•oboi. nedelj Izhaja issued daily Sundays and Holidays. PROSVETA ¿ 0 - GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Ursdalikl In upravnlikl prostori: >057 South Lawndalo Ar«. Office of Publication: 1657 South Lawndale Ava. Tslapbona, Rockwall 4604 LETO-YEAR XXXIV. Cons lists Js 66.00 i'iSToS^Tchicaoo. ill., petek, «. februarja (February d. 1942 Subscription $0.00 Yearly STEV.—NUMBER M Acceptance JorjnaU^ at apodal rato of postagejprovldod^^ 1108, Act of Oct. I. 101T, authorised on Juno 4, 1016. Britske baterije utihnile japonske topove General Wavell obljubil pomoč branilcem trdnjave, zaeno pa jih je pozval, naj vztrajajo v boju. Spopad med ameriškimi in japonskimi letalci nad holandskim otokom. Sovjetske armade se vale naprej proti Smo-lensku in pode Nemce pred seboj. Angleške čete se umaknile iz Derne Singapor. 6. febr'.—Britske baterije so utihnile več japonskih topov na Malajskem polotoku v dvoboju, ki se je pričel včeraj. Krogle, ki so jih sipale baterije, jo porušile več japonskih opazovalnih postaj na drugi strani Jo-horske ožine. Japonci so izvršili več letalskih napadov na Singapor in vr-¿>Ii na stotine bomb, ki so ubile in ranile oJyrog 300 ljudi. Batavlja. Java.. 6. febr.—Japonci so ponovno napadli z bombami Surubaj, glavno holandsko mornarično bazo. Ta je bil že drugi napad na to bazo v zadnjih treh dneh. Illradni molk zakriva usodo Aniboine, druge največje holand-ske mornarične baze, ki leži med Filipinskimi otoki in par-winom, Avstralija. Bojazen je, da so jo Japonci okupirali. Washingion. D. C., 6. febr.-^ Mala skupina ameriških lovskih letal se je spopadla z japonskimi bombniki nad Javo, poroča vojni department. Eden japonski bombnik je bil sestreljen v spopadu. Melbourne. Avstralija. 6. febr. Bolniška ladjn, noseča ranjv?- ¿íazaj bsomnajst milj na'ju^- ne ameriške vojake ln bolničar je bila devetkrat napadena p<> japonskih bombnikih na svoji poti <>d Filipinskih otokov proti neki avstralski luki. Napadi so bili izvršeni 8. januarja, toda zadevna vest je bila šele zdaj objavljena. Singapor. 5. febr. — Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so težki britski topovi sipali krogle na koncentracije japonskega vojaštva na drugi strani Johorske ožine in u-tihnili japonske topove. (Jeneral Archibald P. VVavell j<- pozval branilce Singapora, naj vztrajajo v borbi za vsako eno, zaeno pa jih je informiral, tla jt» britska in ameriška pomoč na |x>ti. "Vaša dolžnost je, da vzdriite" se glasi poziv. "Pomoč prihaja in vaše vrste bodo kmalu ojačane." •l iponska bojna letala so iz-vršila dva napada na Singapor in ladje ter parnike v luki. Vr-1 la sn-yeč sto bomb. ki pa niso Ig»V/......i le velike škode. Balsvlis. Java. 5, febr. — Po-Mjstvo holundske oborožene si-|i< priznalo, da so bombe, kapi« so vrgli japonski letalci na Suiiiiiajo, mornarično bazo, pomočile veliko škodo. Več bomb I padlo na rezidenčni dlstrikt I »"rušilo mnogo poslopij. : u mesta na Javi so bile < tarča Japonskega bombar-•">ja iz zraka. V Tubanu, ki ' «»U milj južno od Bata vije, so mbe ubile osemnajst oseb. '»id*ke čete se še bore pro-l 'l"»nrem na otoku Amboinu, f *»*» najbolj važni mornaric Vzhodne Indije. V zad ' dneh se Je vec tiaoč Japon-v<«jakov izkrcalo na obrež-' • '. • otoka. Tokio. 5. febr. — Vrhovn« poti iv o danes poroča, da so je-ke Inimbe poškodovale brlt-^jjiški transport v slngs-' loki m zanetile požare '•tih bojnih ladjah Bombe ["Tuiile tudi ve* militaristič- '»bj« kiov v Singaporu 1'oveljshro dalje poroča, da Je m 11 Nove japonske čete so bile vržene na fronto pri Nančangu, glavnemu mestu te province. Kitajsko poveljstvo priznava, da je v tej bitki na tej fronti padlo več sto vojakov na obeh straneh. Moakva. 5. febr. — Sovjetske armade se vale naprej proti Smo-lensku, čeprav se je odpor nemških kolon povečal. Uradno poročilo se glasi, da so Rusi zasedli več mest in vasi v prodiranju proti zapadu. Sovjetske armade beležijo u-spehe v treh sektorjih dolge fronte — na zapadni strani Mo-žajska, ozemlju med Kurskom in Karkovom in v Donski kotlini. V tej kotlini poveljuje sovjetskim armadam maršal Timošen-ko. Prvi vojaški oddelki so oddaljeni samo petnajst milj od Dnjepropetrovskq. Na fronti pri Leningradu so Husi izvršili uspešne napade na pozicije nemškega vojaštva. V bitki pri neki vasi je padlo čez tri tisoč nemških vojakov. London. 5. febr. — Tukajšnji ruski krogi so bili informirani, da so bile Hitlerjeve divizije yr- žnl strani Leningrada. Ljute bitke so v teku na Krimskem polotoku v bližini Sevastopola, največje sovjetske mornarične baze ob Črnem morju. Kairo. Egipt. 5. febr. — Britske čete so se umaknile iz Derne pod pritiskom osiščne armade pod poveljstvom maršala Er-wina Rommela. Vojaški krogi trdijo, da ta armada še ni trčila z glavno britsko oboroženo silo, zbrano na drugi strani Derne. Ljute bitke se nadaljujejo na ozemlju med E1 Agheilo in Msu-som. Britske čete podpirajo v tej bitki bojna letala. Angleški letalci so ponovno metali bombe na italijanska mesta. Neapelj Je bil tarča bombardiranja iz zraka. Bombe so poškodovale pomole in porušile več vojaških objektov. Drugi roji angleških letal so istočaeno bombardirali mornarično bazo v Palermi, Sicilija. Angleška podmornica je napadla in potopila velik italijanski parnik na Sredozemskem morju v bližini libijskega obrežja. Oblačilna unija izkazuje napredek. Chicago, 5. febr,—David Du-binskv. predsednik unije Inter-national Ladies Garment Work-ers. je poročal na seji članov ekwkut!ynega odbora, da j* unija dobila .V),000 novih članov v preteklem letu. Število zdaj /naša čez .'100,000 Seja ekseku-tivnega odbora se vrši v hotelu Morrisonu. Dubinsky Je dejal, da je organizacija izvojevala zvišanje mezde in druge pridobitve Ne mi kt in japonski bogovi so "Arijci" New York. 5 febr —Berlinska radiopostaja Je naznanila, da nemški ln japonski poganaki bogovi so simbol Istegs čistega "arljanstva", Wotan. etari bog nemške mitologije. Je »eti bog holsndskega otoka Am-, japonski bog solnca in vetra 1 r*>d kontrolo japonskegs* y meča ju ln pojmovanju ni res- ..........1 lika isd sJSao Ni tverttssvea» ^Hn* Kitajska. 5. febr — m^j Nemčijo in Jsponsko Oba ^ čete so zasedle tri me- ^vpu in varujeta tvoja Ijud-''ii/lni Jnčova. provinca »t v a in ju podžigala v vojaškem " Kavi uradni komunike j |n militarističnem duhu. Zahteve Indije dobile odmev Farringdon kritizira britsko politiko London. 5. febr. — Zahteve, da Indija dobi štatus dominiona in postane enakopravna dežela v britskem imperiju, so dobile zagovornike v zbornici lordov. Lord Farringdon je obdolžil britsko vlado, da ni storila ničesar za Indijo, odkar je prišla pod njeno dominacijo. "Indija je plačevala in še plačuje dividende za vse, kar bi lahko storili za njo," je rekel Farringdon. "Velika Britanija kaže napram Indiji popolno brezbrižnost. Velika revščina je še vedno očitna v življenju Indijcev. Življenski standard se ni dosti dvignil v stoletju britske dominacije." Farringdon je citiral statistiko, iz katere je razvidno, da je povprečni dohodek Indijca šest funtov šterlingov na leto ($24). Ta dohodek je primerjal z dohodki prebivalca Japonske, ki je dvajset funtov šterlingov na leto. Vojvoda Devonshire, parlamentarni tajnik za Indijo, je v odgovoru Farringdonu in drugim kritikom dejal, da je lord Linlithgow, generalni governer Indije, preteklo leto podal izjavo, da bo britska vlada dala neodvisnost Indiji, ko bo ta vojna končana. Dalje je rekel, da Indija še ni žrela za samovlado, ker se voditelji političnih grup ne morejo zediniti in se vedno kavsajo med seboj. Indija podpira vojne naj^ore Velike Britanije in okrog 50,000 Indijcev se priglasi mesečno aa vojaško službo Celo ekstremisti v nacionalistični stranki so revidirali svoje stališče in obljubili kooperacijo Veliki Britanij. Bombni napadi na nemška mesta Ameriška letala prihajajo v Anglijo London. febr. — Ameriški letalci in v Ameriki izdelani bombniki bodo igrali važno vlogo v bombnih napadih na nemška industrijska središča, ter nacijska oporišča v Franciji, Ho-landiji in Belgiji, ki se kmalu prično v velikem obsegu. Tako pravi major Stewart v članku, ki ga je objavil tukajšnji list Observer. Stewart omenja izjavo, ki sta Jo podala premier Churchill in ameriški poslanik John W. Wi-nant zadnji teden, da bodo ameriške letalske enote uprizarjale napade rta Nemčijo z angleških letalskih baz "Anglija je deloma tovarna in deloma letališče," pravi Stewart. "Ona Je povečala produkcijo bojnih letal in bombniki prihajajo tudi Iz Amerike Ameriška bojna letala tipa Mohawks. Kittyhawks in Curtis P-40 uspešno operirajo v Libiji in Burmi. Ameriški letalci vedo bolj od angleških, kako je treba operirati ta letale." Ustanovitev ministrstva za produkcijo bojne opreme, katero je naznanil premier Churchill v svojem govoru v parlamentu, Je polomile nove probleme na površje. List Delly Telegraph pravi, da Je bi hi odločitev storjena v naglici in predvideva velike izpromembc v sedanjem industrij tkem ustroju. Proti ustanovitvi takega mlnistrstvs se Je izrekel Ernest Devin, «lan Chur-rhillov. vlade, ki Je Izjavil da bi to zavrlo, ne pospešilo, produkcijo bojne opreme Francija zasedla Roth• gc hi Id ovo posestvo Viehy. Francija. S. febr—Pets! nova vlada je odredila zasego poo#*1 v a barona Henrika de Haftbarbilde, kl ee nahaja v Vau« de Cer nay ju in obaega 1700 akrov, ^ * splošna kon-skripcija prihaja v avstraliji Vsi moški podvrženi vojaški sluibi nova zelandija jacl armado Melbourne. Avatrallja.' 5. febr. — Člani vojnega kabineta so se izrekli za splošno konskrlpcljo, kar pomeni, da ao vsi moški podvrženi obvezni službi v armadi ali v industrijah. Delavski department! v avstralskih provincah bodo prevseli kontrolo nad mobilizacijo moških za armado in industrije. Ti bodo izvedli tudi pregled vse razpoložljive človeške sile. ' Kabinet je zavzel stališče, da bo vojna trajala še najmanj dve leti. S tega vidika Je storil korake glede splošne konskripcije. Posebni odbor, ki je bil nedavno ustanovljen bo Šel na delo ln u-gotovi! produkcijsko kapaciteto orožne in municijske industrije. Vojni minister Francia Forde je dejal, da bodo avstralske tovarne dosegle vjšek v produkciji bojnega materiala v prihodnjem juniju. V parlamentu odobreni program določa konstrukcijo novih tovarn ln lSdjedelnic. Člani kabineta so osvojili načrt glede mobilizacije tujcev v področjih narodne obrambe. Begunci Iz Nemčije ln dežel, katere je zasedla nacljaka oborožena sila, kakor tudi državljani nevtralnih držav. bodo pozvani, naj formirajo zbore za notranjo obrapi" bo. Pri nekalurih projektih, javnih in privatnih, v krajih, kjer je pomanjkanje delavcev, bodo upo-slili jetnike. Pričakuje se, da se bo več tisoč delavcev pridružilo armadi. Premier John Cm tis je izrazil upanje, da bodo note, ki so jih poslale Avstralija, Nova Zelandija in Kitajska Churchillov! vladi s pozivom, naj Velika Britanija napne vse sile za obdržitev svojih kolonij na Daljnem vzhodu, dobile ugoden odmev, Auckland. Nova Zelandija. 5. febr. — Vlada se je odločila za povečanje svoje oborožene sile. Poročeni moški, ki še ntsft bili jrozvani v armado/Se bodo morali pridružiti oboroženi sili. Večina teh ne bo poslana na tuja bojišča, temveč pridržana za obrambo Nove Zelandije. Domače vesti Trije rojaki ubiti pri okeploaljl v rov v» Mt. Harris, Colo. — Med irt-vami eksplozije plinov v tukajšnjem premogovniku dne 29. ja nuarja, ki je ubila 34 rudarjev, so tudi trije Slovenci, katerih imena so: Anton Škufca, star 39 let, Jos. Martinek, star 59 let in Jos. Sertič, star 50 let. Skufca, ki je bil nekoč član SNPJ, zapušča ženo in štiri otroke, brat mu je pa bil ubit pred nekaj leti v istem premogovniku. Člkaška vest Chicago. — Dne 3. febr. fju-traj so našli rojaka Johna Klobučarja iz So. Chicaga mrtvega. Star je bil 60 let in doma is Ur-šnih sel pri Novem mestu. Bil je drugič v Ameriki, vsega skupaj 29 let in tu zapušča nekaj od-? daljenih sorodnikov. MUwsuške novice Milwaukee. — Pred dnevi je umrl za pljučnico Blaž Lavrlč, star 50 let. DrugI podatki o njem niso sporočeni. — V bolnišnici se nahaja Mary Kopušar, domov is bolnišnice se je pa vrnila Mary Dobnik po srečno prestani operaciji. — Puroke; Arthur M. Stukel in Jean Mgjerle, Henry Cukjati in Olga Hemic, Ed Miller in Mary Hodnik, Louis J. Blatnik in Ann B. Broda-rič ter Earl A. Schaefer In Mary Ann Semrad. la Clevelanda Cleveland. — Frank Čeme, znani trgovec In kulturni delavec, in njegova žena sta 4. t. m., slavila 35-letnlco svojega zakonskega življenja, fte mnogo leti— Nov grob v Joltetu . Joliet. — Dne 29. .Januarja Je lukaj umrl gostilničar John Horvat, star 72 let ln doiha od Dragatuša pri Črnomlju v Beli Krajini. V Ameriki je bil 50 let In zu pušča ženo ter odrasle sinove ln hčere. Andro Spelar spet doms Chicago.—Andro fipolar, znani hotelir in i lan društva 39 SNPJ, ki je bil pred dnevi pobit pri avtni nesreči, je zapustil bolnišnico in od 4. februarju se zdravi doma. Zdaj je na potu okrevanja, špolar se toplo zs-hvsljuje vsem onim, ki so gs-o-biakuli v bolnišnici. Petainova stranka dobi večjo oblast Predsednik Roosevelt ignoriral Lewisa Hillman povabljen na konferenco Washington. D. C., ft. febr, — Predsednik Koosevelt Je pritisnil novo klofuto Johnu L L«»wi-su, predsedniku rudarske unije UMWA, ko je povsbll Sldneyja 1 lil Imuna, Lewisovega nasprotnika. naj se udelefti prve seje skupnega odboru, čigar naloga je ustanovitev miru med A meri-Vichy, Francija, 5. febr.—Pre- *ko delavsko federacijo ln Kon-mler Henri Petuln Je naznsnil, greaom Industrijskih organizacij ds bo dsl Franc oski legiji, svo- i» P"**« J* "<*>"»volt omajal Ji stranki, večjo oblast v adml-] »*wisov Presti* v očeh delavcev nlstraclji Ta Je edina legalna > Javnosti na sploAno Zveza francoskih in španskih kolonij predlagana stranka v Franciji. Petain Je v svojem govoru pred uredniki b-glje, k! ni bile nikdar priznana kot stiinka v okupirani Fran< iji, dejal, da JI ljudstvo ne zaupa, čeprav po njegovem mnenju predstavlja najboljše frertdstke o obsegu Japonske špionsže v vseh fszah. katere je /bral v teku preiskave. PoHičilo uključuje evidenco, dobljeno od bivšega ugenta ja finskega konzula nu Havajskem otoku. Te ae nanaša lia japonske priprave za napad na Pearl Harbor. Dies je dejal, da je bila ta evidenca irročeria juatlč-nemu, državnemu, vojnemu ln iruii nfcricnemu depart merilu več te«lit«{V pred ja|ionsklm napadom na Peerl Harbor. Na podlagi /brane evidence |)|ea trdi, da ae je I M,000 Japón- 1 ev strpilo v oiganl/ecijl, ki Je klu/lla tokijski vladi. Okrog HOOO < iariov te Je vršilo špionaži v Ameriki. 4fU«mi so bllrnaj» bolj sklivni,ji*.¿ap(vJni obali In Havajih Dies le rekel, da bi ae tragedija v Pearl llsrborju lahko irreprečlls če bi bili oni, katerim je bila (predložena evidenca o js|ionski špionaži, storili Balkanska ljudstva naklonjena Rusi ji Bolgari sovražijo nacije, pravi Earle Washlng!on. D. C.. 5. febr. — George H. Karle, bivši ameriški poalanlk v Sofiji, Bolgarija, Ja po sestanku s državnim tajnikom Hullom, kateremu je poročal o situaciji v balkanskih državah, povedal reporterjem, da so vsa balkanska ljudstva za Rueijo in da sovražijo Nupice In Italijane. Nobena država nI prostovoljno stopila na stran oslšča. To velja za Bolgarijo, Rumunijo ln Ogrsko. Vse sovrsžijo nacije, a al ne morejo jMinagatl. Prebivalci teh so kot otroci pred puškami o-siščnill gsngežev. Earle je dejal, da je 85 odstotkov Bolgarov naklonjenih Rusiji,, Ako bi bolgarsko armado poslali v boj proti Rusom, bi desertirala in se pridružile sovjetskim četam. Ko je Bolgerije iiu|w>vedula vojno Ameriki, je večina sprejela to na »nanje s žalostjo, Bolgari še niao pozabili, da je Amerika preprečila razkosanje njih dežele po prvi svetovni vojni. ' Bivši poslsnik je povedal re-porterjem, da Nemci poAilJojo vojake, ranjene na ruakih bojiščih, v bolgarske, rumunslte ln o-grske bolnišnice, ds zskrljejo pred nemškim ljudstvom obseg porazov Hitlerjevih armad. Vse bolnišnice so natrpane x nemškimi ranjenci in oelo privatna stanuvanja. Bolgarske avtoritete so bile u-ljudne napram Earleju ln članom njegovega fttaba, preden so zapustili Sofijo, ftle ao jim na roko v vseh osirlh. Dale so celo dovoljenja za odhod Američanom, ki niso imeji uradnih pozicij. Nekaj teh so ustavili a-geniji» iiacljske tsjne policije ob meji ln Jih poslali nazaj, Karle, ki je bil poveljnik podmornic v prvi avetovnl vojni, je dejal, da bo stopil v aktivno vojaško službo. Nadaljnje milijarde za armado Načrti glede invazije evropskega kontinenta Wsshtnglon. D. Cm 5. febr. — Predsednik Koosevelt bo prihodnji teden posvsl kongres, naj dovoli nadaljnjih dvajset milijurd dolsrjev za ojačanje amei like oboiožene sile ter konstrukcije msšlnerije, ki se bo rabila v hoibi proti oslšču na vseh frontah Mašlnerlja nej bi uklju-čevula tanke, ki bi lahko operirali tudi na morju, vlačili ladje t vojaškimi «etaml v kraje, kjer bi se te !*krrale. Domneva J«, da bodo ti tanki udeleženi v ir.vasljl in navalih na evropski kontinent Ti poskusi naj bi bil! Izvrtani pred splošno mva/ljo, da ae pobtje čimveč nemških vojakov. Senator Claude Pepper, demokrat rt Floride, je dejal, da ns invazijo evropskega kontinente ne mrtre misliti, dokler ne bo Amerika imiMa izvežbano armado več milijimov mol. potrebne korake Dalje Je dejal, da ima Ja|»onska točne Informacije o vodovodnem in elek-ti n nem sistemu v Los Angeleau-Te so ji poslali špioni ki so opravljali dela pri tem sistemu. ¡Glasovi iz t naselbin gostili—in nas se je polaščal obup. Odpustite nam, bratje, da prihajamo pozno. Šaf ni bil naš greh, da nas je bilo premalo; krivi so bili naši Iškarjotje, krivi preroki, ki so se razpasli v naši deželi. Sleparji so pili našo kri Po deželi doni pesem zvonov, pesem vstajenja. Iz grobov prihaja klic duhov: Zahval jeni, bratje, ki ste nam prinesli miru in pokoja, ki ga nismo imeli, odkar smo padli v robstvo. Naša kri je bila po krivem prelita, brezplodno darovana. Naš grob so teptali naši ubijalci—-in mi smo se obračali v njem . . . Za-hvaljenl, bratje, za naš večni pokoj .. . Pri Sv. Lovrencu ¡kliče zvon, na Sveti gori bije, Soča pljuska, veselo šumi in skaklja po svobodni strugi. V Brdih se oglasi praznična pesem, na Oslavju klijejo rože, v Gorici na travniku rajajo množice, na Doberdobu gore kresovi, na Krasu p^-vajo množice pesem vstajenja, pesem svobode, miru ... V Trstu je borba končana. Na Trgu kulture, kjer so razpadale nekoč razvaline Balkana, klečijo črni sovragi, jokajoč, proseči milosti. Osvetniki jih pahnejo na grmado, poškrope jo in zapa-lijo . . . Umrite vi, ki ste nas pehali v grob, nas žive žgali, nam brate pokopali . . . Umrite vi, ki plamen ste sejali, v ognju očrnite, v ognju pogorite ... Morje pljuska, buči, pošastne sile planejo v globine—in na obrežju grmi iz sto tisoč grl pesem Jadranskega morja . . To je samo nekaj odstavkov iz omenjene knjige, oziroma "Vizije osvete," ' ki obsega deset strani. Ni mi mogoče vsega popisati, kakor je v knjigi. Sama "vizija" je vredna tistega denarja, kar stane knjiga. V Prosveti v 16. štev. sem čital dopis Josepha Marele iz Las Animasa, Colo. Med drugim piše, da je bil tudi on v službi Strica Sama od leta 1914-20 na Filipinih. Dalje pravi, da se je skOzi dopisovanje v Glas Naroda seznanil z drugimi slovenskimi vojaki in da so enkrat skupaj prišli v Manili, 12 po številu. In op jih nekaj našteje po imenu in pravi, da je druge pozabil. „ Ko sem prečital njegov dopis, sem začel brskati po možganih, ali nisem v Glasu Naroda že nekoč čital to ime—Marela, ki je bil v Manili in dopisoval v G. N. Pa začnem brskati po shranjenih številkah G. N. in res najdem v njem ime Johan Marela, v Prosveti pa Joseph. Torej sta morala biti dva, ali pa je Glas Naroda pozabil ime in zapisal Jqhn namesto Joseph. - Ako je Joseph ena in ista oseba, ki je pred izbruhom prve svetovne vojne dopisoval v Glas Naroda iz Manile, torej pred 27 leti, lahko dobi od mene tisti izrezek in videl bo v njem imena slovenskih fantov, ki so se prvič dobili skupaj v Manili, a katerih Joseph v Prosveti ne omenja. Videl bo tudi, da je slišal, ko se je sprehsjal neke noči po Manili, slovenske orgij ice, iz katerih so prihajale melodije pesmi: "Nobenp bukvice niso tak' lepe, kot je ta urlavbarski pos . . in kdo je bil tisti, ki je to pesmico igral na orgij ice. To lahko dobi, ako rojak Marela objavi svoj naslov v Prosveti in ako je U Joseph ali 'John ena in ista osebs. Frank Gabr. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDMDTE Organ of and published br Slneene National Benefit Society Naročnina sa ZOnilono dršave (isven Chicsfe) In Esnado NJI 97JO aa celo leto. $9.7! sa pel letal sa Inoaemstvo 99.00. Subscription ratess for the Untied States (exeept Chicago) an« Csnads 99JO pee yeat, Chicago and Cicero 97JO per year, fsulfa Cene oglasor pa dogovoru.—Rokopisi dopisov la nenarašsnlh ¿tanker ae ne vraisjo. Rokopisi literarne vsebino (črtico, penasti, drame, pesmi Itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, ša |e psIlešU Bakroglavke Najbolj zakrknjeni izolacionisti v Ameriki, ki so se prve dni po Pearl Harborju potuhnili, prihajajo zadnje čaae na dan z novo Uktiko. Nihče, razen morda naivnežev, ni pričakoval, da ,bodo najtrši izolacionisti izpremenili mišljenja in iskreno sodelovali na vsej Črti za zmago; pri burbonskih stvorih je to nemogoče. V najboljšem slučaju je bilo pričakovati, da bodo U ljudje odalej molčali— 9kj je bilo ogromni večini jasno, kako grozno so ga polomili s svojo kljukasto politiko in taktiko. Nak! Tudi to se ni zgodilo. Najbolj zakrknjeni izolacionisti nočejo mirovati. Stvori, ki so še pred tremi meseci kričali, da bi roje videli Hitlerja v Beli hiši kot Roosevelta, zdaj demonstrirajo, da se ne bodo nikdar otresli svojega nepopisnega sovraštva do predsednika. Prve dni po Pearl Harborju so vsekakor pričakovali, da prihru-mi nadnje tista novodealska diktaturi, katero so prej napovedovali vsakih 24 ur "čim Roosevelt posili porine Ameriko v vojno." Po njihovih napovedih je imela pridrveli ta diktatura takoj po napovedi vojne in s težkim kolom cenzure uničiti svobodo tiska, govora in zborovanja—kajti baš to hoče Roosevelt, zato se mu tako mudi v vojno. In oni bodo potem največji in nasvetejšl mučeniki za ameriško svobodo!— Od njih napovedana diktatura Rooseveltova pa nI prišla. Jasno je, da v vojnem času. kakor prej v mirnem času, ne bo od Roosevelta nobenega "fašizma,'* nobenega zatiranja civilnih svo-bodščin, dokler se bo 95% Američanov obnašalo trezno in pametno. Medtem pa bo policija strogo pazila na petokoldnce ln druge nebrzdane'manjšine, da ne bo nobenega izzivanja, nobenega "monkey buslnessa." Izolacionisti so bili disgustirani. Polagoma jim je srce, ki je bilo prve dni po 7. decumbru v hlačah, zlezlo nazaj v prsi. Ce se lahko še svobodno laže ln nagsja, zakaj ne bi oni dalje lagali in nagajali? Svoboda tiska in govora pomeni sanje svobodo laganja in obrekovnja, svobodo metanjs "monkcy-wrencha'*!' In tako zakrknjeni stari izolacionisti nastopajo danes v vlogi velikih vojaških strategov in doma sedečih generalov, ki berejo odgovornim glavam v Washingtonu levite in jim narekujejo, kako Je treba voditi vojno. Kajti odgovorne glave v Washingtonu so tako zabite, da ne vedo, kako se vodi vojna. .. Kar so te glave doslej ukrenile, je vse narobe, je vse polomija. . . In če odgovorne glave v Washingtonu ne bodo njih poslušale, bo treba nahujskati kongres in nahujakati ljudstvo, ds te glave vrže v koš. . . Da, veliki izolacijski "vojaški strategi" ln doma za pečjo sedeči "generali" zdaj dan za dnevom mečejo "monkey-wrench" v bojno tnašinerijo z gobezdanjem, da Roosevelt strelja kozle, ker pošilja našo armado v Evropo, ker pošilja bombnike in tanke v Evropo, na Filipine pa ne pošlje ničeaar! Oni vedo bolje! j Oni vedo bolje!—Oni, ki so še pred tremi meseci kričali, da Amerike ne bo nihče napadel, zato pa Amerika ne potrebuje tako velike armade in ne potrebuje toliko bombnikov ln tankov—oni, ki ao vsa ta leta besno pobijali vsak sklep v kongresu za oboroževanje—oni danes hinsvsko gobczdsjo, ds Je Roosevelt kriv, ker ni Amerlks bolje priprsvljcna! Med civilno vojno pred 80 leti je v severnem delu Združenih držav kar mrgolelo zlobnih ljudi, ki ao predsedniku Lincolnu nagajali na vseh koncih ln krajih. Neprenehoma so vpili, da je vojna nepotrebna, da jc civilna vojna z lastnimi ljudmi zločinaka, da je vojna zaradi svobode "nlgrov" največja bedastočs itd. Resni Američsnl, ki so stali ob Lincolnovl strani, so te zgagarje krstili za "copperheads " Ns jugu Amerike živi strupena kača, ki Ima rdečkasto glavo in zato jo nazivajo "copperhead" ali bakroglavko; ta kača se neslišni plazi med travo ln plane na človeka ter mu vbrizgne strup, ko Je najmanj pričakuje Pravilna označba za agagarje te vrste v vseh čaaih—tudi danes, ko Frsnklln Rooaevelt, drugi Lincoln, vodi največjo in najtežjo borbo v Imenu ameriške demokracije!— — Hitler prevzel odgovornost Nestvor Hitler je 30. januarja dejal, ko je javno klepetal ob devetletntci svoje diktature, da je on sam odgovoren za vse, kar se godi na ruski fronti. Hitler je tudi odgovoren za vse. kar se že dve leti in pol godi po vsej Evropi, Aziji, Afriki tn Ameriki, čeprav ne bo nikdar priznal te odgovornosti Hitler je dalje odgovoren za svoje gobezdanje v pretekloatl. Na primer istega dne pred dvema letoma je gobezdal: "Vsemogočni Bog bo zadovoljen z nami. ker smo sklenili prijateljstvo s Rusijo. Stoletja sla bili Nemčija in Rusija prijateljici, zakaj ne bi bili dane» ** . . . Anglija ln Francija sta hoteli vojno in zdaj jo Imata v polni meri . . Popolna zmaga Nemčije pride že letos." Leto dni kasneje, lani, je Hitler gobezdal: "Iračunano Je do i*atankoeti. da naša rmaga pnde letos . . Amerika ne more več pomagati Angliji, niti nikomur " Neatvcr Hitler to pot ni napovedal svoje image v tem letu - in ni ar zahvalit Rogu iS prijateljstvo z Kosijo, ki ga Je aam prelomil in pogani Priznal pa je. da je ra katastrofo v Rusiji on odgovoren. Prihodnje leto. ako bo še živ, bo moral priznati pred sodnim stolom demokrselje vsega »vata, da je on zakrivil katastrofo zadnjih dveh let ln pol po vsem svetu. Milni demokracije meljejo počasi, ampak meljejo tako gotovo, kakor po vsakem de)ju si,% solnco.. • Pred dvajsetimi (Iz Proevete. fl februarje ■ Domač» vnetL V Ahp^J? Furnacu. Pa.. Je bil pri £ rovu težko pobit rojsk w Kukec Delavska vneti. V Pb^J ji je 50 delavskih unij lo svojo banko Inonemetvo. V Nctncip P bruhnila generalns ^ p vladi republike Sovjetska Rnelia. Jf* vlada naznanja, da " čeka odpravljena Od levn na desam Walter P. Roulhor in ft. T. Thomas. člana < CIOi Sidney Hill man In William S. Knudeen. dlroktoela federal* opreme. In C. E. Wilson, predsednik koeporacUe General Motors. ! PFTEK. 6. februarja prosveta esti iz podjarmljene ¡tare domovine žali Karlovac v svojih rokah ena in trideset ur. Pri umikanju v bosanske utrdbe je četnike sneženi metež varoval pred zasledovanjem. • • • V . . . —■ Jugoslavija: otok svobodo Najmanj opevani junak druge svetovne vojne je prejšnji teden razširil svojo oblast na 20,000 kvadratnih milj od 96,000 milj površine ozemlja, o katerem je Hitler še pred začetkom poletja mislil, da je podjarmljeno. Na-ciji so opustili poskuse, da bi pregnali jugoslovanskega generala Dražo Mihajloviča z olede-nelih planin južnozapadno od Belgrada, ter se umaknili v „ . .. _ . . prestolnico, čakajoč lepšega vre- na ulici nihče brez posebne- mena General Mihajl7vi| pa je Zadnje vesti (Kairo, 22. jan. (ONA-JČO).-Ločs se. da organiziranje ¿oslovanske vojske na Bliž-| vzhodu kmalu končano. [Grški list "Ephemeris", ki iz-v Kairu, pravi, da imajo joslovani moderno opremo. ;ško prebivalstvo v Egiptu ivduseno pomaga pri vseh voskih prizadevanjih. Neki sta-Grk, tiskar, je težko bolan v inatoriju dal vse svoje prihran--2000 angleških funtov—za ive/niško stvar. Bern, 22. jan. (NYT).—Prepo-id gibanja na ulicah v Belgra-so zojiet poostrili. Po 7. uri večer v delavnikih in po osmi ri zvečer ob nedeljah ne sme dovoljenja. Prepoved je iz a brez pojasnila, vendar je raz-ige lahko uganiti. New York, jan. (INS).—Srb-» čete so porušile velik del ženiš ke proge Belgrad-Niš in zbile stroje V rudnikih sre-a in svinca pri Čupriji. Nem-obrambne čete pri rudniku bile razbite. Tako poroča lon-nski BBC. Čuprija je 60 milj ino od Belgrada. * London, 22. jan. (AP)—An-eški higijenski uradi poročajo napredovanju epidemije tifusa Balkanu, v Jugoslaviji, Gr-i, Rumuniji in Bolgariji zara-težkih zdravstvenih razmer, so nastale vsled vojne in na-ijskega "novega reda". London, 20. jan. (AP)—Po zad-ih vesteh sklepajoč v mestu udniku, sto milj južno od Bel-ada, sploh ni več živega bitja, žice in Gornji Milanovac, 80 ilj južno od Belgrada, sta po-lnoma porušena po najnovej-) nemških napadih. V Užicah Nemci pobili nad sto oseb. [rupla so pometali v neko jamo, z katero so vozili s tanki in ko izbrisali vsabb sled o skupim grobu. To vest je sporočil ;ki očividec. Zadnja poročila tudi pravijo, i v Belgradu besni tifus in da stanje zelo težko zaradi po-tanjkanja hrane, zlasti pa zara-i kritičnega pomajkanja mleka i otroke. •dijske oddajo v srbohrvaščini ln slovenščini is Londona Washington, 21. jan. (JČO).— a ko j po svojem prihodu v Lon-)n je naša vlada povzela vse >trebne korake, da po britan-lem radiu ostane v zvezi z ljud- 11913 je bil ranjen v borbi s Turki in 1. 1915 v borbi z Avstrijci. Po prvi svetovni vojni je bil dolgo vrsto let v jugoslovanskem generalnem štabu in je postal strokovnjak za vprašanje nacij-skega petokolonskega delovanja. V začetku 1. 1940 je bil obsojen na trideset dni zapora zaradi "nelojalnosti"—ker je. prinesel dokaze o peti koloni knezu namestniku PaVlu in poznejšemu srbskemu Quislingu, generalu Milutinu Nediču. Prijatelji iz generalnega štaba so ga osvobodili. Prejšnji teden je jugoslovanska vlada v Londonu izkazala generalu Mihajloviču dolžno spoštovanje: imenovala ga je za vojnega ministra. Iatočasno je general Dušan Simovič, ki je prejšnjo pomlad vodil upor pro-ti proosiščni popustljivosti kneza Pa,vla, prepustil mesto predsednika vlade malemu in delavnemu Slobodanu Jovanoviču, dvainsedemdesetletniku,' svobo-domiselniku, izvrstnemu zgodovinarju in pravniku, ki bo, kot se pričakuje, po vsej priliki zbral v složno enoto vse protiosiščne jugoslovanske elemente, Srbe, Hrvate in Slovence. Med tem časom sta vladi Jugoslavije in Grške podpisali sporazum za skupno delovanje po vojni pri obrambi, zunanji politiki in zunanji trgovini S svojo uporno hrabrostjo južnozapadno od Belgrada v borbah proti naci-jem in s svojimi širokimi pogledi pri sedežu vlade v izgnanstvu, je dala Jugoslavija herojski delež za bodočo svobodo.— izdajal potne liste za "nezasedeno Srbijo", ki jo imenuje tudi "otok svobode". Ognjevita vojska Draže Mihajloviča—145,000 do 150,000 vojakov redne jugoslovanske vojske, srbskih četnikov, Jirvatov ter Slovencev—se često imenuje 'gerilska' vojska. Bojujejo se navadno v majhnih, oddvojenih oddelkih. Toda Draža Mihajlovič ima radijsko oddajno postajo.. Njegove čete imajo veliko število prenosnih prejemnih radijskih aparatov, ki so prej bili last jugoslovanske vojske. Njegovo vojskovanje ni "s^mT) uprizarjana 'gerilska' borba. To J ' je organizirana in vztrajna napadalna operacija — premična, hitra in varljiva — o kateri se bodo v bodočnosti pele pesmi. Ko je v aprilu lanskega leta prišel naval Hitlerjevih oklop-nikov na Jugoslavijo, je general (tedaj Še polkovnik) Mihajlovič odpeljal svoje oddelke v planinska zavetja blizu albanske meje in pustil sovražnika v Grčijo. Zlom samo delno mobilizirane jugoslovanske vojske je pomenil prestopanje tisočev vojakov, dobro in moderno opremljenih, k Mihajloviču. Po kratkem času je Mihajlovič začel redno napadati nacijske zasedne oddelke in pronacijske hrvatske vstaše. Te napade iz planinskih zavetij so naciji proglasili za delovanje "komunistov in upornikov". Toda prav kmalu so bili naciji prisiljeni proglasiti v Jugoslaviji vojno stanje in v oktobru celo ponuditi mir. Neko srbsko lutko in nekoliko nacijskih častnikov so z zavezanimi očmi pripe- vom, ki trpi v Jugoslaviji in 1J»U po dolgi vožnji z avtomo-| objektivno obvešča o vseh do- biiom v Mihajlovičevo glavno bivališče v hribih. Ko so odbili dkih v svetu in o svojih in a vozniških naporih za osvobo-tnje in obnovitev domovine. bi naše izseljeništvo, ki sia kratkovalne radijske apara-t. moglo redno poslušati lon->nske oddaje v našem jeziku, nnašamo pregled kratkovalnih Maj BBC v srbohrvaščini po a.storn Standard času v Sever- 1 Ameriki: I—1.10 v srbohrvaščini na 7.32 s 9 58 Kc; 10 45—11 v srbohrvaščini na 2 04 Kc; _ II—11.15 v srbohrvaščini na *04 Kc; 13.45—12.04 v srbohr-ašnni na 9:50 in 12.04 Kc; 15.15—15.30 v srbohrvaščini na 32 Kc. Omenjamo, da se najboljše sli- »)o oddaje na 9.58 in 12.04 Kc. ----V ... — * F*tsikl ssvsoli Karlovac ln ga držali ona In trideeei ar A"gora. 24. januarja ^NYT).— ^ J« itela 900 ljudi ln dr- njegove zahteve: ustaviti ubijanje Srbov v množicah, umik na-cijev iz srbskih krajev (razen Belgrada in Niša), je Mihajlovič prisegel, da se bo boril "do zadnjega Nemca". Do konca novembra so naciji poslsli proti njemu pet divizij—brez uspeha. Draža Mihajlovič, star 47 let, je veseljsk in oče petih otrok. Z istim veseljem, s katerim se bori, igra tudi na mandolino. Rodil se je v Ivanjici v Srbiji, v pokrajini, ki je aedaj pod njegovo oblaatjo. Po zgodnji smrti svojih staršev ga je vzgojil neki stric, ki je bil polkovnik v srbski armadi. Draža je stopil v srbsko vojno skademijo, ko mu je bilo komaj petnajst let. L. Dies zahteva registracijo komunistov ZaiciU proti prevratni propagandi Waahlo0ion. D. Cm 5. febr. -— Kongresnik Martin Dios, demokrat iz Texasa in načelnik kongresnega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je naslovil federsinemu justičnemu tajniku Franciau Biddlu pismo zahtevo, naj odredi registracijo komunistov in bundovcev kot metodo, da se izloči te iz vladnih departmentov ln Industrij, ki so udeležene v produkciji bojne opremi. Dies pravi, da imajo komunisti važne pozicije in dostop chv informacij, ki so velike militaristične vrednosti. "Naša preiskava je dognala, da je mnogo komunistov ln bundovcev uposlenlh v obrambnih industrijah," ^pravi Dies v pismu. "To pomeni, da lahko tajno vodijo špionažo, sabotažo in prevratno propagando. Velika večina komunistov in bundovcev ims državljanske pravice in kot take jih vaša odredba, nanašajoča se na registracijo sovražnih tujcev, ne doseže." Dies svetuje justičnemu de-partmentu, naj dobi popoln ae-znam imen članov komunističnih in nacijskih organizacij. One, ki so uposleni v vladnih depart-mentih in obrambnih industrijah, naj takoj odslovi. Nižjs kongresna zbornlcs je zadnji teden sprejela zakonski načrt glede registracije vseh agentov tujih vlad. toda Diesov amendment, ki je razglaševal komuniste in bundovce za take] agente, je bil potažen. Latinsko-ameriške republike Konferenca vseh ameriških republik v Rio de Janeiru že spa da v zgodovino. V njej je prijla do izraza skupnost interesov in demokratičnega naziranja vseh dežel ameriškega kontinenta in njihova vzajemnost, ter sodelovanje med Latino-Amerikanci in severnimi Amerikanci. Mnogim Amerikancem Zdru ženih držav ni mnogo znano o dvajsetih latinsko-ameriških republika!^ Tudi one so bile kolonije imperialističnih dežel ln so več kot tri stoletja bogatile Španijo in Portugalsko. Republikansko vrenje, ki je odtrgalo Združene države od Velike Britanije in prinealo Franciji svobodo, enakost in bratstvo, je nsvdahnilo tudi ljudi v latinskih kolonijah. Simon Boli-var je bil veliki južnoameriški osvoboditelj in dasi je bil odgovoren le za neodvisnost Venezuele, Kolombije, Ekvadora, Peruja in Bolivije, je njegov duh zanetil vse nadaljnje latinsko-ameriške revolucije od Mehike do skrajnega juga Chileja, Pod njegovim navdahnjenim vodstvom se je zgodilo, da so se južnoameriške dežele v drugem in tretjem desetletju devetnajstega stoletja osvobodile evropske kontrole. > Se bolj kot v Združenih državah so geografične rszmere vplivale na rtzvoj Južne Amerike. Dočim je Apalaško gorovje na vzhodu in Skalnato gorovje na zajpadu le začasno ustavilo nadaljnje naseljevanje, so mogočne Andes Južne Amerike še danes ogromen zid, ki dali vzhodni del od zspadnega. Poleg tega še malo znane žungle Brszilije — dežele skorsj tako velike kot Združene držsve — še vedno izzivsjo napredek kolonizacije. Kskor Združene države, se je tudi Juins Amerika razvila v velikem obsegu vsled priseljevanja iz evropskih dežel. Vsled treh stoletij španske in portugal-ske nsdvlade je španska oziroma portugalska civilftadja dala pod lago za nadalnji kulturni razvoj. Indijansko prebivalstvo, ki tvori več kot polovico vsegs prebivalstva, je še vedno necivilizirano. Njihova slava je odšla pred mnogimi stoletji s podom velikih plemen Inks, Msys ln Aztec, sli njihov vpliv je še vedno velik skorsj v vsej Južni Ameriki in Centrslni Ameriki. Plemensko je pet latlnsko-ameriških dežel—Mehiks, Ous-temala, Ekvador, Peru ln Bolivija—Še pretežno indijanskega prebivalstvs. Indijanci še vedno imajo svoje staro običaje in jezike. AH, kakor je angleščina občevalnl jezik v Združenih državah, je španščina občevaint^e-zik v latinsko-ameriških deželah, razen v Braziliji, kjer se govori portugalski, ln v Haltiju, kari-bijski republiki, kjer prevladuje francoščina. Brazilija in Argentina, dve največji južnoameriški deželi, sta absorbirali največji del priseljencev. Argentina je od leta 1857 do 1938 sprejela več kot 4,000,000 priseljencev in od leta 1820 do 1937 se je več kot 4,000,-000 priseljencev nsselilo v Braziliji. Čudno Je* dj ie Brazilljs do-bila le 1.200,000 priseljencev iz Portugalske, svoje stare domovi ne, v primeri s 1,400,000 priseljencev iz Italije. Slično je Ai gentina dobila približno 2,000. 000 priseljencev iz ftpunske, 2,-600,000 pa iz Italije, Nemci, ki so se naselili v Južni Ameriki, živijo p* gl.ivitno Braziliji, Argentini in Chtleju. Jih ni več kot 400,000. Francoski priseljenci so šli v Argenti no, kjer se jih je okoli 230,000 naselilo v minulih sto letih, dočim se je četrtina tego števila naselila v Braziliji. Skoro 815, 000, Rusov, Poljakov, Litvincev in Jugoslovanov se je priaslMo v Argentino od 1. 1820 naprej in približno 100,000 ljudi iz Avstro-Ogrske. Po brazilskih statiati kah je bilo med 1. 1884 in 1933 pripuščenih v to deželo približno 150,000 Slovanov. Druge narodnosti, ki so iskale zavetja v Južni Ameriki, uklju-čujejo Japonce, katerih je 180,-000 v sami Braziliji in 157,000 Turkov, Sirijancev in Armencev. Latinsko-ameriške dežele ao torej doživele isti pritok evropske krvi, ki označuje rast in razvoj Združenih držav. Zdruiene države so bile dežela velikih gospodarskih priložnosti. - Jutna Amerika je v tem pogledu še vedno obljuba. Veliko itevllo Indijancev, stalen vir cenenih delavcev, je vedno,, bilo ogromna kompeticija proti evropskemu dninarju ln je preprečilo goapo-darski razvoj priseljencev, kakor so gs doživeli v Združenih držs-vsh. Latinsko-ameriške dežele niso industrislno rszvite. Poljedelstvo, rudarsko in živinoreja so glavni viri bogastva. So pa vse jako živahne republike, jsko ponosne svoje ljudovlade ln neodvisnosti. Common Councll—FLI8. Italijanski vojak dršl roke kvišku pred sogloškim vojakom nekje m libijski freelt Glasovi iz I' naselbin (Nsdaljevsnjs s I, strani.) pensijsko društvo s BDPZ s sedežem v Conemaughu. Potem ae je združila Sv. Barbara s SD-PZ. Drugič sem se sdružll lets 1921, ko se jo zdruiils BDPZ s SNPJ, tretjič ps zsdnje let«,, ki, se je združilo S8PZ s SNPJ. Ts-ko sem se združil s SNPJ dvs-krst, čeprav sem njen član že akoro 37 lat, • Vsak razumen član si bo mislil, ds je to le precejšnja doba in ds se je tudi že veliko dolarjev steklo v glsvno blsgajno. Je resnica, da veliko, moram se ps zahvaliti SNPJ, ker mi je v bolezni točno Izplačala vse, ksr aem bil po pravilih deležen. Velikokrat je bil razpisan izredni asosment. Plačal sem ga ln bilo je "okej". Moj najvišji izredni asesment je bil leta 1925, ko sem ga v avgustu, septembru In o-ktobru plačal po $9.71 na mesec, novembra ln decembra pa po $14.21. Skupaj v petih mesecih $57.55, kar jo že lepo vaota Moram pa povedati, da som bil zavarovan v Štirldolarskem bolniškem razredu — pri jednotl sem bil za dva dolarja in pri delavski zvezi ravno toliko. To ml Je prineslo tisto združenje, oziroma tedanji sistem bolniškega zsvsro-vanja pri jednotl. (Dalje pnl,o dnjič.) J os. Hauptssan. 15 L Pomošea akcija v Johnstownu Johnstown, Ps. Postojanka Jugoalovanakega pomožnega odbora, slov. sokolje, jo bila usts-no vi j ona pod štev. 23 za Johnstown || okolico. Ustanovna sojo, ksters jo bila predlagsna po društvenih zastopnikih nat< federacije s pozivom ns vsa dru-štva naših bratakih organi/seij, ss je vršilo dne 4- jsnuaija, na kateri so je napravilo nekoliko načrta za poslovanje Ker pa nismo imeli še poslovnire (charter) smo izvolili odbor, ksteri naj prookrbi vas podrobnost o toki okolji, ob onem naj preskrbi poslov nico, pod katero bi smeli nabirsti dsrove, •omenjeno obubožanemu ljudstvu v stari domovini In Jim ponvi, ko hitro bo mogoio priti v olik direktno S ljudstvom Obenem sej je določilo ZS zopetni sestanek zastopnikov raznih naših , pormh In kulturnih drtištev tor' drugih predstavnikov raznih skupin ns dne 24. fmmtj» k* teri so je vršil v lowifki dvorani v Conemaughu Na tem sastsnku Je br Lan i Slovenska Narodna Podporna Jednola SMT-M So. Lawodaie Ave. Chieafo. Illinois O LAVNI ODftOB lawtai VINCENT t'AINKAH. gl pif>d*ednlk r. A. VlDKIt. «1. tajnik 11 So. Lawndato Aw.. Chlc««o. III. mi ao. UwimUI* An, chicago. hi. mitt • t aha bilí - _ .—r " ....................................... ■»>. mwwmk #»v»„ vmc«|u. tu ¿&.JT"1? Jff-rrr— -........—-fifi av.. chi«.,«. m i¿--utišat írasr s MlCtlASL VRHOVNIH, dlioki miad udd«l PMll.ll1 QOplNA. upi *vit«U |ia»IU .. „...^ JOHN MOLJCM, urrdnik «U..U MICHAEL n *t»MEa. prvl podpt*d~dnlk| CAMU.US ZARN1CK. dru*l podptvdwdnlk I Chain, I .««uda!» Aw , pMonfo. 111. H So Lawrutate Aw. auc««o. iu. n Se. Uwndals Ave., CWcmo. hi ---------------Bok M. UnlvarMi, Fa. W. MUt St., ctevvlaMd. Ohio Joe CULKAk. prvo okroAJa JAMES MAOSJCH. d.ugo oh,,,Mr RAYMOND TRAVNIK. tr»U« okro&j. JOHN arnxAk. «»trto okroll* URSULA AMnRozu u palo okra»)« EDWARD TOMS1C. toola okroij« ...... "w WoodUod Ava, JohMlown, P«. ......... R D. No. 1, Ctakdate. Pa. *nm Middtepalaia. D»«rbom, Mioh. JW Randall St. at. Lauta. Mo. 4IS Plan» St.. Sva lath, Minn. W. tU» St, Walaanburf, Colo. MATH PSTSOV1CH. pradaadntk VINCENT CAINKAR_______ P A VUXER '..... ;0 O KUUEL k n mixrHHH J ACQS SUP AN tm DONALD J LOTSICH. RUDOLPH USUI X mi tsst ANTON aHUt^R. pi^daadnlk «ANK VRATA RICH............ ANK RARRIC ANDRSW vmeicHJ JOSEPHINE MOČNIK Porotni odaak IM S lllat St. Clava land, Ohio So. Lawnd«te Ava., Clti«as«>. HI-Sa. Lkwndate Ava.. Chtoago. II). So. Lawndaia Ava.. Chtea«o, III So Lombard Ava., Sorwyn, III. Sa. Truatbuil Ava., Chlaaso. Ml 100 E. M01 h St ., Clavaland. 'O. —. Sox IT, Arma. Kanaaa. ..........SIB Tanar SI, Luurat, p«. INI I Miukoka Ava , I'tevaland. Ohio 'OB Porral Ava„ Johnatown. Pa. ~..f4V S. BBih St., Clavaland. Ohio fRANK lAITI. pivdaadntk.....:^^.. MILAN StoVlftiK ........... ANDREW DRUM JR JOHN OLIP ........ PRSD MALokl So Lawndaia Ava, Chlca«o. wtand. Ohio III. f, J ARCH ..^u taaoa Aremia Avo .^ia________ _____ «• MoNtehu» Ed , Detroit, Mich. Ml So. Proapaot Ava., Clarand«m Mill., |||. -........mm ——.........m»......N WaatcloM Ava., Paru. III. SdravoUi BIB Chaatnut St, N S, PMtaburgh. Pa. gsrhohD predložil navsočlm prejeto poslovnlco, ki nosi štev. 23. Na isti je jasno označeno, da je ameriška vlada v Washingtonu Izdala dovoljenje J PO za nabiranje priapevkov za prizadete ljudi v starem kraju. Datirana je pod aktym Dept. of State Regís. 478. Ip to dovolj en js nI bilo preklicano, pgč pa ponovno pojasnjeno, da se smejo nabirati prispevki y ta namen. Na tej siji zastopnikov je bilo sprejetih več soglasnih sklepov in priporočil, zlasti da naj se skuša dobiti goyornkd in pojasnilo-lja o celotni ».ituuciji v stari domovini in ifi<;er, čo le mogoče Fr. Snoja, ki j» minister v seda* nji Jugoslovanski vlsdl od čsss napada na Jugoslavijo. Shod naj bi se vršil v Slovenski dvorani v Conemaughu in sicer ko hitro se more to urediti. w i. Nadalje je bil soglasen sklep, da tajnik preskrbi duplikatne knjižice (pobotnico), ki naj bi o-značevale imena avtorizlranih nabiralcev,, ob enem a podpisom predsednika in tajnlka-blagajnl-ka lokalnega odbora štev. 23. z označbo vladnega dovoljenja štev. 478. Na ta način bi nabiralec potom take knjižice vedno imel pri sebi potrebno pooblastilo. Vse take nabiralce, ki bi bili pripravljeni vršiti to človekoljubno dklo, naj bi izvolila a-11 pa pooblastila poaainezna društva, vsaifr) po eoega ali dva ln jih najavila tajniku-blagajniku lokalnega odbora br. Johnu Lan-gerholcu Jr., 516 Linden Ave., Johnstowit, kateri jim bo oskrbel jMdrebne knjižice in navodila. Navzoči žastopniki in zsstop-niče so tudi soglssno sklenili a-peliratl na vsa riaša društva kakor tudi pa posameznike, brez razlike političnega ali verskega prepričanja, ds so kar mogoče zavzamejo' ¿a to humanitarnost, kajti prav gotovo skoro ni daleč več časa, ko bomo lahko zopet pogledali In videli, kaj se js U-vršilo z našim narodom in z našo rddno zemljo. Potrebno Jo, da bo imel JPO-HIi vsaj nekaj na roki pripravljenega, ker v zadnji minuti bi toga ne zmogli, zato js čas sedaj. Je že ros, ds smo kot ameriški državljani dolžni z vsemi našimi močmi podpirati ameriško vlado v teh kritičnih čaalh, bo-diai |>.«foin Itd«* • ».'<• ki i/a ali pu z nakupom bondov. Razumeti je tiebo, ako bi Hitler in Muaao-lini bila goapodarja te državo, bi ta ne prodajala botidov, pač |Mi bi enostavno broa vprašanja pobrala vae, kar lastujejo ljudje. Kdor bi se ¿opéralovljal, bi se znašel prod pulkami ali pa na brzojavnem drogu itd., mod tem ko demokratična država varuje laalnlno — še celo pripisuje državljanom še natek obreetl sa njih puaojem denor To je velika razlika, zlasti nsj velja to tistim, ki so v srcu še vedno Hitlerjev privesek Zato jxidprimo vlado, ki so žrtvuje In poteguje, da so osvobodijo zasužnjena ljudstva Kljub termi pa dajmo še vodno kak kvodrr v ¿parov-ček za naše rodne sirote. Izgovor, ds boni ali poslala, ko bu konec vojne, nI povsem na mestu. Uhko bo to storil vsakdo, vprašanje pa Je, ako bo Imel tam še svojce. Kaj pa oni, ki nimajo svojih v Ameriki? Ali bi take siroto ns bilo vredne in potrebne male podpore?! Jugoslovanski pomožni odbor, SS, tvorijo vse nafte slovensko Jednote in yvezo po svojih predstavnikih. Zaobljubili so si sku- £no medsebojno dslo, ki gs vr- i brst razlike verske sli politične napetosti, Njih namen jo pomoč v tej skrajni sili. Mnogo pojasnil ju bilo Že izdstvih in priobčenih po našem časopisju od strani br. Koglja ln drugih. Namen je jasen: pomagati aej-potrebnejllm med potrebnimi in sicsr direktno, kar snačl, da razni vaški, tržkl ln mestni predstavniki in drugi vsljski sli ps ksks "self-made" vlada no bodo odločevali, kdo naj dobi in kdo ne, kakor zatrjujejo nekateri, da se je to vršilo po zadnji svetovni vojni. Le Imejmo zaupanje v naše lastne organizacija in pomagajmo z malimi doneski, katerih naj bo veliko ln naj predstavljajo malo opeke, s katerimi naj bi si prizadeti reveži, ki so vse izgubili, postsvill vsaj začasen skromen domek, ko bo pojenjal vihar to strsšne vojne ln da pridejo zopet v Življenje ln v voljo za na-dsljnji njih obstanek. To je želja vsegs velikega a-merlškega naroda In ml smo del istegs. Le Imejmo zaupanje! Andrej Vidrlch. Pogajanja med Nemčijo in Franci jo HUUr zahteva nadaljnja koncesije VUky. Francija. 5, febr —Vsi vmli I n i nemški uradniki v okupirani Franciji so bili pozvani v Berlin, kjer so bo prihodnji četrtek vršila važna konferenca, pravi poročilo iz zanesljivih virov. Ta Je bUa sklicana v zvezi s pogajanji med Francijo In Nemčijo glede poglobitve Jiooperecije. (poznava ae, da Je Hitler povečal piMlak na Petalnovo vlado, da dobi nove koncesijo. Mod drugim zahteva izročitev francoske bojne mornarice in udeležbo v vojni na strani Nemčije proti Veliki Hritanijl in zaveznikom. Vojaški ln civilni uradniki so bili pozvani v Berlin. Med temi Jo Otto Abots. nemški pualanlk v Franciji. On ae bo vrnil v Pariz po zaključonju konlerene In v imenu Hitlerja prodložll zahteve Petainu. /'raeo erednoaf mota fttipnik tolaži objokano vdovo: Da, gospa, pravo vrednost čtoveka spoznamo šele, ko ga izgubimo , — Ne, gospod župnik. — odgovori vdova, — prave vrednosti rajnkega niaem spoznala, ker ni bil zavarovan. ODPLAVUENCI (Nadaljevanj«.) "Vzemi, Jakob, ta drobiž od prijatelja, prav ti bo prišel .. ." Nato sta ae četrt ure prerekala, predno je Okbru uspelo vsiliti Jakobu ponujani denar. "Hudiča! saj ti ne ponujam miloščine!" ae je jezil, ko Jakob le ni hotel vzeti denarja od njega. "Prijatelju mora človek vendar pomagati, posebno prijatelju, s katerim se je skupaj boril zs isto stvsr! In vr«g me ne bo vzel zaradi dveh desetakov, ssj delam vsak dan! In ksdsr boš pri denarjih, mi boš lahko vrnil." To je Jakoba omehčilo, da je sprejel ponuja-no pomoč. "Dobro, Matija in hvsls ti, ne bom ti pozabil, pa naj me zanesa ciganska pot kamorkoli . , ." In obrnil se je vstrsn, ksjti prijsteljstvo so-drugov gs je gsnilo, ds je čutil roso v očeh ... Ko se je drugi dsn Jennie poslavljala od njega, se je Jakob nenadoma zdrznil ter jo prijel za roke. "Jennie, misli si, ds je to najino slovo ... za dolgo časa .. . morda zs vselej .. ." Mladenka je prebledela. "2e?! "Ne vem, toda možno je, da me vzame s seboj že nocojšnja noč . . ." v ., Jennie je globoko zadihala ter se skušala moško vzravnati. "Se nočeš premisliti? .. "Ne. Potrebno je, ds grem ... zaradi zdrav-js .., In bodočnosti..." "Ceste so dolge, dolge m naporne, mnogo jih omaga ns njih ..." "Ne, kovsčnice so, v katerih,, jeklenljo železo .. ." ! Jennie je stopils tesno k njemu ter gs od-ločno-proseče pogledala v oči. "8 teboj poj-dem!" "Nemogoče!" je tiho vzkliknil Jakob ter odmajal z glavo. "Ti ne moreš iti na tako pot! Tukaj boš ostala. Da, ne gre drugače. Pozneje pa .. , bomo že videli ... Ne smeš biti žalostna, potrebno je to . . . koristilo bo obema, kajti povedalo nama bo, koliko pomeniva drug za drugega , . ." "Ali right!" Jennie je stresla svoje zlate kodre, se oklenila Jakoba ter strastno zsšepctala: "Toda obljubi ml, da me boš poklical, kadar me boš potreboval... kakor si nekoč obljubil —" Zofiji . . • "Obljubim!" je odgovoril pridušeno Jakob ter jo nehote stisnil k sebi. "Kadar bom po-trebovsl tebe ... ne densrjs . . .H «dari trmoglavec!" se je zasmejala skozi «olze, ki ao ji posili prišle v oči, Jennie. "Ps naj bo po tvojem — saj mors biti vedno Pomagati ti. ne smem, s teboj ne smem, tega ne smem, onega ne smem — pravcati tirani Pa naj bo," mu je zažugala s prstom, "prišel bo čas, ko boš dobil vrnjeno milo za drago . . . Medtem pa ne pozabi mojih nasvetov , . . piši! In zdaj pa . . ." Nerada ji je šla beseds iz ust, vendsr, na- pravila se je krepko ter jo pogumno izrekls: "Good-bye, dragi!" Poljubila sta se. "Na svidenje!" Nato je zbežala. Noter je prišla Ajdovka, kije pred hišo nekaj ihinut klepetala s sosedo. "Ti, Jakob, pa niai preveč prijazen z dekletom ..." je nagovorila Jakoba. "Čeprav je že mrak, sem vendsr opazila, da ima rdeče in solzne oči . > . Moški pa res znate mučiti ženske . . * Jakob je jedva vidno zganil ramena. "Ne mi... življenje jih muči... in nas prav tako . . ." "Ah kaj, tudi vi nas mučite, saj vem," se je zasmejala žena, ki ga ni prav dosti razumela ter odhitela v kuhinjo, pripravljat večerjo. Po večerji, ko so bili vsi Ajdovčevi še v kuhinji, je Jakob oblekel svoj suknjič, se ozrl po vseh kotih, kskor bi se poslavljal, si nažgal pipo ter mirno dejal: "Ven grem, na sprehod ... in če se ne vrnem, ne bodite v skrbeh r.." "Če se ne vrneš!" je zazijal Tomaž, je raz-prla oči v začudenju Ana, so debfelo pogledali otroci, ki so imeli Jakoba radi, ker se je rad sitil z njimi. "Saj vendar še ne kaniš odriniti v svet ... kar nocoj?! —" "Kdo ve?" Jakob se je kratko zasmejal. "Mar sq potrebne kakšne posebne ceremonije za to? . . . No, morda se vrnem čez uro ali dve, morda ne ... m če me slučajno ne bi bilo nazaj . . . well, iskrena hvala za vse, kar ste mi storili dobregsl Ne bom vam pozabil . .. dobri ste mi bili . .." Nato je z dolgim pogledom obšel obraze na-vaočih ter se počssl dbrnil proti vratom. "Good-bye, prijatelji! . .." Tomaž »e jt prvi zavedel ter planil za njim. "Kar tako vendar ne boš šel . . . čakaj, da ti damo kaj za na pot! Jakob!" Toda Jakob je že izginil v noč. • 'f 4 Pol ure pozneje Je stal Jakob naklonjen na cementno ograjo mostu, ki se vzpenja preko neštetih tirov železniškega pregibališča v vzhodnem predmestju ter zamišljeno gledal podse. Bila je topla spomladanska noč, skozi dim in saje so se bleščale zvezde, od jugoza-pada je vel topel vetrc. Lepa noč, toda ne na tem mostu, je pomislil Jskob ter se ozrl na desno, kjer se je iz dimnikov kurilnice valil težek, gost in Črn dim. In ob kurilnici so aopi-hale težke lokomotive, puhale iz sebe oblake črnega dima in saj. Prav pod njim pa je bilo nebroj Jeklenih tirov, med katerimi so bile posejane neštevilne lučice, modre, zelene, rdeče, vijoličaste. Od vzhoda je pridrvel brzovlak, z bobnel izpod mosta, buhnll Jakobu v obraz dušečega dima in saj ter oddrvel med vsemi rsznimi lučkami proti mestu. % . (Konec prihodnjič) Obsojenci Vlsdlmlr Levstik RIKARD MALLOPROU ' . (Konec) Zakaj, spoznal sem več nego to. Spoznal sem, — a to je največje in ravno v vsej svoji bridkosti najdragocenejše spoznanje težke bolezni, ki je zdaj opravila delo, — da moja grbe ni bila nikak izmislek, temveč proroška podoba resnice, izraz drugačne in z nobenim lekom na svetu ozdravljive pohabljenostL Tež» ko je rapisati beaede, zato pa naj bodo kratke in gole, brez lepo-tičja. ki ne bi pristojalo pomenu: Življenje samo ae je rasialoeti-lo nad menoj ni ml je razodelo, da gnijcta moja duš« in moj zna-čaj od nepremagljivega in vsa-kateri sreči sovražnega raka Morda je kal |>odedovan«; mor-da j<. fi<*lo vzgoje, morda j« kazen mojih grehov Pualej me ne prepriča nič pod solncem, da bi mi bilo kdaj mogoče najti med seboj m med zunanjim svetom U*to M»t no harmonijo, ki brez nje ni miru ln zadovoljnoati. Harmonijo, ki jO zavidam drugim. n<**pam«'tncj&lm in hudob nejiim od mene. vrs čaa, odkar f zavestjo prenašam breme živ-Ijenja tn neutešljivo bolečino »>ad Vprašujem se ali bom do-volj močan, da počakam konca, dokler ne napoči sam od aebc* In rr bi čutil v srbi tisto moč. s čim m- opravičim pred seboj in pred i a/umom. ako jo pokažem* Saj l*>m vendar vedno vfcemu tuj in MtVraiem. kakor je bilo ti«»lej vsr tuje m sovražno me nt, nikdar se ne bo zapit pte pad. jaz na « ni. ve« svet na drugi strani, in v »redi med nam« Stutl zastrupljenih Smrt je u-amiljenje življenja, ali naj pii. družim svojemu ponižanju it to, da ae dogodi to usmiljenje neti menoj. >*kot ae dogaja vaak dan nad stoterimi in nad tiso- ■■■^■■■■■■■KsaBai čeri mi? Ali bom v resnici poč«-ksl dogodks, ki lshko še dan«s po svoji volji napravim iz njega dejanje? Kdo ve? . . . Tako osupel in tsko presenečen stojim pred vsem, ksr je prinesel zadnji čas, ds Je ni zsdrege čez mojo zadrego, ksj nsj mislim, ksj nsj storim. X. Vse je pripravljeno za sprejem neveste. >Jove ao tapete na st«n«h, nov« allk« gledajo iz novih okvirjev, nove preproge leže po tleh, zavese na oknih so druge. In tudi srak. ki se preliv« skozi odprt« vr«U In okn«, se mi zdi lukor nov in še nikoli o-kušen Velika ura tik« v obed-niči med oknoma, rezljana ln vložen« vrag vedi s čim; tudi o-ns je novs, Mslva sam« jo j« li-brala in Jo je hotel« Imeti. d«ai je bila meni predrag«. Zopet tek« slušinčsd po hodnikih; ns dvorišču in na vrtu s« kriče igrajo otroci strsnk Stari Jošt prihaja in odhajs s poročili m z naročili, In Malvin oče je bt! danes prnvksr petič tu Kader pridem k Malvi, jo najdem veselo in neetrpnu Shujšala je, sirota, ali to ne škodi: IMMtala je vitkejše in od obilnih miIs Se ml zdi, ds ima še lepše »»čl Ugiba in premišlja, ta vae skrbi in sama ne ve, kam bi ae dala Najmanjše malenkoetl ee šopirijo v njenih mtslih s usod nt» važnuetjo in zahtevajo, brez-končnih načrtov in preudarjanj j Kanarček je zdaj zapuščen. • cvetlice prt oknu bi jI bile ove-I nele. de. niaem jas spomnil nanje Njen svetovalec aem. v skromnih mejah, kolikor mi v svoji mihiatl dovoljuje, saj ae i • «rume da je njena edino prava in da preko nje ni g<»|*«tinje ^ svetu Včaaih ae ji smejim vrla-»ti kadai sredi stvarnega pogovor« nenadoma skoči kvišku, i ploekne s rokami in s amehom i spomnim, čemu da velja to njeno otroško veselje, takrat planem jaz pokoncu in se ne morem dovolj naglo posloviti. Studi se ml, ons, njen oče, — Jutri bo zopet nosil cilinder! — ln vsi, ki mi govore o poroki, kskor da je ta ceremonija zame najsrečnejši trenotek življenjs. Če bi mogel z enim mahom presekati verigo? Hočem in namer-jam; jutro za jutrom se prebujam z istim sklepom — ln vendar ne storim.- Več nego je vredno, sem že razmišljal: ali navadni ljudje res nikdsr ne čutijo nepopisne podlosti, ki se razprega po slo-vernem praznovanju takšnih smašnožalostnlh godov? Stvsr je Ista, z njimi in brez njih;*ampak. ksdsr se dssta žena in mož drug drugemu brez blsgoslovs ln brez kupčije, ki je ni lepše sklepati, kskor če vzame grešni-ce goldinar, tskrat greste ponavadi v hram in zapre t s duri s ključem. Pa tudi Če bi jih pozabila zakleniti, veselila se ne bi, ako bi' prišel stric in teta in sestra m brat z očetom in z materjo na čelu, — ko bi prišla vsa sodrga in bi jima častitala pred vrati. Toda kadar se pogodiš ne, dokler te bo veselilo, — temveč za vse dni in za vse noči, dokler se ne obesiš od naveličanja, je treba, da napraviš gostijo, da prenoviš pohištvo, da mečeš de nar na cesto ter delaš raznovrstne glupe nepotrebnosti, vrhu vsega tega pa še kar najbolj blažen obraz. Kje je tu ostala estetika? Kje je v teh rečeh napredek od davnih dob, ko je imela prosta plodovitost svoja božanstva, božanstva plodovito-sti pa so imela svoje praznike in slavja, ki jih je slavil ves človeški rod? Mislim sicer, da so vsi ti pomisleki le moji, strahovi moje osamljene in pokvarjene duše, in da drugi, zdravi, srečni in za dovoljni ljudje v premnogih slučajih vidijo blagor in misterij za prvotno brutalnostjo stvari. Prepričan sem, da ta sreča v resnici biva in da so je deležni morda vsi razen- enega: razen mene. Ali zame je ni; in če pogledam v svoje srce, vem, da je ne bo nikoli. Jutri je poroka. In jutri bodo sedeli okrog moje mize vsi po vrsti: sorodniki, prijatelji in znanci, neumni od slovesne prilike in vsi pijani, ta bolj, oni manj. Sedela bo Malva, nakite-na in oblečena posebno, kakor zahteva posebna uloga, ki ji je namenjena za jutrišnji večer; bržčas b« bleda in razburjena; roka ji bo drhtela, kadar bo segla po kozarcu. In njena duša bo do polovice nalita z zarjo, do polovice z mislimi, ki bi se jih o vsaki drugi priliki branila. V sredi med vsemi se bom razkazoval jaz, Rikard Malloprou, in vrag naj me vzame, ako ne počim od ponosa! Kako ne bi: saj bom čutil poglede, ki bodo merili njo in mene in bom slutil cinizem njihove radovednosti; zavedal se bom, da je vroča taj- Donald M. Nelson, načelnik odbora sa produkcijo bojne opreme. In da bi zdaj živelo, da bi se plodilo, kar je jrokvarjeno in ne more dati dobrega iz sebe . . . Čemu? Mislim si takole: Ko gostje odidejo, takrat storim. Ugasle bodo luči, nikogar ne bo več med Malvo in med menoj. Tiho bo po hiši, in ker je polna luna, bo tekla mesečina v širokih trakovih po spalnici, dišeči od svežega perila. Včasih Sem rad komedijantil. Kramljal ji bom, ljubeznivo, nežno, z glasom, nekoliko drhtečim in nenavadnim kakor prilika, tako da bodo prvi akordi strasti prekinjali besede . . O čemerkoli: nemara o popotovanju, ki odideva nanj pojutriš-njim navsezgodaj. Nato si izmislim vzrok, da jo pustim samo. Razumela me bo, mislila si bo, da ji hočem dati časa, da leže. Hvaležnost bo navdala njeno srce, kajti nepokvarjena je in se morebiti boji tistega trenutka. Razprav I jena in odeta bo trepetala in čakala; poslušala bo utripanje žil» čudila se drhteči radovednosti telesa in štela valove krvi, ki ji bodo v temi žarko zalivali obraz. Strmela bo sredi slutenj bližnje 'minute, kakor slepa, ki stoji z nost najbližjih ur pri vsej svoji iztegnjenimi rokami na začara, enostavnosti in navzlic temu, da nem vrtu in diha vase napoj vo-ne vznemirja človeka, če ni prva|njav, tipajoča na desrto in na v njegovem življenju, zdaj izj$4levo: tu se vije deviška sramež-moma predmet velike skrbi njih Ijivost, tam se odpirajo rdeči vseh, da je ta nepomembna in ! popki neimenovanih hrepenenj, skoraj bi rekel, čisto zasebna | Dolgo, zelo dolgo se od samih stvar središče vseh njihovih sanj ne bo vprašala, kje ostajam misli in ugibanj, ki se ga ne mo-1 jaz. Sele čez uro, morda čez rejo iznekiti. Vse to bom vedel,•dve; najprej z začudenjem . . . vse to bom bral po glupi igri Nato užaljeno, ker jo zanemari potez, in vendar ne bom smel jam. Kaj da neki počenjam? pljuniti, kjerkoli se bo dvigal • Potem se oglasi klicanje njenih prazničen obraz izza mize. Na- želja; tiho, bolj, vedno glasneje, sprotno! Moje lice bo ah, tako do šuma viharjev in do vročice svetlo in o, tako rodoljubno . . . j strasti ... Sla bi me iskat, pa se Ura si prepeva: tiktak, tik-jsramuje; in verldar ve, da bo, tak, tik, neumno, redno in dol-. morala vstati . .<. Tudi skrb se ! gočasno, kakor da ima človeško dušo v kolesih. Nova ura, da . .. Tudi postelja je nova, hahaha! oglaša: morda se mu je pripetilo zlo? In ko ne more več prenašati negotovosti, vstane; na- Ne, pri opicah in pri mačkah je ( pravlja se, nocoj morebiti prvi-bolj poceni, predvsem pa brez krat z zavestjo, kaj je tista polt, i ceremonij. Toda naj se zgodi; ki jo zakriva ... naj teče komedija do zagrinjala | Tako se je napotila po sobah, in do poslednjega ploaka: potem s strahom in