▼-.»V: četrtek h vel)g ■ poštnino vred «M t Maribora s pošiljanjem na dom za celo leta 32 D, pol leta 16 D, Četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-oiitvo »¡Slov. Gospodarja« v Mariboru, Koroška «esta 5. List se do-
pa&ilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v Mfrej. — Telefon inter-orban št 113.
PoltnitMi plaJSniMfc ▼ gotovini.
ust ljudstvu v pouk im zabavo
48. étevilkab
MÊMÎB®R$ dnt 12» novembra f$2S*
Zatiranje naših rojakov v Italiji
Med vsemi evropskimi državami se je s svetovno vojno najbolj okoristila Italija. Dasiravno je bila od Avstrije 1 vedno v vseh bitkah poražena ter je najmanj doprinesla k asmagi zavezniških držav nad Nemčijo in Avstrijo, so se ji v mirovni pogodbi ¡izpolnile vse želje in apetit po tujem ozemlju. Italijani so dobili polovico Tirolske, del Koroške in celo slovensko Primorje z Gorico, Postojno in Trstom j ter Istro z Reko, v Dalmaciji pa še Zader poleg številnih ; otokov ob naši obali. Iz novopridobljenega slovensikega in j hrvatskega ozemlja so ustvarili novo pokrajino »Venezia . Gkdia«, v kateri jim je samo eno grenilo veselje: da je po pretežni večini prebivalstvo slovansko. Slovenci in Hr- j vati v Veneiziji Giuliji so v narodnem otziru silno zavedni Sn vse lepe obljube Italijanov jih nis6 mogle odvrniti od njihove narodnosti. Ker ni šlo zlepa, skušajo Italijani doseči svoj cilj s silo.
Takoj, ko so Italijani zasedli slovensko ozemlje, se je pričelo za Slovence strašno trpljenje. Za poitalijančenje ' slovenskih krajev so Italijani napeli vsa sredstva. To na- j logo so v prvi vrsti prevzela nase italijanska fašistovska ■ društva, katera je osnoval Mussolini, sedanji predsednik italijanske vlade. Fašizem je bojno društvo, ki si je nadelo nalogo, z nasiljem uničiti nasprotnike italijanstva v lastni državi. Med te nasprotnike štejejo fašisti poleg komunistov ( sn socijalistov preg vsem Slovence. Preganjanje Slovencev t so najprej organizirali fašisti v Trstu. Leto 1920 so na- • skočili glavno slovensko središče v Trstu — Narodni dom. Zgradbo so popolnoma uničili in zažgali. Italijanske oblasti so divjanje fašistov popolnoma mirno gledale in organizator napada in požiga Narodnega doma je danes poslanec in visok dostojanstvenik. Za Narodnim domom so prišla Ostala slovenska narodna društva na vrsto. Njihove prostore in domove so požgali in uničili in društva razpustili. Pri tem je'fašiste izdatno podpirala vlada. Iz vseh uradov, sodišč in šol so pregnali slovenščino ter povsod uvedli samo italijanščino. Slovenske uradnike, sodnike in učitelje so ali pregnali, ali pa prestavili v Italijo, v slovenskih krapi pa namestili svoje največje zagrizence, ki niso razumeli niti besedice Slovenski. V šolah se poučuje popolnoma v italijanščini. Vsak upor proti nasilju so krvavo kaznovali z večletno ječo. V vasi, ki se niso takoj Uklonile, so pošiljali ekspedicije oboroženih fašistov, ki so mirno prebivalstvo na nečuven način strahovali.
Te zločine nad našim ljudstvom izvršuje Italija že 7 let. Posledice se strahovito poznajo. Na tisoče najboljših Slovencev, predvsem izobražencev, je moralo pobegniti v našo državo, da so si rešili svoje golo življenje. Ostali so
LISTEK,
____ j
Džungla.
Komna le afriških pragoedov. < &ag!*$ki • pital E. R. Burrooghs. — Prevedel Pftala*.
7
»Gospod Trzan še ni povedal svojega mnenja«, je . ttejal eden gostov. »Človek, ki je leta preživel v osrčju Afrike, — vi, gospod, ste bili tam, kolikor sem čul, — j lak človek, pravim, mora gotovo tudi imeti izkušnje glede lova na leve, kajne?«
i
Glede Trzanove preteklosti sta se prijatelja že pred prihodom v mesto domenila, da o njej ne bodeta govo- j rila, razen kolikor je bilo nujno potrebno. V vsej družbi je torej le edini Arnot vedel, kako vajen je Trzan divjih roparic džungle.
»Ne manjka mi izkušenj«, je odgovoril Trzan suho. Vsaj toliko lahko rečem, da so vaša mnenja glede levov pravilna, ena ko druga, pa le glede takih levov, ki ste jih vi srečali ali vi videli. Toda po par zgledih ne smemo celega rodu soditi, prav kakor ne moremo reči, da so vsi črnci divjaki, ker j« podivjal tisti orjak oni teden, — ali pa da so vsi belokoži ljudje bojazljivci, ker so nekateri pokazali onidan, da jih je strah pijanega črnca.
Levi in levi so različni, gospodje, prav kakor so tudi ljudje različnega značaja. Danes na primer naletite na leva, ki je plah in boječ, pobral se bo s poti, ko vas zagleda. Jutri pa utegnete srečati njegovega strica ali pa brata — in vaši prijatelji se bodo čudili, zakaj se ne vrnete iz džungle.
Jaz sem bil, oe že hočete zvedeti moje mnenje,
polagoma udajajo italijanskemu pritisku, ker drugače jim ni mogoče živeti. Poitalijančevanje napreduje zelo hitro. Zadnje ljudsko štetje pokazuje zlasti v mestih strašno nazadovanje Slovencev. Dasiravno je to štetje sigurno umetno prikrojeno v prilog Italijanov, vendar precej resnično pokazuje nevarnost, ki preti, tretjini našega naroda. Še nekaj let takega nasilja in nekdaj čisto slovenski kraji bodo poitalijančeni.
Po mirovni pogodbi bi morala Italija narodnim manjšinam, med katere spadajo tudi Slovenci, priznati popolnoma iste pra-^e, kot jih uživajo sami Italijani. Italija pa krši te določbe mirovne pogodbe neprestano že celo leto. Nasprotno pa je Italija silno občutljiva za svoje ljudi po drugih državah. V naši državi imamo neznatno število Italijanov v Dalmaciji. In vendar je Italija izposlovala za nje take ugodnosti, kot jih 1 milijon naših ljudi v Italiji nikoli ne bo doseglo. V pogodbah z našo državo jim je znala izpos-iovati lastno šolstvo, katerega bogato podpira in pospešuje. In med tem, ko zahteva Italija take predpravice za peščico svojih ljudi, z vedno večjim nasiljem uničuje Slovence in Hrvate v svoji državi1. Posebno značilen dokaz italijanskega barbarstva in divjaštva je uničenje uredništva in tiskarne edinega slovenskega dnevnika »Edinost« v Trstu. Nasprotniki ministrskega predsednika Mussolinija so pripravili na njega atentat ob priliki obletnice premirja na fronti ob Pijavi. Mussolini bi moral ob proslavi govoriti z balkona neke palače in to priliko je hotel porabiti socialistični poslanec Zaniboni ter ustreliti Mussolinija iz sobe v bližini stoječega hotela. Zaroto proti Mussoliniju so skovali nekateri generali in socijalisti, toda slučajno je prišla policija zarotnikom že preje na sled ter jih taikoj aretirala. Ko so fašisti zvedeli za pripravljen atentat, se jih je polastilo po celi državi velikansko razburjenje. V vseh mestih so se pojavili izgredi proti socijalistom in prostozidarjem. V Trstu so pa bili izgredi namenjeni Slovencem. Podivjana fašistovska druhal je prihrumela pred uredništvo slovenskega dnevnika »Edinost«. Uredniki so k sreči še pravočasno pobegnili. Fašisti so pometali nato vse pohištvo in akte iz uredništva na ulico ter zažgali. Udrii so nato v tiskarno in razbili vse stroje. List ima škode najmanj 1 milijon lir in onemogočeno mu je za dolgo časa izhajanje.
Za Slovence, ki trpijo pod italijanskim nasiljem, bi se morala v prvi vrsti zavzeti naša država ter na nek način prisiliti Italijo, da spoštuje določbe mirovne pogodbe ter da našemu ljudstvu možnost življenja in razvoja. Beograd pa ni pokazal dosedaj nobenega razumevanja in sočustva za trpljenje naših bratov. Na vsa italijanska nasilja in izzivanja ni naša vlada niti enkrat kaj ukrenila v varstvo naših ljudi. V parlamentu so slovenski poslanci čestokrat stavili interpelacije na vlado, toda naš zunanji minister ali ni odgovoril, ali pa je bil njegov odgovor povsem brezpomemben. Ko je na varnostni konferenci v Locarnu zahte-
vedno take misli, da je vsak lev krvoločen. Zato me pa nobeden ne more napasti nepripravljenega.«
»To bi imeli malo veselja pri lovu«, je dejal gost, ki je začel pogovor s Trzanom, »če bi se bali divjačine, Li jo zasledujemo!«
Arnot se je nasmehnil. Trzan — pa bi se bal!
»Ne vem, kaj mislite, ko pravite, da bi se bal!« je odvrnil Trzan. — »Zame je pri lovu to največje veselje, če vem, da je meni žival prav tako nevarna kakor jaz
«jej-
Če bi šel nad leva s tucatom pušk in z dvajsetimi gonjači, bi pač ne imel lev nobene prilike da bi ušel ali se branil in moje veselje nad takim lovom bi bilo tem manjše, čim manj bi bil lev nevaren zame.«
»Torej bi gospod Trzan«, se je gost dobrodušno smejal, »najrajši napadel leva golih rok ali pa kvečjemu z žepnim nožičem?«
Iz njegovih besed je donela komaj slišna zbad-ljivost.
»In z vrvjo«, je dodal Trzan kratko. —
Ni bilo dolgo*pa je zagrmel iz džungle rjoveči glas leva, izzivalno in divje, kot bi klical na boj pogumno družbo belih lovcev.
»Poslušajte!« je vzkliknil nagajivi gost. »Prilika se vam nudi!«
»Nisem gladen! Drugega vzroka pa nimam, da bi šel nadenj«, je mirno odgovoril Trzan.
Vsi so se smejali, le Arnot ne. On sam je vedel, da je postava džungle govorila skozi usta Trzanova.
»Pa gotovo bi se bali, iti nad leva, oboroženi, kakor ste prej pravili, le z nožem in vrvjo!«
»Ne! Pa vzroka nimam. In brez vzroka pameten človek ničesar ne stori.«
Dwdwitvo Je v Mufti rn, Koroška cesta 8L I. »okopisi se m vrataj», BpravaiMvo spre}e»R
naročnino, inserate is reklamacije.
Cene inseratom po dogovor*. Za večkratne
oglase primeren popu? t Nezaprte reklamacije u poštnine proste.
Čekovni račun poštne?* urada Ljubljana 10.663. Telefon interurb. št. IIS.
59« letnik»
«ni»»imiU-i-iiiu"»»ii — 'hiimu i"m» m—miminn'wiii i »m «atjiiiitja—in
vala Italija zasiguranje svoje meje napram naši državi, je odgovoril naš zunanji minister dr. Ninčič na tozadevno interpelacijo dr. Hohnjeca, da ga to nič ne briga.
Glede zadnjih dogodkov v Trstu je vložil Jugoslovanski klub ponovno interpelacijo, ki pa sigurno ne bo mnogo koristila, ker Beograd ne kaže razumevanja za potrebe Slovencev v lastni državi, kamoli da bi se brigal za zatirane Slovence v Italiji. Toda tako v bodoče ne more ostati. Naš narod v Italiji ne sme propasti. Dolžnost države je, da se pobriga, da bo Italija z našim ljudstvom vsaj človeško ! postopala. Italijani pa naj si zapomnijo, da ima palica dva ; konca. Sedaj jo vihtijo oni nad našim ljudstvom, prišel bo i pa čas obračuna, ko bomo posegli tudi mi za enakim ' sredstvom.
■ /
Beograjsko pismo.
Beograd, 6. novembra 1925.
Naše prijatelje in somišljenike bo gotovo zanimalo, ako jim napišem nekaj vrstic o sedanjem položaju. Kai pišejo na podlagi telefonskih poročil veliki dnevniki, m ar si komu ni jasno, ali pa naši ljudje do teh novic sploh ne pridejo. Radi tega je po mojem mnenju dobro, da od čase do časa poslanci potom »Slovenskega Gospodarja« obvestijo naše ljudi, kaj se godi za skrivno steno tam doli v Beogradu.
Invalidi bodo z novim zakonom — tepeni.
Sedanja Pašičeva in Radičeva vlada je predložila nov zakon o invalidih in njih oskrbi. Novi zakon bo prinesel u-bogim slovenskim invalidom, vdovam in sirotam vse polna krivic, namesto pravic. Nov zakon bo mnogim in vali do« v Sloveniji odvzel še tisto trohico pravic, ki so si jih priborili dosedaj. Novi zakon bo napravil veliko razliko med j invalidi iz Slovenije in Srbije. Zakon daje prednost invalidom, ki so se borili v srbski in črnogorski armadi Razlika ; med navadnimi invalidi-vojatki in invalidi-oficirji pa bo naravnost gorostasna. Če ima oficir srbske ali črnogorske ar-: made obstreljenih na roki par prstov, dobi tako visoke invalidske procente in tako visoko invalidno podporo, kakor navadni invalid-vojak, kateri je izgubil obe nogi ali obe roki. In še vse polno drugih večjih in manjih krivic prinaša invalidski zakon ubogim invalidom, vdovam in sirota«. ; Naša poslanca K r e m ž a r in Ž e b o t sta govorila proti temu zakonu in predlagala, naj se zakonski predlog zopet ■vrne ministru z naročilom, da ga popravi in izdela tako, kakor zahtevajo invalidi. Ali Pašičevi radikali ter radičeve» so z obema rokama glasovali za vladin predlog. Ob volitvah dne 8. februarja so mnogi invalidi v Sloveniji- — posebno po mestih — bili zapeljani po sladkih obljubah in
»Pet tisoč frankov, to bi bilo Vzroka dovolj, kaj?» je dražil gost. »Pet tisoč frankov stavim, da ne ubijete leva z nožem in'vrvjo!«
Trzan je pogledal Arnota in pokimal.
»Napravita za deset tisoč!« je predlagal Arnot.
»Dobro! Stavim deset tisoč frankov!«
Trzan je vstal.
»Deset tisoč frankov dobim, če napadem leva z nožem in z vrvjo. Velja?«
»Velja! — Pa še ta pogoj stavim, da nam morate privleči ubitega leva na rob džungle. Tam vas počakamo.«
»Dobro. Pa pojdimo!«
Vsi so osupnili. Do zadnjega trenutka nobeden ni verjel, da bi Trzan zares šel nad leva.
»Pa saj ne pojdete nadenj nocoj, po noči —?« ga je zadrževal gost, ki je stavo ponudil.
»Zakaj ne?« je vprašal Trzan. »Numa hodi po nofc na sprehod. Po noči ga je najlažje najti.«
»Ne, gospod! Nočem da bi prišla vaša kri nad mojo glavo. Še po dnevi bi pomenilo golo blaznost, na-; pasti leva z nožem.«
»Pojdem!« je dejal Trzan in odšel v svojo sobo po nož in vrv.
Skupno so se odpravili proti gozdu. Družba ga je spremljala do roba džungle. Tam je Trzan slekel vso nepotrebno obleko in se pripravil na lov.
Še zadnji trenutek so ga pregovarjali in ustavljali, najbolj tisti, ki je stavo izzval.
»Naj nam bo dovolj nevarne šale!« je pravil. »Verjamemo da ste pogumen človek, stavo ste dobili, deset tisoč frankov je vaših! Samo da opustite svojo blazno ■amero, ki bi vas gnal^-v gotovo smrt!«
Traan se je krhko nasmejal — in v trenutku ga je oagmita t«mna džungla.
so volili Pašičevo radikalno stranko in še več pa jih je glasovalo za radičevce. Ker so pomagali mnogi tema dvema strankama na konja, so s tem invalidi pljuvali v lastno skledo.
Radič Štefan hoče postati minister.
Ko so v letošnji spomladi radičevci zavrgli republiko ier so objeli Pašiča in postali monarhisti, so 4 radičevci postali ministri. Bili so to: bivši učitelj Pavle Radič, advokat dr. Nikič, advokat dr. Šuperina in advokat dr. Krajač. Nobenega kmeta ni Radič določil za ministra, čeravno ved no govori, da je njegova stranka »seljačka« (kmetska) stran ka. Štefan Radič pa bi sedaj rad postal tudi sam minister, ¡četudi ni poslanec. On strašno sili v vlado. Velikokrat je že bil pri kralju in pri Pašiču radi tega. Radič ne upa poprej med hrvatsko ljudstvo na shode, dokler ne bo minister. Obenem bi Radič rad napravil za ministre tudi člane vodstva njegove stranke: Predavca, dr. Mačeka, Kmjeviča itd. Ali vsi ti z Radičem vred niso več poslanci, ker jim je vladna večina v spomladi njih poslanske mandate preklicala. Med Pašieevimi radikali je več struj, ki Radičeve ministrske želje različno razlagajo. Prva, najmočnejša struja, jd je pod vplivom kraljevega dvora, je za to, da postane Radič minister, a ta struja ni za to, da bi tudi vodstvo Radičeve stranice vstopilo v vlado. Stari Pašič je sam proti Radiču kot ministru. On zahteva, naj postane Štefan Radič poprej poslanec in šele potem minister. To je prefri-gana Pašičeva intriga (spletka). Skupščina je prej uničila Radičeve poslanske mandate, a jih po zakonu sedaj ne rao k proglasiti zopet za poslance. V volitve pa si Radič ne upa, ker se mu hrvatsko ljudstvo punta,	„., - ,, I
*	*	----- ... '¿i . ...j	^
še druge Radičeve težave. "
Sedanji Radičevi 4 ministri pa ne pojdejo radi iz vla- \ de. Navadili so se na ministrske sedeže. Radičevi poslanci v varaždinskem okraju tudi ne marajo na ljubo Radiču odložiti svoje poslanske mandate. Zanimivo je, da so na kraljevem dvoru imeli posebno kronsko sejo glede vprašanja, ' kako bi Štefana Radiča napravili za kraljevskega ministra. Med ljudstvom in kmetskimi ter delavskimi poslanci iz Hrvatske se opaža velika nevolja proti Radiču in njegovim ministrom. Ne ene obljube, katerih je ob volitvah kar deževalo iz radičevskih vrst, nil Radič izpolnil. Davki so pod Radičevimi ministri vedno večji. Hrvatski poslanci, ki so zapustili Radiča — 11 po številu — dobivajo vsak dan iz eele Hrvatske številne pozive, naj pridejo med ljudstvo.
Radič bi rad prišel v Slovenijo.
Ker ga Hrvati ne marajo več, hoče sedaj Radič v Slovenijo. Huduje se nad dr Korošcem, ker prireja v zadnjem ¿asu v^hrvatskem delu Dalmacije in po ostali Hrvatski sijajne shode za ljudsko stranko. Da bi si pripravil pot v Slovenijo, je napisal Radič v svojem listu »Dom« članek, v katerem piše, da Italija začenja proti naši državi enako nasprotno politiko, kakor pokojna Avstrija. Radič piše, ka-fcor da bi se Italija pripravljala na oboroženi spor z Jugo- ' slavijo. Če misli Radič, da bo s tem, da rožlja s sabljo, pri-kupil se Slovencem, se bridko moti. Naj raje Radič pove, Icako njegovi poslanci in ministri glasujejo za velikanske davke.
Dr. Korošec med Hrvati.
Kakor hitro je Radič sklenil nesrečno zvezo s Pašičem to je zapustil program svobodne in samostojne Hrvatske, je med hrvatskim ljudstvom silno zavrešalo. Hrvate ravno tako mučijo strašno visoki davki, kakor Slovence. Sedaj, ko so radičevci na vladi, ni prav nič boljše, ampak so dav-
ki vsak dan večji in hujši. Hrvatska ljudska stranka je povabila našega voditelja dr. Korošca, naj pride med Hrvate. Celih 14 dni je dr. Korošec potoval po Dalmaciji in drugih delih Hrvatske. Ljudstvo je dr. Korošca povsod iskreno pozdravljalo in se v velikem številu udelečilo njegovih shodov. Na mnogih krajih, kjer so zadnji ičas ljudje stali na strani Radiča, je stopilo ljudstvo v tabor dr. Korošca. Od vseh strani dobiva dr. Korošec brzojavke in pisma, naj pride na shode v posamezne župnije. Hrvati so spoznali, da jih je Radič speljal na krivo pot in bi sedaj radi svoje napake popravili. To je veselo znamenje. Če pride v letu 1926 do novih volitev, bo Radič na Hrvatskem mnogo izgubil.
Ali se bodo davki znižali?
Pašič in Radičeva vlada še ni sprejela prav nobenega predloga naših poslancev za znižanje davkov. Sliši se celo nasprotno, da bodo z novim proračunom zahtevali še več. Poslanci Klovenske ljudske stranke se bomo še naprej borili proti davčnim krivicam, ki se godijo našemu ljudstvu. A kaj, ko radičevci s Pucljem in Kelemino vred glasujejo z vlado za vse davke.
Franjo Žebot.

Eni carina za kmeta, druga £«t gospodo.
V času, ko sedijo v Beogradu skupno na vladi Pa-šičevi radikali iz Srbije ter radičevci in Hrvatske in Slovenije, kujejo novo carinsko tarifo. Pravzaprav je finačni minister novo carinsko tarifo uveljavil meseca julija 1925, t. j. približno tedaj, ko je stopila Radičeva stranka v vlado.
Kaj je carina (carinska tarifa)? To je davek na blago, katerega pobirajo posamezne države na meji od blaga, ki se uvaža iz drugih držav. Ta carina se imenuje »uvozna« carina. Poleg te pa pobirajo nekatere države carino tudi na domače blago, ki se izvaža v tuje države. To carino nazivajo »izvozno« carino. Nemci imenujejo carino »col«. Uvozna, kakor tudi izvozna carina upliva na razvoj cen industrijskemu blagu in kmetskim pridelkom. Ako je na primer uvozna carina na železo, blago za obleke in stroje nizka, cene padajo. Če država opusti izvozno carino na živino, meso, les in druge naše pridelke, se cene temu blagu dvigajo.
Od julija naprej je vlada dvignila uvozno carino na železo, razne kmetijske stroje, blago za obleko in
;: Najboljše sredstvo ::
da ostanejo lasje zdravi in se zabranijo sitne luskine ter se tako pospešuje rast lasi, e redno umivanje glave s svetovnoznaniimrv »Shampcon s črno glavo«. Ta milijon ekrat preizkušeni izdelek je sestavljen iz skrbno izbranih najboljših sirovin in da lasem svit in bujno polnost. Pazite pri nakupu na staroznano varnostno znamko »črna glava«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah, parfu-merijah. Izdelovatelj: Hans Sohwarzkopf, Berlin-Dahlem.
enako robo do 300 odstotkov. Radi tega so se cene teae in drugim ljudskim potrebščinam silno dvignile. Z zvišano carino se je pospešila draginja.
Istočasno, ko je vlada dvignila carino za potrebščine za kmetsko ljudstvo, je znižala, oziroma skoro docela opustila carino na razno luksuzno blago (lišp) za mestno gospodo. Za fine ščipke, dišave itd, so carino skoro popolnoma opustili, dočim izvozne carine na živino, les itd. še do danes niso zbrisali.
Tako skrbijo za kmetsko ljudstvo v času, ko sedij« skupno v vladi Pašič in radičevci!
Franjo Žebot.
■■■■■■■■■«■■»■■nMHBMmUnMaMIMMi
Hawodila Prost nine <veze.
Gradivo pri proslavah Slomšek-Krekovih rojstnih obletnic najdejo društva v naslednjih virih: o Slomšku je zbranega največ gradiva v dr. Anton Medvedovi spominski knjigi: »Anton Martin Slomšek«, ki jo je založila lete 1900 Družba sv. Mohorja. V njej je najti snovi za govor ali predavanje in za razne deklamacije. Osnutek za predavanje o Slomšku bo prinesel tudi »Vestnik« in »Naš dom.« Za dramatične prizore ima Prosvetna zveza na razpolago zelo primerno igro »Veseli god«, ki stane komad 5 din. in jo društvom, ki jo naročijo, takoj pošlje. Primerno za odre je nadalje Mihael Lendovšekovo »Slomškovo rojstvo«, ki ga pa v knjigotržtvu ni več dobiti in tudi Prosvetna zveze z njim ne more ustreči; najti pa bo omenjeno knjičico po raznih knjižnicah. Deklamacije in pesmi o Slomšku naj si izbirajo društva poljubno iz zgoraj navedenih virov.
Gradivo za proslavo Krekove rojstne obletnice za nudi I. zvezek njegovih »Izbranih spisov«, ki ga je dobiti v vsaki knjigarni, nakup pa posreduje tudi Prosvetna zveza. Osnutek za govor je dobiti v 9. štev. »Vestnika slovenske krščanske socijalne zveze« iz leta 1923, lažje še pa v Koledarju Družbe sv. Mohorja za leto 1919. Za odre so na razpolago Krekove igre, in sicer priporočamo najbolj njegov »Turški križ«, kjer pa tega ne bi mogli vprizoriti, pa »Sv. Lucijo« in »Ob vojski«, ali pa »Tri sestre.« Za dekla-macijo je zelo pripravna Oton Zupančičeva »Naša beseda« (natisnjena v knjigi »V zarje Vidove«), flci jo je dobiti v vsaki knjigarni, izmed Krekovih pesmi pa njegova »Mladim dnem« (natisnjena v I. zvezku »Izbranih spisov«), »Slovenskemu katoliškemu shodu« (natisnjena v »Mladosti« leta 1923, str. 97).
Pevski zbori naj zapojo katero Slomškovih pesmi, k! so dovolj znane (Preljubo veselje. Glejte, že solnce zahaja. Zvezde itd.). Od Krekovih pesmi pa bi bila primerna »Vr-bica« za mešan zbor, ki je natisnjena v 29. zvezku Glasbene Matice v Ljubljani leta 1898, ali pa katera fe Krekovih iger, n. p.: »Marija je krancl spletala« (Turški križ), »Pesem od selške fare«, »Pesem ujetnika na Laškem« is igre »Ob vojski.«
S tem smo nanizali društvom za ltošnjo Slomšek-Kre» kovo proslavo dovolj gradiva, in društva naj izbirajo po svojih močeh in krajevnih prilikah. Proslave Slomšek-Kre kovih rojstnih obletnic, se lahko vršijo na ta način, da se priredi hkrati v ta namn ena prireditev, ali pa posebna prireditev o Slomšku in posebna o Kreku.
Naj pa ne bo nobenega društva, ki te proslave ne bi imelo!
Nekaj časa so še stali spremljevalci molče na robu ¡gozda, nato pa so se drug za drugim obrnili in tiho odšli nazaj v hotel. —
Komaj da je Trzan začutil vonj džungle krog sebe, ie se je ves izpremenil.
Poskočil je kakor že dolgo ne, pograbil za vejo in šinil po drevju ko veverica. Hej, to je bilo veselje! Kako je ljubil tako življenje!
Končno je spet svoboden!
Kako je že lepo počasi lezel v (A o ve »omikanega sveta«! Niti zavedel se skoraj ni več, da je ujetnik —!
Pa sedaj so padle vezi!
Vse, vse ga je oviralo, obleka, tesne hiše, ozke ceste —. Sedaj je spet prost —1
Kaj je »svet«, kaj je »omika« s svojimi stoterimi ozkimi, tesnimi predpisi in navadami in obziri v primeri s tole svobodo —!
In — ali mu ni bila odprta pot nazaj v svobodno džunglo —?
Pa še kako lahko bi šlo! Malo globlje bi prodrl, se obrnil proti obali in prosta bi mu bila pot nazaj v njegov pragozd in h koči —!
Hipoma se je Trzan ustavil.
Na nos mu je udaril duh leva in brž je ujelo tudi njegoVo bisto uho znani šum, ki je napovedoval, da se plazi po goščavi velika divja mačka — lev.
Neslišno je pohitel Trzan po drevju, sedaj je bil trdo nad levom, šel je za njim, da bi ga dobil na kraj, kjer bi mogel vreči svojo letečo zanko.
[Prišla sta na ozko travnato jaso. Prilika je bila ugodna.
Rahlo je siknila vrv po zraku, za hip je plavala zanka nad levovo gla i, padla —. Kratek sunek, pa -mu je zadrgnila krog vratu
Brž je privezal konec vrvi k deblu. Žival se je vzpenjala kvišku in grabila s šapami po zraku, pa že se je spustil na tla, jej planil na hrbet in jej pač dvanajstkrat sunil ostri nož med rebra.
In potem je stopil Numi na vrat, dvignil glavo vznak in zagnal v strmeči pragozd divji, zmagoslavni bojni krik Kršakovega rodu.
Krik je izzveneval v daljnih odmevih po džungli, molče je stal Trzan ob mrtvem levu.
Mogočno mu je zavalovelo v duši hrepenenje po svobodi džungle, po sveži naravi, po šuštenju pragozda, po svobodnih potih, po bojih in zmagah —.
Korak —, pa bo prost. Naj gre Arnot sam na Francosko, naj si mislijo beli ljudje v naselbini, da ga je raztrgal lev —. Prost hoče biti —!
Hudo ga je mučila skušnjava.
Tedaj pa se mu je zazdelo, da čuje glas dobrega očeta Konstantina, spomnil se je njegovih naukov — in posnona glava mu je klonila, noga, že postavljena v skok, se je umaknila.
Pa še nečesa se je spomnil Trzan.
V duhu je zagledal pred seboj nežno belo dekle, obraz, obrobljen od zlatih las, sinje oči, ki so ga prijazno gledale —.
Spomnil se je Ininih besed v pismu na Arnota: »Tam v Ameriki bova čakala nanj, vsikdar nama bo dobrodošel!« —
Trzan je stresel glavo, zagrabil mogočno levovo truplo, si ga vrgel črez rame in odšel proti naselbini. —
Molče so sedeli lovci na verandi in čakali na Trza-novo vrnitev. Vse so poskusili, da bi navezali pogovor, -i ni šlo. Beseda je zamrla in vsak se je molče spet vdal svojim mislim in ugibal, kaj bo z drznim gospodom Trzanom.
»Moj Bog!« je končno vzkliknil oni, ki je ponudil stavo. »Te negotovosti ne prenesem več! Puško bom vzel in v džunglo pojdem ter pripeljem nazaj nesrečnega predrzneža.«
»Jaz pojdem z vami!« je vzkliknil eden gostov.
»Jaz tudi! — Jaz tudi! — Jaz tudi! —«.
Tako so se hkrati vsi ponujali.
Kol bi se jim bil kamen odvalil od prsi, tako se jim je zdelo. Jadrno so pohiteli vsak po svojo puško i» kmalu nato je vsa družba korakala proti gozdu, do zob oborožena. —
»Za božjo voljo, kaj je to —?« so kriknili najbolj plašni med njimi, ko je iz džungle zadonel daljni bojni krik Trzanov.
»Cul sem že ta glas. Spodaj v naših kolonijah«, je razlagal eden. Nosači so mi pravili, da tako zarjove gorila, kadar ubije nasprotnika.«
Edini Arnot je vedel, kaj pomeni divji krik. Čul je Claytona pripovedovati, da Trzan z njim naznanja svojo zmago.
Nasmehnil se je, razveselilo ga je. Saj je irzan zmagal —. Pa vkljub temu ga je čudno spreletelo, ko je pomislil, da je strašni glas prišel iz grla — njegovega prijatelja.
Četa se je ustavila na robu pragozdu Pravkar so se posvetovali, kako bi se najbolje porazdelili, da bi brž našli Trzana — ko se v goščavi nekdo glasno zasi je.
Vsi prestrašeni so planili okoli in pograbili za puške — pa zagledali orjaško postavo z ogrom le-vovim truplom na mogočnih pleeah.
Celo Arnot je okamenel.
(Dalje prihodnjič.)
Mnogi ^slutivai
delati in pridobivati denarja moremo edino le s povsem zdravimi rekami in nogami. Ako se naših udov polotijo vztrajne bolečine ter začne trgati, zbadati, bosti in mučiti, tedaj je to velika zapreka pridobivanju. Kako blagodejno
Občni zbar Prosvetne zveze v Mariboru se vrši nepreklicno dne 23. t. m., oh pol 10. uri predpoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vsa včlanjena društva so prejela tozadevno natančnejša navodila, ki se po njih naj točno ¡ravnajo.
Polovična vožnja za občni zbor in za prosvetno-tehnični tečaj je dovoljena pod številko 34264-25 prometnega ministrstva in sicer za čas od 17. do 26. t. m. Delegati za občni zbor in tečajniki si naj torej kupijo na domači postaji oele vozne listke za v Maribor, ki pa jih morajo pustiti že na domači postaji žigosati. V (Mariboru jih ne smejo oddati, iker bodo veljali za brezplačno vožnjo domov obenem s potrdilom Prosvetne zveze, ki ga dobijo v Mariboru.
Slomšek-Krekova proslava v Mariboru se vrši v nedeljo, dne 22. t. m., ob treh popoldne, v Narodnem gledališču z zelo izbranim sporedom. Opozarjamo na to izredno prireditev vse prebivalce Maribora in mariborske okolice, da se je udeležijo. Čas je namenoma nastavljen na popoldne, da morejo priti k proslavi tudi okoličani. Cene v gledališču bodo kar najbolj zmerne. Vstopnice pa se morejo že sedaj naročiti pri Prosvetni zvezi v Mariboru, Alelk sandrova cesta 6 L, in se bodo vsem naročnikom rezervirale. Okoliška društva naj organizirajo skupno udeležbo in prijavijo čimprej število udeležencev, ker bi se na morebitne prepozno došle prijave ne moglo ozirati. Poleg drugega zanimivega sporeda nastopi pri proslavi tudi prvikrat moški in ženski zbor Slovenskega pevskega društva »Maribor« z več izbranimi točkami, in bo že to lep užitek zase. Agitirajte torej za udeležbo pri tej proslavi in udeležite se je v čim večjem številu!
Prosvetno-tehnični tečaj Prosvetne zveze v Mariboru se prične v petek, dne 20. t. m., ob dveh popoldne, in sicer v dvorani Zadružne gospodarske banke (pri cerkvi oo. frančiškanov). Vsi tečajniki naj se zberejo tam. Tečaj traja do nedelje, dne 22. t. m., do 12. ure dopoldne. Natančnejša navodila so dobila društva v okrožnici.
Iz krajev, kjer še ni društev, ali kjer želijo društvo u-stanoviti, pošljite na prosvetno-tehnični tečaj Prosvetne zveze brez nadaljnega takšnega človeka, 'ki bo pomagal potem pri društvu. Stroški so malenkostni, a (koristi bodo velike. Opozarjamo vse prizadete, da ukrenejo tozadevno kar največ mogoče in stopijo v krog naše krščanske prosvete.
O

0
DRŽAVA SHS.
Vprašanje Radičevega vstopa v vlado je še vedno odloženo. Vse ima v rokah Pašič. Ministri se prepirajo med seboj, in sicer najbolj prometni s poštnim radi prostih železniških kart, vojni pa s finančnim radi kreditov. Precej se je že govorilo o odstopu vojnega ministra.
Skupščina.
Na pondeljkovi seji je bil predložen zakonski načrt poštnega ministra o spremembi zakona o hranilnič-nem in čekovnem prometu. Nato se je nadaljevala debata o invalidskem zakonu. Kot prvi je govoril davido-vičevec Rafajlovič, nato pa posl. Škulj (Jugoslovanski klub) in musliman Pazderac. Vsi govorniki so nastopili proti sedanjemu načrtu invalidskega zakona, ker da je slabši od sedanjega začasnega. Poslanec Rafajlovič je zlasti nagiašal, da je treba vsaj v enem oziru v zakonu ločiti nacionalni moment lod socialnega. Posl. IPaz-derac je nagiašal. da plačajo davkoplačevalci za invalide dnevno 30 dinarjev, v Bosni pa prejema invalid dnevno 2 dinarja. Nato je bil sprejet tretji del zakona brez vsake izpremembe.
Odgovor zunanjega ministra dr. Ninčiča na interpelacije radi fašistovskih zločinov nad Slovenci je bil tak, da je opozicija ogorčeno ugovarjala. Minister je pripovedoval, da dogodki v Trstu ne pomenijo napada na naše rojake ter da so se izgredi vršili proti odločni prepovedi fašislovskega in vladnega predsednika Mu-ssolinija. Na vprašanje, kaj bo naša vlada storila, je odgovoril minister, da nobena mednarodna pogodba ne dovoljuje vmešavati se v notranje razmere in zadeve Italije.
Zanimiva politična pravda v Zagrebu.
Tajnik zagrebških samostojnih demokratov je tožil urednika Cihlarja od dnevnika Hrvat«, ker je pisal o preganjanju učiteljslva za časa Pribičevičevega ministrovanja in o tajnikovi sokrivdi. Urednik je bil sicer «poznan krivim, ker ni mogel dokazati, da je bil ravno tajnik zagrebške SDS tisti, ki je bil kriv persekucije hrvatskega učiteljslva, pač pa se mu je v celoti posrečil dokaz, da je SDS v resnici samo iz političnih vzrokov preganjala učiteljstvo in da je torej zlorabila državno oblast. Dejansko je bil torej Cihlar oproščen, obsojena pa SDS. G. iPribičevič je vsled tega seveda silno hud in pravi, da sodišče nima pravice izrekali take razsodbe. Trditev g. Pribičeviča je neresna, ker sodišče ima vedno dolžnost, da dožene resnico in zato je dognalo, da je SDS persekvirala učiteljstvo. Da pa ne bodo zaslepljeni pristaši SDS med učiteljstvom dvomili o resničnosti obsodbe SDS, citiramo uvod razsodbe, ki se glasi: Pre-
se izkažejo v teh težkih urah drgnenje in umivanje z našim že skozi 27 let priljubljenim, bolečine olajšujočim domačim sredstvom: Fellerjevim blagodišečim »Elsaflui-dom«! Zelo koristen je pri reumatičnih bolečinah, pri glavobolu, zobobolu; krepi in osvežuje mišičevje in živce, pa prinese zdravo spanje in novo moč za delo. Od znotraj in od zunaj močnejši, izdatnejši in večjega dejstva ikakor
sojajoč dokazila, se je sodišče na temelju izpovedb prič Ivana Trušiča, dr. Bazale in Milana Novoseliča prepričalo, da so dejansko obstojala preganjanja hrvatskega učiteljstva za časa ministrovanja Svetozara Pribičeviča.
RUMUMJA.
Vojno-sodna razprava proli 500 kmetom iz Besa- i rabije v Kišenevu še vedno ni končana. Žandarji in policisti tudi sami pripovedujejo o nečloveškem trpin- i čenju obdolženih. — Te dni se širijo vesti o komunističnih in drugih zarotnikih, ki naj bi bili pripravljali , atentat na kralja, ko je bil na lovu. Atentati so naj- j brž, kakor v Italiji, izmišljeni, da se najde pretveza za preganjanje opozicije.
FRANCIJA.
Po proračunu Painleveja bi se imela uvesti cela I i vrsta novih davkov. Po načrtu bi se v 14 letih nabral ; | amortizacijski fond v znesku 85 milijard. Med davki se . i nahaja tudi glavarina. Plačeval bi jo vsak Francoz in ! j vsak v Franciji živeči tujec od 21. leta dalje. Odmera I glavarine bi znašala lelno 20 frankov. V načrtu je tudi J delna oddaja premičnih in nepremičnih vrednot, ki bi se izvršila v 14., 3. in v 1. letu. Proti takemu davku je velika opozicija in se že govori o ponovni vladni krizi. — Predsednik vlade in zunanji minister Briand sta v komisiji za vnanje zadeve poročala o položaju v Siriji. Painleve je poročal o francoskih izgubah. O okol-nostih odpoklica generala Saraila ni hotel nič povedati. Rekel je, da se Sarail v Sirijo ne bo več vrnil. Na opazko nekega komunističnega poslanca, naj bi Francija Sirijo zapustila, je Briand živahno protestiral proti temu, da bi se Francija odrekla svojemu mandatu. — Končno je več poslancev protestiralo, zakaj vlada ne pojasni položaj v Siriji javno.
MNfeMMM,- ...
priredihte.
Sv. Rupert v Slov. gor. Orlovski odsek priredi na Martinovo nedeljo, dne 15. t. m., v prostorih stare šole ob treh popoldne veseloigro »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček.« Po igri se vrši šaljiva licitacija Martinove goske. Uljudno vabi odbor. Pridite v obilnem številu, ker igra bo luštna, goska pa zelo mastna! Bog živi! Na veselo svidenje
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Med vsemi našimi društvi je nedvomno najbolj delavno tamburaško društvo »Biser.« Ono je edino, 'ki vprizarja in nas seznanja z res lepimi narodnimi igrami. Čisti dobiček je dosedaj večinoma uporabljen za nabavo inštrumentov in društvenega odra. Lepo svoto pa je naklonilo tudi, .kakor slišimo, za tukajšnji društveni dom. Zadnjo nedeljo je vprizorilo društvo »Biser« Jurčičevo igro »Deseti brat« Kljub skrajno slabemu vremenu je bila prostorna dvorana popolnoma zasedena. Vloge posameznih igralcev so bile posrečeno razdeljene in tudi dobro izpeljane. Naravnost izborne slike, v maski in igri, pa so dali: Martinek Spak, Piškav in Dolef. Videlo se je, da so vsi igralci svoje vloge dobro razumevali in se tudi v nje uživeli. Ponesrečeno pa se je izvršila pred igro nje razlaga. ¡Naštela so se samo imena oseb, vsebina sama pa je bila dana zelo pomanjkljivo. — (Prihodnjo nedeljo, dne 15. t. rn., se igra ponovi.
Kapela pri Radencih. Bralno društvo in Dekliška Zveza priredita dne 15. t. m. ob petih popoldne v Radencih dve poučljivdl igri: »Spoštuj očeta, ali: Sinovo maščevanje« in »Najdena hči.« Domačini in sosedje prijazno vabljeni. — Odbor.
Sv. Križ na Murskem polju. Po dolgem odmoru vabi tukajšnje Bralno društvo vse domačine in sosede na prireditev, ki se vrši v nedeljo, dne 15. t. m., popoldne po ve-černicaih v Slomškovi dvorani. Na sporedu je žaloigra v 10 slikah: »Mlinar in njegova hči«. Tudi tamburaši se bodo oglašali v odmorih. Pridite v obilnem številu!
Polzela. Knjižnica tukajšnjega Prosvetnega društva, katera je bila skozi letošnje poletje zaprta, je zopet odprta ter se dobijo knjige vsako nedeljo popoldne po večerni-cah. — Naši diletanti nameravajo, kakor čujemo, prirediti drugo nedeljo gledališko predstavo »Mlinar in njegova hči.« Že skrbna razdelitev vlog nam obeta prvovrstno prireditev. Obisk priporočamo!
Sv. Jurij ob južni žel. Tukajšnje Katoliško prosvetno društvo je imelo svoj redni občni zbor dne 25. m. m. in si je izbralo marljive delavce v odbor in sicer: Predsednik: Soler Martin, Bezovje; podpredsednik vlč. g. duh. svetov. Mikuš Valentin; tajnik Čater Ivan, Bezovje; tajnikov namestnik č. g. »kaplan Jožef Bezjak; blagajnik Gašparič Tomaž, trg Sv. Jurij; za narodno obrambno delo č. g. Alojzij Drvodel; za treznost Zorko Lizika, trg Sv. Jurij; pregledo-valec računov Franc ¿ličar, trg Sv. Jurij; knjižničar Spo-lenak Martin, Repno; drugi odbor: Valentin Raztočnik, pevovodja, Klanjšek Jožef, Anica Rančigaj, Čater Terezija, Tončka Selič. Ker je odbor v trezno mislečih rokah, je upati, da bo društvo v noveim poslovnem letu marljivo prirejalo razne predstave in druga prosvetna dela. Bog živi!
Št. Jurij ob južni žel. Dolgo že ni bilo nobenih novic iz Št. Jurija, kot da bi bilo vse zaspalo. Pa ni tako! Poseb-
francosko "žganje in najbolji kosmetikum te vrste. 6 dvoj» natih ali 2 veliki specijalni steklenici 63 din., 12 dvojna-tih ali 4 specijalne steklenice za 99 din., 36 dvojnatih al 12 specijalnih za 250 din., že obenem z zabojem in poštnino razpošalja po povzetju lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatsko. — Posamezne stek-lenci po 10 din. v lekarnah in sorodnih trgovinah
no društveno življenje se je zopet sedaj na jesen poživilo, tla društva ikar tekmujejo, v katerem bo bolj živahno. Pred mesecem so nas razveselili z zgodovinsko igro »Miklova Zala«, ki je bila
res nekaj prav posebnega za Št. Jurij ter lahko čestitamo Katoliškemu prosvetnemu društvu, da si je na svojem odru vzgojilo tako dobre igralce. — Za Martinovo nedeljo in prejšnji večer, to je dne 14. t. m., ob 7. uri zvečer ,in v nedeljo popoldne po večernicah, pa priredi cerkveni pevski zbor pod vodstvom g. Raztočnika koncert in spevo-igro »Kovačev študent.« Dolžnost je za vse Šentjurčane, da se odzovejo vabilu pevskega zbora in se mu tako oddolžijo za ves trud, ki ga ima pevsiki zbor s svojim lepim cerkvenim in narodnim petjem. Sicer mu delajo razni ljudje neprilike in sitnosti, a upamo, da bode premagalo vse ovire.
Tedenska novice.
Občinam, prizadetim po toči! V mesecu novembru bodo posebne 'komisije razdeljevale državno podporo občinam, kjer je toča v letu 1925 napravila veliko škode. Ka kor sem že poročal, se je poslancem Slovenske ljudske stranke posrečilo za najhuje prizadete izposlo^ati državno pedpero v denarju. Za celi Slovenski Šiajer je minister ca kmetijstvo določil 1,040.000 kron. Kako se ta denar razdeli med posamezne okraje in občine, je odločevala posebna komisija pri velikem županu. Podpora se mora pravično razdeliti. Če bi se podpora delila v kakem kraju pristranski, prosim prizadete, da mi to javijo. — Nadalje opozarjam posamezne posestnike, ki jih je zadela toča, do tekom mesca novembra in decembra davčni oblasti naznanijo razliko v pridelkih v svrho odpisa davkov v letu 1926. Tozadevne tiskovine je leta 1924 založila tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Izobražence prosim, da pomagajo ljudem sestavljati te sezname. — Franjo Ž e b o t.
Mariborske novice. V Mariboru je umrl in bil zadnjo nedeljo slovesno pokopan dolgoletni mariborski župan in posestnik g. dr. Ivan Sohmiderer. Rajni je bil sicer po rodu Nemec, a kot dolgoletni načelnik mariborskega okrajnega zastopa in župan mesta Maribor napram vsem pravičen, postrežljiv in priljubljen ter spoštovan od Slovencev in Nemcev. iPod županovanjem rajnega dr. Schmide-rerja je bil zgrajen veliki državni most preko Drave, falska elektrarna, razširjene razne ceste ter ulice v Mariboru itd. Blagopokojni je bil tudi globoko veren katoličan. Maribor in okolica bosta ohranila rajnega v trajno dobrem in hvale« nem spominu. — V noči od 9. na lO. t. m. je izbruhnil na Tržaški cesti v gospodarskem poslopju trgovca in posestnika Antona Loschniga iz doslej neznanega vzroka požar. Ogenj je uničil poslopje, zgorelo je 12 prašičev, veliko sena in le s težavo se je posrečilo potegniti iz že gorečega hleva oba konja. Na lice nesreče je prihitelo več požarnih bramb, ki so bile vse z vso vnemo na delu. — V Selnici ob Dravi je neznani uzmovič oloradel znanega mariborskega trgovca z rožnimi venci Krepeka. Tat mu je izmaknil nahrbtnik, ki je bil poln rožnih vencev, podobic, svetinilc in molitvenikov. Vrednost ukradenega blaga znaša 9000 dinarjev. Krepek je prijavil tatvino mariborski policiji in orožništvu v Selnici. Pred nakupom ukradenega ■blaga svarimo občinstvo! — V sredo, dne 11. t. m. ob pol 10. uri dopoldne je tukaj umrl od kapi zadet g. Janez Stib-ler, naduičitelj v pokoju, star 65 let. Pogreb bo v petek ob 4. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju. Rajni je bil dolgo let šolski vodja pri Sv. Antonu na Pohorju.
Z nožem in samokresom. V Rogozi pri Mariboru so fantje v krčmi popivali. Med preveč veselo in preveč od alkohola olkajeno fantovsko družbo je prišlo do prepira, ki je končal s krvavim pretepom. Franc Holcer je zabodel posestniškega sina Vuka z nožem v glavo in povrh ga je še obstrelil s samokresom na roki.
Rusi so več vredni kot domačini. Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. bodo imeli ta mesec občinske volitve. No, to bi ne bi bilo nič hudega. Ali ko so neki gospod računali, koliko glasov bi utegnila dobiti orjunsika stranka, pa so videli, da nefkaj ne štima. In kaj, če bi si izposodili glasove v gradu Hrastovec. Učeni gospod so kar naenkrat preko vseh postav hoteli, da bi bili morali biti Rusi, ki so naseljeni v Hrastovcu, vpisani kot občinski volilci v Sv. Lenartu. Zanimivo je to. Hrastovec še nikdar ni spadal pod občino'Sv. Lenart, aimpak pod Voličino. Ti Rusi tudi niso nikdar bivali v Sv. Lenartu. Ali šentlenartski gospod imajo čisto svoje posebne postave. Pa -mislimo, da delajo račun brez kramarja. V naših občinah naj odločajo domačini, a ne tujci. —ot
Delavske pritožbe iz Ceršaka ob Muri. Nam ubogim delavcem v tovarni lepenke odtegujejo delavski davek, za katerega sta v Beogradu glasovala dr. Pivko in dr. Žerjav. Za dr. Pivka se je pri nas prav posebno trudil in pehal že znani Karlo. Mi delavci pa sedaj trpimo, ko nam še tistih par karjearjev, ki jih zaslužimo, odtegnejo. Sedaj vemo delavci in kmetje, na katero stran se moramo pri volitvah držati. Naš Žebot in njegovi tovariši se v Beogradu borijo proti previsokim davkom, še nikdar niso glasovali za zvišanje davkov, ampak vedno proti. Tudi Radičevi poslanci so, Ikakor smo čitali, meseca julija glasovali za davke. To ni nikak špas. Kdor rvi popolnoma slep, ta mora sedaj vendar sprevideti, na kateri strani je poštenost. Nam delavcem so se sedaj odprle oči. Karlo nas nič več ne bo zapeljeval. Sedaj plačujemo »lergeld.« Bog daj srečo poslan
- !

cem Slovenske ljudske stranke, da bi njih pravični načrti zmagali. Šele potem bo boljše. To si želimo. —ot.
Smrt našega pristaša v Grabonošu pri Sv. Juriju ■ob Ščavnici. Dne 26. preteklega meseca je umrl v Grabonošu Ivan Hrašovec, bivši kmet itd. po večletni mučni bolezni v 71. letu svoje starosti. Pokojni je bil oče g. Hrašovca, oskrbnika negovske grajščine. Bil je steber SLS; ni bil omahljivec ob času volitev, temveč njej dober zagovornik. #iogo let naročnik »Slov. Gospodarja«, »Bogoljuba«, »Glasnika Srca Jezusovega«. Zadnja ■leta svojega življenja je preživel jako pobožno, sluteč, da bode kmalu prišel čas ločitve od zemeljskega življenja. Svojo hudo bolezen želodčnega raka je prenašal jako vdano in potrpežljivo; zato upajmo, da je že prejel zasluženo plačilo nad zvezdami. Izrekamo žalujočim otrokom iskreno sožalje. N. v m. p.!
Zgubil se je. Franc Lasbaher, želarski sin v Nor-šincih št. 20, rojen 14. decembra 1911, je odšel z doma neznano kam. Ako bi kdo kaj vedel o njem, naj to sporoči na naslov staršev: Matija Slajnko, posestnik v Noršincih št. 20 pri Ljutomeru.
Požar iz neprevidnosti. Iz Slovenjgradea smo prejeli: Pri posestniku Hovniku na Selah je izbruhnil radi neprevidnega ravnanja s svetilko požar dne 5. t. m. že precej pozno zvečer. Služinčad je pripravljala ob svitu navadne svetilke rez za drugi dan. Leščerba je padla po naključju na tla, se razbila in zanetila slamo. Preplašena hlapca in dekla niti utegnila nista gasiti, ker je bila slama trenutno v plamenih. Zgorel je hlev z živinsko krmo. Na kako uspešno gašenje niti misliti ni bilo. Škodo računajo na okrog 120.000 dinarjev.
Razno ob Št. Lovrenca pod Prežinom. V nedeljo, dne 8. t. m., se je v cerkvi sv. Lovrenca poročil g. F. Malgaj iz Št. Jurija ob južni žel. z gdč. Julcko Paulič od tukaj. Bog daj novoporočencema obilo sreče! Kakor že navada tudi po drugod, so tudi tukaj prišli fantje pod okna pet. Ko so se pa vračali domov (gotovo malo vinjeni), je nastal spor med njimi, ker so bili iz več vasi skupaj in so v o-brambo porabili nož in količke. Dva fanta sta dobila precej hude rane z nožem, tako, da sta morala iskati pomoči pri zdravniku. Ker se je zadeva izročila oblasti, bode treba zagovarjanja pred sodnijo. Fantje, kje je olika in napredek? Ali mogoče pri nožu in pri opojni pijači? Bodi ta dogodek zgled drugim fantom, kateri še niso tako daleč podivjam, drugim pa v svarilo, da se takih priložnosti ogibajo, da se kaj takega v Št. Lovrencu več ne dogodi.
V Laškem trgu je umrl dne 8. t. m. po dolgem in zelo mučnem trpljenju g. Ivan Elsbacher, bivši trgovec v Kozjem. Kot tak je postal leta 1898 po dolgih in zelo ostrih narodnih bojih prvi slovenski župan trga Kozje. Rodom iz Žabnic na Koroškem je bil vedno izrazit in navdušen narodnjak, ki ni poznal ta čas nobenih kompromisov, kakor človek pa je bil zelo pošten, ljubeiznjiv, postrežljiv in u-Ijuden mož blagega, plemenitega srca in radi teh lastnosti zelo priljubljen. Bil je pa tudi jako delaven kot načelnik požarne hrambe, kot načelnik ravnateljtsva okrajne hranilnice v Kozjem in kot ud ravnateljstva hranilnice in posojilnice, katero je v družbi drugih narodnjakov pomagal soustanavljati. Leta 1905 se je preselil v Laško k svojemu nečaku in odložil županstvo. Občinski zastop ga je ob tej priliki v znak hvaležnosti in priznanja njegovega delovanja imenoval častnim občanom. Dosegel je lepo starost 76 let. Blagemu prijatelju, marlijvimu sodelavcu, fcremeni-temu narodnjaku in ljubeznjivemu družabniku, ki pa je bil tudi krščanski mož, bodemo vedno ohranili blag spomin in iskreno hvaležnost! Naj počiva v zasluženem miru!
Novice iz Rimskih toplic. V soboto, dne 31. oktobra, je pri tesanju železniških bukovih pragov v Resnikovern gozdu nad Ogečami zlomilo nogo Antonu Selič, posestniku v Leskovou nad Rimskimi toplicami. To je letos že drugi slučaj nesreče v tem gozdu. Meseca avgusta je ubilo samega gospodarja, a Seliča so prepeljali v celjsko bolnico. — Sezona v tukajšnjem kopališču je bila vsled slabega vremena letošnje poletje precej slaba, posebno gostilničarji tožijo o slabih dohodkih.
Vojaška zaprisega. Za orožniški okoliš v Podčetrtku bo dne 14. t. m. v Podčetrtku, razven občine Buče. Za orož miški okoliš Kozje bo v nedeljo, dne 15. t. m., vštevši občino Buče. Dan prej in na dan prisege je prepovedano točiti alkohol.
Volitve članov v cenilne komisije za osebno dohodmi-om v Kozjem bodo v nedeljo, dne 15. t. m., od 8. do 13. ure. Volitve se vršijo na sedežu davčnega urada. Volilni upravičenci so vsi, kateri plačujejo osebno dohodnino ter volijo enega člana in enega namestnika. Volitve se vršijo osebno ter lahko tudi ustno.
Naglica ni nikdar prida. Meseca junija 1920 se je neka oseba iz brežiškega okraja, ki jo je ugrizel stekel pes, zdravila 14 dni v zagrebškem Pasteurjevem zavodu. Danes po več nego petih letih pa dobi od upraviteljstva tega zavoda plačilni nalog, da mora v teku treh dni plačati oskrbne stroške v znesku 360 kron. Pasteurjev zavod v Zagrebu je bil kot državni zavod doslej brezplačen. Vprašanje je, če je rečena oseba primorana plačati to terjatev izza pet let.
Samo en mesec dni še nas loči od izvanredno 'bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva pri Sv. Petru pod Sv. gorami, katere srečke se prodajajo po 5 dinarjev komad in lahko v srečnem slučaju ž njimi' zadenete krasne dobitke, katerih je 250 v vrednosti 50.000 dinarjev. Nad vse krasen je glavni dobitek, ki obstoji iz novega, fino po-litiranega pohištva iz črešnjevega lesa in sicer: 2 postelje, 2 nočne omarice, 1 omara, 1 umivalnik z zrcalom, 1 miza, 4 stoli in 1 podoba. Za tudi drugi dobitki so zanimanja vredni: Singer šivalni stroj, 200 litrov bizeljskega vina, pitan prašič, bala platna, klaftra drv, kolo, daljnogled1, ao-fa in stoli, 20 kg kave, vreča moke, obleke za moške in ženske, svilene rute, odeje, čevlji itd. Ne zamudite prilike. Pišite takoj kartico na Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv.
gorami ter naročite čim več srečk, kajti čim več jih kupite, tem sigurnejši ste, da zadenete. Srečkam se prilaga položnica za plačilo. Ne odlašajte!
Rodbinska tragedija na Sotli. Minuli torek je bila pred zagrebškim sod;ščem zaključena žalostna rodbinska tragedija iz Harmice ob Sotli pri štajerski meji. Pred sodiščem so se zagovarjali morilci starega Ivana Šulerja, njegova sina Martin in Slavko Šuler, in Martinova žena Josipina. Odkritje zločina je svoj čas vzbudilo ogromno zanimanje, ker je prišel umor le slučajno na svetlo. Ko je ubiti Ivan Šuler že davno ležal v zemlji, je izdal mali otrok Martina Šulerja zločin lastnega očeta. Sum sosedov je bil z izpovedjo otroka opravičen in orožniki so aretirali vse tri zločince. Priče, katere je sodišče zaslišalo, so vse izpovedale za zločince- zelo obtežilno, tako da so morali kljub prvotnemu tajenju zločin priznati. Razprava je prinesla na dan strašne rodbinske razmere, v katerih je živela Šuler eva rodbina. Oče Šuler je kljub visoki starosti živel silno zapravljivo ter zapravljal skupno premoženje z raznimi ženskami. Ljudje so že davno pričakovali, da bo prišlo v hiši. enkrat med starim in njegovimi sinovi do obračuna. Zato je izginjenje Ivana Šulerja pri ljudeh takoj vzbudilo sum, da so ga domači ubili. Obtoženci so končno iz strahu pred vešali skesano priznali zločin. Obsojeni so bili na večletno težko ječo.
Kmetski gospodari in kmetski sinovi, nabavite si gotovo in -takoj Koledar naše kmetske zveze. Izšel je letos v opsebno lični žepni obliki, vezan ves v platno in tiskan na finem papirju. Na koncu ima tudi 28 strani papirja za razne zapiske. Koledar prinaša mnogo tabel, ki služijo vsa kemu kmetovalcu. Naj omenimo samo nekatere: Kako se zračuna kubična mera okroglih debel in klad, preračuna-nje pesti v metersko mero, razmerje med živo težo in težo zaklane živine, koledar brejosti vseh domačih živali, stare in nove mere itd. Dalje ima poštne določbe, kolkovne pristojbine in vse sejme. Nato sledi mnogo gospodarskih člankov, ¡kakor: Mlekarstvo v Sloveniji, Sadni izbor za Slo venijo, Poletna paša živine, Sadno drevje po njivah itd. Krasen je članek dr. Brecelja o zdravstvu z naslovom: Bodi zdrav kmetski dom. Vsak član kmetske zveze mora dalje pozorno prebrati članek: Cilji naših kmetskrh zveiz. — Koledar smo razposlali vsem poročevalcem krajevnih organizacij Slovenske ljudske stranke, da ga razprodajo. Oglasite se pri njih, da ga hitro razpečajo. Cena je kljub mnogo lepši opremi in trdnejši vezavi kot lansko leto osta la 10 dinarjev komad. Kdor hoče naročiti naravnost, naj piše dopisnico na naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke, Maribor, Aleksandrova cesta 6. Kmetje itz mariborske okolice se tam lahko tudi osebno zglasijo in ga kupijo. Tudi v trgovini tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5, in v njeni podružnici, Aleksandrova cesta 6, se prodaja naš (Koledar kot druga leta. — Sezite tedaj hitro po svojem kmetskem koledarju. Denar, ki ga zato žrtvujete, se bo bogato obrestoval.
Spominjajmo se dragih rajnkih. Kako so ljubili rajnke nekoč in kako — sedaj? V prvih stoletjih, za časa prvih kristjanov, če je poklical Bog katerega so-brata iz lega življenja, se je zbrala vsa občina, da moli za ljubega rajnega in ponovno so dali opraviti sveto mašo za njegovo dušo. — Toda sedaj, ko vera vedno bolj zginja, kako na slabem so pogosto ubogi rajnki! Domači mu dajo sicer še lepih cvetlic in nekaj lučic na grob in potem, — z glasom zvonov v zvoniku izgine
tudi spomin na umrle.....Kaj naj dragi rajnki o tej
ljubezni mislijo? Bodimo vsaj mi usmiljeni do naših dragih rajnkih in ljubimo jih s pravo ljubeznijo! Spominjajmo se jih pogosto v molitvi in če le mogoče, dajmo brati sv. maše za njih dušni mir. To je najboljše, najdražje, kar jim moremo dati kot dokaz naše zveste ljubezni. Priložnost za to nam nudi »Mašna zveza za Afriko«. Udje te mašne zveze, bodisi živi ali mrtvi, so deležni zakladov 300 svetih maš, katere se berejo vsako leto na njih namenu. Udnina za enega znaša enkrat za vedno 3 D. Kdor želi sprejemno podobico, naj doda še 1 D za poštnino. Vsi zneski pridejo v korist ubogim afriškim misijonom. — Prijave in zneske prosimo, pošiljajte na Družbo sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3.
Za naše odre. Lepo bi bilo, če zaključijo igralna in izobraževalna društva »sveto leto« s kako misijonsko igro. Priporočamo sledeče, ki se dobijo v zalogi Družbe Sv. Petra Klaverja v Ljubljani, Miklošičeva cesta 3: Male pomožne misijonarke. Božična igra v treh dejanjih 5 D. Umijmo zamorčka. V enem dejanju, v prozi in pesmi. 2.50 D. Lakota v črni deželi. Dr. Mioni, v treh dejanjih 4 D. Naprednjak ob Kongu. Dr. Rožman, v treh dejanjih 5 D. Klic božji. P. Baetemann, v treh dejanjih 5 D.
Z besedo in tiskom. Spisal Aleksander Halka. Zanimiva knjižica z več slikami. Priporočamo zlasti misijonskim prijateljem. Cena 5 D. Pri naročbi 12 izvodov skupaj, se dobi izvod po 4 D. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja v Ljubljani.
Mladenke, ki čutijo v sebi poklic do redovniškega stanu in ljubijo misijone, opozarjamo na novo knjižico: »Poklic pomožne misijonarke za Afriko«. S priporočilom prevzv. gg. škofov ljubljanskega, lavantinskega, tržaškega, krškega itd. Cena 5 D. Tudi gg. dušnim voditeljem zgoraj omenjeno knjižico toplo priporočamo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Miklošičeva cesta 3.
Lahek prihranek, in to sedaj v teh težkih časih? Marsikomu se bo to zelo čudno zdelo. Ja, pa je le vendar tako, da si vsak prav lepo svotico prihrani, kdor si ceno nabavi jesensko in zimsko blago in vse drugo, kar pač rabi za oblačilo in sploh za domačijo. Kadar se mudite v Mariboru, si samo oglejte izložbe pri nižje navedeni tvrdki, pa se bodete uverili, da ste najbolje postreženi. V posebno veliki izberi ima tvrdka vedno raznovrstno sulono, hlače-platno in še vseh drugih vrst manufakturo. Pozabili bi še
kmalu na vedno najnovejše vrste svilenih robcev, za moške pa klobuke, srajce, samoveznice itd. itd. Porabili bi pa preveč prostora, če bi še naprej naštevali, kaj da vse lahko kupite dobro in ceno pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glavnem trgu št. 16.
Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih trpljenj in bolezni slabo negovano in zato občutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnjenje prirodnega zakona, če negujemo polt in lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno spet hvaliti: Fellerjevo pravo kavkaško Elsa-pomado za obraz in kožo, Fellerjevo močno Elsa-pomado za lase, Elsa mila zdravja in lepote, ki ne zahvaljuje svoje pristaše samo prijetnem vonju, temveč tudi koristnim sestavinam, ki oplemenjujejo kožo. Elsa mil se dobi 5 vrst: Elsa lilijino mlečno, glicerinsko, boraksovo, katransko, ter milo za britje. Za poizkušnjo se moreta naročiti 2 lončka pomade za 38 din.; 5 mil za 52 din. že z zavojnino in poštnino pri lekarnarju Eugenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska.
Žena in mož, veliko in malo se veseli s tisoč krasnimi stvarmi, ki se najdejo v že v pregovor došlim velikem ilu-strovanem Suttnerjevim ceniku. Na njem se nobeno oko tako brž ne napase! Tu se nahajajo ure, dragulji, žepni noščki, škarje, doze, kresila, godala, razne potrebščine kot kape, naramnice in "velika množina različnih praktičnih predmetov, po vsaki ceni. Suttnerjev katalog je res veselje v hiši in naši čitatelji ga dobijo zastonj, ako ga naročijo od svetovne razpošiljalnice H. Suttner v Ljubljani št. 995.
Pazite, da ne bodete prevarani! Radi neštetih (zamenjav, ki se dogajajo, zahtevajte pri trgovcih razločno le milo »Gazela«! Zonaredbe odklanjajte!
Dopisi,
Celovec. Po dolgotrajni bolezni je umrl kot svetnik dne 20. oktobra 1925 popoldne mestni župnik pri Sv. Lovrencu, duhovni svetnik vlč. g. Franc Kolarič. Huda pljučnica in nevaren eksudat na rebrih je uničila neumorno delovno življenje v 70. letu njegove starosti. G. Kolarič je bil rojen dne 3. 10. 1856 v Jirsovcih, župnija Sv. Urban nad Ptujem. Gimnazijo je študiral v Mariboru in bogoslovje v Celovcu. Udeležil se je vojne v Bosni kot narednik leta 1878 in bil odlikovan za svojo hrabrost. Leta 1886 je bil posvečen v duhovnika in obhajal svojo primicijo pri svojem stricu g. J. Bezjaku v Krčanjah nad Grebinjem. Kaplanoval je v Črni, župnik je bil v Vratah nad Beljakom, v Vetrinju pri Celovcu in v Porečah ob Vrbskem jezeru. Vsled škofove volje in takorekoč ukaza je postal 1. 1903 šentlovrenski imestni župnik v Celovcu in nunski spovednik pri Elizabetinlkah, ki imajo veliko bolnišnico za ženske. Rajni č. g. župnik je bil skromna, ponižna duša, ki ni nastopil v javnosti. Bil je nad vse goreč duhovnik, mož molitve in premišljevanja, velik dobrotnik revežev in obiskovalec bolnikov. Povsod, kjer je deloval, je bil visoko čislan in ljudstvo mu je ohranilo najboljši spomin. Iz srca je ljubil svoje drage koroške Slovence, z narodom je trpel in bridko občutil njegovo trpljenje in ostro obsojal krivice, ki jih mora desetletja sem pretrpeti slovenski Korotan. Njegov pogreb dne 22. Oktobra popoldan na pogreb na mestno celovško pokopališče v Anabihlu pod Gospo Sveto je bil veličastna žalna manifestacija. Udeležilo se ga je ogromno število ljudstva, 40 bogoslovcev in nad 60 duhovnikov. Otožno je donel žalni mizerere, močni možki zbor bogoslovcev mu je zapel lepo žalostinko, v pretresljivih besedah se je škofov namestnik, vlč. g. generalni vikar Schmutzer, poslovil od rajnega svojega prijatelja. Koroški Slovenci smrt rajnega č. g. Kolariča bridko občutimo. V dveh letih smo zgubili 11 slovenskih duhovnikov, lani 8 in letos 3. To je za nas hud udarec, ker slovenskega naraščaja ni. Urbanjčgni so pa tekom jednega leta izgubili tri odlične svoje rojake-duhovnike. Za č. g. kanonikom dr. Gregorecom in vranjskim č. g. župnikom bglnom je odšel po svoje plačilo sveti mož č. g. Franc Kolarič. Ur-banjčani! Spominjajte se v molitvah svojih rajnih odličnih mož in potrudite se jim postati jednaki. Izpolnite vrzel, ki je nastala vsld smrti in dajte študirati svoje sinove in molite za nje, da postanejo vneti in goreči slovenski duhov-niUi, kot so bili rajni. Ni več tako pri Sv. Urbanu, kot je bilo nekdaj, ko je bila skoraj vsako leto primicija. Saj so Urbanjčani znani kot brihtni ljudje, živahnega temperamenta in žilave vztrajnosti. —c.
Kebelj na Pohorju. ¡Na Vseh svetnikov zvečer ob 10. uri je umrla posestnica gospa Antonija Fridrih, roj. Ju-hart. Petnajstletna mučna bolezen je položila blago mater na bolniško in potem na mrtvaško postelj. Voljno in potrpežljivo je prenašala svojo bolezen in sprevidena s sv. zakramenti je zaspala v Gospodu, v 65. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
Dol pri Hrastniku. Za župana naše občine je bil dne 4. t. m. spet izvoljen g. Jakob Draksler, zvesti pristaš SLS, katere pristaši so tudi vsi trije svetovalci.
Sv. Peter pod Sv. gorami. Nestrpno že vsi pričakujejo dan 8. decembra, ko se bode tukaj vršilo žrebanje bogate loterije Katoliškega prosvetnega društva, ki obsega uprav krasne dobitke v vrednosti 50.000 dinarjev in koje se zadene s srečkami, ki stanejo samo po 5 dinarjev 1 komad. Nihče ni zadovoljen z eno srečko, vsakdo hoče imeti vsaj par srečk. Saj dobitki so res zanimanja vredni. Sam glavni dobitek je vreden 10.000 dinarjev. Zato Vas opozarjamo ma to loterijo in prosimo, da si oglejte notico a označbo dobitkov »Samo en mesec dni« v današnjem »Slovenskem Gospodarju.« Poskusite svojo srečo. Če jo niste imeli nikoli, v Sv. Petru jo najdete!
m ža * bnovil naročnino ?
■'«ar

Gospodarsko.
ŽVEPLENOAPNENA BROZGA KOT SREDSTVO
PROTI TRTNIM BOLEZNIM IN ŠKODLJIVCEM.
V	odgovor na vprašanja posameznih vinogradnikov, kaj je soditi o sredstvu, katerega se uporablja po-nekdo v zimskem času z uspehom proti trtnim boleznim in škodljivcem, naj služijo nastopne vrstice:
V	mokratnih letih, liakršna so bila 1924 in 1925 je pač silno težko zatirati razne bolezni vinske trte in sadnega drevja s povoljnim uspehom in je skoro nemogoče, se jih popolnoma ubraniti. Če smo zamudili s škropljenjem ali žveplanjem v vinogradu samo en dan ali dva, se je bolezen razširila tako, da je dotično leto nismo mogli več spraviti iz vinograda. Bolezen v svojem bistvu ni bila odstranjena niti v jeseni, marveč je ostala skoro v istem obsegu še v času, ko je že odpadlo listje in ko je narava že zaključila rastno dobo v tekočem letu. Na prvi pogled te naše nadloge sicer ne opazimo, ker je zavzela druge oblike in prodore, v katerih more kljubovati zimskemu mrazu. Na trsnem lesu in kolju, kakor tudi na odpadlem listju in celo v zemlji so se naselili številni zimski ali trajni trosi, ki povzročajo iv naslednjem letu nova okuženja (peronospore in oidija) in čakajo le ugodne prilike, da se izcimijo, to je pri 20—25 stop. C.
Da kolikor mogoče omejimo razširjenje bolezni potom zimskih trosov, je potrebno, da že poleti od peronospore ali oidija napadene, zelene vršiče iz vinograda takoj spravimo iz sežgemo. Dobro bi bilo tudi pobrati odpadlo listje ter ga uničiti. Na vsak način pa moramo rožje v okuženih vinogradih po dovršeni rezi spraviti na kupe ter spremniti v pepel. Trosom v zemlji žalibog ne moremo zlahka do živega ter jih zategadelj tudi ne moremo uničiti.
Imamo pa sredstva, s katerimi moremo zabraniti. da zimski trosi ne vzklijejo v pomladi na trtnem lesu ter se ne morejo razširiti ob nastopu primerne toplote in vlage na ozelenele trtne dele. Eno teh sredstev je žveplenoapnena brozga, katero rabijo amerikanski sadjarji z velikim uspehom proti raznim boleznim in škodljivcem sadnega drevja. Tudi v Nemčiji se rabi žvep-leno apnena brozga za zatiranje raznih trtnih in sadnih škodljivcev.
Žveplenoapnena brozga je rujavordečkasta tekočina, katero dobimo, ako kuhamo žgano apno in fino zmleto žveplo z nekoliko vode. Za mazanje, ozir. škropljenje se da na ta način pridobljena tekočina potem mešati s poljubno množino vode.
Žveplenoapnena brozga se pripravlja takole: Na 15 litrov vode vzamemo 2.2 kg žganega apna in 1.3 kg žvepla. Apno mora biti brez kamnatih primesi, dobro žgano in porabno v ta namen. Žveplo naj bi fino zmleto in popolnoma čisto, to je takšno, kakršnega se rabi zoper plesen v vinogradu. Za kuhanje vzamemo železno posodo, ki naj bo tako velika, da apno pri ugaše-vanju ne škropi iz nje. V posodo nalijemo najprej samo eno petino vode, katero hočemo uporabiti za prireditev brozge ter jo nekoliko segrejemo. Apno je polagati previdno kos za kosom v njo. Ko prične apno močno uga-ševati, je med neprestanim mešanjem dodati žveplo, katerega smo poprej z nekoliko vode zmešali v gosto kašo, da se ne sprime v kepe. Ko je apno že-popolnoma ugašeno, prilijmo še ostalo množino vode. Mešanico je nato kuhati eno uro ter med kuhanjem pridno mešati. Vodo, ki pri kuhanju izhlapeva, nadomeščamo z dolivanjem tople vode. Da moremo izvedeti, koliko vode je izhlapelo, naredimo na drogu, katerega smo vzeli za mešanje znamenje z zarezo. Ko se je lekočila shladila, jo precedimo, da se izloči na dno sesedla gošča. Tako pripravljena žveplenoapnena brozga se drži kakih mesec dni, ako jo spravimo v posode, ki jih držimo zama-šene na hladnem mestu, kjer pa ne sme zmrzovati.
Izkušnje naprednih vinogradnikov, kot Ulm v Za-vrču, Zadravec v Središču, grof Bombelles na Vinici in dr. so baje dognale, da se z žveplenoapneno brozgo zabranjuje zlasti nastop oidija, ako se trsje namaže ž njo po končani rezi v februarju. To opravilo se priporoča osobito v vinogradih, kjer je bolezen v prejšnjem letu zelo hudo razsajala. V takšnih vinogradih je potrebno, da pri rezi ostrgamo vso staro skorjo raz starega dela trsa in potem pomažemo temeljito vse trtne dele s čepi in ločni vred. V ta namen vzamemo primerno ščetko, katero namakamo v brozgo. Rožje znosimo iz vinograda in sežgemo. Za mazanje razredčimo žveplenoapneno brozgo do dve tretjini z.vodo, to je, da dodamo enemu litru brozge 2 litra vode, za poznejše škropljenje proti oidiju v poletnem času pa primešamo enemu litru brozge 30 1 vode.
Opozarja se, da se vrši mazanje trsa samo v zimskem času, predno so se začela očesa napenjati, najbolje po končani rezi meseca februarja. Poznejše mazanje, v mesecu marcu ali aprilu bi škodovalo očesom in se naj opusti.
Za mazanje enega orala vinograda rabimo približno 30 1 nerazredčene, ali 100 1 razredčene, to je za rabo pripravljene žveplenoapnene brozge. Uspeh mazanja z žveplenoapneno brozgo obstoja tudi v tem, da namazano trsje poganja veliko pozneje, nego nenaina-zano. To je pripisovali vplivu solnčnih žarkov, koje namazano trsje vsled svoje svetle barve odbija, nena-mazano pa privlačuje. Radi lega je namazano trsje pred pomladno pozebo bolj varno od nenamazanega.
Z žveplenoapneno brozgo škropimo razen proti oidiju tudi proti raznim boleznim na sadnem drevju in sicer proli škrltipu (Fusicladium), proti kodravosti (Kräuselkrankheit), jproti listnim in krvavim ušem, prtoti kaparjem in drugim rastlinskim in živalskim škodljivcem. Prvikrat je drevje mazati — približno
enako, kakor trsje — dva do tri tedne predno požene popje. Pa tudi v poletnem času je škropiti proti škrlupu in drugim rastlinskim boleznim in sicer peškasto sadje prvič 4—6 dni po odpadu cvetja, drugič pa, ko je sad dosegel debelost graha. Za obojekralno škropljenje se vzame na en del žveplenoapnene brozge 30 delov vode. V v vlažno toplem poletju škropimo še tretjikrat, ko je sad že debel kakor oreh ter vzamemo sedaj na en del brozge 25 delov vode. Ne priporoča se škropiti ob vio-čem dnevnem času.
Koščičasto sadno drevje je bolj občutljivo, kakor peškasto, vsled česar je vzeti za poletno škropljenje 40 delov vode na 1 del žveplenoapnene brozge. Ker ima mešanica neprijetno lastnost, da razjeda bakrene posode, je škropilnice takoj po po uporabi temeljito osna-žiti. Še boljše pa je rabiti znotraj pocinjene ali kositre-ne škropilnice, ali pa škropilnice iz medi. Kdor ima opraviti s škropljenjem, stori dobro, ako si namaže roke in obraz z vazelino in zavaruje oči-s primernimi očali.
Žveplenoapnena brozga ima pred drugimi sredstvi to prednost, da je zelo po ceni in da se mora uporabljati ne le proti boleznim na trsju, marveč tudi proti boleznim na sadnem drevju. Zatorej bi bilo želeli, da se poslužujejo tega sredstva vinogradniki in sadjerejci v obilni meri ter poročajo o morebitnih uspehih ali neuspehih v strokovnem časopisju.
.Žveplenoajpneno brozgo izdeluje in razpošilja v malem in na veliko tvrdka Anton Jurca v Ptuju. Današnja cena je 3 D za 1 kg
Izvoz vina v Avstrijo. Ministrstvo poljoprivrede i voda, odelenje za agrarno politiko in kooperacije, mi je do-poslalo odlok z dne 12. oktobra 1925, br. 37.105 VI, sledeče vsebine: Po novi trgovinski pogodbi, sklenjeni med našo kraljevino in avstrijsko republiko, ki je bila pred mesecem podpisana na Dunaju in ki je deloma stopila avtonomnim potom v veljavo, je Avstrija docela ukinila prepoved uvoza vina iz naše kraljevine. Od sedaj naprej se more naše vino uvažati v Avstrijo. Dovoljenja za uvoz izdaje avstrijsko ministrstvo trgovine ali ustanove, katere bode ono z izdavanjem uvoznih dovoljenj pooblastilo. Naše ministrstvo bo zahtevalo od avstrijske vlade tozadevne podatke in jih bo dalo naši javnosti na znanje. Carina na vino znaša 30 zlatih kron do izčrpanja kontingenta od 50.000 hI belega in 40.000 hI črnega vina. Za vino, izvoženo nad ta kontingent, se plača carina od 50 avstrijskih zlatih ikron, to je iza vino izpod 13% (prostornih) alkohola. Evidenco o izičrpljenju kontingenta bo vodila avstrijska carina. Razdelitve kontingenta za sedaj ne bo, to je prepušča se iizvozničarjem trgovcem, da v mejah kontingenta izvažajo vino. Trgovci in izvozničarji v mariborski oblasti smejo se udeležiti na omenjenem kontingentu po znižani carinski tarifi. Dajem to zanimancem na znanje s pripombo, da ob enem predlagam kmetijskemu ministrstvu, naj se vodi v interesu našega vinogradništva evidenca izvoza vina tudi z naše strani. — Od velikega župana.
Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Z ozirom na sklep zadnjega občnega zbora, da naj načelnik zastran trsov in dreves iz drž. naprav pri velikem županu intervenira, naznanja načelništvo svojim udom to-le: V kolikor se dopis velikega župana tiče trsov in ključev, so pogoji neiiz-premenljivi, ker jih je določilo ministrstvo; pač pa dobijo udje Kmetijske podružnice, ki prosijo po načelništvu, drevesa po nižji ceni in brez izkazila občine o premoženjskih razmerah in sicer I. po 10 dinarjev (namesto 15 dinarjev) in II. po 7 dinarjev (namesto 10 dinarjev) komad. — Načelnik.
Razstava perutnine. Kakor smo že poročali, se vrši dne 14. in 15. t. m. v vrtnem paviljonu Narodnega doma v Mariboru razstava petelinov in kokoši (rujave, graihaste in bele barve), iki bo združena s sejmom za plemensko perutnino naše štajerskoizagorske pasme. Ob poteku roka za prijave se obveščajo razstavljale^ da morajo biti kure dne 14. t. m. najkasneje do 8. ure dopoldne na omenjenem me stu (vrtu). Kurnike je opremiti z naslovom lastnika ter je napisati tudi ceno posameznega komada, ako so živali na prodaj. Razstava se otvori v soboto, dne 14. t. m., ob 10. uri dopoldne s primernim kratkim nagovorom in pozdravom. Predavanja bodo: V soboto ob treh popoldne o zgodovini in važnosti domače perutnine, v nedeljo ob 11. uri dopoldne in ob treh popoldne pa o kurjem hlevu, odnosno o izberi posameznih živali za pleme. Ker je namen razstave med drugim vzbuditi zanimanje za to panogo domače živinoreje tudi v srcilh šolske mladine, se opozarjajo tem potom vsa vodstva šol v Mariboru in okolici zlasti na omenjena predavanja z uljudno prošnjo, da blagovolijo počastiti to prireditev s korporativnim obiskom. Vstopnina za šolsko mladino prosta, za posameznike za 3 dinarje. Razstava se zaključi v nedeljo, dne 15. t. m. ob štirih popoldne, nakar bo treba čimpreje izprazniti razstavljalni prostor. — Odbor.
Od gospodarskega tečaja v Št. Andražu pri Velenju prire:eno predavanje »Svete vojske« iz Ljubljane se je dobro obneslo. Vkljub slabemu vremenu se je zbralo zadosti občinstva pri predavanju, iki se je vršilo v šoli s skioptič-nimi slikami. Razred je bil docela napolnjen. Pač pa je bila slabša udeletžba pri praktičnem izvajanju na posestvu g. Podpečana. Očividno je plašilo občinstvo deževje in slaba pot. Vendar smemo biti z uspehom te;ga prvega poizkusa zadovoljni. Storjen je prvi korak, kateremu bo sledil drugi. iPodpečani razpolagajo zdaj s sodčkom izborne, pristne in zdrave sadne pijače, ki se bo brezdvomno pri nas splošno udomačila. Naprednjočil je Št. Andraž, drugi ■naj mu sledijo!
Mariborski trg dne 7. novembra 1925. Mrzlo in deževno vreme je bil vzrok, da tega dne trg ni bil dobro preskrbljen, pa tudi ne dobro obiskan. Bilo je sicer 54 slani-narjev na trgu, toda drugi kmete so pripeljali samo 14 vozov zeljnatih glav in drugih živil in tudi samo 5 vozov
sadja na . trg. Slaninarji so prodajali svinjino po 20 d» 30 din., slanino po 25 do 30 din. in drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji pa so prodajali govedino po 15 do 20 din., teletino po 17.50 do 20 din., svinjino po 20 do 22 din., klobase po 25 do 35 din., prekajeno meso po 28 do 40 din., gnjat po 40 do 50 din., drob po 7 do 15 din. 1 kg. — Perutnine je bilo okoli 400 komadov, Cene, ki so se držale, so bile velikim piščancem 40 do 75 din. par, kokošem 30 do 60 din., gosem, racam in puranom 50 do 100 din., domačim zajcem 8 do 50 din., kanarčkom 35 do 100 din., grlicam 35 do 37 din. komad, 1 kozličku 120 din. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetke: Bilo je 150 vozov na trgu, tako da je bila tudi Strossmajer-jeva ulica napolnjena z vozovi. Cene so bile krompirju 3.50 do 5 din. za mernik (7 in pol kg), oziroma 1.25 do 1.75 din. kg, solati 1 do 2 din. kg, glavnati solati in endiviji 50 para do 2 din., ohrovtu 0.50 do 2 din., kumarcam 0.50 do 2 din., buči 1 do 3 din., pesi 0.25 do 1 din., korenju 0.25 do 1 din., karfijolu 2 do 10 din .komad, zeljnatim glavam 0.50 do 2 din. komad, čebuli 1.25 do 5 din., česnu 3 do 6 din. venec, kislemu zelju 3 din., kisli repi 2 din., fižolu 2 do 4 din., paradižnikom 1.50 do 2.50, ovčjemu siru 20 din., trapistovskemu siru 25 din., maslu 40 do 48 din., kuhanemu maslu 50 do 60 din. kg, mleku 3 do 3.50 din., smetani 12 do 14 din., maslinemu olju 30 do 48 din., bučnemu olju 26 do 32 din. liter, jajcam 1.50 do 2 din. komad, sirčku 1 do 8 din. hlebček. — Sadja je vkljub velikemu izvažanju mnogo na trgu. Cene so bile jabolkom 2 do 5 din., hruškam 3 do 10 dni., breskvam 4 do 10 din., grozdju 4 do 1 2din,, kostanjem 5 din. kg, pečenim kostanjem 6 din. liter, limonam 1 do 1.75 din. komad, figam 6 do 8 din. venec, kokosovim orehom 15 din. komad. — Cvetlice so se pocenile, odkar je podjetje Džamonija otvo-rilo prodajalno v Slovenski ulici, kjer se dobijo vsaki dan sveže rezane cvetlice. Cene so bile 1 do 7 din., z lonci primerno dražje. — Lončene in lesene robe je bilo to pot malo na trgu in se je prodajala po 5 do 50 din. komad.
—	Seno in slama: V sredo, dne 4. t. m., so kmetje pripeljali 4 vozove sena, I voz otave in 3 vozove slame na trg. Cene so bile senu 50 do 70 din., otavi 65 in slami 37.50 do 40 din. iza 100 kg, slama se je prodajala tudi po 1.75 din. vsaki snop. V soboto, ¡dne 7. t. m., pa kmetje radi deževnega vremena niso pripeljali ne slame ne sena na trg.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 6. novembra se je pripeljalo 120 svinj in 2 kozi. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 100 do 150 din., 7—9 tednov stari 180 do 225 din., 3—4 mesece stari 280 do 320 din., 5—7 tednov stari 350 do 480 din., 8—10 mesecev stari 520 do 680 din., 1 leto stari 1000 do 1100 din., 1 kg žive teže 11 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 18 din., ovca komad 200 din. Prodalo se je 49 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Meso od volov, bikov, krav in telic od 10 do 19 din.; telečje meso od 12.50 do 90 din.; svinjsko meso sveže od 12.50 do 27.50 za I kg.
Lesni trg. V lesni trgovini vlada še vedno precejšen zastoj. Najživahnejše je še trgovanje z drvami, za katere je sedaj nastopila vsled bližajoče se »ime sezona. Drva se prodajajo v zadostni množini doma, precej se jih pa izvozi tudi v Italijo. Tudi Madžarska uvaža naša drva, posebno iz Slavonije in Medžimurja. — Mehki les se izvaža v omejeni meri v Italijo, Francijo in Afriko. Negotovost laške ■in francoske valute znatno ovira trgovanje. Tesan les se doma slabo prodaja, ker se je gradbena sezona končala.
—	Za trdi les vlada malo zanimanja, Hrastov les sploh ne pride več v poštev za izvoz, ker nam konkurirajo z nižjimi cenami Poljska, Čehoslovašika in Rumunija. — Bukov les se izvaža v Nemčijo, vendar ovirajo izvoz visoki, tranzitni tarifi preko Avstrije. Naša država bi si morala s pogodbami zasigurati znižanje tranzitnih tarifov, potem pa bi lesna trgovina zopet oživila.
Poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo inozemskim strokovnim časopisom in društvom. Žalec, Savinjska dolina, dne 9. 11. 1925. Hmeljska kupčija se je zopet nekoliko oživila. Minuli teden je bilo od letošnjega pridelka prodanih čez 400 bal po cenah od 75 do 125 dinarjev za 1 kg. Od letine 1925 je še neprodanih približno 600 centov, to je 5% vsega pridelka, in od letine 1924 pa približno 800 centov po 50 kg. Več tujih prekupcev še posluje tukaj. — jJruštveno vodstvo.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55.50—56.10 din., angleški funt 273—275 din., francoski frank 2,23— 2-27 din., italijanska lira 2.22- -2.25 din., švicarski frank 10.85—10.90' din., čehoslovaška krona 1.66—1.70 din., avstrijski šiling 7.90—8 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.20 centimov.
Darujte za spomenik vojnim žrtvam, ki počivajo o* pokopališču v Pobrežju pri Mariboru!
Cirilova tiskarna v Mariboru je dozdaj založila in izdala sledeče zvezke »C i r i 1 o v e knjižnice«: 1. zvezek: dr. Lenard: Jugoslovanski Piemont. 7 D. 3. zvezek: dr. Lenard: Slovenska žena v dobi narodnega preporoda 10 D. 4. zvezek: Moj stric in moj župnik. Povest.
i D. 5. zvezek: Melville: Gladiatorji. Roman. I. del 8 D, 8. zvezek: Melville: Gladiatorji II. del 10 D. 7. zvezek: Wells: Zgodba o nevidnem človeku. 7 D. 8. zvezek: Orczv Dušica. Roman. I. del 16 D. 9. zvezek: Conan Doyle: V libijski puščavi. Roman. 12 D. 10. zvezek: Bernett: Živ pokopan. Povest. 8 D. 11. zvezek: Camelli: Izpoved socialista (Od socialista do duhovnika) 16 D. 13. zvezek: E. Lešnik: Šumi, šumi Drava. Črtice iz mariborske zgodovine. 5 D. 14. zvezek: Ljubša: Siovenske gorice 7 D.
MflU 0ZMMU.A
▼egetabilno, foslorokisto krep Bilno krmilo za prašiče, krave, vole, konje, teleta in perut-»ino, je priznano kot najboljše krmilo. Učinkuje hitro rast mesa in masti, povzdigo molz-nosti, pospešuje tek in nagon k žretju in čvrsti razvoj krepkega okostja. Cena 10 kg 60 D, 10 kg 120 D. Naroča se pri
f lavni zalogi vegetabilnih rmil Cerkvenica-Rakek. 6—1 1281
Iščem gospo zmožno, da vodi samostojno trgovino z mešanim blagom. Mora znati tudi šivati. Drugo po dogovoru. — Ponudbe na upravo lista. 1335 Zanesljiv majer, s 1 delavci, kateri razume tudi vinograd-sko delo, se sprejme. Naslov v upravništvu.	1348
Viničarja s 4 ali 5 delavci sprejme oskrbništvo grnjšči-ne Neukloster, Sv. Peter v Sav. dolini, kamor se pošljejo pismene ponudbe. Vstop 1. januarja 1926. 1332 2—1
Majar, ozr. švajcer, ki bi oskrboval 15 krav z malo dru žino ali samec se išče. Nastop 1. ali 15. decembra. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na upravo »Slov. Gospodar- 1 ja<.	1308 3-1
Marljive zastopnike išče stara «avarovalnica v vseh krajih prevaljskega, marenberškega in slovenjgraškega okraja. Javijo se naj le tamošnji domačini na upravo lista pod »Trajen, dober zaslužek.«
Sprejme se mtinarski vajenec takoj pri Ivan Mesič, mlinar, Vransko.	1291 3—1
Bodarske pomočnike sprejme
Jiri prosti hrani, stanovanju b perilu Franc Repič, sodar-ski mojster v Ljubljani, Ko-llzejska ulica 18. 1261 5—1
Sprememba posesti. Prodajo, nakup, najem, zlasti malih posestev, blizu Maribora posreduje »Marstan«, Maribor. 1333
Mizarji! Hišo z 1 oralom posestva dobi oni, ki napravi potrebna okna in vrata na novi stavbi v Ptuju, Srbski trg (eno stanovanje in trgovski lokal) Natančni pogoji se izvejo pri tvrdki Martin Vrabl, Ptuj, Panonska ulica 9. 1337
Prodam posestvo, okli 4 orale, zidano poslopje, cena 60 tisoč dinarjev. Mihael Kereži, Sv. Miklavž, pošta Hoče pri Mariboru.	1340
Prodam majhno posestvo nad 1 oral — s hišo, 8 minut od železniške postaje Ptuj, pripravno za vrtnarstvo, kakor tudi za vsako drugo rokodelstvo. Naslov se izve pri tvrdki Martin Vrabl, Ptuj, Panonska ulica 9.	1336
Kupini hišo 3—5 sob, vrt, v Mariboru ali Celju, oziroma v neposredni bližini. Naslov v upravi.	1349
Posestvo, tri njive, sadonos-nik, travnik za 6 glav živine, zidana hiša, hlevi, blizu farne cerkve v mariborski okolici na prodaj. Naslov v upravi lista. '	1347 2-1
Kompletno gostilno v bližini Maribora ali Ptuja vzamem v najem ali na račun. Pozneje tudi kupim. Dopise upravi lista.	1341
Lep bukov gozd 3 in pol orala «e povoljno proda v Sp. Rad-»anju. Naslov v upravi. 1327
Kmetijsko in konzumno društvo v Šmarju pri Jelšah nudi pristni jabolčnik. 1334 2—1
Prodajo se cepljene trte I.
vrste komad 1.50 D, vkoreni-njeni divjaki 50 par, samo-rodnice 50 par, cepljena sadna drevesa 7.50 D, sadni divjaki enoletni 50 par, dveletni 2.50 D. Pri večji množini po-
pust. Oddajam že sedaj v jeseni. Za odgovor je treba priložiti znamko. Alojzij Gra
bar, pos. in trtnar, Zagorci, p. Juršinci pri Ptuju. 1342
4—1
Prvovrstni angleški in ostrav-•ki plinski koks na drobno iz debele dobavi po znatno zni-ianih cenah Mariborska mestna plinarna.	37
Cepljeno trsje. ter prvovrstna sadna drevesca nudi Vinko Hrastnik, Št. JI j pri Velenju.	1345 3-1
Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Kepič, sodarsko podjetje v .....ani, Trnovo Solidne
^jubljani lelo. Toč
delo. Točna postrežba. Oglej-
te «i rnlogol
1012 15—1
Vinogradniki, kateri se zanimajo za cepljene trte na zanesljivih čistih običajnih podlagah, brez šmarnice, naj zahtevajo cenik od »Prve trsni-čarske zadruge v Sloveniji», pošta Juršinci pri Ptuju. Ako se gleda na kakovost in čistost vrst, je konkurenca v ceni nemogoča. 1331 3—1 Pletene jopice, bluze, telovni-Ve za moške in ženske, sviter-|e, kostume, spodnja krila, pelerine, kapice, nogavice, doli olenice itd. vse iz najboljše »olne dobro izdelano in za nizko ceno dobite v Strojni pletarni Maribor, Vetrinjska ulica 17.	1219 10—1
Drevesniea grofice Herber-
stein v Velenju (Slovenija) nudi za jesensko in pomladno saditev prvovrstno lepo vzgojeno sadno drevje, od vseh obče znanih in priporočljivih vrst Cene zmerne, pri večjem odjemu popust. Franc Hortfath, vrtnar in sadjar. 1272 3—1
n°/0 Tomaž. ?!ind o
in droga umetna gnojila za
jesensko gnojenje nudi po naj nižji ceni Trgovina umetnih gnojil in vinarskih potrebščin Z. TONEJC, Maribor, Aleksandrova cesta 35. 1321
Štambiijke
vseh vrst izdeluje najcenejše Zinauerja naslednik S. Petan v Mariboru, Aleksandrova 43. Na dvorišču.	1266
Vsak še ne ve, da se v trgovini
jos. mmcH
usnjarija
MARIBOR, Aleksandrova 21
prevzame vsakovrstne surove kože za izdelavo gornjega usnja, podplatnega usnja, — blank in boks. Prodaja po najnižjih brezkonkurenčnih cenah vse vrste usnja. Lastni izdelek. Nakup surovih kož vseh vrst po najboljših dnevnih cenah.	1278
IZJAVA.
Podpisani Franc Veble, posestnik Vrhje 38, občina Kapele pri Brežicah izjavljam, da sem neutemeljeno obdolžil g. Ivana Smrekar, posestnika Vrhje 10, razpečavanja ponarejenih deset dinarskih bankovcev.
To izmišljeno obdolžitev s tem preklicem in obžaljujem ter se g. Ivanu Smrekar zahvalim, da mi je žalitev odpustil ter umaknil že vloženo obtožbo radi žaljenja časti.
Brežice, 5. novembra 1925. 1346	Franc Veble.
Suhe sob*?, orehe»
vosek. In vse druge deželne pridelke kupuje po najvišjih cenah:
ANTON FAZARINC, CELJE.
Ima na izbiro in veliko zalogo: kave, riža, mila, »reč, najfinejših čaje', roma, konjaka
tn vseh vrst špecerijskega blaga
po najnižjih cenah.
Zamenja tudi žito za najfinejše baško moko. 1168 10—1
Prvovrstno *eulno drevje tn <*pljene trte najbolj pripo-«čljivih vrst po nizki ceni 'ma v zalogi: Drevesnica in tituica Gradišnik, St. Jani— Velenje. Naročila in tozadev-■i vprašanja naj se blago vodja nasloviti na: Ivan Gra-iišnik, pošta Dobrna pri Celi«.	1052
Hra»tove in bukove hlode kupuje električna žaga M. Obran Tattenbachova ulica. 1268 4—1
Špecerijska ¿tfideft«
poseDns lep« kava, surov» la
tgano, rii, bučne olje, na mizno olje, banatsko pšenič-ao moko, dobro krušno moko. kupite najcenejše in * točnv postrežbo v najstarejši Spe ce.rijski trgovini
mm siim,
Ulavni trg v Koturln.
Kupim tudi več vagonov lepe ga selja v glavah. 1074 12—1
mrn'msmm-
Poglejte cekine
SSmffll]
S?. ¿í«-
n.
Proda se posestvo, srednje-veliko, lepo obdelano ter v najboljšem stanju, s hišo in gospodarskim poslopjem, pohištvom in gospodarskim orodjem in na željo tudi z živino, zaradi družinskih razmer. Cena zelo ugodna, naseli se lahko takoj. Vse preskrbljeno za zimo. Posestvo je v lepi ponkovski župniji. Naslov v upravništvu. 1325
Kupima vsako množino sadjevca (sadnega mošta). Po nudbe z navedbo množine ns Vrečko in Deberšek, Smi-klavž — Slovenjgradec. 1307
2—1
Večjo množino cepljenih trt
enoletnih jabolčnih in hruše-vih okulantov ter divjake ima v zalogi po nizki ceni Lovrenc Glirtšek, Sv. TI j pri Ve lenju.	1310 4—1
Pozor! Bavno došlo blago, no ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, sukno itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17.

V	Zlatorog-terpentin-milu se nahajajo zlatniki po 10 frank.
Zlatorog-terpcntinovo milo je
boljše kot navadno milo, je s terpentinom kemično vezano milo v najbolj učinkoviti topljivi obliki. Dve mogočni čistilni moči sodelujete in se izpopolnjujete:
terpentin razkroji nesnago, milo jo izpere,
učinek Zlatorog-terpentin-mi-
la je zato neprekosljiv!
V	najkrajšem času se je Zla-torog-terpentinovo milo prikupilo vsem gospodinjam in
I vsaka, ki je enkrat prala z «j | istim, ne uporablja več dru-gega mila.
Da se seznanijo z Zlatorog-i terpentinovim milom tudi najširši krogi, se od 1. avgusta t. 1. v vsaki tisoči komad
Zlatorog-terpentinovega mila
vpreša lO-fr.-zlatnik, ki med vporabo bliskaje pozdravlja presenečeno gospodinjo. Veliko zlatnikov se je dosedaj že našlo. Kupite še danes zlata K a vredno milo in iščite zlatnik!

Losol
katranov preparat proti mrfie-su in drugim škodljivcem aa sadnem drevju se dobi v dr«-geriji Sanitas, Celje. 831
injsk* kože
kupuje za najvišje cene JOSIP ROSENBERG, Maribor, Slovenska olica 1.
v -w.w	r iir -vr i r ^¡r ^
VM.j VNf I l I
"JP* jr?«ss^-se t 1ibenur i
Vsem tistim, kateri so mene v 17. letih moje samostojnost» podpirali, ter tistim, kateri so mojo novo eksistenco omogočili, najiskrenejša hvala.
Nadalje se vsem mojim znancem in prijateljem priporočani v blagohoten obisk.	Bilježim z velespoštovanjem
TR "lča v*
GLAVNI TRG 14 Brivnica »Rotovž« GLAVNI TRG lfr
Sprejme se takoj
h gospodu v mesto. Ponudbe pod »Red m snaga« pismeno na upravo lista.
ARGUS je naš najboljši domači obveščevalni zavod ARGUS ima v vseh mestih zanesljive poverjenike ARGUS daje obvestila o vsem, posebno pa o stanju denarnih zavodov, trgovskof-industrijsklh podvaetjih in zasebnih oseb ARGUS-ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre
ARGUS se nahaja v Vuka Karadžiča ul.ll, Beograd ARGUS-ov telefon: 6-25, brzojavni naslov: Argus
S 19 25
Dražheni oklic.
V nedeljo, dne 22. novembra 1925, od 9. ure dopoldne naprej se bo prodajalo v Šoštanju iz Ikonkurznega skla da Rajmunda Ritoška, trgovca v Šoštanju, po javni draižbi sledeče predmete: trgovska oprema ter razno maniifaktur-no in špecerijsko blago.
Po potrebi se bo prodaja nadaljevala v ponedeljek, dne 23. novembra 1925, od 9. ure naprej.
K draženju se b otzačelo pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri; med tem se lahko te predmete ogleda.
Okrajno sodišče v Šoštanju, oddelek I,
dne 9. novembra 1925.	1350

r.:	- T'
Mbnfjt I» i»S;»Brrt|i» «»¡»žiti svoj derar t>r|
Sjcraji ¿M^J ^Hlllb
ki r I-itst!*)«- branili e vir* t navedli? po «•/„ vefje* in lezavr po dogovoru tudi višje. Spiej^na hmnilre
kniiye drugih dfnerrib i a vode v kot gotovino n i ivtžuje vsa nauazila — Tekoči računi.
■M
ZAHVALA.
Najiskrenejše se zahvaljujemo vsem, ki so ob prežalostni izgubi naše drage mame, stare mame itd.
Jožefe ISTapr-u.d.nils:
osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje, ali jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhavščMv nadzorniku g. L j. Čemeju, šolskemu vodstvu v Griižah, pevskemu društvu za pretresljive žalostinke, šolski mladini, kalkor vsem prijateljem in znancem.
Naj ji bo ohranjen večni spomin!
Griže, dne 5. novembra 1925.
Žalu:oči ostali.
ZAHVALA.
Za oibilne dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega srčnoljubljenega očeta, oziroma dedek a, strica itd.
Ivana, Hrašovec,
bivšega kmeta v Graboivošu
kateri so nas zapustili dne 26. oktobra 1925, v 71. letu svoje starosti, se tem potom vsem iz srca zahvaljujemo. Hvala bodi tudi vsem, kateri so jih dne 29. oktobra 1925 spremljali k večnemu počitku.	,
Grabonoš pri Sv. Juriju ob Sčavnici, dne 2. novembra 1925.
Žalojpči otroki.
rvuMru^aidjisenßißa.'
spece&jiihega m
SlfiOOO BEFJLNA FTOM%
M
E
íü
íüj
Priporoča se	B
Tiskarna sv. Cirila ? Harioom
® •¿n
k;
®
s
poljske Ma^iže
si mnogi želijo Kristusove podobe (korpuse). Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 cm veliki po 550 din., 75 tati veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 In 800 din., 90 cm veliki po 800 din., 100 «m veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
Stenski križi
z leseno pooobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din., 30 cm po 77i n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
Stenski kr»iži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikosti!» po 4, 12, 18 in 24 din.
Stoječi bpiži
s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih
in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din. bpeiiava je zelo okusna in solidna ter se toplo pirikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
iE
S (•
Ü®.
B ®
S
[rä
ÖF i
a
'Jl
E ®
*
»
S


Tl^-i^^^lflll-Tfitr n-wr r.....T ilt nur I
VI
liaiožite denar k pri
m m
s i
s
Ljudski posojilnici v Celju
reg. zadrugi z neomejeno zaveza
Cankariera ulica 4
poleg davkarije (poprej pri »Belem volu«), kjer je najbolj varno naložen in se najugodneje obrestuje.
Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica
Posojila po najnižji obrestni meri.
damskih plaščev! — rpežni športni 400 D, modni ševjot 550 D, Velour Ia 600 D, Velour Iala 720 D, gladki suk-neni 800 D, fini modno-sukne-ni 900 D.
MODELI
Velour s »Biberette» - kožo 1020 D. modno sukno s »Ele-ctrik« 1330 D, Eskimo Velour s Panterkanin 1050 D, najnovejši modeli s Chinchilla Opusom 2600 D do 3000 D v veletrgovini R. Stermecki, Celje, " " ■ " Vsaki
št. 24. Cenik zastonj, kupec dobi darovnico.
1150
Kmetje šmarskega sreza!
Oglejte si zalogo in informirajte se o cenah, predno kri-jete Vaše potrebščine v manufakturi, usnju, železnini ia
špeceriji
v detajlni trgovini
eo. smrni, pristav*
Nikdar prepozne, nikdar prezgodal
ne pridete, ako imate zanesljivo uro iz švicarske to vame firme Suttner. Suttnerjeve u-re gredo natančno do sekunde. — Popravljanja slabih ur stanejo sčasoma mnogo več kot ura sama. — Bre«-
p lično prejmete veliki ilustrovaai divot-cenik, ako javite svoj točni naslov raspošiljalnici ur H. Suttner v Ljubljani št. 678. Cenik te stare solidne firme nudi skoro neizčrpno izbiro ur, zlatnine, kakor tudi daril in praktičnih predmetov za uporabo.
ipoitovans 80sp@diniaf
Tudi Vi se morate prepričati, da se dot« v manufak-turni trgovini
SREČKO PIHLAR, MARIBOR,
Gosposka ulica 5
lepo in trpežno blago za obleke v veliki izbiri in po re« nizkih cenah.	1306 6—1

huí i aiminnre i si prihranite, ako kupite manufakturno blago
v Celju ttPr
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, kakor: sukno za moške, volneno za ženske, hlačevino, tisko» «rino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogoviee, pa vola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za STajee, klot, čepice in naglavne rute.
Ne opustite se prepričatil — Za obilen obisk se priporoči;
Drofenil
Slavni tri 9 teli« Glavni ti s 9
Postrežb točna!
Mera obilri»
i fg sa & a n n n » a sm an o Hi ca i
Piedra© kupite
ém*§m	oglejte si v manufakturni trgovini K. Woc-
infcsr-f» »»i., /uiton Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10.
i ää M ¡s a j§ ■ m a h m m s» k m a m sí u m m a ts m m m m x n m
9MÜ izbora« kvalitete Vam priporočamo aafeeviti d m jeaea In zimo
O - čevljt
Lastne delavni*® — solidne aenec
MARIBOR, Koroški cesta št, 19.
Le najbolje je najaenejje,
P<1 J. Trpinu v Mirlboru,
Glavni trg 17,
se najlažje kupi sukno za plašče, obleke, perilo, dežnika itd., ker je res prav poceni.	12S3


zahtevajte cenik in vzorce čudežnih sveč za, božič
edini slovenski izdelek, najcenejši in najboljši. Bengalične žveplenke, bengalične svečice. Bengalični ogenj v vsel» barvah brez žvepla in brez smradu za Miklavževe večere in gledališke odre. Lov>. ske patrone vseh kalibrov v raz» ličnih bengaličnih barvah. Aparat proti vlomu, za vinogra» de i. dr. — Cenik ognjemetnih predmetov pošlje se na »a«
htevo.
»Pyrota«, prva jugoslovanska pyrotehnična tovarna,
Zima se bližal
Preskrbite si razno manufakturno bla#o pri t-n-dki
Fianio Naler, Nari&or,
Glavni trg štev. 9.
Tam dobite odeje, koče, zimsko perilo, barhent, flanei« te vseh vrst sukna za moške in ženske obleke po najaSf* dnevni ceni.	JIP
i že veste,
daaev
- Celiu
v «aaufakturnJ In modni trgovini
Franc Dobovičnik,
Gosposka ulica 15
«ajJUD* kupi vsakovrstno blago za obleke, ker Je veliBl bMni in so tudi najnižje cene, vsled česar slovi Iw&
vir ca najcenejši nakup maruifakturnep'» blag*. %i*vrd «astavljenci, železničarji, kakor sploh strani®, f« priiejo iz dežele nalašč kupovat, dobijo znaten «oprarit
Ea trgov«« poaeben oddelek tu debelo.
«!»aBaBBRrBBBBBBBBB»«DRBIGBBBBflB&
Svečama, mtdičarna ia slaščičarna
Pisanec & Dsllnšek, Ptuj
Paaoaslca ulica 8, (pri poŠti)
ima v zalogi prvovrstne voščene oltarne, nagrobne, p»« grebne m namizne sveče vseh velikosti, kakor tudi beta ta barvane svečice za božično drevo po jako nizkih cenah.
P. n. trgovcem na deželi priporočava vsakovrstne nvr-dičarske izdelke, različne miklavže ter krampuse za Miklavževo, izvanredno lepe medene, sladkorne, penaste^ l* kerne in čokoladne obeske po brezkonkurenčnih cent.', za Božič, nadalje različne okraske in božične nakite za božična drevesca.
Na drobno I	Na debelo«
Pri večjem naročilu franko zaboj.
Za obilen obisk se najtopleje prv-ročav* 1116	Pisanec & Dol laK,
jaBBBSBBEB»HB&BaiK&»3*iS9S!9!!k&3BK'Ji. Iti
SLOVENSKI GOSPOD AB.
K. novembra 1925..
Velepražarna kave Meznarič Rado, Maribor,
SSS" Trgovci, zahtevajte ponudile I
Glavni trg štev. 21.
T SI
Tri-soda
• -
! * <*
f
L-
T -
' i
» *
1 e a
• 4
• A
Vse teče gledat perilo oprano sil TRI
Mati je vesela in srečna, [ker je končala brez truda pranje s^TRI.
TRIf
razkroji umazancstjj
tri ~
¡fpere sam^od sebe
Trt
beli.' pa'neiTazjeda
r • i

r s i
r • ;
Pldlldlld
^■»■■■■HaiHifflaHBHni>HsaBngiBBnaiBaiB!aans8»MMaiMiuisHw«»|||;
la
Oenar naložite
* as»- ■»• .. .	■ -¡s- „
RBlboliic In nalvcrifitiSe pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici r.z.zn.z.
v Maribora, Stolna nlica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
nalugodneiil obrestni meri.
laBBBBHBBBBBBBBBBBBBBBBBBIlBI
£ K/ E-t) I I: K> Bt El E*
a
E S»
£ ■
e
K K
I
i
r •
>• *
r v
Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno V jamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj ; sedanjosti ie edino
ST0EWER-REC0RD
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni
papir vedno v zalogi.
				
□		□□□□□□□□□OD	[IHj	□ OD D
t*
r »
r » ]

riidiidiidi
Priporoča se prvi slovenski javod
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
« >
Dunajska cesta 17	Dunajska cesta 17
ki Je edina te »rite.
Podružnice: Celje, Breg 83; Zagreb, Hatzova ulica 11} Sara]®*®. K«**" ičeva ulica 10 in Split, Ulica 11. puka.
BBBBBBB1
ia i
ZvonolivarnaZ^onoglas, Maribor f
i as®®®®
□!□!□!□□'□□ UMU □!□□□□□□	□ □ □
Bai&EB!9BliaBlliaBfllllflSaBIHHaHiaillllHIBRBI8IK

SVEČARNA IN ¡VOSÔARNA
daje vsem p. n. interesentom na znanje, da vliva razen prvovrstnih bronastih zvonov tudi vse v
■ FRAN JO CVILAE, SL. BISTRICA »
livarsko stroko spadajoče predmete [
ET
iz brona, medi in železa. — Vabijo se radi tega vse tovarne, mehaniki, ključavničarji, trgovci itd., da krijejo svoje potrebščine pri navedeni
tvrdki, katera izvršuje vsa naročila hitro, solidno in po zelo nizki ceni.	«	....	. . , . .	■
J	2	odlikovana z zlato kolajno.
Kupuje se tudi stari kovinski materijaL
9,BBBBBa»r:^B^iBaBaffiaBBBaBaiaBBBUBaaBK»isaR9naaiBaB »hbbbbhbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbi
proizvaja in izdeluje voščene sveče za oltarje, voščene svitke, svečioe za božična drevesa, gladke in zvretene ter raznovrstne sveče za trgovce za hišno rabo, kakor ■ stearinske sveče, kompozicijske sveče, nagrobne sveče (konsuimne sveče »Viktorija«), Barok-sveče za lustre, vseh vrst okrašenih sveč in svitkov. Izdeluje se tudi medeno pecivo, lcrampuse, miklavže ter priporočam se vsem g g.
trgovcem in cerkvenim oskrbništvom za izredno in prvovrtsno blago. Zahtevajte ceniki — Postrežba točna ter solidnal — Cene zmenvel — Tvrdka
odlikovana z zlato kolajno.
r < r- *	r^* rs/* rv-* rs/* »v*	rs/* rv/*	»V*	• r "	m *	»v* rs/* rs* *s/* K/*
i » '< f' Â k A k. rf K A k é < A V 4 k i k A V i k J \ A K A k i v > k < < A K J »* A	A W A k.A k 4 k A k A k d
fLtiSSSSSB&k
r^-* rs/*	rs/» rs/* ^	-T^f	^s/* 's/* rs/*	rs/* rs/*	»rv/* rs/* rs-* »v*	.»V*	rs^
ospodarska

d..
P#dru^iilea ¥ Marilioru«
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova eesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, Izvršuje vi« bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovan je vlog na knjižice in v teli. računu:
pr^dafmlec treete iirimwmm rum?» immrilm»
i
m
f-é	»> kM	»o,	^	^	kN	fcA*	^ fcA< ^	^ ^
^ ^	kN kN	KNi k^i	k^M« »Ai kN ■ kN ^ ' n'y fc^rf |A<	^	k-N*' k*^
Jiskar: Tiskarna »▼. Cirila * Mariboru, predstavnik: Leo Brože, poslovodja ▼ Mariboru. — Urednik: Januš Galec, novinaj t Maribora. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Janui Goleč, novinar t Mariboru.