Pofttnina plačana v gotovini. Leto ucvm., št. m Ljubljana, torek 28. maja 1935 Cena Din L- 'znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inaeraa do 30 peui rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3.-. večji ms era ti petlt rrsta Din 4.-. Popust po dogrovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugroslaviji Din 12... za Inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNLBTVO LJUBLJANA. Knafljeva oHca A te v. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR Stroasmaverjeva Sd — NOVO MESTO. Ljubljanaka c, telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 66 podružnica uprave: K oceno va ulica 2. telefon SL 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani it. 10.351. i WE DO OUR PART Washington, 28. maja. z. Na pritožbo prizadetih krogov je včeraj ameriško vrhovno sodišče izdalo dve odločitvi od nedosledne važnosti. Gre za ukrepe, ki jih .je izdal Roosevelt v svrho sanacije ameriškega gospodarstva. Znano je, kako velik odpor je zavlada] proti politiki tako zvane NIRE zlasti v industrijskih in finančnili krogih. Roosevelt je industriji predpisal ne samo delovni čas, marveč tndi delavske me/de. maksimiral dobiček in sploh posegel v vso organizacijo gospodarske delavnosti. Izdanih je bilo nešteto tako zvanih co-desov, ki so urejevali delovne in produkcijske odnošaje za posamezne industrijske panoge. Na pritožbo zveze ameriških industrijcev .je sedaj vrhovno sodišče izdalo odlok, s katerim proglaša vse te ukrepe Roosevelta za protiustavne in neveljavne. Z odločbo vrhovnega sodišča je razveljavljenih preko 500 codesnv za najrazličnejše industrijske panoge. Sporedno s tem je vrhovno sodišče razveljavilo zakon o razdolžitvi farmarjev, ki ga je koncem leta 1934 sprejel kongres. Ta zakon je določal petletni moratorij za farmerske dolgove. Z i*azveljavljenjem tega zakona, ki ga je vrhovno sodišče prav tako proglasilo za protiustavnega, so ostali farmer ji brez zaščite in bo sedaj na tisoče in tisoče farmerskih posestev prišlo na boben. Ti odloki vrhovnega sodišča bodo skoraj gotovo opogumili tudi ostale gospodarske panoge, da se pritožijo pro*i gospodarski diktaturi Roosevelta. S tem je uničeno skoro triletno delo Roo-vevelta za ozdravljenje ameriškega gospodarstva in splošno smatrajo, da je tako zvana NIRA s temi dalekosežnim! odloki vrhovnega sodišča dobila smrtni udarec. Zaprepaščenje javnosti Newyork, 28. maja. AA. Sklep vrhovnega sodišča o protiustavnosti uredb, ki jih je ameriška vlada izdala v okviru akcije za gospodarsko obnovo, je povzročil hudo zaprepaščenost v vseh krogih, kjer se zbirajo pristaši te akcije. Predsednik upravnega odbora za gospodarsko obnovo Richberg je po razsodbi vrhovnega sodišča odšel na konferenco k predsedniku USA Rooseveltu, pravosodni minister pa je sklical nujno konferenco ravnateljev svojega ministrstva, da prouče pravni položaj, ki je nastal po razsodbi vrhovnega sodišča. Vlada za enkrat ne bo izdala nobenega uradnega poročila, ker je treba najprvo proučitj položaj. Verjetno je, da bo vlada stopila prihodnje dni v stike s predstavniki glavnih industrijskih strok, da bi ohranila vsaj tisto, česar ni mogoče več izvesti z uredbami z zakonsko veljavo. Treba bo iskati novih potov \Vashington, 28. maja. AA. Po konferenci z Rooseveltom je predsednik upravnega odbora za gospodarsko ob-aovo Richberg dal novinarjem tole izjavo: Sklepe vrhovnega sodišča bomo v celoti izvršili in bomo zaradi tega takoj □stavili vse predpise o obveznem izvajanju posameznih uredb. Nahajamo se pred vprašanjem, kako naj ohranimo moralne in gmotne pridobitve, ki jih je dala politika gospodarske obnove našemu narodu in njegovemu gospodarskemu življenju. Skušali bomo najti čim- ' prej primerno rešitev tega vprašanja. Našemu narodu bi nastala ogromna škoda, če bi se med tem zopet razpasle stare metode nepoštene poslovne konkurence in bi prišlo vnovič do kršitve opravičenih interesov delavcev. S tem bi bilo prizadeto splošno blagostanje naše države. Konec Rooseveltove odarske diktature Vrhovno sodišče je razveljavilo industrijske codese in farmerski zakon z utemeljitvijo, da so vsi ti ukrepi protiustavni — Politika Nire je dobila s tem smrten udarec Listi pozdravljajo Nevvvork, 28. maja. AA. Skoraj vsi newyorški jutranjiki pozdravljajo sklep vrhovnega sodišča o protiustavnosti uredb za gospodarsko obnovo. »Newyork Times« pravi, da je sklep vrhovnega sodišča naletel na splošno odobravanja. Podobno pišejo tudi drugi listi, ki ugotavljajo, da bo sklepe vrhovnega sodišča pozdravila ogromna večina ameriškega prebivalstva. Roosevelt se posvetuje VVashington, 28. maja. AA. Sklep vrhovnega sodišča je povzročil zaprepaščenost v uradnih krogih. Predsednik Roosevelt je takoj poklical k sebi predsednika NRA Richberga. Sklep vrhovnega sodišča bo po vsej priliki povzročil, da bo vlada izpremenila in dopolnila načrt zakona, ki bo podaljšal veljavo NRA. In politične posledice? London, 28. maja. AA. \Yashigtonsko poročilo o sklepu vrhovnega sodišča USA glede protiustavnih uredb za gospodarsko obnovo, je napravilo v angleških gospodarskih krogih največjo senzacijo. Današnji londonski listi prinašajo poročila in komentarje o tem pod Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav ogromnimi naslovi in podnaslovi. Večina listov soglaša v tem, da pomeni sklep vrhovnega sodišča strahovit udarec za gospodarsko politiko predsednika Roosevelta. »Ne\v Chronicle« smatra, da ni pretirano, če pravi, da bo sklep vrhovnega sodišča utegnil povzročiti pravo revolucijo ne le na gospodarskem, temveč tuđi v političnem življenju Zedinjenih držav. S tem sklepom je postalo tisoče uredb o cenah in mezdah in o mednarodnih trgovskih pogodbah brez vsake veljave in navaden papir. Kakšne bodo posledice vsega tega, še ni mogoče povedati. »Times« piše nekoliko mirneje in misli, da bo Roosevelt le premagal rudi te ovire svojega dela. To pa bo Roosevelta in njegovo energijo *ako priklenilo na notranja gospodarska vprašanja USA, da ne bo utegnil uresničiti svoje pobude za sporazumno stabilizacijo odnosov med glavnimi svetovnimi valutami. O tej stabilizaciji piše današnji »Dalj Mail«, da je ameriška vlada sicer te vesti uradno demantirala, da pa vendarle pripravlja formalni predlog o sklicanju mednarodne valutne konference. List navaja, da je bil pred 15 dnevi v Londonu ameriški strokovnjak z nalogo, da neuradno ugotovi, ali bi bila Velika Britanija za takšno konferenco. List pristavlja, da so ugledne osebnosti angleškega političnega in gospodarskega življenja naklonjene načrtu o tesnejšem gospodarskem sodelovanju z Zedinjenimi državami severne Amerike. Soglasje Flandinove vlade Popoldne se bo v zbornici pričela razprava o pooblastilnem zakonu — Napeto pričakovanje poraza ali zmage vlade Pariz, 28. maja. z. Na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je trajala polne štiri ure, je bilo doseženo med člani vlade popolno soglasje glede sanacije proračuna državnih financ, zaščite franka in po življenja gospodarstva. V političnih krogih razmotri vajo sedaj o vprašanju, kakšno stališče bo k temu zavzela poslanska zbornica, Odpor m ugovori proti vadnim predlogom so manj načelnega značaja, marveč se nanašajo mnogo bolj na konkretne ukrepe, ki jih namerava v posameznih problemih izdati Flandinova vlada. Največji odpor pa je zabeležiti proti nameravanemu znižanju pokojnin, rent, uradniških plač itd. Kakor pričakujejo v parlamentarnih krogih, se bo finančni minister Germani Martin, ki bo v imenu vlade danes popoldne predložil zbornici zakonski načrt o izrednih pooblastilih vladi, v svojem ekspozeju omejil samo na to, da bo razložil zbornici razvoj proračunskih, finančnih in valutnih vprašanj in utemeljil neobhodno potrebo takojšnjih ukrepov za sanacijo. Po vsej priliki pa se bo izogibal pojasnilom o konkretnih ukrepih, ki jih namerava izdati vlada. Ce bo zbornica pristala na nujno obravnavo teh predlogov, kakor lo zahteva vlada, se bo prihodnje dni odigral glavni boj v finančnem odboru. Dejstvo, da se je Herriot zavzel za vladne predloge, daje vladi upanje, da ji bo uspelo premostiti ovire, ki se pojavljajo na levici. Vest, da je vlada na svoji včerajšnji seji dosegla soglasje, je zelo ugodno vplivala na borzi. Rentni in drugi državni papirji so si znatno opomogli, inozemske vTednotniee pa so sorazmerno nazadovale. Gospodarski krogi za Flandina Pariz, 28. maja. AA. Zveza trgovinskih zbornic v inozemstvu, ki šteje 42 zbornic v 27 državah, je sprejela sklep, s katerim obsoja vsako agitacijo proti franku in zahteva vzpostavitev proračunskega ravnovesja. Kaj hoče Mussolini Mir v Evropi in proste roke v Abesiniji — koncesije v avstrijskem vprašanju na račun Italijan skih stremljenj v Abesiniji Rim, 28. maja AA. Rimski listi poudarjajo v svojih komentarjih o zadnjem Mussolini jevem govoru zlasti izjavo o abesin-skem vprašanju. »Giornale d' Italia« pravi med drugim, da zahteva čtmdalje večja sovražnost, ki jo kaže Abesinija nasproti Italiji, ne same vojaško pripravljenost, temveč tudi odločno razčisčenje položaja. Italija se zaveda svoje dolžnosti kot evropska velesila in je zato pred vsem dolžna, da ne pusti nekaznovanih napadov barbarskih narodov na svoj ugled. Italija ne more pristati na nikako politično diplomatsko transakcijo, pri kateri naj bi se koncesije v avstrijskem problemu nadomestile z ublažitvijo italijanskega stališča v vzhodni Afriki. Naj bo nadaljnji razvoj dogodkov v Abesiniji kakršenkoU. afriški zapleti j a ji nikakor ne bodo mogli odvrniti Italije od njenega političnega delovanja v Evropi. »Popolo di Roma« pravi, da so v zmoti tisti, ki mislijo, da bo Italija v drugih delih sveta mirno gledala žalitve in krivice samo zato. da bi ji ne bilo treba odpokli-cati niti enega samega polka z Brennerja. >Popolo d' Italia« piše, da bo nastop nekaterih držav nasproti Italiji v abe&inskem vprašanju preizkušnja za njihovo prijateljstvo. Avstrijski problem je splošen evropski problem in ne samo italijanski. Zato Italija ne mors usmeriti vse svoje zunanje politike samo na obrambo Brennerja Italija ne bo dopustila ponovitve igre. kakor se je vršila takoj po vojni, ko je bila Italija tako zelo prizadeta z nekim evropskim vprašanjem, da so jo izpre gledali pri razdelitvi prekomorskih mandator. >Gazeta del Popolo« pravi, da so besede predsednika italijanske vlade Mussolinija o potrebi svobodne akcije Italije v Afriki italijanski odgovor nekaterim neiskrenim prijateljem >Corriere della Sera« piše, da bi nekateri prijatelji Italije hoteli videti Italijo do zob oboroženo na Brennerju, obenem pa prekrizanih rok v kolonijah. Italijanski narod ne more razumeti takšnega poi-movania. Vpoklic novih italijanskih rezervistov Rim, 2-8. maja. č. »Gazetta Uficiale« objavlja dekret o mobilizaciji podčastnakov in vojaško-tehnričnega o&obja letnika 1912. 'Kakor znano, s-o v ♦Italajto v poelednjiib treh mesecih mobilizirate letnike 19-11. 1913 in 1914. Po poslednjih izjavah Mue-soMnija so tudS rezerv.iste letnHJka 1912. o pozo ni li, da bodo morda v bližnji bodočnosti nco-bnlizirani in da naj bovoboda akcije. »Echo de Parie« definira ^botni M-ussoli-nijev govor tako, da hoče Italija biti prijateljica vsaki državi, ki bo z ritjo sodelovala, in nasprotnica vsake države, ki bo ho tela onemogočiti njeno akcijo v AfrLki. Glede na to se je Laval v ženevi zelo trudil, da bi omilil britanski odpor zoper italijansko akcijo v Afriki. Naposled prav? »Echo te Pariš«, da bi bilo nesmiselno zahtevati od Francije, de bi se pretirano zavzemala za »potovanje pakta DN v vzhodni Afriki. 8* bi se s tem ubilo sodelovanje v Evropi >Repub1ique« resomira svoj komentar ▼ mnenju, da želi Mussolini za Italijo mir v Evropi in proste roke v Afriki. List pravi, da takšno nazirao je ni primerno za brezhibno funkcioniranje Društva narodov. Goring pride v Beograd Beograd, 28. maja. M. Pruski ministrski predsednik general Goring, ki »o nahaja na svojem poročnem potovanju, je danes iz Sofije s svojim spremstvom v treh letalih od le tel preko Skoplja in Peći v Mostar, odkoder bo nadaljeval potovanje v Dubrovnik. V Beograd pride 6. junija. V njegovem spremstvu jo med drugimi princ helenski in dva aktivna ministra. Slava 40. pešpolka Ljubljana, 28. maja. Vojašnica kralja Petra L Velikega Osvoboditelja je bila danes vsa v zelenju. Pri glavnem vhodu, kjer so bite v veži postavljene strojnice, je domačin polkovnik Zivanović sprejemal častne goste. 40. p. p. »Triglavski« je danes proslavljal obletnico, ko je pred 16 leti med koroško ofenzivo zlomil sovražnikov odpor. 2e mnogo pred napovedanim časom ob 10.30 so se okoli tribune za častne goste v kareju postavili bataljoni 40. p. p. z godbo na čelu. Točno ob 10.30 je prispel zastopnik odsotnega komandanta divizije brigadni general Jovanović. Z gromkim »Bog ti pomogao« so vojaki odgovorili na njegov pozdrav, godba pa je zaigrala državno himno. Sledilo je tradicionalno rezanje kolača, nato pa *o pravoslavni, katoliški in muslimanski svečenik opravili verske obrede. Pred polk jw stopil domačin komandant 40. p. p. polkovnik Zivanovie, ki je zbranemu polku v kratkih besedah ra/ ložil pomen današnjega slavlja in se spominjal tudi mLjeniškega kralja Zedinite Ija, katerega spomin so vsi navzoči poča stili s trikratnim »Slava«. Na tribuni so bili v velikem številu zastopani častni gostje. Med drugimi smo opazili bana dr. Dinka Puca. predsednika mestne občine dr. Ravniharja in podžupana prof. Jarca z mnogimi občinskimi svetniki, polnoštevilno pa so bile zastopane tudi javne korporacije, kakor policijska uprava. Sokolska župa Ljubljana, odvetniška zbornica. Zbornica za TOI, rezervni oficirji in Jadranska straža. Legija koroških borcev, sokolska in strelska društva, športni klubi itd. Po končanem obredu so oošli gostje v lepo okrašeno slavnostno dvorano pol-kovnega štaba, kjer so bili pogoščeni. Ves čas je na hodniku igrala godba 40. p p. Zastopniki društev in korporacij so čestitali komandantu polka k slavi, polk pa je prejel tudi obilo brzojavnih in pismenih čestitk, med drugim od Nj. ;el. kralja Petra II.. vojnega ministra. SKJ itd. Popoldne ob 16. bodo vojaki 4C. p. p. izvajali na dvorišču vojašnice razne soko-ls-e vaje, na sporedu so šaljive igre in predstave, obenem pa bo pogoščeno vse vojaštvo polka. 40 p. p. k njegovi slav* 'skreno čestitamo. Ugrabitev milijonarjevega sina Nevvvork. 28. maja. AA. Iz Takome ▼ državi Washington poročajo: 0 usodi devetletnega Jurija VVeierhouserja, »ina milijonarja, ki so ga gangsterji ugrabili, še iiti nobenega poročila. Njegov oce je iija* vil, da rad pl;iGorenjcac in »Bratstva«, katerega članica je bila pokojna, in nesli mnogo vencev in šopkov in svežega cvetja. Pevsko društvo »Sava« pa je zapelo pokojnici pri hiši žalosti, v cerkvi na Savi in ob odprtem grobu. — Jesenice od sobote do ponedeljka. Sobota in nedelja sta bili kljub nesigurne-mu vremenu izredno živahni, že v soboto popoldne je šlo mnogo planincev in prijateljev prirode na vrhove Karavank, pa tudi v Mojstrano, Vintgar, Bohinj itd. V nedeljo zjutraj pa je šlo mnogo Jeseničarov k blagoslovitvi Skalaške koče na Rožco, mnogo pa tudi na Crni vrh, Pusti rovi in na Golico. Dopoldne se je na Jesenicah vršila tekma v izmenskem teku, ki jo je priredil AJp. SK »Gorenject za prehodni pokal SK vBorcas. Proga je vodila okoli Jesenic in je merila okoli 2865 m. Tekačev je bilo od vsakega kluba 10 in je moral vsak tekač preteči okrog 300 m. Vodniku tekme g. Smoleju sta se predstavili dve 10-članski skupini, in sicer s Bratstva« in »Gorenjca«. Zmagali so tekači ^Bratstva« v Času 6.53.8, drugi so bili »Gorenjci« s časom 6-59.2. Obe skupini sta nastopili v zelo oslabljeni postavi in bi ob boljši postavi gotovo dosegla katera smeđ skupin čas ispod 6 minut, kateremu sta bili pri lanskoletnem izmenskem teku že zelo blizu. Dopoldne ee je rriila na igrišču »Gorenjca« prijateljska nogometna tekma med rezervama >Bratstva« in »Gorenjca«, ki je končala z zmago »Bratstva« z rezultatom 5:2. Napovedana tekma med SK Hermes iz Ljubljani in SK Bratstvom je preložena na poznejši čas. Draga« neumna mamica LJubljana, 28. maja. To so moderne mamice, kakršnih je dandanes že precej, mamice, ki hočejo biti mlajše od svojih hčera, da končno hčere prevzemajo vlogo mater... Zato je naslovni film res dober, ker nI v njem tiste filmske »lirike«, ali z drugo besedo, omled-nosti; v njem srečamo igralce in najdemo vsebino, se pravi dobre igralce. Zdaj, lepe pomladne dni, pa morajo biti filmi res privlačni, če naj privabljajo ljudi, ko jih vabi narava, česar se tudi zavedajo pri kinu Matici Film je gledalcem všeč predvsem zaradi Luize TJilrichove, ki igra res imenitno amater« svoje matere. Film bi brez škode lahko imenoval »Mamica, dete moje«. Moderna mati, ki je lahkomiselna, kakor se pač za njo »spodobi«, nas niti ne zanima toliko, mnogo zanimivejša je nedvomno hčer, ki gleda na vse tako stvarno, da niti ne opazi, kdaj se zaljubi. Tako je odločna, da se marsikateri možak v kinu boji, da bi ne stopila s platna... Nekaj tihe tragedije za one. ki se starajo, je vendar tudi v filmu, čeprav se ves čas smejemo. kajti tudi v tem primeru zmaga mladost. Hčerka, ki se boji za mater, da bi je ne zapeljal lahkoživec, hčerka, ki trdo prijemlje- »fanta« svoje matere in mu daje celo težke preizkušnje, da bi mamica ne nasedla, in hčerka, ki bere levite materi vprav po materinsko — končno takorekoČ nehote in nevede prevzame ženina materi, kar je pač duhovit domislek, kajti v življenju se često zgodi nasprotno pri modernih mamicah . . . Res, vsebini ni kaj reči in igralci n'3^ lutke in ne iščejo učinka v blaziranih nozah. Drina tatvina denarja Delavec Lojze Tavčar iz Selc je ukradel Balantovemu hlape« v škoSji Loki 17*680 Din, pa so ga hitro prijeli škofja Loka, 27. maja~ Guzeljevi ali po domaće Balantovi imajo smolo, saj je bilo zadnja leta pri njih večkrat vlomljeno. To pot je prišla na vrsto sobica, ki služi domačemu hlapcu Petru Megusarju. Pri Balantovih imajo gostilno in trgovino, tamkaj je tudi škofjeloška pošta, zadnje leto pa služi stranski objekt še kot glavno skladišče tobaka, katerega prodajo so prevzeli Ouzeljevi za škofjeloško območje. Posestnik in predsednik občine Trate v Poljanski dolini g. Franc Jelov-čan je hotel včeraj plačati tobak. g. Je-lovčan. je sicer denar vedno dostavljal po pošti, ker ima trgovske posle tako urejene, toda kot nalašč včeraj tega ni storil, marveč je, ker denarja v nedeljo ni mogel poslati po pošti, oddal kuverto z zneskom 17.686 Din na avto, ki prispe na večer v &kofjo Loko. Kuverti je bil priložen tudi seznam vrste bankovcev. Bilo je v njej 10 tisočakov. 760 stotakov, ostalo pa drobiž. Balantovi so denar v redu prejeli. Davi bi bil moral njihov dolgoletni hlapec Peter Megušar z denarjem v Ljubljano, obenem pa bi bil pripeljal iz mesta tudi novo kolekcijo tobačnih izdelkov. Ker je Megušar popolnoma zanesljiv, so mu Guzeljevi zavitek z denarjem izročili že zvečer. Hlapec je legel k počitku in si položil kuverto pod zglavje. Zjutraj ob 4. je bil Megušar že na nogah. Kuverto z denarjem je vtaknil v suknjič, ki je visel na steni, sam pa je odšel v stajo." Sobica v pritličju blizu staje je ostala prazna. Ni minilo deset minut, ko se je hlapec vrnil, tedaj pa že ni bilo o denarju duha ne sluha. Megušar je sodeč po vratih, Iti so bila le priprta, takoj zaslutil, da je moral biti v njegovi odsotnosti nekdo v sobi. Ko je skočil k suknjiču, je takoj opazil, da kuverte z*^enarjem ni, da pa je tudi izginila njegova cigaretna doza. Ves zbegan je hitel na dvorišče ter mimo zadnjega dela hiše na cesto, kjer so mu mestni delavci, ki so škropili cesto, povedali, da je pravkar bežal neznanec po Pokopališki cesti in takoj pri novi šoli zavil na levo proti Komanovem hlevu. Klateža je srečal tudi knjigovez gosp. Papa Franc, ki pa seveda ni slutil, kakšnega rokom avha ima pred seboj. Vendar pa so delavci bežečega vsaj navidezno spoznali. Drzna tatvina je izzvala v škofji Loki pa tudi v okolici, kjer se je v zgodnjih jutranjih urah raznesla novica, veliko razburjenje. Nemudoma so bile obveščene vse bližnje orožniške postaje. Orožniki so ugotovili, da jo je ubral tat proti Selški dolini. Pri poizvedovanjih se je izkazalo, da je bil ob 10. zvečer pri Pamerjevem mostu, nakar so na podlagi nadaljnjih poizvedovanj zvedeli tudi za njegovo ime. Ponoči ob 1. se je orožniška patrulja iz Železnikov, broječa 3 može. pojavila v Sel-cah na domu 30-letnega delavca Lojzeta Tavčarja in ga aretirala. Lojze Tavčar, ki je znan klatež, se je delal spočetka nevednega in nikakor ni hotel razumeti, da ga iščejo zaradi tatvine pri Guzeljevih. Slednjič pa je navihanec prišel v škripce in je po dobri uri priznal svoj greh. Orožniki so ga aretirali in ga že ponoči eskortirali v škofjeloške zapore. Denarja pa pri njem niso našli, šele davi je priznal, da je takoj po tatvini hitel k bližnjemu kozolcu, kjer je vtaknil kuverto z denarjem v otep slame. Orožniki so odvedli Tavčarja pod kozolec, kjer je po daljšem brskanju iztaknil otep ,v katerem je bila kuverta s 17.680 dinarji. Tavčar se najbrž niti ni zavedal, koliko denarja si je prisvojil, ko je posegel v Megušarjev suknjič. Ko so mu povedali, kako bogat plen je odnesel, je napravil od sile presenečen obraz, po katerem pa se je kmalu razlilo razočaranje, ko je moral ponovno nastopiti pot v zapor. Iz Ptuja — Poskusen vlom v trgovino. Pretekli teden so hoteM neznani vlomilci vdreti v trgovino F. Bezjaka v Podvuneih. Vlomilci so že razbili izložbeno okno, ko je ropot prebudil gospodarja, ki je vlomilce prepodil s streljanjem iz samokresa. Vlomilci so pobegniM proti železniški progi. Orožniki jtih zasledujejo. — Hranilnik v zidu. Na deželi, zlasti v Halozah, vlada taka revščina, da se vsak posameznik boji za svoje imetje, ker se vedno bolj množe tatvine. Tudri posestnik Plajnšek Jurltj iz Dolene je imel skromne prihranke, ki so predstavljali zanj vel/iko vrednost, saj je danes kmetu vsak rtinar dobrodošel. Ker se je tudi on bal, da bi mu denar ukradli, če bi ga imel spravljenega v hiši, je sklenil skriti ga v zid. Na svojem kletnem poslopju je od zunanje strani odstranil kamen ter v odprtino storil denar. Za to sfcr.ivaMše niso vedeH ntit-i domači. Toda nič ne ostane start to. Nekdo je izvohal skrivališče ter mu odnesel ves denar, ki ga k srečd ravno takrat nI bilo več dos*M v skrivališču. — Drevesa kradejo. Posestnik in gostilničar Vilčnik Ant. iz Mezgovcev seje te dnii napotil v gozd v SlavŠčino v Halozah ter na svoje začudenje oparfl, da mu je nekdo posekal 40 borovih dreves. Vilčnik, to! ima občutno škodo, je tatvino prijavil orožnikom, ki zasledujejo tatove. — Prometna nezgoda. Avto8?>eđRcija Peondk lz Ptuja je te dni prevažala na tovornem avtomobilu les po državn/i cesti te Maribora v Ptuj. Ko je potno obložen avto dospel na ovinek pri hiši Ar-tenjaka na Bregu, so nenadoma popustil vijaki pri zadnjem levem kolesu, tako da je kofc> v verikem loku zletelo v bližnji potok Studencu/i ca. K eTečn se avtomobila m pripetila hujša nesreča, ker ga je šofer ksnaJn ustavil. Iz Laškega — Tujska sezona se je zaradi neugodne pomladn letos nekoliko zakasnila. Z nastopajočimi toplimi dnevi pa ae je začel tudi tujski promet žrivahno razvajati. Trenutno je v Laškem že 64 letoviščarjev in sicer 41 Jugoslovenov, 9 Avstrijcev, 3 Nemoi, 2 Italijana, 7 Cehov ter 2 Angleža. Zdravilni učinki tukajšnjih radioaktivnih vrelcev so pač najboljša reklama, kar dokazuje vsakoletni porast tujskega prometa. — žrtev Savinje je postal pri regulaciji iste v Tiremerjifti včeraj dopoldne 23detni delavce Jožef štus iz Podtpeči. Noseč s tovarišem Romanom Duhom preko pno vi zora £ ga lesenega mostu kolo, se je naenkrat spodtaknil ter padel s tovarišem v Savinjo, U ga je odnesla, cbooim se je njegov to varaš srečno izkobacal Iz hladnih valov. Utopljenca še niso našli. — Letošnji nabori za tukajšnje občine se bodo vršili 1. in 2. junija v Laškem in 6>icer 1. junija za občine Marija-gradec in Jurklošter, a 2. junija za občine Laško, Sv. Krištof in Sv. Lenart. Pri tej prUikj bodo pregledani tudi obvezniki, kl se u tri jo za vojaško službo nesposobni ter obenem zapriseženi hranilca ter obvezniki starejših letnikov, ki iz kateregakoli razloga še niso prisegli. Na dan nabora, to je od polnočn pa dokler se re-krutovanje vrši, je prepovedano točiti alkoholne pijače nabornikom, kakor tudi njihovim spremljevalcem. — Gasilski praznik bo imena tukajšnja gasilska četa na binkostni ponedeljek, praznujoč 651etrtico svojega obstoja; naša četa je eno najstarejših gasilskih društev v nafirt banovini. V programu celodnevne prireditve Je župna vaja. tombola in po tombol! vefflfca ljudska veselica pred Sokolskim domom. Kopnite domače blago! KOLEDAR. C?nos: Torek 23. maja katoličani: AvgnšLu, V*.'j€m. DANAŠNJE PRIREDITVE. Ktnc Matica: Draga neumna mamica. Kino Ideal: Plavolasa Venera. Kine Dvor: Bu6ter je zaljubljen. Kine slika: Ljubim te. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mt. Leustvek, Resljeva cesta štev. 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Ko-motar. V4Č, Tržaška cesta. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri Torek, 28. maja: Blodni ognji. Gostovanje v Kranju. Sreda, 29. maja: Zlato tele. Red B. četrtek, 30. maja: Ob 15. uri V času ob- iskanja. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Petek, 31. maja: Benc5ki trgovec. Red četrtek. * Da bodo do konca sezone absoJvira-no vse predstave za stalni abonma četrtek, ne sme izpasti zaradi praznika v tem tednu predstava. Zato je uprava primorana določiti predstavo za petek 31. L m. Uprizori se Shakespeare jev »Beneški trgovec«. Predstava bo zanimiva, ker nastopi v vlogi Jessice, hčerke žida Shyloka, gdč. Rainerjeva- Ostala zasedba običajna. OPERA Začetek ob 20 uri Torek, 28 maja: Kratko življenje, opera in balet Petruška. Red A. Sreda, 29. maja: Zemruda. Red Sreda četrtek, 30. maja: Štirje grobjani. Izven. Globoko znižane cene od 24 Din navzdol. V smrt zaradi nesrečne ljubezni Maribor, 28. maja. V mrtvašnici v Ruperčah pri Sv. Petni pod Mariborom leži 19-leten fant, ki ga je v smrt pognala nesrečna ljubezen, a v mariborski bolnici niha med življenjem in smrtjo njegov 21-letni tovariš, ki je hotel skupno z njim v smrt. a je k sreči zavžil nekoliko manjšo količino strihnina, Vincenc Mihorko. 21-letni mizarski pomočnik iz Rač, je bil zaljubljen v hčerko posestnika Kiojčnika iz Ruperč, sestro svojega 19-letnega tovariša Martina Klojč-nika. V nedeljo zvečer je prišel Mihorko h Klojčnikovim. Bil je strašno potrt, ker ni našel dekleta doma in ko je zvedel, da je menda na zabavi. Potožil je svoje gorje njenemu bratu Martinu in našel je sorodno dušo: Tine je bil namreč tudi nesrečno zaljubljen in tudi njega ni marala tevo-1 jenka njegovega srca. Fanta sta bila vsa obupana. Mihorko je prinesel s seboj strm-nin, ki sta ga oba zavžil a. Klojčnikovi so našli nesrečna fanta Šele okrog polnoči v globoki nezavesti. Nemudoma so pozvali reševalce iz Maribora, ki pa domačemu sinu niso mogli več pomagati: strašni strup je storil svoje, nesrečni Martin je v silnih bolečinah izdihnil. M5-horka so še živega prepeljali v mariborsko bolnico, kjer so mu zdravniki nudili pomoč. Včeraj je bilo njegovo stanje ves dan kritično, danes se je pa že toliko zboljsalo, da je menda izven nevarnosti. Iz policijske kronike Ljubljana, 28. maja. Včeraj popoldne se je pojavil v Gra-dovljah ob Savi neznan moški, ki je naglo odvezal priklenjen čoln in skočil vanj. Deroča reka ga je nesla naglo naprej. Njegovo početje je pa opazil posestnik Loboda, ki jc s svojimi sinovi pohitel ob obrežju za neznancem. Pri savskem brodu je Sava zanesla čoln nekoliko bližje k obrežju in Lobodi s sinovi se je posrečilo, da so ga s kavlji potegnili na suho. Neznanca, ki je bil gluhonem in ki bi v Savi gotovo utoniL ker ni imel vesel, so izročili orožnikom v Vevčah, ti so ga pa danes dopoldne poslali v Ljubljano, da se ugotovi njegova identiteta. Mladenič jc gluhonem, približno 20 let star, srednje postave, podolgastega obraza, nekoliko stisnjene glave, modrih oči, širokega topastega nosu, redkih, zdravih zob, svetlo kostanjevih las. Na sebi ima sive cajgaste hlače, nekoliko raztrgan suknjič, star siv telovnik, na glavi črn klobuk, na nogah pa rjave sandale. S seboj je imel tudi staro obleko. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to javi policiji. Za velesejem so prišli v Ljubljano zopet postopači, ki preže na ugodno priliko, da kaj izmaknejo. Te dni je bilo na vele-sejmu vlomljeno v prostore gostilničarke Marije Anžičeve in njenega soseda Josipa Kolariča in so tatovi obema odnesli nekaj stvari. Včeraj je policija zalotila na sejmišču Leona P., ki trdi, da je iskal prenočišče. Ker ima pa Leon včasih dolge prste, je bilo verjetno, da je bil med nezaželenimi velesejmskimi gosti. SPORT — ŽSK Hermes v Kranju. Na praznik 30. L m. bo gostoval v Kranju ljubljanski prvorazredni Hermes, to pot prvič pri nas v kompletna postavi. O Herme-sovj enajsterici je težko reči objektivno sodlbo. številke v prvenstveni tabela so zanjo malo prijetna zadeva, ki ne povedo mnogo raz veselja vega, gotovo pa je, da je kljub smoli, ki jo letos spremlja v pla-cementu, Herme60va enajetorica dober reprezentant našega podsaveznega nogometa in da je kljub tej smoli še vedno opasen nasprotnik tudi našim najboljšim moštvom. Prav gotovo je Hermes zmoten nuditi nam garancijo za res dobro dn lepo igro. Kljub prvorazredni klasifikaciji gostov pa bi bilo vse eno prezgodaj že naprej prerokovati jim zmago, saj so belordeči v zadnjem ča6U pokazal) dobro formo ln jo znova potrdolj v nedeljo, ko ©o poraza 11 celo v okrnjeni postavi odlično vojaško enajstorico SK Pla ninca v žkofjl Loki s 4:2. Hermežanl. katerih moštva imajo med kranjBkJmJ športniki že od nekdaj mnogo slmpati-zerjev, bodo to pot pritegnili tem več publike na Igrišče, ker bodo posJali v Kranj vF«e, kar imajo re« dobrega med svojimi nogometaši. Prlčetek tekme ob a«. — ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 GLOBOKO ZNIŽANE CENE kljub prvovrstnemu filmu DRAGA NEUMNA MAMICA FIlm veselih zapletijajev. smeha, šale in ljubezni Hermanu Thimig, Luise Ullrich, Leopoldine Kostantin, Theo Lingen SMEH LJUBEZEN SMEH Samo še danes ob 4 lA/4 in 9. V4 uri zvečer. i DNEVNE VESTI — Kraljev dar za loterijo Jadranske •traže. Nj. Vel. kralj Peter II. je prispeval evo j dar za loterijo Jadranske straže v prid zgraditve doma na Jadranu. JS apelira na vse svoje prijatelje in člane, da eim prej kupijo vsaj po eno srečko in s tem podpre akcijo za zgraditev doma. Loterija obsega 1255 lepih dobitkov. Srečke so po 10 Din in se naročajo pri JS v Beogradu. — Napredni akademiki med narodom. V soboto in v nedeljo sta sprejela v svojo sredo Zidani most io Dobova skupino članov akademskega društva »Jadran«, ki si je pod okriljem socialnega odseka nadela nakgo, da poglobi stike med podeželjem m mestom. V obeh krajih so nestopili z Golarjevo veseloigro »Dve nevestic, ki je dosegla v režiji njih starejšega tovariša dr. K. Kovica lep uspeh. Cisti donos teh priredbe* je namenjen za podporo revnih akademikov. Vzorna predstava in disc pli-nirani nastop oa>e omladine jasno kažeta, da slovenska napredna akademska mladina ne živ-tar;, temveč da se ret>no bavi z vsemi sodobnimi vprašanji, zlasti onimi!, ki tangirajo noš narod, in da se udejstvujejo na vseh področjih, ki morajo zavednega inteligenca zanimati. Njih get>!o je iz naroda za narod, njih pot je idealna, njih stremljenja so resna in zaslužijo vse priznanje. V bližnjih dneh bodo gostovali v Kočevju, Ribnici, Vel. Laščah, Kranju in drugod. Prepričan smo, da bodo, kakor so bili v Zidanem mostu in v Dobo vi, prisrčno sprejeti tudi drugod. — Gradbeni delavci zahtevajo povišanje mezd. Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije je z vsemi podružnicami in sekcijami pokrenila akcijo za sklenitev kolektivnih pogodb, za skrajšanja delovnega časa, za delo po dnevni mezdi namestu na akord itd. Zadnja leta dela\-ske mezde v gradbeni stroki stalno padajo, kar ni čuda, saj preživlja ta stroka najtežje čase. L. 1931 je znašala povprečna delavska mezda v gradbeni stroki 31.16, leta 1932 28.13, predlanskim 26.10 in lani 24.97 Din. Zavarovana dnevna mezda je torej v treh letih padla za 6.10 Din ali za 2r'c. Dejansko je pa to nazadovanje še znatno večje. Delavske mezde so padle zadnja leta stvarno za dobrih 60CĆ in so daleč pod eksistenčni m mini mom. — Iz državne službe. Za višjega gumarskega pristava in Šefa šumske uprave v Moroviču je imenovan šumarski pristav in šef šumske uprave v Kupinovu inž. Josip žužek. — Kongres zvaničnikov finančne kontrole. V nedeljo se je pričel v Banjaluki XVI. kongres zvaničnikov finančne kontrole, že v začetku so bili duhovi tako razburjeni, da je moral intervenirati policijski komisar. Večja skupina delegatov je demonstrativno zapustila dvorano in kongres so morali prekiniti. Potem so bila sprejeta pravila posmrtninekega sklada, ki ima 3.725.000 Din. Včeraj je kongres sprejel resolucijo, ki jo bo posebna delegacija izročila finančnemu ministru. — Poneka. V nedeljo 26. t. sta se na Brezjah poročila g. Rode Miha, posestnik in avto podjetnik v Kamniku, z gospodično Engelman Maksmio. hčerko poštarja iz šmartna v Tuhinju. BiLo srečno! — Vsak. kdor potuje v času od 27. maja do 11. junija v Ljubljano, se lahko pelje za polovično vozarino, če svoje potovanje veže z obiskom XV. ljubljanskega velesejma od 1. do 11. junija. Pri nakupu vt^zne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, toi stane 5 Din. če obišče potem velesejem, mu vozna karta velja za brezplačen povra-tek. — Slavnostna otvoritev nove pešpoti v Kamniško Bistrico bo v nedeljo 2. jn- aiiija. Odihod udeJežencev iz Ljubljane bo v nedeljo zjutraj ob 5.46. S postaje Kamnik mesto bodo vozili avtobusi do gost.line Prodnik v Stranjah. Od tod bo ob 8. mri zjutraj odibod po novi pešpoti do do-«na v Kamniški Bistrici, kjer ee bo vršila oficijelna slavnosL Popoldne bo v Jvaniniški Bistrici planinska zabava. Za planinke bo na razpolago več stotin er-cec ter bo imejiteljica najštevilnejši h sr-čec še posebno nagrajena. Pripravite ee v nedeljo, da pojdete s košem dobre votje in veselja po novi pešpoti v Kamniško B'strico. Zoprna barva zob se da hitro in temeljito odpraviti, če denemo nekoliko Chlorodont zobne paste na suho sčetko in z njo snažimo zobe od vseh, rudi od gornje strani. Tedaj dobe zobje zopet naraven lesk slonove kosti, v ustih pa ostane prijeten občutek svežostMn Čistosti. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. — Izprememba v prevažanju Živine po železnici. Poljedelsko ministrstvo je v sporazumu z generalno direkcijo državnih železnic izpopolnilo nekatere odredfbe pravilnika o prevažanju žac«*opanje. —lj Privoščite ljudem noeni mir in poei-taki Pišejo nam: Te dni amo čitali, da društvo »Zoo« zopet odpre razstavo na Scagnerfijevem vrtu v Selenburgovi ulici. Nimamo nič proti temu, ee razstavljajo tičke, papige in dr. take mirne živalice. Odločno pa protestiramo, da bi sredi mesta, kjer je itak trušča in hrupa dovolj (da ne pridemo do počitka) razstavljali živali, ki nam še tistih par bornih nočnih ur miru odvzamejo. Razstavili so: peteline, ki ie od 2. zjutraj začno peti, pse, lisice in druge take živali, ki po cele noči lajajo, zavijejo in tulijo. Najmirnejšega človeka spravi to iz ravnotežja _ posebno, Če mora podnevi sedeti v pisarni ali trgovini in i bolečo glavo in neprespan duševno delati, da skromno preživi svojo družino. Maru v sredini mesta itak ponoči notnamo. Da bi pa vrhu tega še take živali razstavljali, je res samo v beli Ljubljani mogoče — drugje čisto gotovo ne l —Jj čuden hodnik je na vogalu Poljanske ceste in Ambroževega trga, kar mora opaziti vsak, ker se spodtakne. Kaže, da Je ureditev hodnika na tem vogalu celo problem, saj je že minilo precej časa, ko so položili tramvajsko progo in pretlakovali cesto ter uredili hodnike, razen tega znamenitega hodnika. Tudi tu bi morali zvišati hodnik glede na zvišano cestišče, toda lz nekih posebnih razlogov je še zdaj vse po staTem in nihče ne ve, kako dolgo bo še. Menda bo morala o zadevi sklepati Se posebna ko-misdja. —lj Ob mestnem delu Bleuvvelssve ceste med Vosnjakovo in Celovško cesto je še kaj »idilično«. Tik ob hodniku je velika jama, ki jo zasipavajo s smetmi in razno rooptijjo. Ne gre le za lepoto, temveč tudi za zdravstvene ozire, saj je o res Jahko »ponosni«, zato ga seveda ne bomo skrilđ in ne odipravili. —Ijj S tremi javnimi produkcijami bo pokazala šola Glasbene Matice ljubljanske u&peh svojega del« v tekočem šolskem letu. Nastopali bodo gojenoi oddelka za solopetje, klavir in violino, dalje mladinski orkester pod vodstvom prof. Karla Je raja in mladinski zbor pod vodstvom prof. Viktorja Sonca, ki bo izvajal najnovejše Adamičevo delo Martin Krpan, napisano za deklamatorja, mladinski zbor s spremljevanjem klavirja. Delo je zelo obširno, pariiura ima 70 strani in traja sikoro celo uro. Produkoije bodo 31. maja ter 6. in 13. junija v Pilharmoničn.i dvorani. —lj Jurij Dalmatin je bil eden najznamenitejših delavcev slovenske reformacije. Poleg Primoža Trubarja je on največji stvaritelj slovenskega knjižnega jezika. Od njega imamo tudi peaLm O Jesu Krist. To Dalmatinovo melodijo je obdelal za koncert skladatelj Srečko K opore in ta psalm tvori uvod v slavnostni koncert pevskega društva Slavec, ki bo v nedeljjo dne 1. junija v unionski dvorani. Sedeži od 30 Din navzdol v Matični knjigami. Ig Zvočni kino Ideal | Danes ob 4., 7. in 9*4 MAR LENE DI ETRI CH v prekrasnem velefilmu Plavolasa Venera Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— —Jj Prosvetni in pol icijsko-eksiekucij-ski oddelek mestnega poglavarstva se preselita dne 29. t. m. iz dosedanjih prostorov v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici 27-teI v nove prostore, v bivšo Auerspergovo palačo v Gosposko ulico št. 15. Zaradi urejevanja prostorov v sredo dne 29. t m. in v petek dne 31. t. m. omenjena dva urade za stranke ne bosta ur ado vala. —-lj »Prebujene strasti«. ZKD se je ponovno odiločdte, da nam še enkrat pokaže prekrasno filmsko delo, v katerem nastopa slavna in ljubka Karin Hardt. Prebujene strasti je film, ki bi si ga moralo ogledati vsako dekle in vsak fant. Staršem, posebno materam, to delo priporočamo. Film bo na sporedu že te dni. Vstopnina običajna. Prva predstava bo v sredo ob četrt na 3. popoldne. Na njo posebno opozarjamo. —lj V Gornjo Radgono na svečani pokop junakov, padlih za Jugoslavijo, ne bo vozil avtobus iz Ljubljane, ker ee ni prijavilo dovolj udeležencev. Iz LJubljane odipotujemo z vlakom v četrtek 30. t. mL (vnebohod) ob 0.45. Grganizatomo propagandni odsek Saveza jugoelovenskih emigrantskih u diru žen j — Ljubljana, —lj Društvo »Soča« vabi svoje Člane na XIV. redni letni občni zbor, ki se bo vršil 1. junija v salonu »Pri levile ob pol 21. z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti ee bo vršilo zborovanje pol ure kasneje ln bo sklepalo pri vsakem številu navzočnah članov. —lj Otvoritev umetnostne razstave v Jakopičevem paviljonu. V četrtek, na praznik vnebohoda ob 11.30 bo svečano otvorjena reprezentativna umetnostna razstava slovenskih umetnikov, ki jo priredi Društvo Likovnih umetnikov dravske ta nov te kot svojo prvo redno pomladansko razstavo. Razstava bo vseskozi 2elo zatimiva, ker so zastopani skoro vsi naš umetniki. Ljubitelji umetnosti eo viju dno vabljeni, da obiščejo razstavo. _tj Na ljubljanskem tramvaju bo od 37. maja do 16. junija znižana vozna cena za potnike, ki se izkažejo z legitimacijo ljubljanskega velesejma. Vožnja na prog: proti &t Vid« stane 2 Din, na (mestnih progah pa ne glede na prestop enotno Din 1.5C. Iz Dresdena nazaj v Leipzig Kakor se velesejmsko mesto hitro napolni, tako se tudi hitro izprazni — će človek ne zna telefonirati Iz Kranja _ Po krivem osumljena tatvine. Pod naslovom »Tatvina« amo v sredo 22. t m. poročali, da je kuharica pri trgovcu Jožetu Kapušinu Antonija T. ukradla pri Kapušinu stanujočemu mehaniku Francu Rozmanu 1000 Din. Naknadno smo se prepričali, da je bila Antonija T., ki je znana kot poštena in vestna služkinja, po krivem osumljena tatvina. LJubljana, 28. maja. V Dreadenu se je naše izredno zanimivo in poučno potovanje po Saški zaključilo. Niti posloviti se nismo utegnili drug od drugega, tako naglo je šlo vse proti koncu. Sicer je bilo pa tako še bolje. Slovo ima vedno klico neprijetnosti v sebi, tem bolj če se poslavljaš od ljudi, ki si jih mimogrede spoznal, pa si jih že vzljubil. In tako je bilo z našimi gostitelji. V štirih dneh smo si bfli poštah prijatelji, kakor da se poznamo že dolga leta. Je v tem nekaj lepega. Slučajno od vseh vetrov zbrani, mešanica narodnosti, jezikov, ver, na-ziranj, na hitro roko sestavljen, a vendar lep in krepko spojen mozaik. A ko zopet enako hitro razpade, ti je hudo zanj, pa tudi ne. Kdove, koliko pristnih kamenčkov bi ostalo v mozaiku, če bi prišel pod kladivo časa. Mnogo manj gorja bi bilo na svetu, če bi se ljudje samo slučajno sreča-vaM m šli zopet vsak svojo pot, še predno so drug drugega do dna spoznali. Tudi v ljubezni, v nji še posebno. Kolega Kuderer je imel sicer z nami še zadnji večer v Dresdenu slabe namene, pa se nismo dali zapeljati. Preveč je že bilo vseh dobrot da bi se bili odzvali njegovemu prijaznemu povabilu, naj se zberemo po operi pri čaši dobrega nemškega vina. Pa tudi trudni in zaspani smo bili. Tako smo se razšli po hotelih k počitku, kolikor je nas bilo še ostalo. Nekatere je klicala služba domov, da so odpotovali že prej. Tisti, ki so se hoteli vrniti še v Leipzig, so imeli v Dresdenu ze pripravljene brezplačne vozne listke n. razreda. Za to je poskrbela uprava leipziškega velesejma. Po kratkem izprehodu po mestu sva odšla s kolego iz Zagreba na kolodvor in v dobrih dveh urah sva bila z brzovlakom zopet v Leipzigu. Od srede do nedelje se je bilo lice mesta temeljito izpremenilo. Nič več ni bilo ve-lesejmskega vrvenja, tujci so bili že odpotovali, domačini so se bili potegnili nazaj v življenje zadovoljnega meščana po kavarnah in pri domačih ognjiščih. Čudovito hitro se Leipzig ob velesejmu napolni in enako hitro tudi izprazni. Velesejmske palače vse zaprte, ulice skoraj prazne, na glavnih križiščih Augustusplatza ne stoje več prometni redarji, da bi usmerjali promet motornih vozil, tramvajev in pešcev. Promet se razvija sam. Kovčege sva imela spravljene v Leipzigu, sicer bi se bila lahko odpeljala domov kar iz Dresdena, Koliko sitnosti bi si prihranil Človek na potovanju, če bi ne bilo teh preklicanih kov-čegov. Toda kaj hočeš, če te pa dobri ljudje sprejmo tako gostoljubno, da odpotu-ješ k njim z eno prazno nadlogo, vrneš se pa z dvema potnima. To in ono kupiš za spomin, drugo ti za spomin navržejo pri ogledu tovarn, pa cijaziš nazaj dva polna kovčega. Gospodar, kjer sva z Zagrebčanom v Leipzigu stanovala, dobro pozna Ljubljano, ker je podjetje, pri katerem je usluž-ben, v tesnih poslovnih stikih z našo kemično tovarno. Menda ni na svetu drugega mesta, kjer bi našel človek po privatnih hišah toliko gostoljubnosti, tako topel sprejem in toliko udobnosti, kakor med velesejmom v Leipzigu. Ce si >Messe-onkel«, te sprejmo povsod z odprtimi rokami. Seveda imajo meščani od tega tudi lepe dohodke. Sobe so za naše razmere precej drage. BoljSe sobe z zajutrekom ne dobiš izpod 6—8 mark (100—130 Din) dnevno. Ce bi trajal velesejem vsaj tri mesece v letu, bi mnogi lahko od tega živeli. Mnogo več zaslužijo seveda med velesejmom gostilne, kavarne, slaščičarne, trgovine, posebno pa gledališča, kina in razna zabavišča, kjer cene precej poskočijo, čeprav je treba na drugi strani priznati, da o splošnem izkoriščanju konjunkture ne more biti govora. Kdor se pa hoče v nočnem lokalu do jutra dobro zabavati, naj tudi dobro plača. Ce imaš preveč denarja, boš obedoval v Leipzigu med velesejmom za 4 ali 5 mark, če pa moraš štedi ti, dobiš dober obed tudi za eno marko. Sicer je pa tako povsod po svetu, kamor prideš. Najin vlak je odhajal šele okrog polnoči in v kino sva se bila namenila, da bi ponoči ne rogovilila po zasebnem stanovanju. Toda zagrebški tovariš se je s svojo ropotijo tako dolgo obiral, da sva zamudila tudi zadnjo predstavo. Ni nama kazalo drugega, nego pobrati šila in kopita in čakati dobre tri ure na kolodvoru. Primerna porcija brezobzirnosti bi bila lahko to dolgo čakanje skrčila, toda v Nemčiji moraš kot tujec še posebno paziti, da ti ne pogleda iz rokava neotesanost. Natovorila sva torej kovčege na tramvaj in najdi na kolodvor. Ne vem, kako misli kolega iz Zagreba, meni pa ni bilo zaL da sem se stisnil na klop ob ogromnem stopnišču in motril vrvenje leipziškega kolodvora. Koliko zanimivih obrazov vidiš tu, koliko prizorov, vrednih ovekovečenja. Enega svoj živ dan ne bom pozabil. Profesorji so po vsem svetu enaki, saj so prišli že v pregovor. Ne vsi seveda, so pa med njimi tipi, da kar sami silijo v hu-morističen list. Na kolodvoru v Leipzigu imajo štiri javne telefonske govorilnice, kjer se avtomatično prižge luč, čim vstopiš. Kolega je trdno spal na klopi, jaz sem pa opazoval ljudi. Kar je prihitel prileten gospod s palico pod pazduho. Stavim glavo, da je bil profesor. Hotel je nekam telefonirati. Odpre vratca prve govorilnice, vstopi in odskoči prestrašeno nazaj. Luč se je prižgala sama, doma jo mora prižigati. Poskusi drugič, tretjič, pa zopet odskoči. Slednjič ga mine strah, da zapre vratca za seboj. Zdaj pa pride glavna tragikomedija. Mož poišče številko, potem pa začne otipavati vsa kolesca, vse gumbe in žebrjKSce, kar jih je v govorilnici. Pritiska, poskuša, ogleduje in zopet pritiska, pa ne gre, avtomat ga ne uboga. Ves obupan se preseli v sosedon celico, kjer se ponovi ista procedura. Iz druge gre v tretjo, iz tretje v Četrto, potem pa zopet nazaj od prve do četrte. Avtomat je avtomat, nikjer ne uboga če ga ne znaš prav prijeti. Upehan in obupan opusti revež čez pol ure brezplodne poskuse in odhiti nekam na peron. Morda upa najti znanca, prijatelja, da bi mu pokazal, kako je treba ravnati z avtomatičnim telefonom. Mine dobre četrt ure In evo ga, zopet je tu. V naglici in razburjenosti pa prezre prvo celico in skoči v drugo. Bče nekaj po tleh, gleda po stenah, ozira se na strop in hiti v drugo cettco, iz druge pa v tretjo. Oči vidno je nekaj pozabil aH Izgubil, ko j« hotel telefonirati. Toda kaj? Na stene aH strop se vendar ni moglo prilepiti tisto, kar je po zabil, razen če je naravoslovec in je ime« v žepu hrošče. Trikrat pretakne vse tri celice, potem pa oddivja nekam na peron in se kmalu vrne. Slučajno pogodi v prvo celico in tam najde končno svojo palico. Javnih telefonskih govorilnic se bo mož v bodoče najbrž izogibal. se mnogo bolj kakor pri nas je srnu carstvo razvito v Nemčiji, čeprav tam naravni pogoji za to še daleč niso tako ugodni kakor pn nas. Bilo je v prvi polovici marca in pozna zima je izvabila v nedeljo iz Leipziga ogromne množice smučarjev. Nisem jih štel, toda gotovo je prispelo v dveh urah petnajst smučarskih vlakov, da je na prostranem kolodvoru do polnoči kar mrg>lelo zagorelih smučarjev in smučark, ki so se vračali v mesto radostnih lic, toda tiho, disciplinirano, kakor da so vsi pod enotnim vodstvom. Nemec ostane Nemec tudi v športnem dresu. J. z. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33-87. Anabella in A. Preiant v zabavni opereti »Ljubim te" Dopolnilo nov Foxov zvočni tednik. Predstave: v torek ln sredo ob 7. in 9. uri, v četrtek pa ob 3., 5., 7. in 9. zvečer. V soboto: »KOZE Z JIJGA« Iz Trbovelj — Jadranska dneva. Tukajšnji krajevni odibor Jadranske straže priredi dme 15. in 16 junija jadranska dmeva z nasied-njim sporedom: V soboto dne 15. junija ob 20. uri bo v So kol s kem domu akademija podmladkov Jadranske straže tukaj-, šnjih osnovnih in meščanske šole. Pri javnih nastopih podmladkarjev bodo sodelovala pevska društva in godbe. Po akademiji bo zabava. Drusrl dan v nedeljo ob pol 10. uri dopoldne bo na trgu pred cerkvijo svečana blagoslovitev praporov podmladka vseh 4 osnovnih šol in meščanske Šole. Natančnejši progiram bomo še priobčili. — Občinska seja. V 6redo 20. t. m. ob 16. uri bo v občanski posvetovalnici v Trbovljah občinska seja, na kat oni se bo poleg poročila uprave razpravljalo o št;i uutu občinskih nameščencev ter sklepalo o prikijučtttvi! kraja Sv. Planina občini Trbovlje In o izločitvi kraja Marija Reka iz občine Trbovlje. — Razstava obrtne nadaljevalne šole. Tukajšnja obča obrtna nadaljevalna šola bo ob zaključku šolskega leta priredila na vnebohod dne 30. maja ob 9. uri v Vodene ki šola razstavo »olskih izdelkov svojih učencev. Mojstri in m v j« trice ter drugo občinstvo, ki se zanimajo za napredek obrtnega naraščaja, se vabijo, (te si to razstavo ogledajo. Iz Maribora — Gledališke vesti. Zaključek letošnje sezone bo v sredo dme 29. t. m. Uprizore zadnjič v sezoni Nedfoalovo melodiozno in zabavno opereto »Poljska kri«. Red C. — Datum gostovanj ljubljanske drame javimo te dni. Predstavi bosta vsekakor prve dni junija ter sprejema gledalliška blagajna priglase še ves tekoča teden. — Rezervirajte si vstopnice! — Oproščen pri drugi instanci. Pred meseci je mariborsko okrožno sodišče obsodilo gostilničarja Antona Beraniiča zaradu obtožene prevare pri trgovini s sadjem na 6 mesecev strogega zapora, kljub temu, da je obtoženec zanikal vsako krivdo. Njegov branilec g. dr. štor je prijavil priziv in reviizijo in je apelacijsko sodišče v Ljubljani te dni Bena mi č a oprostilo. — Oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru je imel v nedeljo dopoldne občni zbor, katerega so se delegati udeležil: v častnem števidu. Zborovanje, ki se je vršilo v kazinski dvorani, je vodil posJevodeči podipredeedndk narodni poslanec g. dr. Jančuč. Poročila funkcionarjev potrjujejo važnost te narodmo-obrambne organizacije na severu. Pri volitvah je bil z odobravanjem izvoljen g. prof dr. Dolar za predsednika. — Zlata Gjungjenac - Gavella, primadona ljubljanske opere, gostuje še enkrat drevi v vseh sopranakih partijah Offenbachove opere »Hoffmannove pripovedke«. Ob sobotnem gostovanju je ta izvrstna pevka dosegla pred nabito polno hišo naravnost triumfalen uspeh. — Nesreča a koso. Na ćrešnjevcu je v soboto neka delavka pri košnji nevarno ranila 9 letno posestnikovo hčerko Lojni-ko Brumerjevo. Mala ponesrečenka se zdravi v mariborska bolnici. SOKOL Sokolsko društvo Kostanjevica n. K. priredji svoj letnd nastop 11. junija t. h s sledečo veselico. Sosedna društva prosimo, da naj se ozirajo na ta dan, bldž-nje bratske edinice pa, da nas obiščejo in se udeleže prireditve. Zdravo! — Odbor. — Sokol Ljubljana — Šiška. Pozivamo vse telo-vadeče članstvo, da redno po-seča telovadbo na sokolekem telov&dtišču, v siuča>i neugodnega vremena pa v telovadnici. Ponedeljek in torek: od 6. do 7. ure m. deca, od 7. do 8. m. naraščaj, od 8. đo pol 10. Mani; torek in petek: od 6. do 7. i. deca, od 7. đo 8. ž. naraščaj, od 8. do pol 10. članice Bratje ln sestre, primimo za delo, da donituno mi, kar se je zamudilo! — Vodstvo oddelkov. Ludvik VVolff: 14 BOGINJA DOBROTE BOMAN — Zdi se, da je ta mož, Harland po imenu, tako bogat, da ceni denar drugače, kakor midva. — Ali je mož? — Bolnik je. — In vendar je mož, Inge. Res ne vem, ali je to mogoče. — Seveda je. Nimam pravice odkloniti tako velikega zneska. — Lahko bi se vzela, — je pomislil Eppingen na glas. — Lahko bi se vzela, — je ponovila ona kakor daljni odmev. — In vendar je to strašno ponižujoče, Inge. — Mene ne more nihče ponižati, Con-ny. A šest mesecev preteče kakor voda. Mladenič je vzdihnil in se obrnil k vratom. — Ločiti se morava, Conny. šest mesecev se ne bova videla. — Ločiti? — Gospoda Harlanda bom morala spremljati v Švico. Odpotujeva že jutri. — Inge! — Ljubosumnost je skrivila častniku obraz. Ingelena je čitala njegove misli in z roko mu je zamašila usta. — Niti besedice, Conny, prosim. 2ališ me. Ne pozabi, kdo sem! Z nadčloveško silo je zadržal Eppingen trde besede, ki so mu silile na jezik. — Bodi srečna, Inge, — je za jecljal z drhtečim glasom. — Ostani zdrava in piši mi čim večkrat. — Zbogom, Conny. Srce se ji jc krčilo od žalosti. Eppingenovi koraki so težko odmevali iz predsobe. — Lahko me poljubiš za slovo, Con-ny. Teta Tina dovoli to. Objel jo je in začel poljubljati na hrepeneče ustnice. — Dovolj, Conny, — je prosila Ingelena in se mu izzvila iz objema. Izpustil jo je in obstal kakor da se je prebudil iz globokega sna. Potem je pa dejal tiho: Reveža sva, Inge! Zaklenila je za njim vrata in stopila k oknu. Eppingen je stopal v deževno noč, ne da bi se ozrl, dokler ga ni pogoltnila tema, Ingelena se je naglo obrnila kakor da stoji nekdo grozeče za njo in šele tedaj je opazila, kako prazna in zapuščena je njena soba. — Reveža sva, — je pomislila in groza jo je spreletela. NOČNE MISLI Avto je vozil s srednjo hitrostjo skozi vasice in mesteca in pospešil hitrost, kjer je bila cesta ravna in gladka, hitei je mimo redkih borovih gozdov in zeleno valujočih polja tja v vabečo daljavo, ki se ne da nikoli doseči in ki se vedno zapira z novim obzorjem, ustvil se je pred dvema gagajočima gosema, premagal je to oviro in se pognal z novo silo naprej. Harland je sedel cele ure molče, naslonjen nazaj, s pogledom topo uprtim na neskončno odvijajočo se cesto. Pomladni vetrič je pihal nasproti kakor bi hotel ustaviti avto. Nebo se je bočilo nad svetom nalik ogromnemu sinjemu svilenemu dežniku. Harlandu se je zdelo, da je bila dobra misel odpeljati se z avtomobilom do meje in izogniti se tako Človeškemu smradu v natrpanih železniških vozovih. Človek je videl samo solnce in sinje nebo, zrak mu je nežno grizel obraz, drevje se je sklanjalo in včasih je bilo tako tiho v naravi, da je človek lahko poslušal utripanje svojega lastnega srca. Po burnem včerajšnjem dnevu je bil ta blaženi mir balzam na izmučeno dušo. Zdaj so že ležali tam daleč zadaj davčni uradi, polni nezadovoljnih ljudi, policijski komisarijat z nadzorniškim vonjem, poslaništvo, kjer tako samozavestno pritiskajo pečate na potne liste, mučno slovo od Luise, prelahko tekoče solze. ^Bndvmion«, ^Astoria« in ves Berlin. Odkrižal se je bil vsega in se predal 5udežem trenutka. Tudi mlado dekle ob njegova strani je bilo srečno. Ni ga motilo in vendar je bilo tu. Lahko je govoril z njo, če je hotel, še bolje je pa bilo molčati. Lahko se je naslajal ob pogledu na njeno lepoto, ne da bi ga mučile želje in hrepenenje. Gospodična Gdrtzova se ni počutila tako dobro kakor Harland. Šele zdaj, ko je kraj molčečega moža drvela v daljavo, je postala nezaupljiva in vedno tesneje ji je bilo pri srcu. čim lepša se je zdela vožnja skozi pomladno prirodo, tem bolj pustolovsko ji je stopala pred oči vsa ta pot, Harland se ji je zdel mnogo bolj tuj kakor ob prvem srečanju v Hardenbergovi ulici, groza jo je obhajala ob njem. Ni si znala pojasniti, kdo in kakšen je ta mož, zopet je začela dvomiti o njegovi bolezni in slutila je nevarnost, ki pa njenega obsega ni mogla uganiti. Z obraza mu ni mogla ničesar prečitati. Napeti, a vendar utrujeni obraz, v katerem se je mešala brutalnost z dobrodušnostjo. Ko je avto vozil skozi vasice, je čn-tila gospodična Gortzova silno hrepenenje skočiti iz njega in poklicati najbližjega človeka na pomoč. Na pomoč proti komu? Sama je Čutila, kako smešen je njen strah, strah, ki ga poprej sploh ni poznala. Pa tudi, če je z razumom potlačila ta nejasni strah, ji je ostalo obžalovanje, žal ji je bilo, da je prehitro sprejela Harlandovo ponudbo. Kaj je vedela o Harlandu? Da je bil istočasno založnik, filmski kavarnar in gledališki igralec Zvedela je to med drugim pose tom in čudila se je temu, ker ni mogla odkriti zveze med temi tremi poklici. Zakaj je pristala na potovanje z avtomobilom, ki se je pojavilo naenkrat, nepričakovano, v zadnjem trenutku? Zakaj se ni odločno ubranila tega mnogo predragega popotnega plašča, ki jo je pekel kakor žerjavica? — V tej obleki ne morete z avtomobilom iz Berlina do Lindaua, draga gospodična, — je dejal Harland odločno. — Saj bi zboleli takoj prvi dan. Mene pa nič kaj ne veseli igrati vlogo strežnice. To bi bilo proti najinemu sporazumu. Potem je dal ustaviti avto pred elegantno trgovino in kupil je Gortzovi najlepši plašč. Kako se je vse to zgodilo? In je-Ji mogoče, da se je ta prizor odigral nekaj ur prej, ne pa pred tedni in meseci? Gortzova je zaprla oči in prijetno ji je bilo, ko jo je veter bičal po obrazu. Pot se ji je zdela zdaj kakor padanje v globino v sanjah, — Počasi, Opitz! Šofer je zmanjšal hitrost. — Samo zdravi in mladi ljudje si lahko privoščijo padec v graben, kjer si polomijo kosti, — je pomislil Harland. — Nimam kdaj ležati šest tednov v postelji. Druge, važnejše opravke imam. Zopet vasi s prestrašenimi kurami in lajajočimi psi. Otroci so mahali, žene so dvigale glave od dela, možje so sovražno gledali za avtomobilom. Ingelena je z vsemi živci čutila njihovo mržnjo in razumela jo je. Prav lahko se je vživela v dušo teh ljudi. Kapitalist se vozi na njihov račun z avtomobilom na izlet, oni pa morajo trdo delati, privoščiti si ne morejo niti najmanjše zabave. In mlado, sveže dekle ima tudi s seboj, a oni se morajo zadovoljiti z zgaranimi, zgodaj postaranimi ženami. — Nihče se ne sme voziti z avtomobilom, — je pomislila Ingelena, — dokler stopa vsaj en brat z utrujenimi nogami po cesti. Nihče ne sme pasti lenobe, dokler drugi delajo. Nihče se ne sme zavijati v kožu ho vin o, dokler zadnji človek v državi ne more skriti svoje nagote. Nihče ne sme razmetavati denarja, dokler prosijo otroci kruha. — Hitreje, Opitz! Kaj ste zadremali? — V tem tempu bi prispeli v Švico prihodnje leto, — je pomislil Harland razburjeno in se nagnil naprej, da bi na merilcu prečita! hitrost. — Mar pa ni bilo vseeno, ali so se vozili hitro ali počasi? Mar bi bil dan daljši, ura bogatejša, minuta polnejša? Mar ne hiti človek v naročje smrti, ne da bi se mogel na tej poti ustaviti? Harland je obupano zastokal. — Kaj se ne počutite dobro, gospod Harland? Jezno je zamahnil z roko. — Ali je to žalost, — se je vprašala Gortzova, — ali telesna bolečina? Strah ? Pekoča vest ? — Odgovora ni našla. Harland je dal ustaviti pred krčmo ob cesti. Jeanne Addamsova umrla Za svoje delo za utrditev mira med narodi je dobila L 1931 NoMovo nagrado V Chicagu je umrla te dni znana ameriška pisateljica m dobrotnica siromakov Jeanne Addamsova, stara 75 let. Rojena je bila leta 1860 v CedarviHe v državi Illinois kot mlinar jeva hči. 2e v zgodnji mladosti se je živo zanimala za evropske socialne razmere in za težko življenje priseljencev v Chicagu. Po študijah na rockfortskd College je več let potovala po Evropi, kjer se je zanimala zlasti za evropske socialne ustanove. Po povratku iz Evrope je ustanovila leta 1889 v Chicagu svoj sloviti Hull House, iz katerega se je pozneje razvil ogromen socialni zavod, ki je uspešno lajšal telesno in duševno bedo priseljencev v Chicagu, skrbel za otroke in bolnike ter nudil zdravniško pomoč in vzgojo siromašnemu prebivalstvu, Hull House je bdi v začetku zasnovan kot azil za pri- seljence. Pozneje so se mu priključile jasli, knjižnice jn kulturni klubi za priseljence. Pozami je posečalo Hull House vsak teden nad 9000 priseljencev, ki so poslušali predavanja Jeanne A ddamsove ali »najkoristnejše meščanke Chica-gac, kakor so jo splošno nazivali. Po vzorcu Hull Housa so pozneje nastali podobni socialni zavodi po vsem svetu. Vse svoje premoženje je vložila Addamsova v socialno delo. Nikoli ni vprašala, kakifoe narodnosti so siromaki, ki jkn je pomagala. Z enako ljubeznijo in globokim socialnim čutom je pomagala Ircem, Nemcem. Grkom, poljskim Zidom, zamorcem in Kitajcem. V svoji ljubezni do bližnjega je bil ta angel Chicaga< v pravem pomenu besede mednaroden. Addamsova se je pa nudi uqpešuu borila aa politične pravice žen, bila je predsednica mednarodne ženske tige za mir in svobodo, ki jo je bila ustanovila leta 1915 v Haagu med svetovno vojno, s predavanji in spisi je pridobivala nove bojevnice za mir, za popolno razorožitev narodov. Predavala ni samo v Ameriki, temveč tudi po vseli glavnih mestih Evrope in za svoje mirovno delo je dobila leta 1931 Noblovo nagrado. Mnogo zaslug si je pridobila tudi na polju tovarniške zakonodaje ter borbe proti tuberkulozi in prostituciji. Od leta 1915 je bila Addamsova predsednica skoraj vseh mednarodnih ženskih kongresov. Svoje delovanje je opisala Addamsova v knjigi > Dvajset let ženskega socialnega dela v Chicagu<. Izmed njenih razprav so najbolj znane »Demokracija in socialna etika«, »Novi mirovni ideali« ter »Mir in kruh«, objavljena med vojno. Deklica se izpreminja v starko Vsako leto spomladi se izpremeni zdaj 12 let stara normalna deklica v staro babico z dolgimi nohti na rokah in z grbo. Tako se glasi poročilo iz Amerike. Nad 200 zdravnikov je že poskusilo pojasniti skrivnostno bolezen 12-letne Mary Kate Mareowe. ki v resnici živi življenje dr. Jekvla in Mr. Hyde iz Stevensovega romana. Drugače normalen otrok se izpremeni vsako leto v začetku pomladi v staro, grdo babo tipično čarovmške zunanjosti. Gladka okrogla lica se začno naenkrat gubančiti, mehke otrokove ročice dobe trde, zakrivljene nohte, glava zleze med ramena, ki dobe veliko grbo. Eno nogo vleče otrok za seboj, ko hodi po hodnikih v bolnici, kjer vzbuja njegova vsakoletna izprememba strah in grozo. Prvič se je nesrečni otrok izpremenil, ko je bil star tri leta. S poletjem bolezen vedno izgine in deklica se izpremeni zopet v normalnega otroka, da se lahko vrne med tovariše in tovarišice. Ze 9 let se ponavlja ta čudna in obenem strašna izprememba in noben zdravnik je še ni mogel pojasniti. Deklica spomladi navadno močno shujša, čez poletje se pa zopet zredi. Zanimivo je, da do lanskega leta ta fizična izprememba ni povzročila otroku nobenih težav ali bolečin. Šele lani je čutila Mary med izpreminjanjem silne bolečine v glavi, lopaticah in rokah. Lam tudi ni izginila vsa njena de-fonniranost, ostalo je nekaj sledov. Tako se zdravniki boje, da bodo letos ostali še vidnejši in morda tudi trajni sledovi tega čudnega naravnega pojava. Telefon in islam Kadar naleti moderna tehnika na verski fanatizem, so sitnosti, in težave neizogibne. O tem se je prepričal tudi ruski inženjer Šišov, ki se je vrnil te dni iz puščavske kraljevine Hedžasa. Tam je v palači kralja Ibn Sauda instaliral avtomatično telefonsko centralo. Pred dvema letoma je sovjetska vlada ponudila Hedžasu, da mu bo instalirate telefonsko centralo, da bi mogla vzdrževati s to državo prijateljske stike. Ker pa ves Hedžas ne premore človeka, ki bi znal instalirati telefon, so poverili to nalogo ruskemu inženjerju Šišovu. Le ta se je pa kmalu prepričal, da telefon Makulatura« papit proda uprava „Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knaflfeva ulica stev. $ OBLEKE PO MERI najnovejši kroji, zelo poceni, tudi razno krasno perilo — si nabavite pri PBESKERJG, LJUBLJANA, Sv. Petra c 14 En poizkus vas bo prepričal da je SAMORAD pralni prašek, ki je izdelan na podlagi olivnega olja najboljSi! Poizkusite! Zahtevajte vedno SAMORAD pralni prašek ENTEL — AZUR — PUSE izvrši ekspresno — Matek & Mikeš, Ljubljana (poleg hotela štrukelj). 54/L SVEŽE SUROVO MASLO in kuhano maslo razpošilja — F. Sencar, Ljutomer. 1622 KAVARNA »VIADUKT« dnevno koncert s pevačicami. Kavarna odprta vsak torek, četrtek, soboto in nedeljo do 4. ure zjutraj. 1825 POPOLNOMA BREZPLAČNO dobite začetek prekrasnega ro-nana jV naročju sreče« v vsaki trafiki, ali če še danes pišete lpravi »Družinskega tednika«, Ljubljana, Tvrševa cesta št. 25, I. nadstropje. 1818 RADIOAPARATI, TRGOVSKA OPREMA in različni radiomaterijal — se razprodajajo po izrednio cenah od danes do petka na TvrŠevi cesta št. 12, dvorišče. 1816 in islam ne spadata skupaj. Ze pot do kraljevskega sedeža Tajfu je bila težka. Edina možna pot vodi namreč skozi Mekko, kamor pa neverni ki ne smejo. Zato je moral ruski inženjer napraviti vehk ovinek skozi puščavo. Ko je končno prispel na cilj, se je izkazalo, da je Tajfu Evropcem tudi prepovedano mesto in iazposlovati si je moral posebno dovoljenje, kar seveda ni šlo gladko. Nove ovire so ga čakale v kraljevski palači. Vsi kraljevi sinovi in nečaki, ki jih je cela kopica, so hoteli postati telefonisti. In vsi dvorjani imajo svoje proteziran.ee, ki so se potegovali za to mesto, da intrig ni bilo konca ne kraja. Slednjič je zbral Šišov nekaj nadarjenih mladeničev in otvori 1 telefonsko šolo. Toda petkrat na dan so morali učenci opravljati dolge verske obrede in ta čas ni bilo nikogar v telefonski centrali. V petek, ko imajo mohamedani praznik, pa sploh ni hotel nihče k telefonu. Se hujše je bilo, ko se je izkazalo, da dvor že ima nemško telefonsko centralo, in sicer v mošeji, kamor ne sme noben ne-vernik. Od Šišova so zahtevali, naj prestopi v islam in ko tega ni hotel storiti, so mu ponujali celo premoženje, da bi vsaj začasno sprejel islamsko vero, česar pa ni hotel storiti in se raje vrnil v Rusijo. V Hedžasu sicer imajo zdaj telefonsko centralo, ki pa ni instalirana in bo čakala, da pride monter, ki bo postal proti dobremu plačilu mohamedan. Sovjetski tisk Vsako leto 5. maja imajo v Rusiji dan tiska. Moskovska »Pravda« je priredila letos na ta dan anketo med novinarji in te dni je priobčila njen izid. Večina odgovorov govori o nezadovoljstvu tako z vsebino, kakor tudi z zunanjostjo. Ljudje se pritožujejo, da je papir slab, da je tisk razmazan, da barva ni za nič, da je vsebina pod kritiko itd. Uredniki pišejo, da včasih sploh nimajo gradiva, ker sotrudniki večinoma nimajo izkušenj niti sposobnosti. Nekateri podeželski listi rabijo v celi številki samo 400 različnih besed in še med njimi večinoma samo izraze »kolhoz«, »stranka« in »delavec«. Lani je izhajalo v Rusiji 14.000 dnevnikov in tednikov v 35,500.000 izvodih, dočim je bilo revij 1900. Tisk listov zlasti strokovnih in pa učil je navadno pomanjkljiv in gre počasi od rok. Tako je izšla februarska številka revije »Na fronti industrijalizacije« šele zadnje dni aprila, februarska številka »Stavba ladij« pa tudi šele v aprilu. Še slabše je z revijo »Znanost in življenje«, čije novemberska številka je izšla šele v aprilu. Za tiskanje strokovnih listov so namreč potrebne posebne matrice in matematični znaki, ki so ostali iz dobe pred prevratom samo v Petrogradu, tako da tiskajo lahko take publikacije samo tam v znanstveno tehničnem založništvu. Uredništva so pa v Moskvi, ker so to organi ljudskih komisarijatov in tako morejo rokopisi, korekture in cenzurne opazke romati tja m nazaj. Če pride posebno vladno naročilo, mora vse drugo čakati. Baš letos so naročili 25 milijonov izvodov novih kolhoznih pravil, kar je zadržalo vse druge tiskovine. Brez klobuka. Pokojni olomuški knezoškof dr. Kohn je odpotoval nekoč v Rim, da bi dosegel kardinalski klobuk. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman. Vrnil se je brez kardinalskega klobuka, zato pa pošteno prehlajen. Hudomušni kanonik ga je doma podražil: — Eminenca si je nakopala nahod zato, ker je prišla brez klobuka. šentjakobski gledališki oder Ljubljana, 28. maja. Med žarišča naše kulture spada nedvomno tudi šentjakobski gledališki oder, ki te dni pravkar zaključuje svojo 14. sezono in se pripravlja, da prihodnje leto z bogatim in pestrim sporedom na kar najbolj dostojen način proslavi svoj 15-letni jubilej. Snoča je šentjakobski gledališki oder podal bilanco svojega delovanja v pretekli sezoni. Dolgoletni predsednik, naš marljivi kulturni, športni in sokolski delavec Ante Gnidovec je iskreno pozdravil navno-če. Zbrana je bila skoraj vsa šentjakobska družina, mnogo je pa bilo tudi mladine, ki kaže izredno zanimanje za gledališko umetnost. Iz poročil funkcionarjev sleda, da je imel Šentjakobski oder lani 49 predstav, enkrat je gostoval v radio studiu, dvakrat pa na Viču. S kakšnimi simpatijami spremlja občinstvo prizadevanja odra, je pač najbolj razvidno iz obiska: w predstave so bile dobro obiskane, najbolj pa »Rokovnjači«. Videti ^e, da vlada med občinstvom največje zanimanje za domača dela. Ansambl šteje zdaj 38 moči, pri tem pa ni vštet naraščaj, ki ga je mnogo. Med naraščajniki je več izrazitih gledaliških talentov, ki jim utegne Šentjakobski oder u gladi ti pot do hrama naše Tanje, saj so preko njegovih desk prišli v našo dramo že štirje znani igralci (Cesar, Sancin, Debeljak ova in nazadnje Ančka Levarjeva). Pri volitvah je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Ante Gnidovec, za tajnika I Milcinski. aa tajnika n Kukman, aa gospodarja Moeer, za glasbenega referenta Bučar, za blaga jm čar k o Bučarjeva, za knjigovodjo Urbič, za režiserja pa Petrov-čič in Pogorele. Po volitvah se je razvila stvarna debata o raznih važnih zadevah in sproženih je bilo več predlogov, zlasti s strani mlajših članov, ki kažejo mnogo tnicijativnosti. Sestanek, ki je potekel v najlepši harmonija, je bil okrog 23. zaključen. Iz Celja —c Opere in operete n« bo- Na praznik dtne 30. t. m. M morala ljubljanska drama uprasoriti v celjskem gledaJOsč-n Stolzevo opereto »IajjcubJjenti valček« ln opero Woita -Ferrari je »štirje grobjani«. Ker pa je bilo v pred^rodaji premalo od-aiva, je gJedalriskia uprava oripoverisJa gostovanje. —c Umrli sta v soboto v celjski bol-nioi r.31etna rudarjeva žena K aro Una Ka čeva s Spodnje Lo&irice pri Žalcu in dveletna Manija Oeepove iz BoAčave. —c Teniška zmaga ljubljanske Ilirije. V nedeljo je bita v Celju odri grana tek ma za prvenstvo v tertisu med teniskima eekOijania SK Dara je iz Loubljane in Smučarskega kluba v Cetju. Ipra je bila lepa, gostje so napravili najlepfiti vtlis. Rezuita-ti: (prvoimenovan« eo č&a&i Ilirije, dn-gorisnenovasM pa člani Somearskega k*u-ba) gospodje, sinete: £*v*ftc ; Honlgmansi 6:2, 6:1; Truden : Wosohnagg 6:4, 6:1; Dacar : dr. LMchtenegger 6:4, 6:1; Banko : S>teinbock 6:3, 6:0. Dame, slngle: Revnikarjeva : Oza Wee*nova 8:6, 6:4; Revnikarjeva : ParJnova 6:3, 6:1; Da-carjeva : Uza Wesrtaiova 3:6, 1:6; Daear-j^va : Pajjnova 3:6, 6:3, 6r2. GoeojHtfe. double: šlvic — Truden : Woschnagg — Hdnigmann 6:4, 6;2. Dame, double: Ravnik arjeva — Dacarjeva : Uja Westoova : Pacninova 9:7, 6:4. IKrTda je zmagala skupnem rezultatom 9:1. —c Celjsko strelsko okrožje je dmelo v nedeljo redni letni občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika g. podpolkovnik Mirko Stojkovič, za posle vodećega po^lpredisedmika g. ravna teti j Drago Kralij, za tajnika g. I. Gajsek *n za blagajnika g. Lojze Jenin. Letošnja okrožna najrradna tekma bo v sostanju. Iz Poljcan — 75 let življenja in de§a je obhajala te dni posestnica g. Jnlijana Mahorič v krogn svojih eojodirikov ln prijateljev, fie čvrsta an čila jubllantka, doma iz prelepih Slovenskih goric, je prišSa v našo dolino pred 46 leti. S pridnostjo ln delavnostjo je umela obdržati svojemu domu blagostanje, obenem pa je tndn za otroke prav lepo poskrbela. Moža je izgubila pred dobrimi 20 leti ter od takrat s^ma gospodari ne posestvih, ki jih ima v Makolah in v Poljčanah. V njeni vili v Poijčanah je premnogi uradnik dobil zavetišče pa tudi njene gostoljubne zidanice v Makolah se marsikdo prijetno spominja. Goopa ve« čas v delu, Se dane« v t^h letrfh ne more aferpeti brez dela. In če bi jo kdo vprašal za recept, kaj da jo je tako svežo ohranilo, bi gotovo odgovorila: »Delo!«. In ko ji čestitamo k njenemu jubileju in ji želimo se mnogo srečnih let v krogu njenih najdražjih, čestitamo tudi njeni hčerki, ki je Istočasno obhajala 251etnico poroke. Postani in ostani člar Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del Usta Oton Christoi. — Vsi v Lfubljanl.