ai— I ***** PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE UEO NOTE It SSfT m OffiMK MIT B*. Lswaésk «v«. M Lsw»4ale MU. .YEAR XVIL ÎTîsaa ---» — ------------ ------» ■ ST l^a^V atUTlBr Chicago, IU., petek, 25. jenuarja (Jen. 25), 1924. G 1500 STEV.—NUMBER 21. i w se IKMU» It. mije m una. M Edward L. Doban j jj prostovoljno prijavil na pri tem velikanskem je vnem Bm¡ îkandaln. fcaLL JI V SENATU OBDOL 'VILIIZDAJBTVA ni ble-paeijb. fyhington, D. 0. — Da pri-nova razkritja v oljnem ju na dan, je bilo rasvidno f pedo iz burnih razprav v sena- Ljudje, zapleteni v to afero, ebdolženi korupcije in golju IGlijonarski oljni magnat Bd l. Doheny, ki ja dajal, da bil zelo razočaran, če bi ne na-ndil i to milijonov dobička iz ične oljne rezerva itev. 1. (kliiorniji, ze je proatovoljno zz pričanje. Njegova iz be bodo zelo razjaznile ie dosfdaj nejasne točka v tej ozoi zadevi. Doheny se je ponudil ze pričo svojem pravnem zaatopniku visa McNabu iz San Franciz-«a Ts ponudba je prišla napri ovsno. Preiskovalni odsek ae aaide šele danez, ko ae povrne Mi notranji tajnik Albert B. Ml, da pove, kje je dobil sago-zetnih stotisoč dolarjev, p kateri-|i je povečal in izboljšal svoje joaestvo v državi New México. Senator Walsh je obvaatil ae *t, da namerava predlošiti rezo-eeijo, ki bo pooblastila predaed lika uvesti tožbo za preklic na mninskih pogodb in dognati liko olja je bilo še vzetega iz werv. Ta senator bo gledal t ud ia to, da ne bo imel i. Rravp •odni minist «tov vmes. zatrdline, dp j»; nc Etj stvari v tem škandglp; ki uit-&jo sum na generalnega zvezne ■pravdnika.BÍllpH "Zahteval bom, da bodi pred •ednik pooblaščen aéataviti poseke» svet, ki naj bo vodil godno m to panje popolnoma neodviano I brez vsake kontrole pravoaod üfs departmenta ali pravoaedne £ ainiztra," je ; rekel ačnator Jtalah. "UMRL JE «JI DRŽAVNIK". PRAVI DEDS. Terre Kante, Ind. — (Federated Preaa.) — Eugene V Deba, ameriški socialistični veteran, ja izrekel Leninu zledeČi tribut, ko je izvedel o smrti voditelja proletarake revolucije: "Lenin ja bil največji mizico, kar Jih je izšlo iz svetovne vojna BU je najvočji državnik na svetu, pred katerim aa naj skrijejo vsi drugi- Noben človek ni prestal toliko koUkor ja prestal Lenin t zadnjih petih letih. V svoji rami je noafl dve krogli, kateri je izstrelil vanj merilne, obenem k nosil ne rami breme večja odgovornosti in rkrbi kakor nihče drugi na svetu. Njegovo mesto v zgodovini bo častno. Zgodovina sa ga bo zpominjala krt največjega državnika njegove dobe, osebnosti visoka kot stolp, junaka in največjega bojevnika za pravice in svobodo vseh sa-sužnjenih ljudstev/1 Od 1. januarja aem je bilo več kakor dvajset bank saprtih samo v Južni Dakoti. BREZ TAKOJŠNI VLADNE PO JCOOl BI PBULO DO OROŽNE * OA OOEPODABSEEOA POLOMA. Anglija je mirna pod delavsko vlado. MaoDonaldov kabinet se je na prvi seji bavil s bresdeljem In stanovanjskim vprašanjem. Delavski minister je vsel v roke stavko žslssnišaifrv. Nekaj reakcionarnih listov se še burja. "Zelo močan sum leti na gene-»Inegs zveznega pravdnika. Ali J t0 njegova krivda ali nesreča, * sedaj Še ne upam trditi Gene- «ki pr&fdnik in bivdU notranji Mik ata bila dolgo politična to-*n»a. jn nastala je med njima PJoost, ki bo izzvala zplošno «bfcojanje akcije pravoaodnega •P»rtmonta v tej zadevi, če bo ■d neugoden za vlado." 8enator Walah je nadalje izja-¡Ms je pričanje pred odsekom «Julo mnogo neovrgljivih dej-*J». Mrd njimi je pričanje pred «Jne rezerve, ki so jih ščitili in jrovsh predsedniki Roozevelt, m in Wilaon kot neobhodno po-ben element v bodoči narodni IJrwnbi, prodane, in da bi dobila Znanca v amialu najemninakih I P le 6 odstotkov vsega olja. J«1 J'. da so bile rezerve odda-»k rajno tajno v najem. In vaaj •n» Pogodba je bila aklenjena na in sleparski način. London, 24. jan. — Socialistična vlada Anglije je v sedlu, toda javnost je mirna in hladna, kakor da se ni zgodilo nič posebnega. Le par torijskih listov ze ie razburja in prtklinja liberalec ,ki ao Mpah nili deželo v nesrečo", ali javnoat ae ne zanima za to kričanje. Včeraj je bila prva eeja delov ake vlade in pred ministrsko pala čo je stalk četa fotografov in poročevalcev. Ko jc bila seja konča-, na, je bile izdano riedeČe urpdno «oročiVo: "Kabinet ja iTtfvmTftve nri. Bile se preliminarne razprave o brezposelnosti, delavskih stanovanj, poljedelstva, bivših vojakov itd. v avrho, da se ta vprašanja hitro Tešijo in da sa izdela natančen program vlade, ki ae objavi, ko ae;anide parlament1' MacDonald je zaupal poročevalcem, da prvi problem, ki se ga loti, je brezposelnost in potem je na vrsti, stanovanjzko vprsšanje. govori ze tudi, da si nameravajo spadajo^ v področje kabineta, ne pa Delavake stranke. Delavski minister Tom 8haw je takoj vsel v roke sadavo Železni < arske atavke. Včeraj je obiska glavni atan Kongreaa strokovnih unij in povabil k aebi Bromlcya voditelja atavkarjev. Margareta Bonfield, predsednica Kongresa, je dobila alušbo podtajnloe delavskega ministrstva in ona ima nalogo posredovati med želesnlčsrjl in upravitelji Železnic. J. H. Thomaa je odložil tajni*' Bioux Palls, B. D. — Po konfe renči s bankirji je ravnatelj vojne finančne korporacije Eugene Meyer naznanil, da bo korporaol ja nemudoma uatanovila podruž nico v Sioux Fallen, ker hoče biti v ožjem etiku z južnodakotakim bančnim položajem, ki je vsled mnogih ^apčnih polomov poatsl naravno kritičen in nevaren. Od I. januarja zem ja saprlo več kakor dvajzet bank svoja vrata ,v Južni Dakoti aami. Njihni skupni vložki ao znašali nad #15, 000,000. Mnoge banke zo preno kale poalovatl v drugih sosednih pšeaičnlh državah. Podružnica bo, kakor pravi Meyer, v rokah izbranih mož S|on* Fftllsg. », w Meyer je dejal, da se bo vojne ffcsnčna korporaeija ozirala pred vtem na prošnje za posojila oc strani ppdeželnih bank v Južni Pnkoti. . , | fBistveno dajejo goepodarake rgzmere v Južni Dakoti zaupanje v bodočnost te drŽave," ja reke Mcfer. "Vojna finančna korpo Rusija izkazuje zadnjo čašt Leninu. Dolge vrste delavcev in kmetov, prijateljev in nasprotnikov, korakajo od jutra do večere mimo mrtvaškega odre, pogrnjenege i rdečim, r Unijskem domu. Kljub hudi simi drvi ljudstvo od vnek stremi v Moakvo, de iskale sednjo čeat slavnemu molu. Prvi tadbut so deli Leninu kmetje v vasi, v keteri je aednje čeae ftivel in uasrl. Frencoeki delevci prenehajo i delom ob uri pogreba. ■f m is štvo Narodna unijo želesničarjev; ri0Jtft jd v preteklosti posojala etlti denar 380 denar 380 bankam v Južni Deko ti Od teh jih'je 240 povrnilo vaa ttjATKl NAEABTLI EADI K&AJfiAlfJA DBLAVNI-KA ZA 10%. Washington, D. 0. — Elbert H. hUl ki jeklarakc zSTi'T' P°Tedil Pfedeed-Owdidga, da je odpravs 12- d' !«vnika v jeklarskl In- ¡«¡¡ji pov,r.tU produk,^^ ta. 10 odstotkov. Predzed ST nat0 °dfevoril, da bi " •> "lj.malel brez vaakega u- Wjenja otrpetl to povManje, > n*dalje povedel pred- te ubi - ^ * dclavcav aam Ik dale pri- t ^f!? l< 01 izdatkom ■v obratovanju. Ali |f, ^ dolgo faaa. » <**+* Bele hiio aa ksv, ko ^ 1 dva- deUTuika. Jektaraki 2 >r da ja uvedba P^nuka 'akorekol fa popolno- delavzki ministri snlŽati plače. To sahtevajo strokovne unije, toda minister notránjih zadev Hender* eon je dejal, da plače miniztrov ker ze hode popolnoma" poev službi ministra za kolonije. To bo morda pomagalo k pomirjenj mad ŽelezniŠarskimi nnijami, k Thomas ni nič kaj priljubljen pri «yojeg* poaojUe." »ekcijlvpuvkujočihv Železničarjav. r4lK^ùoraçik • ievo teso, ker je del Johan Whestleyu Isti jn posojila popolnoma, dočlm so er z! ale poravnalo " * |J| , ministrstvo zdravatva, v katerega področje spada stanovsnjski problem ia podpora za brezposelne delsvoe. Wheatley je vodja komu nlstov v Clydu in sdaj bo odgovoren za rešitev problema^ ki ga komunistični in soclalietičai' lavci smatrajo za glavni problem. Sploh je ministrsko oaobje na redilo dober Vtis ns liberalno ftaao pisje in večino javnosti. Morns rica (bojna flota), ki je Angležem toliko pri zrcu, je v rokah lorda Chelmaforda, ki je bivši koneerva-tlvec in še danea uživa precej ss upanja pri torijih. Huerta se je sklonil Aaerlki. ——— ■ Preklical je blokado pristanišč. Hughes opravičuje stališče napram Mehiki Obrsgon je v ofenzivi na vseh frontah. Washington, D. C. — Vlada je bila v'eredo obveščena od konzula v Vera Cruzu, da je Adolfo de la Huerta, vodja mehiških vzUŠev, sprejel ultimat Združenih držav in velel odatraniti vse mine Is vodovja ob vhodu v umpiško prizteni-šče. Blokada je a tem odztranjena. New York, N. Y. — Državni tajnik Hughee je v svojem govoru v New Yorku v aredo zvečer po-jaanil etališče, ki ga je zavzela administracija z ozirom na revolto v Mehiki. Rekel je, da vstaja ni revolucija zatiranega ljudztva, temveč izvira iz ozebne politike, katera nima prinesti nič dobrega za Mehiko, zato se je vlada odločila, da podpre mehiško vlado, e katero ima dobre odnošaje. odkar jo je priznala in sklenila z njo prijateljsko pogodbo. Mexico City, 24. jen. — Uradno ae poroča, da se je položaj v Me-biki v toliko izpremenil, da je zvezna armada povsod prešla iz defensive v ofenzivo v zadnjih 24. oreh. Situacija na se ped o l fronti, kjer ao zvezne čete oknpiral» Guadajalaro in Bjer je bil vstažki vodja Estrada ailno poražen, je, teko dobra, da je predeednik Obregon izročil vrhovno po**lj-stvo generalu Amaru ta odpotoval drugam. Oeneral Sanehez. poveljnik vstalev na verakruški fronti k PregM dMVftih dogodkov. Zvezna vlada je priakočila na pomoč propadajočim bankam na aeverozapadu. Oljni škaadal v Waehingtonn je vedno večji. . Lewis potlačil napredni element ns rudsrskl konvenciji.' J. W. Lincoln zdsj pravi, da njegova žena še živi Coolidge v poaebni poslsnlei priporoča zvezno posojilo farmar jem. Hughea je pojaanil stališče via de glede vstaje v Mehiki.' sad Miljoni Rueov izkeznjejo njo Čaat Leninu. Delavska vlada Anglije je 2< na delu. Obregonova armada je,v ofen živi ne vseb frontah. Vsteški vod ja Hancbez smrtno ranjen. Uner U preklical blokado. • bil včeraj smrtno ranjen ln zdaj leži v bolnišnici v Orizabi. Poročila o avežih revoltah zvez nih garnizij v državama Coehuile in Noevo Leon niso naredila nobe ne vznemirjenosti. Te revolte eo lokelnega pomena In bodo kmelu redušene. Chicago in okolica t V soboto sneg in mrzlo. Bevernozepednl ve-trovi! Temperatura v zadnjih U nrak: najvišje 16, aajaižja W Helnee it;de ob 7:10. zaide eb 4îW ' dobršen de' jc S r zaupala v dr nadalje. Tkkoj po naznanilu gavnatelja Mč^erja je izdal julagdekotsk btnčni dejjartment injave^ v kate. r) prš vi, dš pe bo denarni zafod Sioux Falls Trust and Bavlnp Bank reorganiziral ln. rekapitalU zlral v kratkem času, če bodo storili kupčljsU in trgovski interes svojo dolžnost. Preiskava bank nega premoŽenja je pokassla,- ds bi bil tsk korsk popolnoma mo žen in pameten. .' Siouz Falls Trust and Savlnge Bank je bila nsj večji densrnl sa vod v Južni Dskoti. V njej je ime lo 220 msnjših bsnk naložen svo, denar. Washington, D. 0. — Ksko m sli predsednik Cootidge, ds bi sc dak» odpomočl stiskam pšenišnih kmetov ne severnem zspsdu, je povedano v njegovi posebni po slanici, ki jo je del poslsti zvez n*nu kongresu. Predsednik ukljnčnje v svojs priporočila naslednje točke t Kongres nsj sprejme postsvo dsjo, ki naj vaebuje takozvan Coulterjev načrt za $50,000,000» i k led, iz katerega, bi naj dobiva pšcničnl truzt potrebna poaojila Podaljšanje vojne finančne kor poraeije, kl ne bo mogla po ^cda njih poatavnih določbah dajat nobenih posojil od 31. marca do 81. decembra. 4 Vzpostavitev onemoglih bančnih zavodov po prizadetih krajih* 1 Ustanovitev seeebne finančne korporacije, ki naj bo pomagala v načrtu nova preoenov«. Dunajska, univ bankirjev Dunaj. — (Fed. Preae.) — Du najaka univezz, eno najstarejših središč učenja v Evropi, je prišla v roke ^bankirja. Avstrijska jezuitske vlada, ki je redueirana na propagandno pisarno Lige narodov, ni mogla pokriti drfielte univerze in seloyi!W in pet Čevljev kaipcnjg, ki psdfs doli. J» vse to gle4»jo, da bi jim rudarji ssstoaj prešteta» M, Rudsr sasluži toliko, d« Ims H igsncs brca saksls. Ne bodite torej tjs. B||p je tam h dosti SU»-veaoev, pa sp i|| pro4 v dmse kroja in jaz s njHaiUil s«m tudi vodjo oečlsrskeg* kluba It. 9$%, ki pa jeVlsj prepade). Frank» Kosu ss lep« »ahvslimo, ker nas je lepo postregel na kr»M-jI s vsem dobri». Nsj «vi njegmri drutin« v sdravju ia veselju mae-go let. Hvala lep« vsem. ki so se Mdelažili kotijo. Da bi imeli v bo-Uoč$ fte mnogo slanega veseljsl^- 4atea Zlaseie» e|aua|vp e agitSOljake avrk«, kot it bil» prvotna fftrjeno, da jltledarji vriiU dobro agitaeijako drlo v tieočih domov članov in llanic. klovenei vendar nisfno bres lepih aliku alovenske semlje, kot je Triglav, Blejsko jezero, porodne stavbe, razgledi joeet iii rek, pe tU: di slike primitivnih hiiic kmetov razno drug» k» o#cs4ilo 4ol>er vtis ns ¿Isastvo, ker bi tudi «otu ve ne stalo toliko kot btezpomem- b,m slika as kole4»rjw ¥• f-1 t*^ m Z^ llpnftvo drullvs it. «S 8. N. P. i. — Ifcomss Kralj. Brady. W. Va. —r Radi drla i« gorate Zapadue Virgiuije so ne morem pohvaliti, kajti le delo je in nfmo delo. Nekatere mpjne rea obratujejo veaj(i dan, p§ ker vse tilii notri, ni mogoče govoriti o uepehih z delom. Seee, vaak ae mora preživeti, zato pa vse ti|#i k nam. Ne vem, kaj je temu vsrok, ds se »II ae odpre po drugi|i *sj-n« }|. A|i ps« miaMjo izkonMevalct 4a dokrest pripraviti ra boj proti aiim I« april«, ko mislim, da je IHdzogibea strejk J|u4 boj ta itrsjk, pa komu atj s» »neisrinpf V veliki meri je krivn Lojzetova maaina ip pa kiie »«m, ki jo is tako komandi- ral, tla je alabo ravnala za nas« fcoavepeii« fe P\ »II» raderjtv v ^4iaMp«ii»u. m legatom voičim uspeh proti Lojzetu, da bi mu dg(i odpadnic«, na njegovo meato pa ifvo|iU 4rpfega, ki bo delal za nae. Sami si lahko mislimo, da tak človek ne t?Q delal korist rudarjev, kateremu odi t#jo, da obratuje svojs lastne rudnike. G led si bo sam ssss, pa as «a ns» sjromaks. Uravnava pri or-ganuueiji je sedsj taka, da uap» »Huduje. Jvu se ilovek bojuje v prid ergmiisseiji zs deseso m-vir, p« mora i« plačevati po dp; larju a« d** je m ssdajsp» »klepanju pogodbe pristal na take kompromise, ki so sa nss škodljivi, Pftgovarjsl sem ss « Um s ns» kim Američanom, ki ms je vpr«? i«i: "Xaj mislil O našem predsedniku U. ¥. W. Pf A." Odsoreril arm mu taka. kakos sem Illislil) namrefi, ds bi kilo beljie sa ass, da bi g$ odstavili. Pa kaj mi je relisl I Pa js bo jes najboljši M ass, ker si bolisvik. No bodi les, sest ms tudi jas redslil »veje, 4s mi si posel odgovoriti TskJh js veš vsspevsod, poaebno po na-iem dlstriM» II. 17. Nsl lokal it. ¥HQ js Ubral sa k*ave»eijo dsls-gats asleg« rojaka iS Primovjs, Jokna Hlsvleh«, Radi bi vidsli, ds so mdi po 4mgih lokalih tako sto* HU, 4« bo imels konvencija dele gete ss nslo »trsa, p« ae kakih serkveatti mili, . Selim uspeha konvenciji v Ia* disaspelisu, ds bi im«U od aje ka ke koristi nMarii pa ae aessdajs» ik« msliaa, ^ Hirelaik foss. U Zalle, D1. — Ne vem virok«, da dopisi iS U SsUs tako malo kdaj prideje aa vrste. Niksi je gotovo, sli sredo v urednikov koi, ali pa mu niso poslani v priobči lev. Ca pomislimo n« iivslmoat pred nakej leti v naši naselbini, amo prepričeni, da ss js Dlkej predrugaiilo, Mislim, da je tu s* den izmed dveh navedenih vsrp-kov, Ali smo dosegli evoj cilji Ali na smo pod vplivom iioveljnika /are avetegs Koks v tej naselbini Unij gotovo je drugo kot prvo I Društvene razmera eo ie praee, povoljse, poaebno pri društvu "lokal", it. M a, N. P, J . kate i^sa zgodovino dodobra posnsm posebne ie pomislim, ko smo drv št vo ustanovili, d« so bila društva rasnih jednet ia evee v U Hallu «« v pol nam poelo vanju po vef let, predno smo dobili naiemu "lokalu" listo seme, ki omoged«, de raate is malega veliko. Bili ao torej ie drugi veliki, ko »mo ml ie)e uričeli rasti. Pri pgiiljstvak aaeamenta pa danee vidimo, da smo prvi v naeel< bini, na kar amo v reeuiei lahke ponoeni valed *ploŠuegs napredka v vseh ozirih. razun enega, n«m-ree radi stsmkega koledarja S. H, P. J, • Koledarji a« leto 1S33 aieo ao sebpo sadevaljili Članov, vendar so imeli i,«kaj debrege. to js bile plačilna lest viša, ali let^uji nima alti teetviee, torej ai doeti bulji kot ie bi aa ae bilo. u talko »e doki kiie, kjer ki sa rsHkssiH pa vidnem, ker ai v nikak penoa čUn-»Iv« alti jed noti Hplok al aikia ae mera tolmeiiti, kaj kateder ve-prcecatirc In kaj apleh pomeai Ako le čiaaotve plača valje vsote ia stsasks kolr iarje, bi vaadar 1«. » ko dobili kaj primerna ln lop-lege, de M bOe v ponos jedaoti is »arberWa, OMe. — Bassoroka ni isrsls« Koliko povzroii aepo trebnega govorjenja in prepira med ljudmi in poleg tega ie na. ■tepejo bref potrebe »troiki. Tako je bilo v mojem aluêaju, veliko je bilo napaine sodbe, a pa Rtih so je izkazalo, da ss ml je godile kri-vies. Hčerke same so bile priés, da je reaniea, kes eem pieal pred dvemi leti v froeveti dae 23. de cembra mi. Veliko je bilo pisaaj» o razpore kak v letu im Kdor m je misli posluilti, naj prej premleli, kake bodo posledice. J a* nisem proti tet mu, ssj boljše je ločiti se kot ii. veti V prepiru. Aku bi b||| vai teki kot jsz, ne bi bilo rasporok, ns ad vokatov na svstu. Doma imsm »dsj druilno. To nsj bi bil odgovor družinam, ki igo aedrj večkrat ¡sprašujejo, m kaj nii pe pridem okrog. 04 ss éetks aem rea večkrat ¿1 okoli, a potem je rekla starejša hčer, da as msrs iti rada, ksr js povsod i«-prsšujejo o mami. Razumljivo je to, da dskls ns msrs obujati ia loMtnih spominov. pflal sem v tovarni vei kot trinajst let. Uovorili se, da sem iz lsnobe zanemsrjsl dela. Ni bilo to, psč pe ker ni bilo reda. Doeti dni Je minilo, ko niaem ssviil žlice jedi. Keko nsj bi človek torej o-previjal vaekovratno delo, ves obnemogel valed nepotrebnega trpljenja. Ne bilo bi treba toraj kaj Ukega e meni govoriti. Pa liatol-eujeje, da reeumen človek ie ve, kaj m« je atoritl. Zakaj oni, ki ob rekujejo, prej ae pomislijo, kaj je resnica in kaj ni. Ur ee raje pre pričajo o Čemur govorijo. Tako ae rrii obrekovanje po mnogih dr-lavah. Is Illinoiaa ml je neka «eba uetmeoo uja\ila, da je tam sliiala obrekovanja « m*ai, kolike asm doliaa. fovem odkrito vsem aku poj, da koaossi pretočenega lete )92S nisegi bil nikpmur dolian. Ker jf bil« moja be^da ie vedno resne, ps dam jiet dolarjev, ¿e more povedih o kakem 4olg|) pred zadnjim Novim letom. Zakaj b| gospodarili drugod, ko ima vs#k doma dosti popravil» t Tod* Iji^r nsj bi nr obrekovali iloveka radi njegove nesreče. Do-»ti eem prestsl v preteklih letih radi ženske. Meeeea januarja 1921 »e j« dobila policije ponoči nekje na eeeti. Noben Slovenec ni vedel p tem, zd#j pa porom »aa», krr aem tudi eaii} ssgovornik s»sr- To povem ssto, ker aem |e dplakal, ko vae v inojo koriet prišlo na dpn. llolgo l« t aem delal, pa aem delo pipitii. ker »em ga zanemarjaj lf|r nisem imel plačils, kot ac »podobi sa ¿ez trinajstletno delo. Bil srm brez de|{i par mesecev pretečeno leto. Hčer jc rekla: A)i m bol yež delati! fa sem ji rekel, da uiqem šel, ker i}i ostala P" nični, da b| bil v redu iivel. Ip da ne grem 4el»t, dokler ne bodo prjili po mene na dom. Iu res ae je to ¿godilo. Bog je po^lniijl skozi ve: liko okno in jaz imam dobro delo. bi me to delo ne bilo okrepilo, bi itak na bil vei med iivuni. ftl4i prrtrkloiti pa »e ne bom & tužil. ^dvoka^ nsj nrcv*a|ne čez, da si ne bom belil gleve radi obrekovanj. Glejmo rajši v boljšo bpdo£nqgt ii» km»}u se bptno spie: jgli. - r^ak N«, (Podsobnosti |z Vašega dopisa am^ izpustili, zlasti kar se tiče pq- Spice, ker je vae preobširno ra . Zadeva je oeebna in kot tak« javnosti nc zanima. — Ured.) 25. JANUARJA, \\ ve fegfsfe, P hip. — Na rsdpi seji Gospodinjske?* klnb« S. N. P- ¿e bilo aklnjenp, 4« priredimo veselico v soboto dne januarja točno ob Sfdmih »vešer V dvorani doma. CisU dobiček te zabave bo šel za opremo odr| in aicer s« kulise, p» bp malo prepeinbe, je ffrllfejltio, 4» se preskrbi go4bo nameb prigrizek bodo postregle članice kluba s prsvipai do-m&m kipbssami, kateri bo4o napravile senu. Ca bo«iU torij pokusiti, kake klobas« wwao napraviti, posetiu Ms tisti veisr. Tudi drugih elad-klk prigrlskov bo na raspoUgo Ur vss pptnbno, Ker je nastopil mraz in je ssdnje lass priletelo is oblakov vil mslek, smo tu4i me ujele eno in jo zaprle y škrinjieo, katlro prisfumo V soboto sviier p« vssslieo, SreČneji bo amcl v pri-«ptposU pbilnstv« odpreti saboj, ksr bo njegov» Ustnias. Ps upoltsvamo prestopno Isto, smo sklsnili. da vsot ženske in dsklaU plačajo vstopnino, moikl pa sa kassn, ksr so zadnjič od nas eskUvali. Na evidenje I _ Taj. n«n navi Ia, ie ai e le ve< cjer je Ctrkviijakl ti prizadevajo oprati zamorca. Okioego, J1L — župljanl, ki so ssljubljcni v svojega zakonolonf nega župnika Osse, nsmersvsjo nsrediti iz njega popolnoma ne dolino ovllse. Y cerkev hodijo ter molijo. Krivico hočejo prikriti lpol|tvijo, kakor ao to dcUli rimski hlapci ie stoletja in stoletje. Ko so nsmrei na grmadi eeigali tega sli onegs mislees, ao ss fbrst lo cele kohortc raznih menihov in duhovnov ter na vea glas molile z« iivelieanje nesrečne žrtve, ki SO jo seme cerkvene oblasti obao. dilc na atrašno amrt. (spovedbs, ki jo ^c napisala Le-Undova žena na Štirinajstih strs reli navadnsga pisemskega papir i objavljena, sekaj. Le lan d vedno preslsb, da bi šel tja, tiato.pisanje zaklenjeno. T o Ji. odvetnik Olds jc povedal dokazov, ki jih neki vsebuje tieU iepovedba. Po njegovem pripovedovanju ae je dtihoven Caae pritoževal Lelan-dovki nad mlačnoatjo svoje Žene Helene. In duhoven jo je s magnetizmom avoje oaebnoati prav |z-Uhka vjel v avojo mrežo. Vodil jo je kakor otroka. V izpovedbi Ie tudi navedeno, da je rekel du i oven Cese tole: "Dokler eta arce ln duh čiaU, nimajo Uleani čini nikakšnik zlih poaledie." In izpovedba pravi, kakor trdi odvetnik, kako eta LeUndovka in dukoven Caae Ukoj po prvem aa-kenakem pr^omu pokleknila in molila. Nekateri eerkvenjaki ao poared-ae ali nepoer^no ponudili ti nenčne pomoč Colandu pod pogojem, ie ss posti meete ter vzame svoje leno s aabo. Kakor je od« vetnik ie priatavil, je fena neke. ga e*rkvenjaka poizkuaiU prtgo-Kriti Irl 'Vko k tf«n, da bi > «• ,# »p. »e i«|*o ved bo. Meteorltt |«niu jp končno res \xi&t\ stikrat je bil že "mrtev" »ded, Ho se niso i^dnaroda, rdki nit» nadejali, jc pa J konec. • w « • • Leuin, Čigar pravo im. i. Vladimir lljič Ulj^ov, ^ svetovne znan ob izbruiiu revolucije. Ni ga bilo ehJ zadnjih šestih letih, ki bi toliko sovražuikov in toliko J ziaatičnili prijateljev kakorl Po pzgvici je bil — in tudi polten nasprotnik mora prj nsjrn»nf|nitejša paebaost svetovnem pozoriš^u izza voji • t • Po mnenju njegovih *>vr« kov je bil vladar, diktator Rusije. Buršojizne pomet ne pojmiti drugaie, zato trdi, ^nin rodil revolucijo v ^J potem zavladal raivj! carizma. ltavno narobe»je res. RevoluJ je rodila Lenina in ga prisilil» je vzel vajeti v roke, ko ni sposobnejšega voditelja v ti odločilnem momentu. Kje| vztrajnost, energičnost, žel« volja in globoko preprieauje, mora zmagati praviea, je pomo da nI bila Bnsija v usodnem uotku brez dobrega krmarja, vss drugp je naredila svet vojna, ki je izpodbila nogi mu carizmu in izzvala revolti če bi ne bilo svetovne voj letih 1814—-18, bi bil Iljižle živ kje v Švioi in svet bi ne I nič o njem kakor ni vedel pi vojno. Prenaporno* delo bi ^ bilo ubilo in car bi še danes | d«l Rusijo. Toda kapitalizem in njegov čok imperializem sta še v svo povojih zapisala svet revoli iz katere izidejo Marksi, Leni Trockiji in Debei in zmigoi proletariat. T«k ja zakon rwy človeške družbe. Zpto j« pri svetovna vojna, kateri je il« Lenin in vse 4rugo, ' s e e Lenin dsnes leži v veličaa dvorani delavakih unij v Mwk To mogočno poslopje je nekoi lo lsstnins velikih knezov, grof in bsronov, ki so plesali vfl prostorih in si msstili brke. volucijs je pometla s plemen iko sodrgo s carjem vred in nično dekretirala, da miljopi ekih delavcev in kmetov izkai zadnjo čast zemeljskim ostanki največjega Ruaa, ksterega js car pekoč sspreti in potem isga ti v Sibirijo, v istih prostorih, e e e Plitvs buržoszna pamet stve pričakuje, da s Leninom umrjejo tudi sovjeti. Bo še U! Revolucija in sovjeti \A prišli, ie bi bil Lenin živel ne. Leninov je še dosti »to stopi, kjer eden psdel — bo sovjetska Itusijs iivels tolil časa, da isvrši svojo sgodorind nslogo. o o e Vest o Leninovi smrti je pri istočssno kskor vest, ds je Uvsks strsnks v Angliji prevj vlsdo, Oba dogodka osUneU v igoi vipi. Lenin in MecDonald! K« ko nssprotje 1 In vendsr ni Ml Donaldova uloga morda nii bii važnejša kot je bila Leninova." voluoija ima iudna pots, m«m» mu nerazumljiva. MacDonald, zmerni socislist, veruješ v boljievi»em in nc v tatprp proletariate; on veruje^ parlamentarno revolucijo, v cializem, ki se uvede s po«t»v« ne na barikadah. Lenin je reki da U nI mogoče, MacDonald f pravi, ds je. Oba imata prav! Rueiji Je biU parlamenUrna r volucija nemogoča, v Angliji morda mogoča. Vae »visi od ra mer deiele, od sreloati dfclevst« Ssj ni glsvno, kako ee iavrii p' obrat, cilj jf glsvp« stvar. InJ pride MacDonald, osiroma »nf* ski proletariat de eeeializPJ parlamentom kskor beljiev»^ dikUturo sovjetov, bo e»lj Šen ns obeh krajih- , e e e MscDonsldovs pot ac sikom u smešna l« pastelne socialista Kprejel je vUdo»«| kralja. Kralju Js poljubil rok» avoj ksbinet jo moral i»«ar lorde in v svojih lasteM» ^ med Isboriti, mers iakaii plemiče. Delsvsks vlsds J* m. „ i m.ioati libenkev Uti bo morele kompre*"«! desno ia levo. Vae k«lb,d«»j doeti «epeha. Tede ae aodim« prehitre, kajme. Ne oeeke, ne eUri aat pleagivi Običaji in ne beaedr « * vei delo in reeulUt be asJP«* najii sodnik. . lUAWA. WM PROSVETA — Ititviki ll»lM. ^¿¡^PPMHlWfV f|* L-.«i ii).Ru- -rševalnega od- ^Uv.ke stranke v Amerik , & «led«* i^JiVO ob pri- L I/Bjuovr smrti i Puuiu j« ">rtev-" ^ koiuuuut« po vbem «vetu t« Lj. „omeuijo iigubo voditelj C„[.-prolet»wke revolucije. h. ij< Leninov veleum, ki je d#-Eltivo delavce«» m kmetom Lje v boju k Kerenakijevo via-K so mogli zmleti. Bjl je ti« ki je v pctlU Uutoga Ev«te*a boja s protir/voluci-( ¡n svetovnim imperializmom Lvii načela »» taktiko, pa te-Cu katere je proletaraka revo Ej, korakala od zmage do zrna- ^mfal i» taktih ki je bila kalit r»ukii« delavcem iu kmetom ¡torbi i njihovimi tirani iu iz-Ečevalei, so se izcimili vodilni S. katerim sledi komunike stranki v vs«k deželah. Hlodovina ohrani lunina kot Utaaeviteija modernega komuui-^a gibanja. Njegove zasl*-ff u delavski razred vsega aveta i, d« mu je 3|1 razredno del»v-vodstvo v fprmi komunistlft- H atrauke. V duhu prunauja teh 2*tdug pQ-m fitttralni izvrševani odbor Orlavskc (komunistične) stranke |rl«vee Amerike, naj po£|Ste spo-iio nt Lenina. Vsem krajevnim rganuacijatn stranki «• palagi, aj »kličejo sMe »a nedeljo dne L februarja iu na teh «hodih te£ «tankih naj se proslavi spomin ii Lenina in njegove laalugc za tfivno proletarako revolucijo.., Lenin, na« voditelj, je mrtev, iapak principi, katere nam je lil. iu Kvctovna organizacije, jpajaua na teb prjnfclpih ko* ¡stična iuternaoionala — živi « bo nadaljevala boj, dokler ti principi ne zmagajo v triumfu pttovne proletarake revoluciji," Tesarji wktevijo »o 4sn- Seattle, Wash. — Uniji teeir v v državi Washington zahtev* povišanje dnevne mezde na davet tolarji*v. Zdaj imajo osem dolar Ueeslsevi bas še IM. »■ ' i ? W«Mf«, HI. «e Novo dejstvo je zopet ispodbil» resničnost Up-colnuvi ispovedbe, šeš, da je u moril «Tpjo leno ter aešfil njen j truplo v peči svojega raatljpjgks. Aurorski roliciji je prišlo na uho, da je vijel in Izpoznal Lincol-novo leno Wno stari prijatelj zad njo sre4o na ulitf v Daj toni, Fla. Qb tej Informaciji je Warreu J. Liuooln unikal svojo dpaeda-njo izppveijbo. Unikal je, da bi še kdaj fcoga umoHJ, iu zatrdil, da zi je isuoijrii) avojo poveat, ker je hotel tako ščititi in braaiti svojo še dokaj i»aa pogrešano šeno. "Poglejte moj obra«, »poj? oči in moje roke J" j« vzkliknil Šibki odvetnik pred policijskim načelnikom Fiapkum Miehelsom. "Ali mar mislite, da bi mogel s temi rpkami raziag^li mrtvo truplo svoje lene in ono ujgiicga brata bkoupa ter sežgati obe v peči svojega rastlinjaka f Vem, da je Lina živa, a nje« jirat Bhoup pa mrtev — uipnrjeu -r- ne vem pa, kdo ga je ubil.'» Veet, de je lineolnovg šena se šiva, ac je raznesle, ko ju pokazal Mueojpnv brat Kd poštno dopisnico, ki jo je prejel od Petra Tre-molina. Ta je ao*oraki evetličar in prabijo vsako zimo v Floridi. Tremoli» je dobro poznal Llneoj-novo šeno. Dopisnica je bila po slana dne l(i. januarja iz Dayto pe, / "Pravkar aem videl vašo ava-kinjo go. Wirren Lincoln na sesti v tem mestu," je med drugim |a-pisano na dopižniei. "Da, meni je znano, da je šla IJna V JTlprido V začetku igeacca embra;" je dejal Mncoln pu. skemu načelniku. "Bedaj vam kočam povedati vse po pravici in resnici, Kaj se > zgodilo v podi dne 10. januarja, t, j* tisto noš, ko sem vam rekel, da je Lina m- ■I i Otroško delo v Kaliforniji. MSaeramento, Cal. — Pržavui fc)l»ki svet pravi v ravnokar uda »mi poročilu, da je v Kaliforniji vel ko 15,000 šolskih otrok zapo j«ih v raznih nasadih. Otreoi tujejo s stariši vred od enega do iruzejr« konca države in pom«f« o pri delu na polju in v sadov-njakiii, namesto da bi bodili v šele. Katoliški duhovi* strelja«. Ohicago, m. - Ireno No ;ak, »Uro 17 let, ki goapodinji v kmoju svojega striaa duhov ^ • j Ulsavskega. župnika eerkv »v.Janeia Krstnika na 012» Oar- ■F sve., je prebudil atrel Is as. kekreha. T«koj potem je dekle sdirjalo ' sejalno m>I>o in zagledalo tam Hj svojega strica »tati z rano pa elu Zbudila je svojega brata Johpa, je potem poklical policijo ia Chicaga. Kmalu potem j« W na lioe meata peUsijakl klllek. rjodina!" je saklioel polieij. » volja Michael Vaugha, ko si * «Mohra ogledal duhovnovo rami " ' ^»»tovo,'' j. rekel dukoven. V*. ter se udšrll na «elo." fl1 'akoj potem je drogi poli* £ ssgNal luknjo, ki jo je na. ^ * kreala v stropu, ter našel ™ kopalno sobo samokrea. Du- u j^0 je bilo ta- •'«■dno u. zmešano, do je poli-'Hlinil, njega, nečakinjo In H(l,>o na pollcijako po- streiiia svojeg» brota, a jas pa da sem ubil njo z lilezqim 4ro gom. Res pa je tale i Jas sem šel tisto noš v Auroro, da vidim tamkaj neko gledališko igro, £o se vrmm dpmov, je le$al brat moje šine mrtev na tleh. Ustreljen je bil trikrat. Lina ja bila V«a iz sebe. ''Ne vem, ali ga je uatriljla o. na, ali ne. Menil aem, da slg se prepirala, ker je Byron obljubil, da mi bo pomagal dobiti rasporo-ko. Nato svs odnesla 9yronovo truplo v spalnico ter ga položila na posteljo. Naaleddji dan je prišel neki moški a zaprtim avtomobilom ter odpeljal mrtvp truplo. Jaz ne vem, kdo je bil tisti šlovek In kam je odšel. Lina je odredila vse tiato." Lincolpov pravni zaatopnik William J. Corrigea je rekel, da bo prlvedel dve drugi priii, ki ata videle Lineolnovo ïeno v Floridi. "Znano nam je, kje je Lincol nova lena," je dejal. "In kmalu jo privedemo aemkaj. Mrs. Helena Oobel, stanujoča na 132 La BgUe, Aurora, je povedala policiji, do je Lincolnovka poi»ku*alt najeti od nje sobo mesecu aprila t. j, tri meseee po dozdevnem umoru. Policijski našelnik Michels h izrazil, da je po njegovem mne Lincoln tleti, ki je umoril svdiio šeno in njenega brsts. Potrt miki proiekovo, Washington, D, O. (Federated Presa.) — Ko sc je prjšel pečati pododsek sepatorja Uoraha | vprašanjem, zakaj ne mara ame? riška vlada priznati Kuaije, je bi* lo dognano, da ni imel d^Šavni tajnik l|ugkes ničesar, s čimer bi mogel dokazati ameriški jgvnoati, da a$ ruske vlada prizadeva atr-mogla vit i ameriško vlado | propagando naailja. llughes je poslal pododseku pismo a celo kopico fotografiranih kopij in delnih prevodov ruskih poročil, govorov itd. Ti dokumen ti ao bili v rokah Kvitfa K. Voun-ga, ki. je nseiduik oddelku sg «a «lavo iiWno Uvrope. Ko pa jo bil Young priznal, da ne zua čitati ruščine, je bij odblovljej). iu nn njegovo mesto je prišel tolmač H Kelly. Prvi dau je Kelly pouu dil v dokaz skoro sto takih ruakih izjav, katerih bistvo je podal senator Lodge v govoru, ki ga je imel pred nrkolimi tedni. Depart meut je trdil, da kontrolira ruska komunističua stranka rusko vlado in Tretjo Interuaeijonalo. In Če b se dalo dognati, da ju Tretja in tcrnacijqpala podpirala z denar jem propagando v tujini, bi to ue pomenilo ničeaar drugega kakor to, da jc tako postopanje stranki u* in vladna zadeva. Kenator Borah je vprašal priče ali bi megla dopriiiesti dokaa, da je ruska vlada iadala kaj denar ja za to propagando v tujiui. Od govor ae je glaail, da še ni bil no ben tak dokaa objavljen, ali dalo se ga pa bo doprinesti aaupuo na ekaekutivni seji. Borah je odgo voril, da ne mura nobenega doka za zaupno iu da ne vidi nobenega razlogu za tajnost, posebno pa šc ne, ker je priča priznala, da tfi ue bilo nobeno življenje v nevarno sti, Č« bi bila objavljena lapo vedba. . Prav razvidno pa jo bilo iz t stega odgovora, da jc Hughea < pustil rabo ponarejenega Zinovje vega dokumenta, v katerem gre 'za rdečo zastavo ras Bele hiše SU j«. Avstrijski invalidi izsilili pod-poro. i':;," J«n. - Vaé k0 U.OČ vim * v#er«i ^Poldne, aa-— ' v zbornično poelepie in pra- •ÍL u ,,roU ^«"t^nim ekonom. K ^'"11*' nsrodev. Invalidi Ci, í ••wSi abombo, j« in if'k m SDRV uSu •KA V VAM THaklad, Oalo. - NajsUrejŠa prebivalka v «druienih dršavab mn>. Hobeta Msrea, star* 169 let, je dne 22, januarje umrla na svojem domu v Hsgundi, Co|o. Roja-na ja bila v Mehiki L 1719, kakor ks2«jo njeni ««piski. L. 1*31. ae jo preeelila na oaemlje, ki je aedaj Ve* Meileo. L. Iti L Je prišla m rs. Msres v drlavo Colorado. U svojim drugim rnošiin m je poro-lila pred drigvljanake vojno tftsrk* zapušča tri vnuke, ki s* vsi stari nsd štirideset let. Več let je MU sUpa ia hroma. nidortko koRvoioljo, Indiana polj», Ind. — "Pojdimo domov( — Mi amo pri kraju!" Tako so dejali radikalni elementi, 19 ae je končalo drugI dan abo-rovauja konvencije ^druienih ru 4arjev v Ameriki. Hadikalui delegat jo »o zmogli 451 glasov za avoj predlog, v katerem ao zahtevali vzpostavitev odstavljenih okrožnih uradnikov Kpvi Seotiji. Manjkalo jim je kakih IM) glasov. Predsednik John I«. Lewis jo bil pravkar dokončal zagovor avujega postopanja, ko ju rasve-javil novoakotsko poslovnim». Z« trdil je, da so ae val uovoškutaki uraduiki izrekli za "nječo inter-na«ijonalo ua linakem uameato za Zdruieiut rudarje v Ameriki. Konvencija je bres debati sprejela poročilo svejega odseka aa u raduiška poročila- Odsekovo poročilo je aelo značilno v tem, da sfipopoluoms strinja s izrazil vi jo predaednike Lewi»a glede mead nih aahtev. Ta ae je isrekel aa mezdno pogodbo, ki naj traja šti< rj leta, ali ui pa aipil nobeno mezd uemu zvišanju v prilog, Lewie hodi po poti bapiuele Goiopersa. Ta resnica je neizpod bitna. U«a»*vU«>. t. apHla PiéyifuJejiiti klen. tt. kalk WW v driest MIL.». GLAVNI IT AN t tas?.!» SO. LAWNDALK AVK., CMICACQ, ILLINOIS. lawiavalai o4^ovi UPPftAVNI OOIIKi fall M« Mi« U POROTNI ODSEKi 407 W. H., Si. aadaršea^e, ÍU» Nadalje je bile tudi jasno, da bi glasuik državnega depertmentp ne vide} rad, čo bi Borsh sprav tisti n «srečni i«» blamajni doku mept na dnevni rad, Za«šta. — (Ped. Press.) v zln« ja njem sočutje svoj dev«k PISMA MA POlTI Ogmka vlada je saplcmla aedav ne ilšle "apomio« ' grofa Mihaele Kanuje, preds«lullia prvima die rak c n publike. Knjig« je raz. v «Jüejga taaj«. Ivsa Mereče, galUa gnile* «*etrijak« m «grsks £ Aadr. jftl, * 114^- aristokraeijc in j# »impetUna re volar ion s rnr m ii 4«-Uvatvu. Karo »y živi v pregnaastvn. lija Jelke, ši. MS ia Jarek Jo M, I M. .vn Pismi dobita na glavgi j»o t šli v veli z Adams eeete. PovoototaroiinKlorlo. (Pile Aataa Boohsr.) (DaljT) Potegnil aem odejo čes glavo iu ¿aspal. Orugogu jutra nisem čakal saj trks. Kar bltro som sspuatil za ttdioj Maribor in šel preko ftpllji v Lipnliso. Tam je bilo Še vse miniško, torej toliko slabše za po potnika. V Mjmlci aem opazoval veliko poslopje |n vprašal nekega pametača, kdo stanuje tam uotri, "To ja kapucinski samostan,' mi jo rekli. MV tej hiši delijo jc dila popotnikom, kateri odgovori* jO ua njih vprašanja povoljno." ''Kaj, če bi šel uotri," sem ai mislil. "Lačen sem dovolj.' Pred mene je še stopil lepo rejsn w«»io v k uli, kateri me je prvo vprašal kakšne vere sem. "Uimsko katoli iko,'1 aem rekel. Hegel ja po vprašanjih la kate kisma, iu vprsšah "Kaj je bogt" To sen» znal šo na pamet in od govorih "liog je čist duh, zgstnp post in voljo ims, telfsa pa ne," "Kakšna lastnosti ims bog," jo vprašsl še dalje. "Bog je pravičen sodnik, ki do-brs plačuje, budobue kssnpj«/' Vid. I Je, da znam, pa me je po-vabil iu velel, naj aedem k misi, kjer, morem reči, je bilo priprav. Ijeno veliko dobrega jedila. K ml* zi so pričeli stopali drugI mulja s rjavimi kutami. Čudni so bili občutki, ko sem tako obedoval s frančiškani v kutali, ki jih ljudje v splošnem naši vajo a kozli. / branih pesmi in krstkib povesti, katere »ss u?e, ds je človeku sveto biti priprsvljeo ns «nrt, da reši obstoječo vlado. Hlepe pokorščine vladi in besed ubogljivosti napram svojemu častniku nčijo v takih pesmih kot je "Nspad lahke brigade". Takih prcdaodkov kot, "ako kdo raztrga zaatavo, ubij ga kot psa", učijo naše otroke, kot da je to posnemanja vreden nazor. Otroške brigade so organizirane v Šolah in eerkvah, in mali než- &i otroci, katerih misel bi morala bili na poti ljubaani in bratetve, ao ravno naaprotni. Organizira in vadi ae jih v umetnosti ubijanja ljudi Posebni prazniki so posvečeni sa slavljenje preteklih revo-lacij. (kozi kstere je sedsnji vladajoči razred prišel do moči, u-čcč nemoralnost vaake nadaljne revolucije, skozi katero bi lahko Izgubili svojo mo^ . Zelo dobro je za vladajoči razred, da dela veki razred prepeva patrijotičoe pesmi. To njim pomeni nadaljno razredno vlado, vlado njih razreda. Poglejmo v resnične razmere delavcev. Večino dela veke ga razreda najdemo brez vaake lastnine raditega, ker ne laetuje ne enege dela dežele; prisiljeni so plačevati stanarino kspitalistom za pri vi-legij, da so na nji. Najdemo jih brez lastninstva vsakih sredstev za zeslulek, prisiljeni so prodati svoje delo kepitalietičnemu razredu edino za svoj obstanek. Oni, kot vsi sužnji v preteklosti, dajo vse, kar produeirajo nad svojo lastno prehranjevanje le gospo-dujošemu rszredu. Vsaka stranka se trudi, da u-streže razredu, kateri zalaga po- trebne otroške, da aa pridobi urad. Interesi kapitalističnega razreda ai naravnost nasprott^jejo s onimi delavskega razreda. Oni želijo u posliti delavce pod eeno in prodati produkte delavcev po najvišje mogoči ceni. Kolikor večji se prožiti kapitalista, toliko madjši je delež delavcev od njihovih izdelkov. Poli tičar ne more alužiti obema nasprotujočima al intereao-ma, služiti mora enemu ali drugemu; v rezultatu najdemo posla-vodajslne, izvrševal ne in sodne moči dežele v rekah kapitalističnega razreda. Postave so tako ns-rejene, d* vlada jo delavski razred in ga prisilijo, da dela v največjo korist kai»ita!iNti«"nrga rssreds. Sleps pokornost postavam in slep patriotizem v podpiranju njih vlade vodi v varnost kapitalističnega razreda in v nadaljno aul-nost delavskega razjeda. Pred in med revolueijonairno vojno leta 1776 so se oni, ksteri so se priglssfli na strani krslja Jurija v kolonijah, zvali patriotje.* £a-aprot' '»čl slednjim in bojujort ae na atrani kolonij, ao pa bili n t zvani uporniki in izdajalci. V vsaki revolueiji ao revolucijonarji na zvani uporniki. Kraljevažl današ GOSPA SILVIJA. Spisal IVO SORL1. I. DEL. (Dalja.) "m In ko ja začela potem Ela siliti, da bi šli, Češ, da mora biti aeetra na vaak način že pred nočjo iama, je župnik, ki mu je bilo videti vse na tem, da jih pridrži, takoj zapasil, da bo našel v Silviji Aa najboljšo zaveznico. Na vssko Elino opazko, da je gcapa nadučitcljeva gotovo že pripravila večerjo, da bo huda, č« bo morala čakati, da kar pojesti in potem takoj oditi, tudi tam ne bo šlo, in da bo drugače prepozno, je imel župnik le en odgovor t "I ,*aj to je!M, kar je Silviji tako ugajalo, da je s glaanim smehom naglo ona rekla, če bi bil žjjpnik lc najmanjšo priliko izpuatiL In ker ju naposled tudi Zevnik po malem pomagal, ao bili val Uliui prigovori zaman, dele ko j t župnika pregovorila, da gro tudi on ž njimi, ae je družba odpravila proti šoli. In tam so zopet sedeli toliko Čaaa, da je bilo aoluee že tik nad grebeni, ko ae je Eli posrečilo sestro pregovoriti, da ae je začela odpravljati. — Pa kaj ste vi toliko sa te družabne korektnosti, gospodična Ela, ali prideva a Silvijo malo prej ali malo pozneje v mesto, vi — emancipirun-ka! jo ja podražil Zevnik, ki se je bil do prežer-nosti raevnel. , , — Prvič niaem emaneipiranka; drugič pa, če eem jaz, SJlvija nit Pogrelo jo je, da jo neprestano hočejo za nekaj napraviti, kar ni bila in ai hotela biti; toda že ae je oglasil f upnik v svojem najdebelejšem basu; soj to je I", da je glasen smeh zagrnil »opet vso novoljo, in ss je izvršilo tudi slovo v sklsdu z vsem popoldnevom od župnikovih dveh eekinastih trebusark dslje. 4. ^BaJp- t' t i Ko sta se bila 8ilvija in Zevnik skrila za šum o pod vrhom, do kamor ju jc bila šla spremit vss "najvišja" Polica", kakor je rekel župnik, sta se prijela roke, da bi laže tekla. Zaksj Els jims jo še v ssdnjem hipu priporočila, naj ae podvizata iu onadva ata smeje se prijela ter se v diru spustila nisdo). Ali kmalu sa jima ni ljubilo več in sta se drug trifige pridržujoč ustavila. Bilvija je'vtaknila spremljevalcu roko pod pazduho in nekoliko Časa Sta molče korakala po zdaj položni in še dosti gladki poti proti dolinl. — Včasih ste vendsr čisto čedna strica, Hil-vija, js naenkrst izprsgovorll Zevnik in je pritla-nil njeno .-oko za spoznanje bolj k sebi. — Jako laakavol In veseli me, da najdem todi jas tuintam trenotek, ko ae mi ne sdite tako BapaČni. •j. — Hm, pravzaprav ava jako prijazna človeka! To bi moral potrditi vsak. ki bi naju zdajle šol» — I čemu bi ai pa ne povedala, ksko čutiva drug do drugega t — 8aj to je! Toda — ako ie «m»m naprej Salevati — ali je pri vaa mnogo več onih, r« o, ugodnih trenotkov do mene ali narobet — ln narobe T ir* — To sa pravi: glede mene do vaa t — Dal — Najprej vi, prosim! se je priklonil ter je Mpravll s roko, kskor da jo pušča akozi vrata pred so hoj. < — Hvala 1 Vodno ksvalir. To se pravi . . . tallbog ne vedno t In potem . . . «kratka, kadar , tfsBŠemcrtt« obrvi, zapičite oči v človeka ln go *0|4te kakor kak starec in ... in podpirate tisto etrojno puško tu gori, da nte potem še bolj mi dne pa njtk 4|sd ao nszvani revolucijonarji puntarjem in t drugimi ni m i imeni.«, . Ne mnogo let od danes bodp imeli sedsnji puntsrji kipe, po stavljene v njih čaet. Šolski o-troei jim bodo prepevali ?lego. Današnje "patriote" bodo imenovali pušksrjc, reskeijouarjc. kralje vase i L d., in glodali jih bodo kot najete podpiratelje aristokracije, suženjske lastnine. (V troci ne bodo hoteli pripoznati, da so njih rodu kot današnji smeri ški rod noče pripoznati, da je 1)6«-sianske-gs rodu. 12. Dobri delavci so verni.*' delom, Aovaškkn *e#vil- j«m,l mmiievani ai vseh atrsni^d j^Sftitucijo, n» praviAnçstjo in pitaliatičnih, -nepridipravu; J zločinom. Ker najdemo, da ao iineriške cerkve prisiljene od ma-erijalnih interesov, da stoje ns shrani odirajočega razreda, je čisto lahko videti zaka^ nam pravi: "Dober delavoc mora biti veren." Pisatelj je veren m verjame v nesmrtnoat duše, sprevideva, da je ljubezen tiata velika skupna moč, katera drži človeški rod skupaj, ustvarja in ohranjuje življenje in je temelj, na katerem stoji vsa človeška sroča. Naučili ae bomo odstraniti vero od dogme ln obredov, in pronasli bodemo, ds versko mišljenje je razvoj,.kateri predstavlja noj vi» jo misel, katero ai mOra človek izmisliti v napred« Vsaka revglueij* je iiaeU iJ verske mučenike, kateri so tr za etvar napredka. KspitabJ u. da je delavec veren in onim teni ai upajo stopiti s stare | napravlja trnjevo pot (Dalje prihodnjič.) V Ameriki' je prevluchije krščanska vera«. Razdelimo jo lab-j ^¿Vuju ¿aveStega rodu. ko v dva dela,1 v rimsko katoliško in proteatantovsko. ■; im,4 Tf„. Rimsko katoliška je bila ustanova kot prva krščanska in je po- Vsakdo, kdor ja pravoslaven v njegovem verskem prepričanju, s<* ga dandanes imenuje k dobrim.'| Naročite "Proavato" sorodniku ali prijatelju , domovini. . . obslps s tvojimi altnobami nik ae j« glasno saamejal. Videl Je pred seboj «bege Rlo v ti novi priapodobl in zaslišal aopot njeno nekoliko prenaglo govorjenje .... Toda obenem ga je tudi nemalo dlrnllo, da j« to beeedo tako lahko Izgovorila! in ta hip linlknil čez llec nejevoljen izraz. Toda ona l»ov«clat — Ce ate tak, potem . . . potem skoro ne mo-verjeti« da ata iato kakor drugeče! Recimo, ktkor zda j . . . # — Namreč f — Namreč t ae je enačila ln ga ja od atrani pogledala. A Še je todi kakor začudena odprla oči In je vzkliknila: — gaj že aopot nlate več isti I O. to je pa Še ^4H ttpfcDkrat ta človek v eni sami minuti l< HgNM/ 1 premeni cbrezt Zdaj še veael, vitek, lep /ant a svetlimi očmi, kodri mu frfotajo okrog glave, smeje se, da ee mu bleščijo zobje — človek bi ga na mestu poljubil; ozreŠ se, pa stoji staree pred teboj! Pojdite ae solit! Izpulila mu jc roko in stekla dva, tri korake. On jo je zopet njel. Ko je govorila te zadnja be-sede, je stala pred njim kakor od znotraj raažar-jena čudežna avetloba, vaa razpaljena, divja» div-na, da ga jc atreslo. In zdaj je iftegnil roke po njej, jo držel ž njimi, kakor da je hlastal in zagrabil oiuamen sen, poln bajne, tibe sladkosti in obenem žehteče, opojne atrasti. - r , — Na, na, aaj sem apet tak, kakor me hočeš! jc hropnil. In sdaj me <. . zdaj mo na meatu poljubi . . . pokrij . , . zašf i 1 . . . — Jaa te . , . tebe T je akoro krilinil*. In atala je trdo tik pred njim. Toda v očeh ji je videl, da tudi za njimi gori, in glaa ae ji je bil na koncu zlomil. Stala je tako trda, kea rc ni mogla premakniti več, oblita njegove paleče straati. — Pa narobe! je kriknil in jo potegnil k sebi. Po dolgem času mu je zvila obe roki okrog" vratn in ga potisnila od sebe, Popravila ai je klobuk in lase in težko sopoč sc je obrnila po cesti naprej. Skoro oeorno se ya je otresla, ko ji je hotel loviti roko okrog pasu In niti pod pazduho zs ni pustila vsČ peljati,, U: — Pa ne, da si hoda, Sil vija T je mehko vprašal. • p-, Žc ga je' hotela pogledati, da bi videl* čemu tako ncomno vpraša» a premagala te je. Saj jhj$ že njegov glas povedal, da rea misli tako. Pa, ali jo rea mogoče, da ao, nekateri možki taki medvedje t Tu atopa zdaj ta poleg nje, ves poparjen in potrt in mitli ,da je razžaljena. Toda, kaj ae je takega zgodilo — sekaj naj bi bila rasžaljenaT i.. To ae pravi ... v prvem hipu je pač začutila, da nekaj nI bilo prav . . ., da bi ae ne amelo zgodit» . . . ln otresla ae ga je rea Is notranjega nagona, kakor jo je teleano hotelo sadužltl in je morala lakati aape, tako je začutila tudi notranjo potrebo, da au reši te težke atraati, ki je Mla legla nanjo. In zdelo ao ji je, da bi moral on prav čutiti, da je treba zdaj preakočiti vse, kar je bilo tako mučno. Govoril naj bi bil karkoli, ac smejal in se vedsl, kakor da ni bilo nič. In potem bi jo bil tsm doli za prvim oviukom pritisnil zopet k sebi, jo aopet poskusil poljubiti, in če bi te branila, jo poljubil po sili, a vae tako nalahko, veselo, lahkomiselno, kakor da ni nič. Toda on gleda akoro svečano predse in sc mu na obrazu vidi, da misli, bogve kako silno in lepo atvar je zdajle doživel , , , * Pomislil s je, ksko bi se vedel v tem položsju kateri onih drugih tam doli, komisar Steger, nad-lornjk, notar, dr. Bilec, kdoraibodi, ki jih Je štela med ljudi, na kstere se jc izplsčalo spomniti. Hm, morda bi bil Še kateri teh nekoliko neroden, čeprav ao toliko, kakor ta; toda Steger na primer bi prav gotovo no delal ne takih obrazov, nc drugačnih. 8mejal bi se, ne temu, nego morda zato, ker bi bi) vrgel klobuk v zrak in bi mu obsedel na veji, smejal bi se, žvižgal bi, pel in tam doli bi jo hotel aopet poljubiti. Toda ... ali bi bilo res tudi s Stegerjcm ali katerim drugim prišlo do tega T To je rea, da bi ti ljudje atvar na lahko vseli, toda vzeli bi tudi njo na lahko . . . Rekli bit eh, taka le mala učiteljica je, pa se rada malo posrčka. In brez posebnih pomislekov bi povedali eelo v družbi ... Ta tu pa bo moleal kakor grob . . . * Nič ni s vsemi skupaj l je nejevoljno odločila. Tako, da bi, kakor razumem jaz: veael ai, pa ai utrgaš poljubček; lepo je, a nič takega, da bi potem govoril o tem ali premišljeval. .. No. gospodična Silvlja, kaj ste rea hudi1 name t Kaj res ne čutite, kako je prišlo? jc io-pet začola proseč in nežen glss tik poleg sebe. — Kdo prsvi. ds ne čutim f - — I, čemu se potem tako jezno držite f Ravno tako bi se lahko jezili na veter, ki vam kle-huk premakne, kodre razpiha, ali kareibodi. — Vi ne razumete ienak. je rekla kratko. — Pa mi jih vi razložite! je vzkliknil, veael, da ni hujšega — Mogoče bi vam ne škodovalo. Toda potem bi rekli, da sem jas lahkomlaelna in ne ienake. — O. kaj ao ženski naaori o tem — lahkomiselni! Zakaj ae pa potem šenakc vaaj navidezno tako hud u jejo, ako . . . ako jim veter klobuk premakne! * . « — O, veter bi še rerumel Ampak vi ne razo-mete. Vaše vrste moški še eelo ne. Kaj je aa pri-ner vam poljub t ee je naenkrat obrnila (Dalje prihedajlš.) uVv. «n. prva *u ru jc 0ni kj ^ fejtrgdl »m stala ortodokena, ko je sprejela verijÇC in prepušča svo- obrede in jih rssgUails dogmam jim vergkim lM{m impredQvati Različne protestantovske vetoes-\in (logUlC našii* nrediiikov, so e-terik vsska predstavlja e«0 ^L^™ kiWercem. verskih revolucij, v katerih » nefv^im inlïvMrnhn o^bnni. , bile sprejete nove postave morul nosti lili v katerih so bile sprejet"1 majitne spremembe z ozirom nuj prejšnjo postave, so bile sprejete) na Željo vzdigujočega se družni)-; nega razreda. - , ■ Prav počaai jo tudi rimskO-ka-toliška cerkev popustila* v enake spremembe. V tem ko ie ostala avtokratična v njen* vladi, so druge sekte lahko pokšzale na korake napredka pri demokratizi-ran ju vere, držeč se koraka pri demokratiziranju vlade. Centraliziranje lastništva v katoliški cerkvi je napravilo cerkveno institucijo največjo lastnico na svetu. Denar cerkve jo bil naložen ne aamo v zemljišča aa versko čaatenjo, temveč tudi v vsakovrstne industrije, kakoriudi v produktivna zemljišča. Njeno inveatirenje v ameriški induatrlji v zalogah in zadolžnicah presege daleč Rockefellerja ia družim kapitalistov. To dejstvo santo postavlja interese cerkvenega imena v vrsto z drugimi trgovskimi in teresi dežele. Mi najdemo, da deluje rimako-katoliška cerkev do akrajnoati, da prepreči vsako revolucijo, v kateri bi delavski razred prevzel politično kontrolo nad dršavo. Njih laatninski interesi jih postavljsjo absolutno K* na stran sedanjega sistema. • Protest ant o vake cerkve različnih veroizpovedanj so vse demokratične v njih vladi, toda bogataši v vsaki občini ao bolj uplivni kot delavci, čeravno doprinesejo velike darove. Duhoven v vsaki cerkvi mora biti zelo pazljiv, če so dotakne ekonomičnih predmetov, da s tem ne ubije "gosi, katera nese zlata jajca." Ako bi se on, kot te je Jezus Nazaretaki, postavil nn stran revnih, bi takoj našel last ninske interese svoje cerkve na perjenc proti njemu. To bi pomenilo propad njegovi ccrkvi skozi izgubo finančnih dohodkov od strani bogatih Članov. On se nc upa prepirati s svojimi gospodsr-ji. To je vzrok, da najdemo duhovnike, kateri krivijo svojo hrbtenico, ter so kskor brez hrbtenice. Želijo, da bi bile rszmere boljše za delavski razred, toda so brez hrbtenice kot riba v omaki, če pride čaa propagiranja za epre mimbe delavzkemu razredu v pravem pomenu bezede. Duhovne najdemo kot razred, ki je popolnoma pod kontrolo sedanjega vla-dujočega razreda; pridigajo tak moralni zakonik, kateri ae ozira na najmanjšo željo kapitalističnega razreda v Ameriki. Ako se prigodi, da da duhoven svoj glas revoluoijonsrnim delavcem, teucj je takoj kaznovan od kapitalistu* s tem, da mu odpovedo finančna sredatva, in navadno zgubi tudi svoje delo. Od tega razreda torej ne moremo ničeaar pričakovati a naši borbi, za aocializem. Oni so navezani za njih obatanek na ka-pitaliatični aiatem c njihovim mezdnim sulcnjatvom, otroškim Znamenje (Jan. 31-24) pomeni, da vam nsročsias poteče n« te dem. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker n» bil plačan. Ako je vaš list plačan m ga ne prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega naslova, pišite nan. dopisnico in navedite stari in novi naslov. Naši zastopniki so vsi društveni tajniki in drugi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina ia celo leto je IS.00 in sa pol leta pa $240. Člani S. N. P. J. plačajo sa pot leta $1.90 in «a četo leto $3.80. Za mesto Chicago je sa leto $6.50, pol leta $3.25. Za EvtOpe atane sa pol leta $4.00, sa vse leto pa $M0. Ttdnlk sune ta Evrope $1.70. Gani doplača)» »m* 50c za poštnine. Naročnino lahko tudi lami pošljete na naslov: UPRAVNISTVO "PROSVETA* 2657 S: Lawndale A ve., CHICAGO, IUL Ali aSmeravete dobili rojaka v Ameriko? 0426 Jugoslovanov bo lotoa pri-ila e to deželo. Maj Cunard preea pomaga Valim rojakom Sa Mil. pota« Mata. vtatreeja Ur Jim 4a patr.bna eeveSile. ki ae potreba* M potovanja v Amerik«. Vae potnika apramljaja 'do" parelka J ra ASI ni uraSalki keaa haSeaa poaatna-«Joplaflla. ratalkam. ki Uaaja Cu-narf% . Vail prlkreaki ao a%ei«i ta VM m—kfr 4% akroeti. "SPECIAL INTEREST ACCOUNT." Glede denarnih poiiljatev. potovanja ▼ oseb ts domovine, tsatavljenja "affidavKov", pooblastil t L d ^ slail Vaa naš savod ceno, brao hi solidno. FRANK SAKSER STATE BANK, * «2-Cortlandt Street, New To* H. t. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE ^