchbaumor, Kiiramer, Kalin i Dunaja. — Schneider s Saksonskega. — Del Negro i* Kranja. — Sehleiz iz Norimberka. Pri Mniiii : Hnaelsteiner, Koth, Frank, Mayer z Dn-naja. — Zonchi iz Trst*. — Ocb« i/. Prage. — Fiseher z Reke. — Eisclt i/, Diaždnn. — Leder iz (iradca. — Taaks iz Bremena. — Sindrl iz Kamnika. Pri »»etrljjsltein ce»mr|l: Brloa t Dunaja. I.oferljue srečke 17. junija. V Pragi : 22, 71, 9, 1, 31 Meteorologično poročilo. j Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo- ' krina v mm ca D 7. zjutraj 2. popoj. 9. zvečer 7-10-8 mm. . 730-2 mu. 788-8 mm. i 120« C 18-2°C 11-2'C si. svz. si. BVZ. si. vzh. obl. d, jas. d. jas o-OOmii. Srednja temperatura 13"8°, SI 4-7° p t\ normalom. ID\iriajs]-ca borza dne 20. junija L. 1. (Izvirno rlr^rafićiio i.-..1 i! •. vČi ;aj ilai >'t Papirna r elita . . km. 92 41 — gld. 9345 .Srebrnu renta . . „ 92 3". „ 88*40 Zlata renta .... . , 111- „ 11120 5°/0 marčna renta . . . , : "2 50 — . 102 45 Akcije narodno bauk..' . . r 101- 1015 Kreditne ahoije . . ; , 29!» — „ 298 25 . . „ i 17 35 , 117 30 n —'— . . „• 9 J9> , - 9 99 (J. kr. cekini .... , , f 55 — v 55 Nemške marko . . . . *7 52»/, - , 67*53»/ kateri je kut zdravilni vrelec •- • »to let na dobrem glasu V 'Hib boleznih diln.l in prehiivli. pri proti no. želnclčnem iu me-burnem kataru. Is vrsten je . otroke, pre-l6-5j bolele iu mej nosečnostjo Najboljša ilijeldićna in psrnfeialiiu |>ijVa. Henrik Mattoni, Karl&bad in Dunaj. Iščem za svojo notarsko pisarno v Litiji koncipijenta ki je notarski kandidat ali drn^ače izurjen v zemljeknjižnih in zapuščinskih stvareh. — Ustop od i.juiija t. L naprej. (5i4_3) Hvetec, lajava. Podpisancc izjavljam s tem, da obžalujem svoje postopanje dne 7. f. m. proti slavnemu pevskemu društvu ^Slavec". V Ljubljani, dne 20. junija 1891. Josip Turk. (5231 Išče se trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom. Kje? pove iz prijaznosti upravnistvo „fSlov. Naroda". (51G—2) :t f/fft. Sft Kr. fotOgrAfiirJ prUIroJ ,,MKiXvoiii-n v l*r»ft<« Ferdiniiiuluv« lilijo 2S. Trgovina s pripravami za fotografe amaterje. ^53—4) Pozornosti vreden stranski dohodek ki se vedno vekla In već let trsje, morejo dubiti spretn« in zanesljive osebe, ki pridejo mnogo z občinstvom v dotlko. Neomadeževana preteklost Je pogoj. 1 >•>- služeni zandarji in jiodčantniki ..najo prednost. — Vprašanja pod „0. 8. 1891" Oradeo poste restiinto 84—2 ») 'VV W VV v*^ vv-^r Za obrtnijo išče se sod rug ki bi imel nekoliko gotovine, katera bi se j a le o dotiro obrestoval«. — Natančneje pove upravnifitvg ,,Sloven8kepa Naroda". (4^0—3) Jvan Knez, hišni posestnik in trgovec, javlja tužnega srca v svojem, svoje hčerke Pavle in v imenu sorodnikov žalostno vest, da se je Iki^u Vse^amo^očnenui tlopalo, pre^jubljeno in ncpozabljivo soprogo, oziroma mater, gospo PAVLO K N K Z danes, dne 2<>. junija t. 1., ob 3. uri zjutraj, po kratki in niucui bolezni, previđeno se sv. zakramenti za umirajoče, v 32. letu njene dobe, poklicati na 6ni boljši svet. Pogreb bode v nedeljo, dne 21, t. m., ob 4l/4- l»ri popoludne iz hise žalosti, na Marije Terezije cesti it. 4. Svete mase zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. V Ljubljani, dne 20. junija 1891 Ml) Za obile izkaze presrcnega sočutja mej dolgo boleznijo in ob smrti nepozabnega nam strijca, oziroma brata, gospoda Frana Luekmann-a hišnega posestnika, za mnoge in lepe vence ter za častno spi emstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem prijateljem in znancem najsrčrtejo zahvalo. V Ljubljani, dne 20. junija 1891. Žalujoči sorodniki. > * i v v Glcichcnbcrški r v je najboljša in iiajf>|«inoni ali nuiIiiIiii Mokom, (427—10) najizvrstnejša svežilna pijača, Dobiva se v LJubljani pri g/t,; Peter Lasantk-u Mihael Ka»t-ner-Ju, F. 8. Rojnlk-u, J. Klaver-Ju. J. Trauo-u, Fr. Oroiku. v bo te lih, restavracijah ln gostilnah. Glavna zaloga pri g. Henriku Billini v Ljubljani. l'oz»z«z»zoz«z»z»z»z»z«:i>zozoz»zoz»z«z»z»>: i v v 8 I* ^467623391 tik ceste, vodeče s Sv. Petra na Selo, jako ugoden za /J«laHs<'«\ je ceneno na prodaji. Izve se pri Franu Debelak-u v Vodmatu št. 37. <5i7) Nh najnovejši in najboljši način •> uuioliie (33?—45 e » i j zobe ia ko :ustavlja brez vsakih bolečin tor upravlja |>!oml»o< t vanj« in vso sobne operaelje« — odstranuje ♦ * sobne boleein<» /. iisiurteiijein živca * ♦ zobozdravnik A. Paichel, | • poleg H rad oc k etra čevljarskega) mositi. I. nadstropju. ♦ Išče se za mestno godbo v Črnomiji. Mesečna plača je 36 gld. in razven tega še četrtina godbenoga zaslužka. Prosilci, ki morajo biti vešči vsaj kakega slovanskega je/.ika, dopošljejo naj Bvojerocno pisane prošnje s spričevali o sposobnosti in dosedanjem službovanji do dne 15. julija t. I. odboru mestne godbe v črnomiji. Služba nastopi se lahko že dne I. avgusta. (509-3) Tinktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) Ickiirjii Pieeolija v LJubljani, narejena t. večine iz samega pristnega kineskega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije preha /uih organov. Razpošilja je isdelovatelj v zahojAkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. (7i'j—:ju) V moji zalogi jc izšlo ravnokar sloveče delo de Amicisovo Srce. z dovoljenjem pisateljevim preložila Janja MiklavČič, učiteljica — Štirje zvezki, vsak z barvano podobo na zavitku. Cena vsakemu zvezku 20 kr., po posti 23 kr. Dalje priporočam drago knjigo Nazornega, nauka., ki bode izvestno dobro rabila slovenskim ljudskim Šolam in obsega 1BO liarVHolh podob ih prvi pouk najvažne|*ib Mtrupenlli In pitom i li rusllin. Slovensko izdajo priredil Ivan TomSič", nčitelj na c. kr. vadnici in okrajni Šolski nadzornik v Ljubljani. — Cena 3 gld. 50 kr. Opozarjam tudi na knjigo lase S^ izdelujr iu prodaja vsakovrstne nov«' pušk«* iu r»»<>l-v«*rj«- ter vse lovske priprt«««', p>«troHc ter «lrutc«» str«*l|ivo po Maj ni ž ji h conah. — Pulks so vse pre-Hkus«'iic na ces. kr. izkuSavalifiči ter va/.naineuovano z znamko tega zavoda. (17.0—.'JI) Za izbornost blaga jamči tadelovatelf. Stare puške popr vvljajo se ceno. Ceniki pošilj v jo 3e brezplačno. Dr. Rose životni talsam je nad .'10 let znano, prenavljanje in slast pospe-šujoče m napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-Ijajoče domače sredstvo. g£—17> Velika steklenica I (Id., mala M kr, po pošti 20 kr. več Na vseh delih zavoj ni ne je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka. Zaloge ikoro v vseh lekarnah Avslro Ogrske. j Tam se tudi dob rasko pniversalno domače mašilo To srcdstv(» pospešuje prav izborno, kakor svo-dočijo mnoge skušnjo, čistenje. zrnjonje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljiculi |»o 88 kr in kr. ver. ^ po Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana zakonito varstvena znamka. L G-lo.-vn.ai ssstlogra. B. FRAGNER, Praga, It. 203-801, Vala sirarni, Ickiima ..pri (nun orlu". ToŠtua razpošilja tov vsak dan. Štajerska deželna Rogaška kiselina iz Tempeljske in Styrijske slatine v posebno modnih steklenicah, napolnjenih v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina naravnost izliva. Te glavburjevosolno kisline, katera ni samo Izborno sredstvo proti bolesnim prebavnih orga-uov, ne tro tudi Jako prijetna lilndi Ina pijača, 0^r* nI sniiit'iijati z drugimi kiselir.ami, katere se prodajajo pod imenom „ Rogaške". Dobiva se pri slatinarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnib založnikih v Ljubljani: Mihaelu Kastnerjn in Itlorlea WuKnerJa vdovi, kakor tudi v vboTi prodajalnicah mineralni li v6d, v špecerijskih prodajaluicaii in drogue.rijah, ki so na dobrein glasil. (388—7) leichtlos licher cacao A..... I K° 20C TA , '.EN Nr.t, ' > r ■ J. ANDEL-a novoiznajdeni prekomorski prah umori stenice, bolhe, ščurke, mole, muhe, mravljince, preilčke, ptione orvloe, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od žuželkino zalege ne ostane nobenega sledu. Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri al. AftUEli-ll, „^>jri —3) v f) O Kil j prodaja v Postojini g. Vinko Dolschein na vseh svojih se-nožetih v torek dne 23. t. m. zjutraj. Glasbovine salonske in plesne za d v o rovu o sviranje ita I* Iu vir ji. Zaradi pretesnih prostorov dobe se, ako ne jih vzame po «e«I«'iii vkupe, m |»«»1<»vlfno cono. — Zelo različne to zbirke veljale ao prej gld. 4-72, sedaj Mamo 2.—. (502—») Janez Giontini v Ljubljani. (497—2) S :§ i I lt£ lf &e •o e aH •li ^ u tž a § a ■ _ rt H a 131 2 os n sm * 9> 17 = lil Nepresegljivo za zobe I. salicilna ustna voda aromatična, upliva okrepcevajooe, zabranjuje gnjilobo zOI> ter odstra-njtfjo iz ust neprijetni duh. — Jedna velika steklenica 50 kr. II. salicilni ustni prašek splofino priljubljen, upliva jako okffpoevajooe, obrauuje zol>e svetlo-bele, a .'JO kr. Navedeni sredstvi, o katerih je dofilo unio-.) zahvalnih pisem, ima vedno svezi v zalogi ter vsak dan po posti pošilja lekarna diplomovnni posestnik lekarne in kemik poleg rotovia v Izubijani. r, 3 «? C g4 « !? = P3 ® "2. £ i * r % H- -j. 6= g Zunanja naročila se s prvo pošto izvršujejo. V AMERIKO. VOŽNJI LISTKI (185—18) pri nlBOBemsko - amoriAkl pa-rol>ro«lni družbi. I Kolowratring 9 IV Weyringergasse 71 DUNAJ. Prospekti in pojasnilu točno iu zastonj. Najkrajše, najoeneje in najhitreje potovanje. Pale it tova n c in iicposktHl-ljivc po yremenu osili li o van c x /Jal i m i sveli-ii)»iaii liii r»xMtavuli z z velikimi strel* rni mi »veti u) um I : Budejevice 1889 Gradec 1890 Line 1889. barve Line 1885 Wels 1888 Kolonj 1889. Ludvika Christ-a v Uncu ob Donavi. Te barv«« hu naJboIJMe. ■it«jtri»e>.iieie in na i r ene j« sr«>il«.tvo sa IlUaujf zl«lu>iii, »o « ne izpre-mene niti •*«■ |m»hni»i|o po vremenu, iicko oataMieJo Vf^eo jedimke, ** K<-r no poro/ne, nI Jih moel prt «enlti 1 z zilrit\«tl\eucifu stm-ll»ri nnroulii i.inikm nk/.tutni. Razpošilja so le proti povzetju, nad g;ld. 10"— ^93—11») franko. Doi>i«UYi»iije v nomluiiif, n>ail.i:ir*i:iiii, fleiMnl, poUlUnl, ltalijai"*ćliil tu fruncoSčliil. VIZITN1CE priporoča ,,Narodna Tiskarna'* po nizkej ceni. Največja razposiljalnica blaga t Brun Filip Ticlio, (09—19) Zelrty trh 21. Radnička ulice 17. I! i. i>" -iIm proti poviotjil uli proilplućilu : llnirtl.ci.'i iiikiiK, metrov 3-10, in cp\o m obleko, dobre )•„.•«> iimo uM S-—. Hrn^ki tr.ijmi »mm tfld V • —. Mulra 3, ia obrtnu, v nuj ti nujnih barvali in blnRnili vrutali, gninu rIU. fi-—. (i i 11 ..t.i M14.1 aa pranja (I. 4 —. Oicrinjnl«* i« sukanca, D eotrtluk dolgo, Hld. 110; .lita volna li) oatrtiok doleo «ld. 4 —; popolnoma crno » »vilnonimi rcaamt (kaamiraki robce na ialovanjo) Kld. 4 60. Blago za ženske obleke V vseh mtei ni h tkanja, izvršbah iu barvah, najnovejšo in nigelcgant-nejše za pomladansko in poletno sezono 1H91/92. Za celo obleko, dvojno sinko, v dobri bazi 10 M gld. BJbO V boljši bazi 10 vi „ tj — v tinejSi bazi 10 m „ 8*— v liajfinojBi bazi, čista volna 10 m „ 9'— v velebni bazi, čista volna 10 m „ Ul*— francosko blago. Črni kašmir, saksonski ijjdelok, gladek, Erogast ali ro/ast: loka 10 m, gladek gld. 4 50. 1 obleka 10 m, progast gld.5*50 do iiajfin. vrsto. Angleški sefiri (platno), najfinejšo in najpraktičnejo za domače in cestne obleke. Novo I 1 cela obleka v Ia. bazi 10 Ni gld. b'50. 1 cela obleka v Ha. bazi 10 t« eld. 4-—. Francosko blago, (•atlni), ki se smo prati, za kar so jamči. Za celo obleko, 10 metrov: v dobri haži . . gld. 2 80 v fini bazi .... „ ;iT>0 v najfinejši bazi „ 4*50 v ntlasasti bli) . „ G-— Jutni zastori, turski uzorec kompletne dolgosti prvo bazo gld. ,Tf>0 drnge baze gld 2 50. Tuniški zastori, 7. zlatom pretkani, z veleti u i mi progami in ćopi, kompletna dolgost v vseh barvah gld. 4-!i0. Garnitura, 8 posteljni pregrinjali in prt iz juto .... gld. 3 50 iz ripsa ... „450 Manilske posobne preproge jako trajne, ostanek 10— H „, Eld. 3.40. Platneno blago kos 30 Dunajskih vatlov. Cena kosu\ Rnmbiirsko statvi no platno, 5 četrtink široko gld. 6 .r>0. Humbur&ki oksford, pristne barve, Ia gld. t>\r>0. Kunilniiški oksford, pristno barve Ua gld. 4 50. Sifon, dobro baze, h. gld. 4-50, 550, 6-50 do gl. 9—. DomaČe platno, štiri četr-tinke Široko, |;ld. 4*50, C četrtink gld. 550. Štefanijsko platno, pet četrtink Široko, popolno nadomestilo za platnene tkanino gld. y-—. Atlasasti gradi za posteljno prevlake Ia gld. «50, Ua gld. 5 50. Platneno rjuhe broj sivi, komad 2 m dolg gld. 1.10. Kanefas, Ia bu£e za posteljno prevlake gld. 6.—. Ženske srajce iz Sifona ali močnega platna, s čipkami, 6 komadov gld. S'50. iz najboljšo Bumbur&ke tkanin« s švicarsko ve-ženino 6 komadov gld. 6'—. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša in (270—22) Radgonska istst stllca.lič:n.eL kiselica. Glavna zalog*a pri J. LININ6ER-ji l.j ul»l jani. ItiniMka fCNias \\\h. nIcv. O. Prodaja po prvotnih cenah. FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, sa hitro suši in dolgo traja. Zaradi tub praktičnih lastnoitlj in jednostavnoga rabljeiija se pt>sob]]o pripo-roča, kdor hoće sam lakirati tla. — Sobe so v dveh urah zopet bihko rabijo. — Dobiva se v ra/.ličnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarveu (ki dajo samo svit). — TJzoroi lakiranja in navod rabi dobe ae v vseh zalogah. Dobiva se v LJubljani pri FRA.N CHRISTOPH, TVATtfTT T VICVM ANTNT TT i*»utitelj iu jedini i/.dolova tel j pristnega 1V AJS U J-iU L-ivlViiiJN iN - U. svetlega laka za tla, »'UAtiA & BEBOLIN. llustrovani modni katalogi zastonj in franko. — Uzorci pošljejo so na zahtevanjo od vsega blaga zastonj in franko. Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne združeni pivovarni Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu jo pn M. Zoppitsoh-u Kolodvorskre ulico št. 2-3= prltlicn.o kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni na prodaj (173~ 15) najboljše vrste vedno svežega piva iz rgoraj imenovanih pivovarn ter poSilja mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. kl*T~ Na vprašanja odgovarja točno in frankovano. "mm ■ IIlBZKKKlIIft 5677 D0C Najlepši in naj cenej i 2 1 S otročji vozički pn Antonu Obrezi, tapeolrarji (454_5 v Ljubljani, Šelenburgove ulice, 4. Novo, fluo In moćno blago. imrja z lepo in urno pisavo, zmožnepa obeh deželnih jezikov, išče c. kr notar na Gorenjskem. Plača po pisarjevi zmožnosti do 40 gld. na mesec. Pismene ponudbe naj se pošljejo s spričevali — kam? pove upravništvo „Slov. Naroda". (f>10-3) Razigrani klavirji prodajajo se ceneno. (508—2) •1. <-14» vri M lcn.jlg-gtr±ec -v t-ij-CLtoljsna.!. Največja zaloga šivalnih strojev J A Ha ) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk -Narodne TibkaroeV