Pofttnlna plačana v gotovini Leto XX., št« »2 LJubljana, četrtek jL avgusta 1939 Cena 2 Din Jpravništvo. - i t\ M * < I i f * " "V A A A k I kVfi >*! t # * ^ /a f J » . . . • • * 1 »- . ^ t f , , f f i / il f "i ' » * . * * - T" H "V ^ _ » 1 < » , * » n A /t » ) 4AiUA/l i M ^ 4 1 O 4 uVi« /v. V .-»IVvajV / Ljubljana, 30. avgusta. Proti koncu preteklega tedna se je evropska kriza tako nenadoma zaostrila, da se zdi sedaj počasneše premikanje koles na prelomnici evropske in svetovne zgodovine, kakor ga opažamo v tem tednu, kar nekam osupljivo. To navidezno zatišje pa izpolnjujejo zakulisni diplomatski napori za rešitev človeštva pred najhujšim, ne da bi nam bilo že sedaj dano pronikniti v tajne te igre, od katere si — prav tako kakor od vojne — vsak izmed partnerjev obeta seveda predvsem svoje koristi. V tem je, lahko rečemo, približno enaka usodnost trenutnih mirovnih posvetov, kakor morebitnih vojnih odločitev. Navzlic navideznemu zatišju pa se položaj tako rekoč neprestano spreminja in odgovorni državniki morajo sikoro vsak trenutek znova presojati trenutno stanje, da po njem uravnajo svoje nadaljnje odločitve. Tako bodo morali na primer računati tudi z današnjo obsežno mobilizacijo na Poljskem, ki zajema vse Poljake od 18. do 40. leta starosti ali okoli 4 milijone ljudi. Ta ukrep je poljska vlada sprejela predvsem zaradi nevarnosti s dovaško-nemške strani Današnji položaj v ostalem ne kaže bistvene spremembe od včerajšnjega v pogledu stališč posameznih prizadetih činiteljev. Chamberlain je v svojem govoru v spodnji zbornici še enkrat jasno opredelil angleško stališče in prepustil Berlinu odgovornost za nadaljnji razvoj. Danes je Hitlerjev odgovor že v Londonu in je predmet novih podrobnih proučevanj angleške vlade. Novo dejstvo v razvoju je prinesla med tem zasedba Slovaške z nemško vojsko, kar je takoj izzvalo protest poljske vlade. V rimskih krogih so danes že naj avl j ali možnost, da bo Poljska smatrala vojaško zasedbo Slovaške kot -posredno ogražanje svojih življenjskih interesov in bo zaradi tega pritisnila v Londonu na še večjo nepopust-Ijivost Na drugi strani pa se je pojavilo novo i>osredovanje, za katero sta se to pot ponudila belgijski kralj in nizozemska kraljica. Predsednik poljske republike je tudi na to posredovanje, kakor že pred nekaj dnevi na Roose-veltovo, pristal s podobnim pritrdilnim odgovorom, a vesti iz Berlina govore o ugodnem sprejemu te pobude tudi v nemških krogih. Angleška vlada je danes obvestila nizozemsko, da bo spoštovala nizozemsko nevtralnost, Nemčija pa je dala podobna zagotovila Litvi. Nevtralne države se sploh skušajo kolikor bolj mogoče umakniti iz področij neposrednih konfliktov, pri vsem tem pa se obrambno pripraviti za vsak primer. Pozornost vzbujajo končno vesti iz Moskve, da pakt z Nemčijo še ni ratificiran in da je Rusija med tem sklenila ojačiti svoje posadke na za-padni meji, kar smatrajo kot dokaz splošnega poslabšanja položaja. Poljski listi, ki so že od vsega začetka slikali sklenitev nemško-ruske pogodbe kot nemški umik, z nobeno besedo ne kažejo svojega nezadovoljstva zaradi ruskega postopanja v zadnjem času. To so nekateri značilni utrinki iz razvoja današnjega dne. Po današnji sestavi nove japonske vlade bomo tudi o stališču Japonske kmalu izvedeli kaj več. Ako pa hočemo ves trenutni razplet te največje povojne krize prav razumeti, ne smemo niti za hip izgubiti izpred oči. najpomembnejšega dejstva: popolne vojaške pripravljenosti vseh prizadetih, ki se z vedno novimi vojnimi ukrepi še stopnjujejo. Računajo, da je danes v Evropi že 12 milijonov vojakov pod orožjem. V tem je glavna razlika v pozicijah posameznih partnerjev v sedanji diplomatski »vmesni igri« v primeri s krizo lanskega septembra. To zlasti taboru Anglije in Francije omogoča večjo odločnost in vztrajanje pri dosedanjih stališčih. Po današnjih glasovih iz Londona in Pariza smemo še vedno sklepati, da zapadni tabor ne stoji več na stališču »miru za vsako ceno«, saj se kot prvi pogoj morebitnih splošnih pogajanj za ureditev evropskih odnošajev znova postavlja zahteva po vzpostavitvi stanja izpred 15. marca letošnjega leta. Prav današnji angleški in francoski listi naglašajo, da bi sleherna slabost Anelije in Francije lahko postala usodna Za presojo trenutnih pozicij obeh taborov ne smemo končno pozabiti, da je za izmenjavo misli, ki se trenutno vrši med Berlinom in Londonom, dal pobudo nemški kancelar Hitler, kakor to ugotavlja tudi Varšava, 30. avg. c. Predsednik poljske republike Moscicki je danes popoldne s posebnim proglasom na poljski narod odredil splošno mobilizacijo. Vpoklicani so vsi rezervisti od 18. do 40. leta starosti. Prijaviti se morajo svojim edinicam jutri. Popoldne je bil izdan uradni komunike, ki pravi, da je Poljska prisiljena podvzeti nove obrambne ukrepe tudi ob slovaški meji. Nemčija je že pred več meseci začela z agresivno politiko proti Poljski. O tem pričajo časopisna kampanja, grožnje, sistematične provoka-cije ter koncentracije čet ob mejah. Poljska se čuti od Nemčije ogroženo, Poljska je vedno pozdravila vsako posredovanje, toda na nemški strani ni bilo nobene reakcije. Poljska nima s svojimi obrambnimi ukrepi nobenih napadalnih namenov. > 4V/aVaAaa )'#J / i li T V 1 V t r » l * I ■ t /» >14, J » t l M i J 4 ' \ London, 30. avg. br. Po poročilih iz Varšave je bila danes popoldne ob 14.30 objavljena na Poljskem splošna mobilizacija. Do tega koraka je prišlo zaradi tega, ker je nemška vojska zasedla vso Slovaško in je Poljska sedaj ogrožena tudi s te strani. Neposredni povod za proglasitev splošne mobilizacije, s katero so vpoklicani pod orožje vsi za vojaško službo sposobni moški do 40. leta starosti, pa je bilo sporočilo angleške vlade o Hitlerjevem odgovoru na zadnja sporočila angleške vlade v zvezi z znano Hitlerjevo poslanico. Iz Hitlerjevega odgovora se vidi, da vztraja Nemčija pri svoji zahtevi, da se mora priključiti Nemčiji ne samo Gdansk. marveč vse poljsko ozemlje, ki je pred sklenitvijo versajske mirovne pogodbe pripadalo Nemčiji odnosno AvstrijL Ker je Poljska trdno odločena braniti vsako ped svoje zemlje, je odredila splošno mobilizacijo, da je tako pripravljena na vsako morebitnost. Po zadnjih vesteh iz Varšave je ljudstvo razglas o mobilizaciji sprejelo docela mirno in so se vpoklicani rezervisti takoj odzvali pozivu. Obenem z objavo mobilizacije je bil na železnicah ustavljen ves civilni promet in so vsi vlaki določeni izključno za transport vojaštva in prevoz prehrane. Zasežena so tudi vsa motorna prevozna sredstva. Ves promet med Poljsko, Gdanskom in Nemčijo je ustavljen. Meja je bila od danes popoldne na vsej črti od madžarske meje do Severnega morja zaprta in vojaško zasedena. Vsi ti ukrepi poljske vlade kažejo, da se Poljska ne misli ukloniti morebitnemu novemu Monakovu, temveč je odločena častno braniti svoje pravice kot suverena in neodvisna država. » ) I > » t i * i k Z.uJ^ i j p j j, Varšava, 30. avgusta. AA Danes zjutraj so v Varšavi nalepili na stotine lepakov s slikami maršala Rydz-Smiglyja. obkroženega z letali, tanki, topovi in korakajo-čimi četami. Na lepaku so napisane besede, ki jih je pred nedavnim izrekel maršal Rydz-Smigly sam: »Na silo se odgovarja samo s silo!« Varšava, 30. avg. br. Agencija Pat je danes objavila naslednji uradni komunike: Nemčija izvaja že nekaj mesecev agresivno politiko proti naši državi. Njena z grožnjami prenapolnjena kampanja, izjave njenih vodilnih odgovornih politikov, sistematično provociranje obmejnih incidentov, naraščajoče zbiranje mobilizirane nem- ške vojske na poljskih mejah, to so najvidnejši dokazi za to ugotovitev. Pa tudi dogodki, ki so se pripetili zadnje čase v svobodnem mestu Gdansku in ki so bili naperjeni proti najneoporečnejšim pravicam in interesom naše države, kakor tudi javne teritorialne zahteve, ki jih Je Nemčija postavila glede na Poljsko, ne dopuščajo nikakršnega dvoma več o tem, da je naša država dejansko ie ogrožena. Vsa prizadevanja za sporazum, ki so jih pokazale visoke v interesu miru delujoče osebnosti ter zastopniki zavezniških držav, so bila sprejeta ca pol;ski strani s popolnim razumevanjem, nemška vlada pa ni reagirala nanje. Glede na te dogodke in še prav posebno glede na vlkorakanje nemških čet na ozemlje Slovaške, je bila poljska vlada prisiljena, da po prejšnjih delnih ukrepih izpopolni svojo pripravljenost z odgovarjajočimi novimi vojaškimi ukrepi. Politika, poljske vlade, ki ni naperjena proti nobeni državi in ki predvsem nima za svoj smoter napada, se glede na to nikakor ne bo spremenila. Poljska je slej ko prej pripravljena na lojalno sodelovanje z vsemi državami, povsem v smislu načel, ki jih je izrazil predsednik Moscicki v svojem odgovoru na poslanico prezidenta Roosevelta. Ta odgovor kaže jasno smeri poljske politike. Ugotoviti je treba Se posebej, da so novi vojaški ukrepi po svojem obsegu znatno manjši od prejšnjih. V svojem ostrem komentarju, ki ga agencija dodaja temu uradnemu komunikeju, pravi: Sedaj je ves poljski narod pod orožjem, da odbije napad, ki grozi t nemške strani. Poljska vlada in z njo ves poljski narod nista hotela in tudi še sedaj nočeta vojne. Toda pripravljena sta obvarovati svoj mir, svojo suverenost in svoj teritorij z orožjem v rokah. Nemci bi morali vedeti, da Poljaki vedo, kaj je vojna. Preko tri četrtine poljskega ozemlja je bilo nekoč vojno področje in prav zato visi vsak poljski kmet in vsak delavec z vso svojo dušo na najmanjši pedi svoje zemlje. Prav zato sta vsako uro pripravljena z življenjem odbiti sleherni napad na svojo domovino. Strahote vojne so Poljakom znane, a jih ne plašijo. Poljska vojska jamči za neodvisnost naše države. Poljski narod pa jamči še bolj, da bo propadel vsak, kdor ga napade. Poznamo orožje, ki ga imamo. Poljski narod ima predvsem nekaj, kar se ne da preplačaii ne s pogodbami ne z zlatom, in to je čast poljske nacije. Važna konferenca v gradiču Moscickega Varšava, 30. avgusta. AA. (Havas) Snoči je zunanji minister Beck sprejel francoskega poslanika Noela in ga seznanil s sklepi včerajšnje popoldanske seje v gradiču predsednika republike, ki so se je udeležili med drugimi tudi predsednik republike Moscicki, maršal Rydz-Smigly, predsednik vlade Skladkovvski in zunanji minister Beck. Izmenjava prebivalstva v spornem ozemlju Var&ava, 30. avg. c. Današnja »Gazeta Polskac se zavzema za predlog, ki je bil objavljen v inozemskih listih, da se izmenja prebivalstvo med Nemčijo in Poljsko v spornih obmejnih ozemljih. Zavrnitev očitkov o preganjanju Nemcev Varšava, 30. avg. br. Poljski listi zavračajo nemška poročila o preganjanju Nem- cev na Poljskem. »Polska Zbrojna« ugotavlja, da je bilo od meseca aprila pa do danes obsojenih pri rednih sodiščih vsega samo 650 Nemcev, vseh procesov proti Nemcem pa je bilo v istem razdobju 2.178, kar je dokaz za strogo objektivnost poljskih sodišč. Pri obsojenih Nemcih gre izključno za špijone in hujskače, ki so v službi inozemstva rovarili proti poljski državi in hujskali nemško prebivalstvo k nepremišljenim dejanjem. Vse ostalo nemško prebivalstvo obsoja tako početje in izraža neomajno lojalnost in zvestobo do Poljske. Vesti o mučenju, preganjanju in streljanju Nemcev pa so po uradnih ugotovitvah poljskih oblasti plod bujne fantazije ta propagandni manever, ki naj bi pred nepoučeno tujo javnostjo opravičil postopanje Nemčije napram Poljski. Evakuacija vseh večjih poljskih mest Varšava, 30. avg. w. Oblasti z vso naglico organizirajo evakuacijo vseh večjih mest Izpraznjena bodo vsa mesta in vsi večji kraji v bližini nemSke meje. Prebivalstvo se mora preseliti v notranjost države, predvsem na deželo. Papeževi nasveti Poljski Rim, 30. avgusta, b. Današnji italijanski listi objavljajo naslednjo rimsko vest: V krogih tukajšnjih angleških opazovalcev sodijo, da so nekateri včerajšnji diplomatski obiski v Vatikanu v neposredni zvezi s papeževo akcijo nasvetovanja zmernosti Poljski, ne da bi papež zahteval, da se Poljska zaradi tega odreče svojim življenskim interesom. Odgovor Hitlerju že odposlan Angleška vlada je včeraj skrbno proučila Hitlerjevo noto in takoj odgovorila nanjo - Pogajanja se bodo nadaljevala London, 30. avg. br. Odgovor nemške vlade, ki ga je snoči izročil kancelar Hitler angleškemu poslaniku Hendersonu v Berlinu, je bil sporočen v poznih večernih urah brzojavno zunanjemu ministru, pismeni odgovor pa je bil danes poslan iz Berlina s posebnim kurirjem z letalom. Zunanji minister lord Halifax in ministrski predsednik Chamberlain sta preko polnoči proučevala v ministrskem predsedstvu Hitlerjev odgovor, nakar je imel zunanji minister Halifax še do pol treh zjutraj trajajočo konferenco z državnim podtajnikom za srednjo Evropo Cadoga-nom in diplomatskim svetovalcem angle- ==• Od Z. do II. septembra Liublianski veleseiem VELuKA KMETIJSKA RAZSTAVA (semc-nogojstvo, zelenjad. sadje, cvetje, čebele ln med, mleko in mlečni proizvodi, vtno. koze. ovce. perutnina, kunci, golobi ribe, gobe. zdravilna zelišča, kmetijski stroji). Gospodinjska razstava, akvariji, industrija, obrt LEPO ZABAVIŠČE - VELIK V A METE Tekma harmonikarjev 10. septembra. Nagradno žrebanje. — Številna lepa darila za obiskovalce velesejma. Polovična voznina na železnicah ške vlade Vansitartom. Novinarjem, ki so ga pričakovali pred zunanjim ministrstvom, je odklonil vsako izjavo in je le povedal, da bo danes sklicana izredna seja vlade, da prouči Hitlerjev odgovor. Po konferencah, ki sta jih imela ministrski predsednik Chamberlain na eni in zunanji minister Halifax na drugi strani, se je vlada ob 11-30 sestala k seji, ki je trajala dve in pol ure. Na seji so podrobno proučevali Hitlerjev odgovor, o katerem pa čuvajo najstrožjo tajnost. Reuter poroča, da je angleška vlada o vsebini odgovora po diplomatski poti že danes dopoldne obvestila Francijo. Poljsko in Zedinjene države, minister za do-minione Inskip pa je sprejel visoke komisarje dominionov in jih obvestil o vsebini Hitlerjevega odgovora. Lord Halifax je popoldne sprejel tudi romunskega in turškega poslanika in ju informiral o stališču Nemčije Odgovor brzojavno sporočen v Berlin London, 30. avg. br. Dopoldne se je sestala angleška vlada. Lord HaJifax je na seji podrobno poročal o Hitlerjevih predlogih, ki jih je tudi obeležil z vseh strani Vlada je sklenila, pogajanja z Nemčijo nadaljevati. Zato sta se Chamberlain in Hali. fax v prvih popoldanskih urah znova sestala, da sestavita besedilo nove angleške poslanice. Popoldne je bil minerski predsednik Chamberlain tudi pri vladarju in mu je referiral o zadnjih Hitlerjevih predlogih. današnji »Hamburger Fremdenblatt«, ki, ima dobre zveze z nemškim zunanjim ministrstvom Tudi v tem pogledu je položaj precej drugačen od onega v lanskem letu. Toda ocena trenutnih diplomatskih možnosti s tem še ni izčrpana. Opozoriti moramo na značilnost ugodnega odmeva Chamberlainovih izjav v nemškem tisku ter na nič manj značilno okolnost, da med angleško vlado in Hitlerjem izmenjane note še vedno niso bile objavljene, kar nakazuje možnost daljših pogajanj V odmevih nemškega tiska na Chamberlainove izjave pa zaslužijo pozornost predvsem oni odstavki, ki ne izključujejo možnosti angleško-nemškega sporazuma. Nemški listi se vračajo s tem na staro tezo »najprirodnejšega sodelovanja med Nemčijo kot kontinentalno in Veliko Britanijo kot pomorsko silo«, ki je zlasti takoj po Monakovem tvorila predmet stalnih zunanjepolitičnih razmišljanj v nemških krogih in ki jo je tudi Hitler postavil za osnovo svojih zunanjepolitičnih smernic v knjigi »Moj boj«. Nemčija se je po zatrjevanju iz Berlina odločila za »moskovsko prese- nečenje« šele tedaj, ko je spoznala, da je Velika Britanija prešla med njene odkrite nasprotnike; z Anglijo pa, ki bi ji bila naklonjena, je vedno pripravljena sodelovati. Seveda postavljajo sedaj Nemci kot pogoj takega sodelovanj rešitev spora s Poljsko v smislu svojih zahtev, na kar Anglija očividno noče in ne more pristati, ker je povsem določeno in pogodbeno vezana s Poljsko. Vtis je vsekakor da diplomatska igra za končno grupiranje front še vedno ni dokončana dasi stoje armade že povsod v popolni pripravljenosti. Iz te igre seveda ne smemo izključiti Rusije, ki je po »moskovskem presenečenju« za večino partnerjev še večja neznanka kakor pred njim. Moskovski krogi se namreč tudi po sklenitvi pogodbe z Nemčijo omejujejo zgolj na opazovanje, pri tem pa neprestano naglašajo osnovna načela ruske zunanje politike, ki jih je Stalin nakazal na letošnjem kongresu ruske komunistične stranke v naslednjih točkah: 1 Mi smo za mir in za utrditev stvarnih odnošajev z vsemi državami; tega stališča se bomo držali tako dolgo, dokler bodo tudi druge države za take o d noša je z nami in ne bodo poskušale okrniti naših interesov. 2. Mi smo za mirne, prijateljske in dobre sosed9ke odnošaje z vsemi državami, ki imajo skupne meje z nami. ako so tudi te za enake odnošaje z Rusijo in ne poskušajo, bodisi neposredno ali posredno, kršiti naših interesov neodvisnosti in nedotakljivosti naših mej. 3. Mi smo za podpiranje narodov, ki so postali žrtve napada in se bore za svojo neodvisnost. 4 Mi se ne bojimo nobene grožnje napadalcev in smo pripravljeni na udar netilcev vojne, ki bi skušali kršiti nedotakljivost sovjetskih mej, odgovoriti z dvojnim udarom. Ob naznačenih znankah in neznankah sedanjega mednarodnega razvoja lahko tudi danes zaključimo svoj pregled z ugotovitvijo, da je splošni položaj slej ko prej resen in da so navzlic tekočim diplomatskim razgovorom za rešitev miru vsi še vedno pripravljeni tudi na najhujše. Vendar pa pred soboto ali nedeljo sodeč po nekaterih znakih, ni še pričakovati končnih odločitev. London, 30. avg. c. Odgovor angleške vlade na včerajšnje Hitlerjevo sporočilo je bil nocoj brzojavno sporočen v Berlin. O vsebini odgovora je bila obveščena francoska vlada, kateri je bil izročen točen prepis odgovora. Francoski parlament Se ne bo sklican Pariz, 30. avg. c. (DNB). Francoska vlada je bila vso noč v stikih z angleško glede Hitlerjevega včerajšnjega sporočila. Ni znano, bi bile pod vzete priprave, da se skliče franeor" i parlament. Izredna pooblastila vlade trajajo do novembra ta bi moral Daladier sklicati parlament samo, če hoče vlada napovedati vojno ali izvesti rekonstrukcijo kabineta. Tajinstveni nemški gosti v Londonu London, 30. avg. br. Danes okrog 18. je prispelo na londonsko letališče posebno nemško letalo. Ker so pred prihodom letala odstranili z letališča vse ljudi razen neobhodno potrebnega osebja za sprejem letala, ni znano, kdo je prispel in se širijo o tem senzacionalne vesti, ki pa jih do trenutka ni mogoče kontrolirati. Potniki letala so se v zaprtem avtomobilu z leta« lišča odpeljali naravnost v zunanje ministrstvo. Nemški poslanik pri Članu in Mussolini ju Rim, 30. avg. br. Zunanji minister grof Ciano je imel danes popoldne poldrugo uro trajajoč razgovor z nemškim poslanikom Mackensenom, nato pa sta oba skupaj obiskala ministrskega predsdenika Mussolinija in ostala pri njem nad ena uro. ★ Poljski protesti v Gdansku Varšava, 30. avg. br. Agencija Pat poroča: Zaradi sabotažnih dejanj proti poljskemu železniškemu prometu ta parku, je poljski komisar v Gdansku Chodacki v zadnjih treh dneh dnevno ostro protestiral pri gdanskem senatu. Ker pa se sabotaža ni opustila in ae celo gdanske železniške oblasti niso ravnale po priznanem poljskem železniškem voznem redu ter so povzročale težave tudi pri tranzitnem prometu preko gdanskega področja v Gdtajo, je poljska železniška uprava sklenila omejiti železniški promet z Gdanskom. Nadaljuje se le še mednarodni tranzitni promet. V pretekli noči to danes dopoldne so gdanski policijski organi prisilili družine poljskih železničarjev, ki so bivali na gdan-skem področju, da so se v vsej naglici izselile iz svojih stanovanj in zapustile gdan-sko področje. V pretekli noči je bilo r Gdansku aretiranih okrog 20 Poljakov. Danes so gdansklm državljanom poljske narodnosti v več primerih odrekli celo živilske karte, ki so bile uvedene tudi na gdanskem področju. Izredno resen incident se je pripetil danes dopoldne, Gdanski senat je prosil poljski generalni konzulat v Gdansku, naj pristane na pogajanja glede obnove dovoza živil iz Poljske v Gdansk. Konzulat je na to pristal. Odposlal je dva svoja zastopnika v predsedstvo senata. Pogajanja so se takoj pričela in razgovori so v prvem sestanku potekli v zelo prijateljskem duhu. Ko pa sta poljska diplomatska zastopnika zapustila senat, so ju gdanski policijski organi ustavili in aretirali. Ta incident je izzval silno vznemirjenje. Poljska vlada je po svojem zastopniku v Gdansku že v prvih popoldanskih urah najostreje protestirala. Zaenkrat še ni znano, kje se oba poljska zastopnika nahajata. Vlaki ne vozijo več v Gdansk Gdansk, 30. avgusta. AA. V torek popoldne niso več prispeli redni vlaki v Gdansk, tudi ne ekspresni, ki vozijo med Gdanskom in vzhodno Prusijo. Vlake so zadržali na Poljskem. Rečna plovba na Visli za Gdansk in Gdinjo je ustavljena. Ladje, ki so krenile iz Varšave, so prispele do Toruna. Manjšine na Poljskem in mobilizacija Varšava, 30. avgusta, b. Poljske vojaške oblasti izvajajo mobilizacijo z največjo spretnostjo, da ne bi podžigale narodnih nasprotij, kjer bi se ta utegnila pojaviti. V splošnem se drže načela, da mobilizirajo v narodnostno mešanih krajih predvsem poljski nacionalni element, vendar je treba ugotoviti, da jim nepoljaki pri izvajanju mobilizacijskih ukrepov ne delajo nobenih težav. Le glede Nemcev je bilo opaziti, da se mnogi vojaškim pozivom niso odzvali, medtem ko se javljajo Ukrajinci skoro brez izjeme, brez ugovora pa zlasti Belorusi, Li-tovci in poljski Židje. Ukrajinski rezervi- sti so v nekaterih krajih priredili manifestacije za svoje nacionalne zahteve, vendar niso te manifestacije nikjer zavzele proti-državnega značaja. V prebivalstvu prevladuje na splošno prepričanje, da zapadni velesili ne bosta več mogli rešiti miru na poljski račun in da se je treba zato z vso resnostjo pripraviti na vojaški obračun. Gandhl poslal Poljski svoj blagoslov Varšava, 30. avg. c. Gandhi je poslal poljskemu narodu telegram, v katerem pravi: Vsem, ki mislijo, da smejo samo resnica in ljubezen vladati na svetu in ki hočejo z žrtvovanjem svojega življenja služiti tem idealom, pošiljam svoje najboljše želje in blagoslov. Zarota v Tarnovu Varšava, 30. avg. o. Službeno objavljajo, da so v zvezi z včerajšnjim atentatom v Tarnovu odkrili zaroto, v katero so bili zapleteni nemški državljani. Trije aretl-ranci so priznali, da so bili udeleženi pri atentatu, pri katerem je bilo ubitih 19 ljudi, 38 pa ranjenih. Nov rumunski poslanik v Varšavi Bukarešta, 30. avg. AA. (Pat) Službeni list objavlja ukaz o imenovanju Georgija Grigorcea za rumunskega veleposlanika v Varšavi namestu Franasovicija, ki je bil v istem svojstvu premeščen v Pariz. Grigorcea je eden izmed prominentnih ru-munskih diplomatov. Zavzemal je razna mesta v več prestolnicah. Bil je šef protokola, a od decembra lani je bil generalni tajnik ministrstva za zunanje zadeve. Litva In Poljska Varšava, 30. avgusta. AA. (Havas) Uradno zavračajo glasove, da bi bila Litva zavzela protipoljsko stališče, čež da se baje kupičijo poljske čete ob litovski meji in da kopljejo jarke in postavljajo bodeče žice. Kriza traja dalje Odmevi Chamberlainovega govora o pogojih za sporazum med Anglijo in Nemčijo Berlin, 30. avgusta. AA. Berlinski dopisnik lista »Hamburger Fremder.blatta« komentira včerajšnji Chamberlamov govor v spodnji zbornici in pravi med drugim: Anglija upa, da še zmerom obstoje tehniške možnosti pogajanj za ureditev sedanjih problemov. To je v imenu Velike Britanije izjavil njen ministrski predsednik. Nemčija je to politiko naglašala in izvajala pet mesecev, od oktobra 1938. do marca 1939, in pokazala pri tem kar največjo potrpežljivost in ustrežljivost. Toda Poljska ni pristala na ono veliko šanso ,ki ji jo je Nemčija ponudila, temveč je v ostri obliki odklonila Hitlerjev predlog z dne 25. marca. Poljska se je drznila zavzeti takšno negativno stališče zato, ker ji je Velika Bri-taniza iznenada priskočila na pomoč. Nadaljnja zgodovina je znana. Če dalje Chamberlain govori, da je vprašanje poljske države pereče in nujno, in če zdaj poudarja, da obstoje možnosti za miroljubno ureditev teh sporov, izjavljamo, da ga držinao za besedo. Varšava je pokopala upanje v mir, ko je odklonila nemški predlog. Varšava je slej ko prej pravi primer nepopust-ljivosti ter barikada proti velikim ciljem, za katerimi stremita po besedah britanskega ministrskega predsednika v enake meri nemška in britanska vlada. Ravno zato je Nemčija zmerom obžalovala, da vodi Velika Britanija takšno obkoljevalno politiko. Na žalost ni v govoru britanskega ministrskega predsednika nobenega migljaja o tem, kakšne so konkretne možnosti za popustitev napetosti. Kriza traja dalje. London, 30. avg. AA. (Reuter). »Times« razpravljajo v uvodniku o mednarodnem položaju in o včerajšnjem Chamberlaino-vem govoru ter pravijo med drugim, da bo zboljšanje odnosov med Nemčijo in Veliko Britanijo odvisno od tega, če se bodo opustile metode z grožnjami. Pri sporazumu za Iikvidiranje vseh spornih vprašanj v Evropi se ne da Evropa razdeliti v dva dela, na zapadni, kjer bodo veljala, in v vzhodni del, kjer ne bodo veljala nekatera načela. »Daily Telegraph« pravi med drugim, da nobena država ne bi tako toplo pozdravila sporazuma, ki bi odstranil stalne spore, ki mučijo Evropo, kakor Velika Britanija, toda glavni pogoj za tak sporazum je, da se nemško-poljsko vprašanje ne rešuje z grožnjami. Vsa sporna vprašanja se lahko rešujejo na konferenci, na katero bi bilo treba priti brez prejšnjih alternativ in na katerih bi se vsa vprašanja objektivno proučila. Glavni list delavske stranke pravi med drugim: Pripravljeni smo pogajati se z Nemčijo o vprašanjih, ki jih sama smatra za težka. Pripravljeni smo delati za sporazum, ki bi naredil pristopne izdatne gospodarske dele vsega sveta za vse na-»ode na svetu, vendar pa jc prej treba pri- praviti sporazum med Poljsko fn Nemčijo. Skleniti je treba sporazum, ki bo dosežen s svobodno pogodbo in ki bo sprejemljiv ne samo za nemško vlado, temveč tudi za Poljsko Opozicijski liberalni list »News Chronicle« pravi med drugim, da mora Nemčija zbirati med dvema možnostima: ali hoče iti po dosednji poti v odnosih s Poljsko, ali pa skleniti sporazum z Veliko Britanijo. Nemški voditelji so često izjavljali, da žele živeti v miru z angleškim imperijem. Če je tako, potem se jim ni treba držati nekaterih temeljnih načel, katerim se Velika Britanija ne more podvreči, ne da bi oskrunila svojo čast. Optimizem v severnih državah Oslo, 30. avg. c. Danes dopoldne so se sestali k seji zunanji ministri Norveške, Švedske, Finske in Danske. Po seji je izjavil finski zunanji minister Erko: Čutim, da velike sile odlašajo v svoji odločitvi. To govori proti izbruhu vojne. Ne bo ne-posrednje nevarnosti, če se bodo pogajanja zavlekla za več tednov. Vojna pride vedno spotano. Ruske ladje iz Sredozemlja poklicane domov Rim, 30. avg. AA. (Štefani): Sovjetske trgovske ladje, ki se zdaj mude na Sredozemskem morju, so dobile ukaz, da takoj odplovejo v Rusijo. Naggyar poroča Bonnetu Pariz, 30. avgusta, br. Zunanji minister Bonnet je sprejel danes francoskega veleposlanika v Moskvi Naggyara, ki je snoči s posebnim letalom prispel iz Moskve, da poroča o zadnjih dogodkih v zvezi s sklenitvijo nemško-ruskega nenapadalnega pakta. Komunistična stranka bo v Franciji prepovedana Pariz, 30. avg. AA. V dobro poučenih krogih se širijo giasovi, da bo vlada prepovedala francosko komunistično stranko. Zaupnica francoskih socialistov vladi Pariz, 30. avg. AA. Parlamentarna socialistična skupina je imela sejo pod predsedstvom Leona Bluma in izglasovala zaupnico vladi. Solidarizira se z vlado in z njeno pobudo za sklicanje mednarodne konference, kjer naj se urede vsa evropska vprašanja. Te konference bi se morala udeležiti tudi Nemčija in s svojimi močmi prispevati v splošno korist. Okrog posredovanja Belgijski kralj In nizozemska kraljica hočeta postaviti le temelje, na katerih bi se mogla pogajati oba tabora Bruselj, 30. avg. AA. (DNB) »Indepen-dence Belge« se bavi z belgijsko-nizozem-sko ponudbo za posredovanje in pravi med drugim: Niti kralj Leopold niti kraljica Viljemina nista mislila nastopiti kot razsodnika v sedanji krizi, da bi obema strankama vsilila kako rešitev. O tem sploh ne more biti govora. Oba suverena gojita le upanje, da bi mogla postaviti temelje, na katerih bi se mogli pogajati obe sprti stranki. Berlin, 30. avg. c. Za zunanji tisk je bila danes izdana sledeča izjava: Nemška vlada je z največjimi simpatijami sprejela predlog nizozemske kraljice Viljemine in belgijskega kralja Leopolda za posredovanje. Njihova prizadevanja, da se reši mir, so deležna največjega priznanja nemške vlade. Nemčija sama je podvzela iniciativo za pogajanja, v Londonu pa je ključ situacije. Pariz, 30» avgusta. AA. (Havas) Franco- ska in britanska vlada sta včeraj popoldne ugodno odgovorili belgijski vladi glede na uslugo, ki jo je ponudila za miroljubno ureditev sedanje krize. Francoska vlada v svojem odgovoru posebno poudarja, da je slej ko prej zvesta miru in z najboljšo voljo pripravljena pomagati pri vsakem poskusu za razplet krize. Varšava, 30. avgusta. AA. Agencija Pat objavlja naslednje sporočilo: Po nalogu svojih vladarjev sta se belgijska in nizozemska vlada obrnili do poljske, francoske, nemške, britanske in italijanske vlade s predlogom, v katerem ponujata posredovanje kralja Leopolda in kraljice Viljemine za miroljubno ureditev spora med temi državami. V svojem odgovoru se poljska vlada sklicuje na Rooseveltovo brzojavko, katere načelo je Poljska sprejela. Ko pristaja na takšno pobudo, pripominja suverena poljska vlada, da se ne misli spuščati v proučevanji podrobnosti tega V I vprašanja, ker še ni nobena Izmed teh pobud doživela doslej pristanka nemškega rajha. »Corriere detla Sera44 o Mussolini j evi akciji Milan, 30. avgusta, b. »Corriere della Sera« takole razlaga italijansko stališče v gdanskem vprašanju: »Mi popolnoma razumemo nemško stališče. Ne gleed na dolžno solidarnost osi je jasno, da usoda Gdanska ne more biti drugačna kakor jo žele Gdanci sami; jasno je nadalje, da je ločitev Vzhodne Prusije od ostalega rajha absurd; povsem jasno je, da more samo trmoglavost nasvetovati Franciji in Angliji, da vztrajata pri svojem vetu proti aneksijL Logično je zato, ako je Hitler odločen, da odtrga to poslednjo suho vejo z ovenele versajske rastline; človeško je, ako je nestrpen in hoče takoj reagirati na trmoglavo nasprotovanje demokracij, in ni menda treba mnogo razlagati, da bi že bil reagiral, ako ne bi Rim pomirjujoče vplival. Pogosta izmenjava sporočil med Hitlerjem in Mussolinijem je značilna. Toda od italijanske diplomacije, na katero se obračajo iskrene nade narodov in one manj iskrene poraženih obkroževalcev, se ne sme zahtevati nemogoče. Položaj je zato slej ko prej resen in moramo biti pripravljeni tako na vse napore za mir kakor na vse žrtve v primeru vojne.« Osservatore Romano44 o italijanskem stališču Rim, 30. avg. b. Vatikanski organ »Osservatore Romano« navaja, da bi mogla Italija zelo uspešno posredovati v sedanjem konfliktu, ker ni v njem neposredno zainteresirana. Vendar, pripominja list, ne sme se prezreti, da veže Italijo z Nemčijo vojaška pogodba, česar nihče ne sme podcenjevati. Zato so vzbudili pozornost posveti, ki jih je imel Mussolini z državnimi podtajniki v vojnem, mornariškem in letalskem ministrstvu ter s prometnim ministrom Bonnijem in generalom Fava-grosso, ki je znan kot strokovnjak za vojno gospodarstvo. Revizija nevtralnostnega zakona v Ameriki Washington, 30. avgusta. AA. (Reuter) Zastopnik senatnega zunanjepolitičnega odbora je izjavil, da je upati, da pride na dnevni red izrednega zasedanja kongresa predlog za revizijo nevtralnostnega zakona. Amerika preiskuje tuje ladje Washington, 30. avg. c. Ameriška vlada je odredila, da morajo vse ladje, ki plovejo skozi Panamski prekop, vzeti na krov vojaške straže. New Yark, 30. avg. AA. Upravnik pristanišče carlnarae v New Yorku je odredil, da mara več tujih oceanskih parnikov, med njimi tudi »Bremen«, »Normandie«, »Aquitania« in »Transilvania« ostati v pri stanišču, da jih bodo mogli cariniki preiskati. Filadelfijska carinama je naročila stražn»im obrežnim ladjam, naj izslede nemšiki tovorni parnik »Wieland«, ki je v soboto odplul iz Filadelfije v Norfolk, a se očDtlej Še ni javfl. Roosevelt je izjavil poročevalcem listov, da je namen preiskave ugotovitev, ali niso morda potniške ladje oborožene. b Izredna pooblastila švicarske vlade Bern, 30. avg. br. Švicarski parlament je danes soglasno sprejel pooblastila za vlado, na podlagi katerih more za dobo sedanje mednarodne napetosti izdajati vse potrebne ukrepe za varnost Švice in ohranitev njene stroge nevtralnosti. Na tej seji je bil izvoljen vrhovni poveljnik švicarske vojske. Švedski kronski svet Stockholm, 29. avg. br. Tu se je danes dopoldne sestal kronski svet pod vodstvom kralja Gustava. O seji je bil Izdan kratek komunike, ki pravi, da so razpravljali o mednarodnem političnem položaju, kakor se je razvil v zadnjih dneh in nadaljnjih vojaških ukrepih švedske nevtralnosti. Obvezna zgraditev zaklonišč v Nemčiji Berlin, 30. avg. e. Včeraj opoldne so bili nalepljeni po vsej državi lepaki, v katerih se prebivalstvo poziva, da zgradi začasna zaklonišča proti napadom iz zraka. Taka zaklonišča je treba zgraditi v vseh hišah, kjer dosedaj še nimajo posebnih zaklonišč. Nabava materiala ie prepuščena posameznikom, toda pomanjkanje materiala ne more biti izgovor, če zaklonišča ne bodo pravočasno zgrajena Skice ie treba predložiti policiji, ki se bo 1 septembra prepričala kako ta dela napredujejo Zadržani konzuli zopet izpuščeni Varšava, 30. avg. c Nemške oblasti so izročile poljskega konzula v Kvvizinu. ki so ga včeraj zadržale v trerutku ko je hotel odpotovati na Poljsko, poljskemu generalnemu konzulatu v Kraljevcu. Nato so tudi poljske oblasti izročile nemškega konzula v Tešinu nemškemu poslaništvu v Varšavi. Železniški promet v Nemčiji ukinjen Berlin, 30. avg. c. V nagovciu preku radia je sporočil včeraj nemški pioiretin minister, da bo promet na železnicah za civilno prebivalstvo še bolj omejt-n in prihodnje dni popolnoma ukinjen To je potrebno ker so se pokazale pri oskrbovanju velikih mest z živili večje težave. Corbin pri Chamberlainu London 29 av^ vv Ministrski predsednik Chamberlain ie po seji poslanske zbornice spre-e1. francoskega poslanika Corbina. ki st je dopoldne mudil •/ Parizu, tei ie ime' z njim nad pol ure trajajoč razpovor Omejitev potrošnje bencina v Varšavi Varšava, 29 avg. c. Potrošnja bencina je bila omejena na 5 litrov dnevno za avtomobil. Nakup živil ni omejen._ Postani in ostani član Vodnikove družbe! Jugoslavija — nevtralna „PiccoSo": »Jadransko morje je jezero italijansko-jugoslovenskega miru44 — „ Volkischer Beobachter44: Jugoslavija hoče ostati Izven sporov med velesilami44 Trst, 30. avg. o. »Piccolo« je objavil članek pod naslovom »Jadranski mir«, v katerem pravi, da je Jadransko morje Jezero italijansko-jugoslovenskega miru, ker vanj nimajo več pristopa skozi Otrantski preliv ženevski intriganti. Na Jonskem morju je na straži mlada italijanska vojna mornarica. Nobena sila ne more več spremeniti tega položaja, ki je bil s pridobitvijo Albanije še ojačen. Oni, ki danes skušajo omajati sedanje stanje ter predstavljati Italijo kot sovražnico Jugoslavije, ne bodo nikdar uspeli s to staro igro. Taki manevri morajo propasti, ker se je videlo, da itall-jansko-jugoslovenskemu prijateljstvu niso škodovali niti priključitev Avstrije k Nemčiji, niti dogodki v septembru lanskega leta, niti italijanska okupacija Albanije. To so uvideli oni, ki so hoteli te dogodke predstavljati kot nevarnost za integralnost in edinstvo jugoslovenske države. Jadranski mir je postavljen na čvrste temelje, pa se bo mogel neglede na to, kako se bodo te dni razvijali evropski dogodki, ohraniti pred vsakim presenečenjem. Podlaga za jadranski mir sta teritorialna stabilnost in politična varnost mej Jugoslavije napram Albaniji. Ta varnost je potrjena z dejstvom, da spoštuje Italija notranji položaj Jugoslavije bolj kakor nekatere druge evropske sile. Te dni je bila rešena v Jugoslaviji težka hrvatska kriza in s prihodom hrvatskih zastopnikov z dr. Mačkom na čelu v vlado se je položaj Ju proslavi .je učvrstil. Fašistična Italija »e veseli te notranje zmage Jugoslavije, ker bo s tem ojačen tudi jugoslovenski delež v obstoječem prijateljstvu z Italijo. Monakovo, 30. avg. br. »Volkischer Beobachter« poroča lz Beograda, da hoče ostati Jugoslavija izven vseh sporov med evropskimi velesilami, v kolikor s tem ne bi bili prizadeti življenjski interesi Jugoslavije. Do Nemčije in Italije hoče Jugoslavija ohraniti dobrohotno nevtralnost. V ta namen bo Jugoslavija še bolj poglobila svoje sodelovanje z Bolgarijo. Rumunija in Grčija sta bili o tem stališču Jugoslavije obveščeni. Jugoslovenska vlada je obe za- veznici tudi obvestila, da po njenem nazb" ran ju Balkanska zveza ni v nobeni zvezi i angleško mirovno fronto. Prav tako pa je Jugoslavija dala Bukarešti m Atenam vedeti, ca bi smatrala vsak napad na Bolgarijo za kršitev sklenjenih zavezniških pogodb. Jugoslavija slej ko prej zastopa mnenje, da med balkanskimi narodi in državami ni nobenega spornega vprašanja, ki bi opravičevalo vojno. Dr. Maček: Ne bomo se spuščali v nobene avanture Zagreb, 30. avg. p. podpredsednik vlade dr. Vlad ko Maček je danes dal novinarjem nekaj važnih izjav o naši politiki. Na vprašanje, kakšno stališče zavzema Jugo. slavija glede na obči politični položaj, ie dejal: »V miru je treba počakati na razvoj evropskega položaja. Zavedati se je treba, da je krmilo države v ro^ah ljudi, ki so odločni poborniki miru in ki se ne bodo spuščali v nikake avanture. Storili bomo vse, da ostanemo nevtralni, in živsB bomo v upanju, da bo Bog vendar razsvetli1 um odgovornih evropskih državnikov, da bo mir v Evropi rešen. Rumunija čaka pripravljena na vse Bukarešta, 30. avg e. Zaradi mednarodnih dogodkov so nastale v Rumuniji v prometu zelo važne spremembe. Čeprav Rumunija ni ukrenila ničesar za omejitev železniškega, letalskega in telefonskega prometa, je zaradi sprememb v Nemčiji. Poljski in Franciji promet s temi državami prekinjen. Letalski promet s Francijo in Nemčijo in zveze z Anglijo in Belgijo so tudi ustavljene. Telefonski promet, dasi ni ukinjen, se vrši pod zelo težkimi pogoji zaradi velikih zahtev občinstva. Rešitev krize se pričakuje z veliko napetostjo. Rumunija se trudi, da na najbolj jasen način poudari svoje stališče v sedanjih prilikah. Rumunija je pripravljena na vse. Grčija je vpoklicala vse rezerviste Čete so zasedle vse meje, vojna mornarica pa je v strogi pripravljenosti Atene, 30. avg. e. Težka mednarodna situacija se v Grški spremlja z največjo pozornostjo. Vlada je izdala vse potrebne ukrepe, ki jih zahteva sedanji položaj. Mobilizacija posameznih letnikov in kategorij rezervistov se nadaljuje v pospešenem tempu in vojaštvo pošiljajo na kraje, določene po vojnem razporedu Poleg vseh državnih sredstev za transport so pripravljena tudi druga prevozna sredstva. Oblasti so pozvale zasebne lastnike avtomobilov. motociklov in drugih prevoznih sredstev, da jih do včerajšnjega dne dajo na razpolago policijskim oblastem v svojih krajih. Železniški, potniški in trgovski promet je omejen na najmanjše mere. da so tako vozni park in proge na razpolago za vojne potrebe. Vse utrdbe na severni meji države od Kukuša do Aleksandropo- lisa so zasedene z močnimi oddelki vojske. Na severnozapadni meji od Lerine do morja so koncentrirane močne čete. Grška vlada je pozvala tudi vse Grke v tujini, zlasti v Srednji Evropi, da se nemudoma vrnejo v domovino Že tri dni se vračajo Grki v velikih skupinah domov. Opažati je, da Nemci in Italijani v množicah zapuščajo Grčijo in da se, sledeč pozivu svojih vlad, vračajo v domovino. Vojno brodovje je v strogi pripravljenosti in je stalno pod polno paro. Trgovske ladje so prejele ukaz, da ne zapuščajo luk, kjer se nahajajo. Včeraj je bil izdan nov poziv za vežbe vseh rezervistov poleg specialistov. Ukinjeni so vsi dopusti uradnikov. Dasi še ni proglašena splošna mobilizacija, vendar prevladuje vtis, da je država že v mobiliziranem stanju. Znaki nevarnosti 47 vlakov je včeraj odpeljalo 47*ooo otrok iz Pariza Radijske postaje v Franciji pod vojaško kontrolo Varnostni ukrepi po vseh državah Pariz, 30. avg. c. Odrejene so priprave za evakuacijo otrok iz Pariza. 47 posebnih vlakov bo še danes odpeljalo po 1000 otrok na odrejena mesta. Od danes naprej so vse francoske radijske postaje pod vojaško kontrolo. Vse postaje dajejo samo enotna uradna poročila. London, 30. avg. c. Veliki splošni manevri angleške vojske so odpovedani. London, 30. avg. c. Deputacija delavske stranke se je sinoči oglasila pri ministrskem predsedniku Chamberlainu in izrazila zahtevo, da se odredi takojšnja evakuacija žen in otrok in pohabljencev iz Londona. Chamberlain je odgovoril, da za tako odločitev še ni povoda. Bruselj, 30. avg. AA. Predsednik vlade Pierlot je sporočil zastopnikom belgijskega tiska, da je vlada uvedla na podlagi zakoni iz leta 1916. cenzuro tiska in tiskovin sploh. Stockholm, 30. avg. AA. Švedska vlada je izdala uredbo, po kateri tuja civilna letala ne bodo smela v primeru vojne leteti nad švedskim ozemljem in tudi ne pristajati na švedskih tleh. Amsterdam, 30. avg. AA. Letalski promet na progi Amsterdam—Milan, ki so ga začasno ukinili, bo v kratkem spet obnovljen. Lufthansa sporoča da bo promet na letalski progi Amsterdam—Belin funkcioniral tudi v primeru vojne. London, 30. avg. A A. Iz Berlina poročajo. da so vse avtomobilske in motocikli-st'čne dirke v Nemčiji odložili za nedoločen čas. da prihranijo gorivo in ker je mnogo dirkačev mobiliziranih. Rim. 30. avg. AA Od danes zvečer bodo v Rimu ugasnjeni vsi svetlobni napisi, in sicer zaradi nevarnosti zračnih napadov Izdani so že vsi ukrepi da bi se prestolnica za primer dejanske nevarnosti zavila v popolno temo. Rim, 30. avg. w. Z veljavnostjo od 3. septembra je za vso Italijo določena policijska ura za 23. uro Ob tej uri morajo prenehati obratovati vsi javni lokali, kinematografi in gledališča. Pariz, 30. avg. c. Jutri bo objavljen dekret, ki dovoljuje, da vlada rekvirira železnice ter omeji po potrebi blagovni in osebni promet na železnicah. London, 30. avg. c. Vsi člani protlavion-ske zaščite do 32. leta so bili pozvani, da se javijo na odrejena mesta. Danes so v Londonu zopet pričeli kopati na mnogih mestih jarke kot zatočišča za zračne na- pade. 110 strojev za kopanje je v okolici Londona začelo z vso naglico dvigati pesek, ki ga bodo rabili za zaščito proti zračnim napadadom. Borza je izdala navodila za slučaj izbruha vojne. Prve dni po vojni napovedi bo ostala zaprta, čim pa bo izvršena evakuacija Londona, bo zopet normalno poslovala. Če to ne bo mogoče, se bo preselila izven Londona. Nova turška podmornica Carigrad, 28. avgusta. A A. (DNB). V navzočnosti turških pomorskih oblasti in zastopnikov nemškega poslaništva so danes opoldne spustili v morje četrto in poslednjo podmornico, zgrajeno za Turčijo. Krup-pova ladjedelnica »Germania« je bila okrašena z nemškimi in turškimi zastavami. Rooseveltova poslanica kongresu „Pax Romana44 Washington, 29. avgusta. AA. Predsednik Roosevelt je pcslal udeležencem kongresa x>Pax Romana« poslanico, v kateri pravi med drugim: Moliti moramo za mir. V duhu moramo stalno misliti na mir. Potrebno je, da gojimo vero, da bodo kljub vsemu, kar doživljamo in kar nam jemlje pogum, zmagali nasveti razuma, tako da se bo upor uredil z razumno arbitražo ne pa z orožjem. Policija razganja madžarske fašiste Budimpešta, 28. avg. AA. (MTI) V zvezi z včerajšnjimi manifestacijami pristašev stranke puščičastih križev je policija izdala uradno poročilo, ki pravi, da se je zbralo kakih 200 do 300 manifestantov pred italijanskim poslaništvom, kjer so vzklikali Mussoliniju in Hitlerju, zatem pa organizirali politično manifestacijo. Podobne manifestacije so bile tudi po drugih delih mesta. Policija je razgnala manifestante in prijela 66 oseb. proti katerim je uvedena preiskava. Vremenska napoved ZeRMinSka: Pretežno vedro in toplejše. Dunajska: Dopoldne še jasno, popoldne pooblačenje, ponekod krajevne nevihte, vetrovno, sicer ga soparno. odlaša Busija z ratifikacijo? Ugotovitev nemškega poročevalskega urada — Angleška poročila o rusko-nemškem tajnem dogovoru London, 30. avg. d. »Daily Express« zatrjuje, da ima nemško-ruska pogodba naslednje tajne točke: 1) Rusija ima proste roke na Daljnem vzhodu, da obračuna z Japonsko. 2) Balkan se razdeli v nemško in rusko interesno nodročie. 1 '. f ' VL J! I. I. ■ . . • ... . 'J?J}., l {.„ /j t / vjiii, 3) Baltiške države spadajo v rusko interesno področje. 4) Poljska se razdeli med Nemčijo in Rusijo, pri čemer dobi Kusijn I krajino zopet nazaj. 5) Rusija dobi rumunsko provinco Be-sarabijo. Berlin, 30. avgusta, a. (DNB) Nemška diplomatska in politična korespodenca zavrača vesti angleških listov, da obstoji sum glede nemško-ruskega nenapadalnega pakta, ker še zmerom ni ratificiran. Korespondenca ugotavlja, da je v smislu besedila stopil ta pakt v veljavo že na dan podpisa. Razen tega kaže vsa vsebina pakta odločno voljo obeh držav, da uredita svoje razmerje traino na podlagi medsebojnega zaupanja, že danes, komaj teden dni po uveljavljenju pakta, se izvajajo že vse posledice iz njega in so zastopniki obeh držav v smislu klavzule o konzultiranju stalno v stikih glede vprašanj, ki so v zvezi z nemško-poljskim problemom. (Nemška ugotovitev je točna. Rusko-nemški pakt velja od dneva podpisa. Raz- ; lika pa je v tem, da je njegova veljava do j ratifikacije le provizorična. Ruski vrhovni sovjet, ki mu pripada pravo ratifikacij-bi mogel ratifikacijo odkloniti. V tem slučaju bi pogodba seveda izgubila svojo veljavo. Dokler torej ratifikacija ni izvršena, pakt še ni definitiven. Angleške domneve. ki smo i iti sporočili v včerajšnem »Jutru? in ki se jim danes pridružujejo informacije francoske agencije Havas, so očividno zasnovane na dejstvu, da je ratifikacija le formalno pravo sovjetov, dejansko o njej odloča Stalin. Ce torej še ni izvršena, potem jo odlaga Stalin in zato se postavlja vprašanje, iz katerih razlogov se to godi — Op. ur.) Moskva, 31. avg. AA. Na včerajšnji seji vrhovnega sovjeta je bil sprejet sklep, da bo prišel zakonski načrt o splošni obvezni službi na dnevni red skupne seje vrhovnega sovjeta in sovjeta narodov SSSR, ki bo 31. t. m. popoldne Rumuni utrjujejo mejo ob Dnjestru Bukarešta, 30. avgusta. Nemške in italijanske ladje so zapustile rumunska pristanišča ter odplule v ruske luke v črnem morju. Rumunska vlada je odredila, da se začno nujna utrjevalna dela ob ruski meji na Dnjestru. itvinova do Molotova Nemški prikaz razvoja nemško-ruskih pogajanj za sklenitev pakta o nenapadanju Berlin.. 30. avgusta, b. Moskovski poročevalec »Frankfurter Zeitung« takole prikazuje razvoj dogodkov, ki so dovedli do podpisa nemi ko-ru ske pogodbe: Nemško-rusko zbližanje se je izvršilo v več mesecev trajajočem razvoju. V sovjetskem življenju so v zadnjem času nastopile številne strukturne ui osebne spremembe, ki jih lahko smatramo za neizbežne pogoje zgodovinskega dogodka. Izločitev iz sovjetskega življenja vseh onih elementov, ki so se prerinili v ospredje pod geslom protitrockistične borbe, je tvorila prvi element ruske pripravljenosti za jporazum z Nemčijo. Ta notranji proces je dosegel svojo dovršitev s padcem bivšega komisarja za zunanje zadeve Litvl-nova, katerega doktrinami »antifašizem« je do tedaj prevladoval v vsem ruskem mišljenju. Z odhodom Litvinova je bila uglajena pot za povsem nove možnosti. Z njemu lastno odločnostjo se je Stalin odpovedal politiki, ki je bila škodljiva za ruski prestiž. Vedno moramo imeti pred očmi Stalinovo svarilo tovarišem na kongresu komunistične stranki v marcu letošnjega leta: »Previdno opazujte in ne dajte ne-tilcem voje, ki so navajeni, da si puste od drugih jemati kostanj iz žerjavice, možnosti. da bi našo državo zapletli v konflikte!« Mimogrede je Stalin že tedaj podal zelo ugodno izjavo o nemških industrijskih proizvodih, obenem pa poudaril, da ni za konflikt med Nemčijo in Rusijo nobenih razlogov, da v Nemčiji na to nihče ne misli in da so tudi dozdevni nemški načrti proti Ukrajini predvsem maslo onih, ki bi tak konflikt želeli, šele danes se nam te izjave prikazujejo v rrvoji pravi luči. Največjo pobudo za sklenitev pakta z Nemčijo pa so dala Rusiji pogajanja z zapadmma demokracijama, ki so Kremlju pokazala, kako malo razumevanja je na zapaxlu za ruske interese. Kako naivno je bilo v tem pogledu postopanje zapada, je razvidno med drugim iz izjave, ki jo je dal o teh pogajanjih vojni komisar Vorošilov poročevalcu »Izvestij«. (»Jutro« je to izjavo prineslo dobesedno 28. avgusta. Op. ur.). Rusija pa je nemške zahteve temeljito proučila in ni v nobeni izmed njih opazila, da bi posegala v ruski življenjski prostor. Dodelitev Podkarpatske Rusije Madžarski ter sklenitev nenapadalnih paktov z baltiškimi državami sta morali Moskvo prepričati da Nemčija ne goji nobenih napadalnih namenov proti Rusiji. Nemške zahteve nasproti Poljski pa tudi niso pomenile nobene grožnje za Rusijo, tako da za Rusijo ni bilo nobenega interesa, postaviti se v obrambo Poljske. Imenovanje Molotova za zunanjega ministra je Berlin sprejel z zadovoljstvom na znanje. Kot začetek diplomatskih pogajanj moramo smatrati prav to imenovan nje, nekako v začetku maja. čim bolj se je položaj zaostreval, tem večji je bil nemški interes za sklenitev pogodbe z Rusijo. V onih tednih, ko so po govoru Molotova pred vrhovnim sovjetskim svetom doživeli na zapadu prva razočaranja, so se torej nemška pogajanja z Rusijo že začela. Gospodarskim so se takoj pridružila politična pogajanja, ki so se od angleško-ruskih razlikovala predvsem po tem, da so bila tajna in da je bila že po prvi izmenjavi misli dosežena atmosfera medsebojnega zaupanja. Sprememba pa se je pokazala tudi na zunaj o priliki otvoritve nemške umetnostne razstave v Monakovu, kjer se je po dolgih letih odsotnosti spet pojavil ruski zastopnik. Dne 19. avgusta je bila podpisana trgovinska pogodba v Berlinu in moskovska »Pravda« je takoj poudarila njen veliki politični pomen. Nov režim na Japonskem Vlada generala Abeja je bila sprejeta v javnosti z mešanimi občutki Tokio. 30. avgusta. A A. Današnji jutranjiki pišejo rezervirano o novi vladi. »Tokio »Ašahi šimbun« pravi, da je razmerje med novim ministrskim predsednikom generalom Abejem in vojsko ter političnimi gospodarskimi krogi nevtralno. »Niči šimbun« piše, da dober vojak ni treba, da bi bil tudi dober državnik. Po Hiranumovem odstopu potrebuje Japonska čvrsto vlado. »Miaho šimbun« misli, da bo nova vlada deležna podpore vsega naroda spričo težavnega mednarodnega položaja. »Koku-min šimbun« pa pravi, da mora Japonska usmeriti vse svoje sile za uvedbo novega reda na Daljnem vzhodu, to se pravi, da mora streti britanski vpliv. Ta politični cilj se nikakor ne more spremeniti. »Tokio Niči Niči« zahteva tudi v bodoče dobro razmerje do Nemčije in Italije, ker se te tri države bore proti sedanjemu mednarodnemu statusu quo. »Japon Times«, ki je blizu zunanjemu ministrstvu, pa me- ni, da so tisti dvorni krogi, ki so se zavzeli za imenovanje novega ministrskega predsednika, očitno mislili, da je general Abe osebnost, ki bo zadela na najmanjše težkoče pri vojski. To imenovanje pomeni obenem tudi priznanje velikega vpliva japonske vojske v sedanjih razmerah. Angleži izročili zahtevane štiri Kitajce Tiencin 30. avg. o. Angleške oblasti uradno javljajo, da bodo jutri izročile Japoncem štiri Kitajce, radi katerih je prišlo svojčas do spora med Anglijo in Japonsko. Sydney, 30. avgusta. AA. Reuter: List »Telegraph« piše, da vse kaže, da se želi Japonska pobotati z Veliko Britanijo. V zvezi s tem poziva list predsednika avstralske vlade, naj zastavi svoj vpliv, da se zagotovi mir na Pacifiku in pravičen mir na Kitajskem. 100 letal na dan Anglija bo mogla že v najkrajšem času zgraditi dO _ letal mesečno - Plinske maske se dobe zastonj London, 30. avgusta, v. O angleških vojnih pripravah je bilo že mnogo govora, ker jih vodilni angleški krogi prav nič ne prikrivajo ter so tvorile tako tudi dobršen del poslednjega Chamberlainovega govora. Po zatrjevanju letalskih strokovnjakov zgradi danes Anglija že mesečno okoli 1500 letal vseh vrst. Največja tovarna letal v Evropi v Coventriju, ki bo sama proizvajala mesečno toliko letal, kolikor jih do sedaj vse angleške letalske tovarne skupaj, bo v najkrajšem času v obratu. Po njeni vzpostavitvi v obrat bo proizvajala Anglija vsak dan najmanj 100 letal, to je 3000 mesečno. Koncem leta bodo angleške. letalske tovarne lahko dobavljale 50.000 letal letno. Poleg tega lahko računa Anglija še na letalske tovarne v Kanadi in Avstraliji, ki so zgrajene na naj- modernejših načelih ter opremljene s poslednjimi ameriškimi stroji. Leta 1930 je bilo zaposlenih v angleški letalski industriji 17.600 delavcev, danes presega njihovo število že 200.000. Poleg tega pripravlja angleška vlada preobrazbo cele vrste tovarn za avtomobile v tovarne letal. Kakor znano producira Anglija za Ameriko največ avtomobilov na svetu. Anglija razpolaga danes s tolikimi zalogami protiplinskih mask, da jih je mogoče dobiti zastonj v sedežih protiletalske pasivne obrambe, kakor na poŠti golice za brzojav. Sleherni angleški državljan si lahko v petih minutah nabavi protiplinsko masko brezplačno. Isto velja tudi za vse inozemce, ki se mude trenutno na angleškem ozemlju. Beležke Glasilo dr. Mačka o političnih svoboščinah Beograjska »Politika« izraža v svoje uvodniku o pomenu sporazuma trdno r do, da bodo po sklenitvi sporazuma uveH: ne sedaj tudi politične svoboščine (svob da tiska, zborovanja, glasovanja itd.). D Mačkov organ »Hrvatski dnevnik« pra ^ da je »Politika« s tem najbolje označila rs-položenje srbskega ljudstva. »V Banovi Hrvatski, ki ima svoj posebni položaj, politične svoboščine zajamčene že s ter da ji je na čelu ban iz vrst Hrvatske r l.iačke stranke. Sedaj je stvar taka, da ? zajamčijo politične svoboščine tudi di gim krajem. Dr. Maček se tega prav de bro zaveda in je zato tudi poudaril v svo izjavi beograjskim novinarjem, da srbsk narod pričakuje od sporazuma uvedbo poetičnih svoboščin. Naglasil je, da bo za stavil vse svoje sile, da srbski narod v ter pričakoiTanju ne bo razočaran. Tudi pred sednik vlade g. Cvetkovič je pri svojem sprejemu v Nišu svečano izjavil, da bo sporazum prinesel politične svoboščine. »Slovenec" o sporazumu Končno se je oglasi! tudi »Slovenec« k sporazumu v članku, ki *e predvsem defenzivnega značaja. Glavno glasilo JRZ v Sloveniji doKazuje, da slovenski del JRZ ni brez zaslug za sporazum. S* več, da je prav za prav baš slovenska JRZ spravila stvar šele v pravi tir. Kar se tiče zaslug za pripravo sporazuma, ki jih ima slovenska JRZ, se »Slovenec« sklicuje na dobo sodelovanja z dr. Stojadinovičem. »Slovenec« zatrjuje, da je slovenska JRZ tudi v času, ko je dr. Sto-jadinovičev režim izvajal dosledno zasnovano kruto centralizacijo vsega našega državnega ustroja in so se sleherni dan kopičili novi osrednji fondi ter se mesec za mesecem uveljavljali ukrepi za popolno de-montažo našega gospodarstva v prid beograjski čaršiji, stala » ramo ob rami s hrvatskim narodom « V dokaz temu se sklicuje na neki č'ar.ek iz 1. 19.%. proti oni-fikaciji šolskih knjig. It »Slovenčevega« razlaganja izhaja tudi, da se je slovenska JRZ pri volitvah 11. decembra, ko je bilo postavljeno vprašanje, kdo je za sporazum in kdo je proti, prav za prav borila tudi za sporazum, Nadalje slika »Slovenec«, koliko se je slovenska JRZ borila proti diktaturi. v katerem boju je morala pretrpeti pravo Gol-goto, dokler se ni uprla celo proti lastnemu voditelju dr. Stojadinoviču, ko je izgubil oblast. Končno Izzveni »Slovenčev« »vodnik v staro tožbo, da so napredni in nacionalni ljudje iz JN3 delali slovenski JRZ pri vseh njenih naporih v dobi dr. Stojadi-novičevega režima in tudi po njem največje težkoče in bili njen »najhujši in brezobzirni nasprotnik« vse do njene »predzadnje ure.« To je torej vsebina »Slovenčevih« razmišljanj o pričetku nove dobe notranjega razvoja našega državnega vprašanja. Gospoda bi najrajše otvorila zopet borbo liberal-ci-klerikalci, da bi se vprašanje odgovornosti potisnilo v kot. Toda mi mislimo, da stvari niso več tako enostavne in da se s sličnimi razlaganji ne bo dala več dolgo zadrževati razprava, ki je neobhodno potrebna, da se tudi pri nas razčisti položaj. Opomin »Samouprave" duhovnikom »Samouprava« posveča poseben članek nalogam duhovnikov po naših kmetskih občinah. Opominja jih, naj bodo predvsem čuvarji vere in duhovno moralni voditelji naroda. »Naloga naših duhovnikov bi bila. da sodelujejo z našim učiteljstvom, brez katerega se ne more izvesti v vasi nobene v; S je akcije. Pri nas je le preveč slučajev, da učitelj in duhovnih ne živita med seboj v dobrih in prijateljskih odnošajih. Najbolj običajni so spori med učiteljem in svečenikom na političnem polju. Zaradi strankarskih gledanj se hudo razhajata. Trpi pa vas. Temu stanju bo treba napraviti konec in ga zamenjati s širokogrudnim gledanjem v političnih zadevah. Danes je čas, ko se bo cenilo delo i učiteljstva i sve-čeništva po njunih zaslugah za narodno dobro. ne pa po političnih kapricah in strankarski zagrizenosti.« Pristanišče na Savi V Beogradu že nekaj let sem grade moderno rečno pristanišče na Savi. Za že izvršena dela je bilo potrošenih 37 milijonov dinarjev državnega denarja. Sedaj pa javljajo beograjski listi, da so bila dela na gradnji savskega pristanišča ustavljena na podlagi dogovora med beograjsko občino in ministrstvom prometa. Obe institucije sta se namreč odločili, naj bo novo beograjsko pristanišče ne na Savi, nego na Dunavu. V zvezi s tem je bila sestavljena ko- tsija, ki bo določila zemljišče za novo pristanišče ob Dunavu in sestavila načrte za njegovo izgraditev. Kako dolgo bo poslovala, ni gotovo. V beograjskih krogih trdijo, da končno ni izključeno, da se bodo merodajni činitelji čez čas zopet povrnili na Savo, kjer bodo medtem že objekti, ki so bili zgrajeni, primerno propadli. »Angliji in Franciji gre sedaj za čast" Znani francoski publicist Pertina* razpravlja v zadnji številki svoje revije »L'Eu-rope Nouvelle« o položaju Anglije in Francije po sklenitvi rusko-nemške pogodbe in piše med drugim: Medtem, ko se sedaj gdansko vprašanje bliža svoji rešitvi, se nahajamo pred novim ravnotežjem sil. . Naj bo s tem kakorkoli, prednost? in prilike, ki bodo izhajale za nas iz sklenitve nemško-ruske pogodbe, ne bodo izravnale naše izgube. Francoski in britanski generalni štab sta računala, da se bo Poljska naslonila na Rusijo, da bo vzhodna fronta sklenjena, ter da bo Rumunija, ki bi ji stale ob boku Rusija in Turčija, opustila svojo nevtralnost in svojo dvojno igro. Položaj je postavljen na glavo. Na vzhodu Evrope bosta na borbeni liniji samo Poljska in Turčija. Nemčija računa, da se ji že čez nekaj mesecev ne bo treba boriti na dveb mestih. Iz predvidno-sti ne smemo končno izključiti iz računa možnosti, da ji bodo na razpolago gospodarske sile Rusije. Vlada in generalni štab naj sedaj proučita novo razmerje sil. Njih odločitev je ta hip jasna. Oba smatrata, da ja odpor bolj na mestu kakor Mana- Prihod novega turškega poslanika v Beograd fleograd, 30. avg. p. Snoči je prispel iz •rigrada v Beograd novi turški veleposla-k na našem dvoru Tevfik Kamil Koper-r Na postaji so novega turškega velepo-inika sprejeli zunanji minister dr. Cincar-arkovič. odpravnik poslov turškega vele--slaništva Kuruzan Selčuk, vojaški vojni •aše Via Unal in višji uradniki našega zu-tnjegi Ministrstva. KoMrler je eden izmed najuglednejših uršktt diplomatov in pravnikov. Svojo ka-iero je pričel kot profesor mednarodnega •>rava na šoli političnih ved v Carigradu. ot strokovnjak za mednarodno pravo uživa ugled ne le v Turčiji temveč po vsem ulturnem svetu. S profesorske stolice je •Ml pred leti pozvan v zunanje ministrstvo, i jer je nekaj časa služboval kot državni !0g« in »Ogg« 230 — 240; >2« 210 — 220; »5« 190 - 200; >6« 170 do 180; >?< 145 - 155; »8« 117-50 do 122.50. *"»*»«: baški, sremski beli, brez vreč novi 265 — 267.50. Otrobi: baški v jutastih vrečai. 105 _ 107; sremski v jutastih vrečah 102 _ 104; v banatski, v jutastih vrečah 100 — 102.' Dr. Maček o novi Hrvatski Govor na svečani seji hrvatskega narodnega zastopstva V včerajšnjem Jutru smo objavili poročilo Avale o svečani seji hrvatskega narodnega zastopstva v Zagrebu Iz tega poročila je izostal najvažnejši del, govor podpredsednika kr. vlade, predsednika HSS in KDK dr. Vladimirja Mačka. Dr. Maček, burno pozdravljen in ponovno prekinjen z oduševljenim odobravanjem je uvodoma omenil sporazum od 27. aprila. ki ni bil odobren. »Kasneje so se prilike vendar spremenile, je nadaljeval dr. Maček. Sestavljena je bila posebna anketa strokovnjakov, ki so se trudili najti za sporazum formulo, sprejemljivo i za nas i za Srbe. Spočetka smo hoteli ustvariti defini-tivni sporazum. Ali je bilo toliko nesoglaša-nja, da smo uvideli nemožnost, kar bi zopet lahko privedlo do prekinitve. Smatral sem za pametno in koristno, da napravimo za enkrat vsaj delni sporazum, to se pravi, da takoj izvedemo ono, v čemer smo se zedinili, a drugo pustimo za kasneje. Dve stvari sta važni. Prva je hrvatsko narodno ozemlje. Bila je moja prva skrb, da osi-guram hrvatsko narodno ozemlje, ki naj nosi svoje pravo ime. Hrvatska. Glede obsega se nismo mogli popolnoma zediniti. Zaenkrat smo združili savsko in primorsko banovino ter jima priključili mesto in srez Dubrovnik, hrvatske sreze iz Bosne: Travnik, Fojnico, Brčko, Gradačac in Dervento, iz Slavonije pa Ilok in Sid. Vprašanje hrvatskega teritorija s tem ni končno rešeno, ker smo v sporazum zapisali najbistvenejšo klavzulo, da se bo definitivni obseg banovine Hrvatske določil, kadar se bo preurejevala cela državna zajednica. To je naravno. Ozemlje banovine Hrvatske bo drugače izgledalo, ako bo v preurejeni državni zajednici avtonomna Vojvodina, avtonomna Bosna itd., ali pa ne. To vprašanje smo torej pustili odprto. Druga važna stvar je, da mora imeti narod na svojem področju oblast v svoji roki. Kar se tiče te oblasti, lahko rečem, da smo mi Hrvati skoraj popotni gospodarji v svoji domovini, ki se zove Hrvatska, V kompetenco banovine Hrvatske se bodo sedaj z naglim tempom prenesli vsi posli razvezi zunanjih, vojske, železnic in pošte ter nekih drugih manjših malenkosti. Pa tudi ta komepetenca še ni končnoveljavna in se bo šele ob preureditvi države popolnoma uredila Posebno še ni defini-tivna z ozirom na finance, kjer še ni točno odrejena Odrejena je samo toliko, da se Hrvatski jamči finančna samostojnost. Samo še nismo na jasnem, kateri dohodki naj služijo Hrvatski in kateri državni zajedni- ci. Uverjen sem. da tu nc bo velikih težav. Kar je važno je, da smo sedaj zopet prvič po 20 letih postavili svojo bodočnost na temelju hrvatskega državnega prava. To državno pravo je označeno v tem, da kralj imenuje bana brez predloga ministrskega predsednika, temveč po zaslišanju hrvatskih politikov in kadar bo izvoljen hrvatski sabor po zaslišanju njegovega predsednika. Imenovanje protipodpisuje sam ban, znak, da ni odvisen od nikogar drugega, nego od kralja in hrvatskega naroda. Čim preje se bo izpolnila želja vsega hrvatskega naroda in sklican bo hrvatski sabor. Prvi ukaz o volilnem redu za hrvatski sabor bo izdal kralj s protipodpisom bana potom uredbe, pozneje pa bo sabor sam pristojen za odrejanje svojega volilnega reda. Težko mi je bilo se odločiti in vstopiti v vlado. Storil sem to, da zaščitim hrvatske interese. Prinesli bomo svobodne politične zakone. Končno je dr. Maček predstavil narodnim poslancem novega hrvatskega bana dr. Ivana Subašiča, poudarjajoč, da je bil imenovan za hrvatskega bana na način, kakor niso bili imenovani hrvatski bani sto let nazaj, ker je imenovan samo po zaupanju hrvatskega naroda in kralja ter nikogar dragega. Po govoru dr. Mačka je spregovoril ban dr. Šubašič, ki je na koncu izrazil zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. ter zahvalo in pozdrav celega hrvatskega naroda Nj. kraljevskemu Visočanstvu knezu namestniku Pavlu. Svečano je obljubil, da bo z vsemi svojimi silami služil hrvatskemu narodu in je zaključil svoj govor z besedami: »Živio zavedni hrvatski narod! Živela slobodna Hrvatska!« Po povratku z Radičevega groba se je vršila debata. Obširen referat je podal podpredsednik HSS inž. Košutič na katerega predlog je bilo izrečeno dr. Mačku soglasno polno zaupanje. Na njegov predlog so bili izvoljeni sledeči odbori: finančni, odbor za narodno gospodarstvo, zakonodajni, prosvetni odbor, odbor za narodno zdravje, za promet, za socialno politiko in za zaščito naroda. V vse odbore so bili izvoljeni poleg odborov HSS tudi predstavniki Samostojne demokratske stranke. Na kraju je v imenu SDS govoril njen glavni tajnik Sava Kosanovič o tesnem sodelovanju Hrvatov in Srbov v novi banovini v duhu polne solidarnosti in iskrenega bratstva. Tudi njegov govor je bil toplo pozdravljen. Bolniško skrbstvo v Arktidi Križi in težave z zdravniško pomočjo Od Severnega rta do svojega južnega konca meri Norveška v dolžino 1800 km. To in pa njena hribovita zgradba sta vzrok, da nje severni del še ni priključen na njeno železniško in cestno omrežje. Tamkajšnje prebivalstvo je še danes samo z majhnimi obalnimi parniki zvezano s svetom. Posebno neprijetne so te razmere, kadar gre za težka obolenja, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč. Zato je norveški Rdeči križ že mnogo let vršil propagandno akcijo za uvedbo bolniških letal Sedaj se bo ta načrt uresničil GLAVNA KOLEKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. REIN IN DRUG Zagreb, GAJEVA 7. ILICA 15. obvešča neobvezno: Pri današnjem žrebanju V. razreda 88. kola državne razredne loterije so bili Izžrebani slede« dobitki: DIN 50.000.— št 18798 DIN 20.000.— St 1386 DIN 16.000.— St 27635 70494 96198 DIN 12.000.— St 3259 5636 11884 PO DIN 10.000.— 5385 9666 16339 51481 59119 75611 85815 89106 PO DIN 8.000.— 11296 17586 20814 48691 47515 64206 75870 75900 77724 89272 PO DIN 6.000— 25809 29988 87700 40467 «8719 48709 48167 62164 71285 77587 88447 PO DIN 5.000— 5877 10542 17484 18907 23583 24481 89768 48082 55268 70794 74798 94756 PO DIN 4.000.— 3703 6840 7916 9685 12485 16620 19558 19749 20149 21882 28565 82409 41652 41723 47122 48601 49165 51483 51588 65811 70791 71167 71688 72850 78979 84808 98046 95646 Poleg tega je bUo Izžrebanih 1.800 Številk po Din 1.000.—. Rasen tega Je bilo Izžrebanih Se 1800 Številk dobitkov po din 1.000.—. Prihodnje žrebanje bo IL t m. Popolno uradno listo dobitkov, izdano lu kontrolirano ed —mr državne razredne loterije, torej brez vsakih pogreSkov, pošljemo vsakomur na zahtevo. Za pravilnost številk, zaradi telefonskega prenosa tvrdka A. Retn In drug ne nosi odgovornosti, Že to jesen bodo najprvo za leto dni uvedli poskusno letalsko bolniško službo za severno Norveško. Letala bodo imela svojo postajo v Tromsoju. Gre za letala po sistemu avtogirov, ki se lahko ustavijo v zraku in pristanejo tudi na najmanjšem prostoru. Za zimski čas. ki traja tam dobrih devet mesecev, bodo opremljena s sanmi. Njih služba bo težavna, kajti v tej deželi je mnogo težkih viharjev. Upajo pa, da si bodo v poskusnem letu pridobili dovolj izkušenj, da bodo mogli tudi te težave premagati s posebnimi letalskimi konstrukcijami Zadnja pot ponesrečenega Zupana Jesenice, 30. avgusta Truplo akademika Albina Zupana, ki se je bil smrtno ponesrečil na Špiku, so v ponedeljek zvečer prepeljali na pokojnikov dom na Jesenice, kjer je bila zbrana vsa bridko prizadeta Zupanova družina. Oba dneva se je od pokojnika na mrtvaškem odru poslovilo na stotine prijateljev in znancev, Sokolov, športnikov in planincev. ki so prinesli mnogo cvetja in zasuli krsto z njim. (Danes ob 16. je mladi planinec nastopil svojo poslednjo pot Pred hišo žalosti na Prešernovi cesti se je zbrala velika množica ljudi. Pevci »Sloge« so zapeli ganljivo žalostinko. Nato je krenil dolg sprevod v lepem poletnem dnevu tja proti poslednjemu domovanju mrtvih. Za vrsto nosilcev krasnih vencev je korakal pevski zbor »Sloge«, za njimi pa so se uvrstili Sokoli, planinci, športniki in akademiki. Krsto so nesli Sokoli in Skalaši. V sprevodu je bilo tudi mnogo žele7ničarjev, stanovskih tovarišev pokojnikovega očeta. Pri kapelici na pokopališču in ob grobu so pevci znova zapeli žalostinko. V imenu akademikov se je z ganljivimi besedami poslovil akademik Karol Hrovatin, na kar je domača zemlja sprejela poslednje ostanke idealnega mladeniča v svoj objem. Švica dobi generala Kadar prikipi vojna nevarnost do vrhunca, izvoli švicarski zvezni svet generala z vsem polnomočji vojaškega poveljnika Švice. Tako se bo zgodilo tudi te dni. Edini kandidat za generala je topot polkovnik Guisan. Ogenj v Taraopolu V poljskem vojvodstvu Tarnopol je nastal v mestecu Zloty Potok požar, ki je upepelil 250 hiš. Ogenj je nastal v neki pekarni. Nad 250 družin je zaradi požara brez strehe in sredstev. r CIMEAM ZOBNA KREMA Žale — bodoče svetišče mrtvili Ljubljančanov bodo do Vseh svetih v celoti zgrajene čelno poslopje bo kmalu dozidano Ljubljana, 30. avgusta. Če te zdaj povede pot na pokopališče k svetemu Križu, ugledaš že od daleč ponosno stavbo, polno stebrov bleščeče bele barve. Še bolj pa boš presenečen, ko se stavbi približaš: opazil boš poleg te še mnogo manjših hišic, kakor da si prišel na razstavo arhitektonike. Vitki, stebri, oboki vseh mogočih vrst, leseni stropovi z bogatimi zaključki, kupole, vse to poživlja bodoče svetišče mrtvih. Pri tem lahko opaziš vse mogoče sloge od starogrškega dalje. Kljub raznolikosti stebrov se človeku zdi ob pogledu na množico poslopij, da je vse lepo povezano v celoto in da slogovna nasprotja le še poživljajo pestro zgrajene stavbe. Ljubljana bo pridobila z Žalami res lepo zanimivost, menda edinstveno v naši državi. Vse svetišče obstoji iz 17 stavb. V ve-Rki večini so mrtvaške veže, ki jih je 14, poleg teh pa so še pročelna stavba, molil-nica in gospodarsko poslopje z garažami. Pročelna stavba je grajena v obliki podkve. Sprednji del je dvonadstropen in je zgrajen iz samih stebrov. To bo vhod. V obeh krilih so prostori za upravo, skladišče za krste, secirnica in sobe za duhovnike. Ometana je z apnom, v katerem je zdrobljen kamniški apnenec, kar daje poslopju lepo m precej trajno belo barvo. To poslopje je pričelo graditi že lansko leto gradbeno podjetje Curk in je že skoraj dograjeno. Vse ostale stavbe pa gradi stavbeno podjetje Tomažič. Srednje poslopje v osi portak je molil-nica. Ta zgradba spominja po svojem slogu na starogrška svetišča. Pročelje krasi ogromen steber, ki deloma zakriva vhod v molilnico. ki je po dimenzijah dokaj obširna. Dvorana je široka 6 metrov, dolga 10 metrov in 8 metrov visoka. Na vsaki strani ima po 35 oken podprtih s stebričkom. Strop bo lesen iz hrastovine in bo bogato okrašen. Stavba bo pokrita z bakreno ploščo. Za molilnico je pritlično gospodarsko poslopje z odprtim podstrešjem ter velikim strešnim napuščem. Tu bo stanovanje za šoferja in za mizarske, pleskarske in tapetne delavnice. Streha bo pokrita s pocinkano pločevino. To so tri glavna poslopja, ki stoje približno v isti osi. Na obeh straneh za čelnim poslopjem pa stoji enajst kapelic. To so pritlične hišice, grajene vsaka v drugem slogu. V njih se veže klasična arhitektura z ljubko narodno ornamentiko. Preden bodo odpeljali mrtveca na njegovo poslednjo pot, ga bodo dali na mrtvaški oder v eno teh kapelic. Seveda bodo tudi te celice urejene po razredih in se bo ravnala velikost in razkošje kapelice po denarnem stanju pokojnikovem. Sorodniki, znanci in prijatelji ga bodo hodili semkaj kropit in bodo lahko v molilnici pomolili za njegovo dušo. Vseh mrtvaških vež bo štirinajst in bo torej lahko ležalo 14 mrtvecev naenkrat na mrtvaškem odru Celice so imenovane po številkah od 1 do 10. Ker pa so kapelice številke 4. 7 in 10 dvojčki — to se pravi, da sestoje iz dveh mrtvaških vež — je prav za prav število kapelic 13, k temu pa je treba še prišteti najbolj zanimivo kapelico, ki je brez številke in se imenujetumulus. Po svoji obliki je podobna stožcu ki je stal nekoč na Mirju poleg piramide in se je sedaj moral umakniti kemičnemu institutu. V notranjosti je zidana z opeko, ki bo brez ometa. Na opeko so dali plast betona, v katerega so vzidali koničaste kamne, ki bodo držali rušo m bo celica videti od zunaj kakor majhen travnat griček. Slogovno je podobna prvotnim primitivnim svetiščem, ki jih je zgradil človek. Poleg te kapelice, ki leži na levi strani molilnice, ako gledamo nanjo s čelne stavbe, so na tej strani še celice številke 2, 4 in 3. Vse tri stoje v isti osi. Ka- j pelica številke 2 je kupolasta stavba, ki jo krasi osem kaneliranih stebrov in je v tlorisu osmerokotna. Notranja stran bo prav tako surovo zidana. Tik za njo je celica številka 4, ki je dvojček. Sprednja niša je kvadratasta, zadnja pa osmerokotna ter se ob vrhu podaljša v kupolo in je višinsko osvetljena. V isti vrsti stoji še kapelica številka 3, ki je od vseh najbolj enostavno grajena. Ob vhodu je lep korintski steber, ima majhen predprostor in je kvadrataste-ga prereza. Na desni strani molilnice pa stoje ostale celice. Te so po-večini večje od omenjenih in bodo tudi bolj razkošno opremljene. Največja izmed vseh je kapelica številka 1. Notranji prostor bo širok 4 metre, dolg 8 metrov in visok 5 metrov. Imela bo poseben predprostor in ker ima štiri velika okna, je zelo osvetljena. Na sprednji in zadnji strani sta dve okrogli okni podobni strojnim kolesom, ob straneh je na vsaki strani štirioglato okno podprto s tremi stebri. V notranjosti je spodnji del do oken surovo zidan, zgornji del pa ometan. Strop je lesen iz hrastovih tramov. Njej nasproti stoji celica številka 6, ki je četve-rokotne oblike, dolga in široka pa po štiri metre. Njena posebnost so obokana okna in je zaradi tega strop oblike križnega oboka. Kapelica številka 8, ki leži vzporedno Mrtvašnica ŠU 1 s celico 1, je spet enostavnejša. Strop je navaden polkrožni obok, na obeh straneh pa so vdelana po tri polkrožna okna. Oblike je pravokotne 3 metre široka in 5 metrov dolga. Takoj poleg nje je celica številka 9 s polkrožnimi okni in lesenim stropom. V notranjosti bo vsa ometana. Bogatejša po izvršitvi je zopet kapelica številka 7. Značilno za njo je, da bo imela dva stropa, kajti celica sama bo stala pod široko lopo. Lopa sestoji iz osmih četve-rokotnih stebrov, na katere se naslanja streha križne oblike. Kapelica sama bo imela dve mrtvaški veži. Okna bodo zamrežena v starem domačem narodnem slogu. Njena soseda, celica številka 5 ima spet polkrožna okna, in ljubko okrašen nadstrešek. Zadnja kapelica je dvojček in je to celica številka 10, ki ima v sredini širok hodnik, iz katerega je vhod v obe veži, ki ležita sime-tralno. Ima okrogla okna, strop pa je naraven obok, podprt s hrastovimi piloti. Značilno bo za njo, da bo pokrita z žlebaki. To je streha, ki jo vidiš običajno pri kraških hišah. Pri vseh kapelicah kakor tudi pri molilni-ci in čelni zgradbi bo krov bakren. Vsaka celica bo obdana z živo mejo, da bo čimbolj samotna in da ne bo prihajal zunanji hrup v svetišče mrtvih. V vsako bo napeljan vodovod in bo električno razsvetljena. Vse stavbišče bo urejeno kot park in že obdano okoli in okoli z živo mejo, ki so jo zasadili že lansko leto. Ponoči bo razsvetljeno s svetilkami, podobnimi onim, ki svetijo na Tivolski promenadi. Žale bodo zgrajene in urejene predvidoma do Vseh svetih, ko bodo imeli Ljubljančani priliko občudovati novi umotvor univ. prof. Plečnika. Z dograditvijo tega svetišča mrtvih bodo tudi odpadli turobni mrtvaški sprevodi skozi mesto, kajti zdaj bo šel ves sprevod le od celice, kjer bo ležal blagopokoj-nik, do pokopališča, ki je oddaljeno le kakih sto metrov. Sokoli-kolesarji so se zbrali ob groba radgonskih žrtev in Maistrovih borcev Gornja Radgona, dne 30. avg. V nedeljo so pohiteli kolesarji Mariborske sokolske župe na našo severno mejo. Izbrali so si tokrat Gornjo Radgono, kjer so se poklonili spominu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev. Sokolsko društvo Gornja Radgona je pripravilo izletnikom udobno skupno prenočišče. že v soboto zvečer so tako prispeli prvi Sokoli — kolesarji. Le žal, da je slabo obetajoče vreme skrčilo število prijavljenih, čeravno to na discipliniranost naših sokolskih vrst t« njihovo pripravljenost ne bi smelo niti najmanj vplivati. Tu se opaža še vedno ona stara vrzel, ki bi morala iz naših vrst že davno izginiti. Med tem ko so se prireditelji z župnim referentom in vodnikom br. Fal-kom na čelu močno prizadevali ter položili svoj trud v to, da uspe te vrste prva prireditev kar najlepše, so bile žal ravno najbližje edinice, izvzemši Mursko Soboto, zastopane z nezadostnim številom. Ob svitu se je na grajskem griču pričelo zbirati članstvo. Dopoldne si je nato ogledalo gradnjo doma gornjeradgonskega društva in ves obmejni trg, ob pol 13. pa je bil zbor. Zbrano članstvo, ki se je v teku dopoldneva znatno pomnožilo, je pozdravil društveni starosta br. Mavrič ob dvigu državne trobojke. Govor je končal z vzklikom prvemu starešini Nj. Vel. Kralju Petru, nakar je trojiška godba zaigrala državno himno. Sledil je govor župnega načelnika br. Komaca. Zanosno je obrazložil pomen in potrebo sličnih izletov na mejo več, kakor smo storili doslej. To na-vrste iz notranjosti nujne potrebe zaradi J utrjevanja narodne zavesti, zlasti na tako Izpostavljenih krajih, kakor je Gornja Radgona, Marsikaj se je doslej za mejo opustilo in odlašalo, toda dogodki, ki jih preživljamo, nam narekujejo, da je nujno potrebno, da podvojimo medsebojne stike s sokolskimi delavci na meji, ki zaslužijo vso podporo ter v splošnem storimo sa mejo več, kakor smo storili doslej. Ta nalogo ima ravno naša sokolska organizacija in le žal, da se ravno ob tem prvem poletu naše sokolske mladine na mejo številna društva tega niso v dovoljni meri zavedala. Tudi v tem pogledu bo treba v bodoče skrbeti za dvig borbenosti našega pripadništva ter jo po nJem prenesti na ves naš narod ob meji, da bo mirno, samozavestno in odločno stal strnjen z našimi vrstami budno na straži. Njegovemu govoru, katerega je končal z vzklikom »Naši meji: zdravo!« je članstvo pritrjevalo in vzklikalo, čemur so nato sledile pesmi sokolskih legij. PcC snetju državne zastave in petju kolske »Hej Slovani« se je razvila dolga povorka z državno zastavo na čelu skozi trg mimo obmejnega državnega mosta na pokopališče, kjer je ob grobu radgonskih žrtev in Maistrovih borcev orisal kratko zgodovino radgonske vstaje društveni starosta br. Mavrič. Na to je v imenu Sokolske župe Maribor položil župni načelnik br. Komac lipov venec z državno trobojko na grob, godba pa je zaigrala žalostinko. Otožno je navzoče članstvo obudilo spomin na one prevratne dni, ko so padle žrtve za našo veliko in lepo Jugoslavijo, katero smo tokrat ob njihovem grobu ponovno obljubili čuvati po oporoki Viteškega kralja. Kdo je obupanec iz gozda pri Mednem? Pogrešajo bivšega dijaka in grafologa Beltrama Ljubljana, 30. avgusta Zagonetka mrtveca, ki so ga našli v gozdu pri Mednem, se pojasnjuje. Pred dnevi smo poročali, da Je neka ženska v gozdu ob stari cesti, ki drži iz Mednega proti Seničici, našla truplo neznanega moškega, ki je bilo že precej razpadlo. Črvi so bili tako razjedli obraz, da ga ni bilo mogoče prepoznati, pač pa je bila obleka — temnomodro progasta, modra ovratnica, nov klobuk — še dobro ohranjeno. Na kraj najdbe je prispela sodna komisija z dvema zdravnikoma, ki pa ni mogla ugotoviti ničesar drugega, kakor da se je pokojnik najbrž sam zastrupil. Za ugotovitev njegove identitete pa ni bilo nikakega znaka. Danes se je po mestu raznesla govorica, da je mrtvec iz Mednega bržkone identičen z bivšim dijakom J. Beltramom, ki je bil po rodu iz Sevnice, a je zadnja leta po večini bival v Ljubljani. Preživljal se je z raznimi priložnostnimi opravki — na enem zadnjih velesejmov je imel svojo stojnico, na kateri je spravljal v denar grafološke analize. Se nedavno se je mudil v Ljubljani, nato pa je prijatelqem in znancem spet izginil izpred oči. Beltram je bil miren, prijazen, a v sebi raz j eden fant, kakršnih je mnogo v današnji mladi generaciji. Komaj nekaj mesecev je tega, ko je prvikrat poizkušal obračunati z življenjem, a so ga še o pravem času prepeljali v bolnišnico. Drugič, kakor vse kaže, mu je uspel obupni korak. Glavo ji je odsekal, razmesaril in zažgal Zločinec je s požigom hotel zakriti sledove Beograd, 30. avgusta. Na gospodarskem poslopju Stanimira Miškoviča, nedaleč od vasi Krupaje pri ža-gubici, je Svetolik Stankovlč zaklal m razmesaril svojo bivšo ženo Miljo Miškoviče-vo iz Krupaje, nato pa je zažgal gospodarsko poslopje, da bi tako zakril zločin. Svetolik je do lani živel v divjem zakonu z Miljo, nato pa je izbral novo izvoljenko, neko Merimo. Milja, ld se je preselila na omenjeno gospodarsko poslopje, je venomer pretila novi izvoljenki, da jo bo ubila in ji zažgala hišo. Slednje je res tudi skušala izvršiti Zanetila je požar in zgorelo je precej sena. Zdaj je Svetolikova nova izvoljenka Me-rima nagovorila Svetolika, da jo mora maščevati. Svetolik se je odpravil na delo. Ko je našel Miljo v njenem skromnem bi- vališču, jo je prisilil, da je položila gtatvo na klado, nakar ji je glavo a sekiro odsekal. Brezumnemu zločincu pa to Se ni zadostovalo. Razmesaril je svojo žrtev, potem je dele njenega trupla odnesel v sobo, jih zložil na posteljo, potem pa zažg poslopje, da bi zakril zločin. Ker pa so stene poslopja bile lesene in strop zelo slab, se je vse skupaj kmalu zrušilo na razmesarjeno ženo in so sledovi zločina ostali neuničeni. še v teku noči ao Miljini sinovi pogreSU! mater. Zjutraj so se podali na pogorišče, ter so s krampi in motikami razkopavali, dokler niso našli razmesarjene matere. Zločinec Svetolik Stankovlč je bil kmalu nato prijet. Nekaj časa se je obotavljal, naposled je pa do podrobnosti priznal svoj grozoviti zločin. Avto ga je pregazil pred gostilno Podrobnosti o nesreči Matevža Benedičiča iz Železnikov Kapelice št. 2^ 4* in 3* — vsaka drugačna škofja Loka, 30. avgusta Na Praprotnem so v nedeljo praznovali domaČi sejem. Posebno mnogo mladega sveta se je zbralo v Golobovi gostilni na Luči. Zabava je trajala tja do večernih ur, ko je splošno razpoloženje skalila novica, da je prišlo pred gostilno na oano-vinski cesti škofja Loka—Železniki do hude nesreče, k)i je terjala dvoje žrtev. Do nesreče, katere podrobnosti bodo ugotovili orožniki v Železnikih je prišlo po pripovedovanju prič takole: Po 22. uri je pripeljal pred Golobovo gostilno tovorni avto Jožka Kožmelja iz Železnikov družbo mladih ljudi. Medtem ko so ljudje skakali z avta, je hotel z voza 301etni delavec Matevž Benedičič, po domače Cvekov Matevžek, takisto iz Železnikov. Neki mladenič iz Dražgoš je hotel BenečBičiču pomagati pri izstopanju. Vstopi se je zadaj za avto in dvignil roke, da bi se Benedičič nanje uprl. Iz nepojasnjenega razloga pa je prav tedaj šofer hotel z avtom nazaj. Težko vozilo se je premaknilo in pokopalo oba mladem- j ča pod seboj. Onega iz Dražgoš, ki je do- bil poleg drugih poškodb po telesu huda rano na glavi, in Benedičiča, ki ga je pre-gazilo avtomobilsko kolo. Hudo ponesrečenega Benedičiča ao potem, ko so spoznali, da so njegove poškodbe resnega značaja, prenesli v gostfl-no, Benedičič je dobil hud udarec na gta vi in je zgubil na enem očesu vid, bkra>-ti pa je postal bled kakor zid. Ponesrečen^ ca so naložili naposled na Koštmeijev avto, k; ga je odpeljal v ljubljansko bolnica, kjer pa je nesrečnež, kakor poročajo te Ljubljane, zadoblienim poškodbam podlegel. šofer Vrhunec Miha, ki je imel v raznie-roma kratkem času že tretjo nezgodo, sprva sploh ni mogel verjeti, da je prišlo do tako hude nesreče. Venomer je bil mnenja, d aon ni nikogar povozil. O pokojnem Benedičiču vedo povedati, da se je na avto naravnost vsili, ker ga pri odhodu iz Železnikov ni bil povabil nihče. Iz tega vzroka bi se morda dala opravičiti sicer n<*odpustljiva malomarnost, ki jo je pokazala družba do Benedičiča potem, ko je že prešlo do nesreče. Pekel v bel&kranjski družini Oče po krivem obtožen nagovarjanja k bratomora Novo mesto, 30. avgusta. Na Otovcu pri Črnomlju živi 60-letni preužitkar Janez S.man:č, ki je 3inu Jožetu izročil posestvo pred božičem 1938. Pridržal je zase le nekaj parcel in si iz govoril hrano pri skupni mizi, če bi pa to ne bilo možno pa mora sin Jože dajati užitek v naturi. Od žene Katarine je Simonič sodno ločen, ker se že dalj časa nista razumela. Katarina je zadnji čas stanovala pri svoji hčeri, ki je omožena na Selih pri Otovcu. Ko je sin Jože lani okrog božiča pripeljal na dom mlado ženo in postal gospodar na domu, je vzel k sebi tudi mater, kar pa Simoniču ni bilo všeč in se je odselil od doma in stanoval v svoji zidanici v Rodinah. Oben;m je zahteval, da se mu daje užitek v naravi, ker se Je sin Jože potegoval za mater. Vse te neprijetne okoliščine, kakršne so tolikokrat vzrok žalostnih dogodkov in neštetih tožba v naših kmečkih družinah, so do temelja zrahljale družinske vezi. Drug drugemu so grenili življenje. Mržnjaobeh sinov do očeta je imela za posledioo, da je sin Anton ovadil očeta orožnikom, češ da je hotel dati usmrtiti starejšega sina Jožeta. V ovadbi je Anton navedel, da f velesejmu. Karikaturist Kondor pa si hoče ob priliki letošnjega velesejma napraviti leklamo s svojim svinčnikom. Ves svet je že prejadral. a zdaj je spet našel domov, ker je zunaj tako nemirno, doma pa najlepša Zadnje čase je karikiral različne politične veljake na Bledu. Kot skromen pridobitnik je sklenil udeležiti se letošnjega jesenskega velesejma, da po svoji moči poveč- njegovo zanimivost. Najel je kojo v paviljonu »I« kjer bo ljubeznivo na uslugo vsakomur, ki želi imeti takšno karikaturo, da se bo vse življenje smejal sa. memu sebi. Dijaki bodo imeli popust in bodo plačali za karikaturo samo 15 din, vsi ostali uvaževani gostje pa po 20 din. u— Individualni psiholog in grafotog g. Vladimir Winterry je za neka i dni prispel v Ljubljano in se nastanil v hotelu »Slon«. (—) Ogledalo življenja Pavla Wessely, Atila Horbiger, Peter Pe-teraen in drugi. Film prelepe vsebine, ki obravnava problem prave medicine in padarstvo ter dilemo med dolžnostjo in ljubeznijo. — Samo danes ob 16., 19. in 21. uri — KINO SLOGA, teL 27-80. šolska kuhinja Nj. VeL kraljice Ma- I rije pri Državni šolski polikliniki obvešča dijaštvo, da mora do 6. septembra dvigniti rešene prošnje za prehrano. 12. septembra morajo dijaki (inje) vrniti od staršev podpisana rešenja istotam. Dijaki, ki se ne bi držali odrejenih terminov, izgube pravico do prehrane. Dentist KAREL KOS LEVSTIKOVA 14 ZOPET REDNO ORDINIRA Dr. DEMŠAR S 1. SEPT. ZOPET REDNO ORDINIRA I Zobozdravnik-specialist dr. Mirko Kambic 1. septembra zopet redno ordinira Dr. PRODAN ZOPET REDNO ORDINIRA ] i Dr. Zdenka Tominšek NE ORDINIRA DO 24. SEPTEMBRA. o— Dvajsetletnico mature bodo slavili abiturienti bivše realke v Ljubljani dne 9. septembra v gostilni »Mrak« (Cesta 29. oktobra). Zbero se ob 20. uri. Vsi, ki ste leta 1919. maturirali — tudi takratni vojaki — javite z dopisnico na gornji naslov svoj prihod. (Važno zaradi skupne večerje!) Lutz peč! dar Društvu »lepih! izberi u— Velikodušen Gdč. Iva Sinkovičeva, odvetniška uradnica v Kamniku, je darovala bednim slepim, namesto venca na grob blagopok. Miljutine Trampuževe iz Kamnika 100 din, za kar se ji društvo za :njeno gesto najprisrčneje zahvaljuje. V imenu bednih slepih prosimo usmiljena srca ln vso javnost, da pomaga ubogim slepim in sledi gornjemu zgledu. Slepi vam bodo srčno hvaležni! JESEN JE TU! Dospelo je modno, lepo in trpežno angleško, češko in domače blago za dame in gospode. Prosimo, oglejte si ga! CEŠNIK JANKO L3UBL3ANA LINGAROEVA Za mestne reveže je daroval g. F. Čuden, trgovec v Prešernovi ulici štev. 1., 200 din v počastitev pok. g. Ludvika čer-neta, ga. Schreiner Ljudmila in Stanka iz št. Jurija ob južni železnici sta pa poslali 100 din namesto venca na krsto pokojne ge. Line Hinterlechnerjeve. Mestno poglavarstvo izreka darovalcem najlepšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastite raj. ne z dobrimi deli! Izplača se Vam naročiti filme iz Ljubljane tn poslati iste v razvijanje, ker Vam Izgotovljene slike, še Isti dan ko prejmemo — odpošljemo. Poizkusite enkrat — postanete prav gotovo naš stalni odjemalec. Imamo na zalogi filme najnovejše emulzije do l. 1941 ^(/O Razvijamo ln kopiramo priznano prvo- j vrstno! Naš ček račun št 13-285 Naša tel. št. 25-66 Id 25-67. — Se priporoča Foto Tourist — Lojze Smuč LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 8. u— Jubilej dela vojnega invalida. Po vojni dne 1. septembra 1919 je stopil pri znani ljubljanski tvrdki I. I. Naglas v j službo kot strojnik Ivan Porenta, voj- ; ni invalid. Vseh 20 let dela pri isti tvrdki , ter je med svojimi znanci in tovariši zelo J spoštovan in splošno priljubljen. Ker bo v ' kra*kem času praznoval še drugi jubilej in sicer 201etnico poroke s svojo življenjsko družico Lcjzko. mu vsi njegovi znanci in tovariši prav iskreno čestitajo ter mu želijo, da bi zdrav in srečen še mnogo let delal v čast in zadovoljstvo sebi in tvrdki. Iz Celja Učitelj: Kaj je človeku dnevno neobhodno potrebno? Ušeaec: Vem. NOVI && 7. okusom breskve. Proizvodi UNION, Zagreb) u— Gla« lz občinstva. Naše tujsko-pro- j metno društvo prireja, kar je vse hvale i vredno, promenadne koncerte, ki se pa j vrše zelo neredno. Enkrat sta napovedana j kar po dva promenadna koncerta na te- ! den, drugikrat le eden, dalje časa pa jih sploh ni bilo. Upravičeno se nekateri tujci in vneti poslušalci teh koncertov pritožujejo m zabavljajo nad mrtvilom v Ljublja. ni, ker glede teh prireditev, čeprav so bres plačne, ni nikakega reda in smotrnosti. Ce so promenadni koncerti namenjeni tujski propagandi, jih je treba pravilno usmeriti in prilagoditi svoji vrsti. e— Dragi dan razprave proti prevalj-skenm notarju dr. Dušanu Senčarju, lednemu trgovcu in posestniku Karlu Sede ju iz Prevalj, lesnemu trgovcu in posestniku Ivanu Veržunu iz čemeč pri Dravogradu in posestniku Matevžu Kralju iz Prevalj se je pričelo včeraj zasliševanje prič. Dr. Senčarja zagovarja odvetnik dr. Stanko Štor iz Maribora. Sedeja in Veržuna odvetnik dr. Jože Juhart iz Celja, Veržuna pa odvetnik Mirko Lovrec iz Slovenjeg-a Gradca. Privatnega udeleženca Ivana Flaschbergerja zastopa odvetnik dr. Emil Stefanovič iz Prevalj, konkurzni sklad Ilirske rudarske družbe pa odvetnik dr. Ivan Jančič iz Prevalj. Prvi je bil zaslišan kot priča Ivan Flaschberger, bivši ravnatelj Ilirske rudarske družbe v Prevaljah. Izjavil je da dr. Senčar s svojim postopanjem ni oškodoval samo Flaschbergerja, marveč tudi Ilirskorudarsko družbo, delavce in Konzumno društvo. Dr. Senčar je s svojimi jurističnimi sposobnostmi pripravil Flascnbergerja do tega, da je dal v dobri veri razne izjave, ki so bile za podjetje in za Flaschbergerja škodljive. Dr. Senčar je bil likvidator podjetja in se je sam postavil za prisilnega, upravitelja ter je odstavil ravnatelja Iva^ na Flaschbergerja. Priča dr. Avgust Ha-bermuth. sodnik v Mariboru, je izpovedal da je obtoženi Kralj poštenjak ,o Brundu-lu in Kuncu, ki sta ocenjevala les Ilirske rudarske družbe, pa se ni izrazil povoljno. Odvetnik dr. Fran Pihler iz Maribora je izpovedal, da mu je obtoženi Kralj v njegovi pisarni izjavil, da mu je bil dr. Senčar dejal, naj ceni nepremičnine Ilirske rudarske družbe tako, da bosta kriti Prva hrvatska štedionica in davkarija, in da bodo cenili gozdove, kadar ravnatelj ne bo navzoč. HELENA LAPAJNE prične 1. septembra s poukom SOLOPETJA na Matici in privatno Mariborska cesta 13. Sprejema od 11. — 12. ure. e— So*solska akademija na predvečer kraljevega rojstnega dne. Sokolsko društvo Celje I bo priredilo v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra 11 v torek 5. septembra ob 20.30 slavnostno akademijo v Mestner gledališču. Akademija bo po pestrosti in načinu prireditve zelo zanimiva in bo obsegala 13 točk. Sodelovala bo godba 39. pp. Vstopnice v pred-prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Vabimo Sokolu naklonjeno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži slavnostne akademije. e— Opozorilo rezernim oficirjem. Mestno poglavarstvo v Celju objavlja: Vsi rezervni oficirji, ki se želijo udeležiti potovanja na proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja in na Oplenac, naj se obrnejo z nekolkovano vlogo na poveljstvo celjskega vojaškega okrožja zaradi objave za brezplačno vožnjo. V vlogi morajo poleg osebnih podatkov navesti tudi čin in postajo, s katere bodo potovali. e— Umrla je v torek na Dečkovem trgu 3 v starosti 60 let žena mizarskega mojstra ga. Marija Bajčeva. V Tovarniški ulici 9 v Gaberju je umri v ponedeljek dveletni sinček krojaške pomočnice Stanko čuden. e— Mesto referenta za obvezno vzgojo razpisuje mestna občina celjska. Prošnje je treba vložiti do vštetega 12. septembra pri predsedništvu mestnega poglavarstva v Celju. e— Učitelji, upokojenci iz Celja in okolice imajo svoj sestanek v soboto ob 16.50 v št. Petru v Savinjski dolini, in sicer pri g. Alojzu šribarju. Vlakove zveze so najugodnejše. Pridite vsi! šentpavlan. Iz Maribora a— Gledališke novice. Otvoritvene predstave nove gledališke sezone bodo : Hlapec Jernej«, »Veriga« in Kreftovi »Celjski grofje«. Med drugim bosta na novem repertoarju tudi > Hamlet« oziroma »Othello«. Dramatska šola pod vodstvom glavnega režiserja J. Koviča se začne 3. septembra. Interesenti naj se javijo pri dnevni gledališki blagajni od 9. do 13. ali pa direktno pri režiserju g. Koviču, Gregorčičeva 25 od 13. do 15. in od 18. do 19. a— Stražarji ob meji so naši vrli šentilj-ski Sokoli, ki hočejo v nedeljo, 3. septembra, pokazati uspehe vztrajnega, požrtvovalnega dela preko zimske dobe. Po prihodu popoldanskega mariborskega vlaka se razvije povorka do letnega telovadišča, kjer bo potem javni telovadni nastop. Po-hitimo v št. Ilj in obiščimo v čim večjem številu prireditev požrtvovalnih šentiljskih Sokolov. a— Naval v mariborsko občanstvo. V zadnjem času se spet množijo prošnje za sprejem v mariborsko občanstvo. Med drugim so prosili sedaj za mariborsko občanstvo mestni svetnik Mirko Geratič. Hubert Angleitner, Oton Berger, dr. Viljem Kristen. dr. Steiner Robert, Jožef Engler, Roman Swiecicki. Ignac Anžel, Viktor Avberšek. Mirko Blaznik, Franc Brodar. Anton Fras. Jakob Hrastelj. Herman Murko. Alojz Stelcer. Ema in Jelena Tičak. Josip Weis in Meta Cafnik. Mestni svet je v tajni seji prosilcem pretežno ustregel. a— Vpisovanje dece v mestna dnevna zavetišča. Tiskovine za prošnje v svrho ."»prejema dece v mestna dnevna zavetišča se dobijo pri mestnem socialno političnem uradu na Rotovškem trgu, pri upravi mestnega mladinskega doma y Koroščevi ulici ali pa pri upravi mestnega dnevnega zavetišča v V. mestnem okraju v Magda-lenski ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od šolskega upraviteljeva in mladinskega predstojnika iz bivališčnega okraja, naj prinesejo starši osebno upravi zavoda in sicer iz mestnih okrajev na levem dravskem bregu v mestni mladinski dom, iz petega mestnega okraja pa v mestno dnevno zavetišče v Magdalenski ulici. Deca, ki bo sprejeta, bo pravočasno obveščena po upravit«»Hst'-'i šole. ki jo obiskuje. Sprejeta deca pride v zavod 16. septembra po pouku. »JUTRO« St. 202 7 Četrt*, SI. VOZ. 1S39 a— Na glasbeni šoli mariborske Glasbene Matice bosta tudi v letošnjem šolskem letu poučevala gosli priznana mariborska pedagoga in skladatelja gg. profesorja Karol Pahor in Ubald Vrabec. a— Srečna roka. Policija je zajela na Grajskem trgu nekega 18-letnega Rudolfa Klemenčiča, ld je stikal okoli avtomobilov. Pri njem so našli uro za merjenje zračnega pritiska, avtomobilski zemljevid in naočnike. Vse to je trenutek pred tem ukradel iz avtomobila zagrebškega poročnika Franca Lukeža. Pri zasliševanju pa se je izkazalo, da ima aretiranec na vesti še druge zadevščine. Policija je imela pri aretaciji srečno roko, saj gre za roparja, ki je te dni izropal pri Sv. Lovrencu na Pohorju raznašalca kruha Vinka Pečovni-ka. Klemenčič je tudi osumljen vloma v šolo v Negovi. Preiskava se nadaljuje, da se ugotovi, v koliko Je aretiranec morebiti soudeležen še pri drugih tatinskih ali sličnih podvigih. a— Strela je zanetila požar, ki je zajel domačijo posestnlce Terezije Ciferjeve v Bokrači. Zgorela je vsa domačija, škode je okoli 20.000 din. — Pri posestniku Miroslavu Renčlju v Račah je nastal ogenj v svinjaku. K sreči pa so domačini pravočasno opazili požarno nevarnost ter jo preprečili. Sličica iz Nemčije Ob pol sedmih me je zbudil radio, ki je donel iz odprtih oken; zdelo se mi je, da ni stanovanja, iz katerega ga ne slišim. Sledila mu je sobarica, ki mi je poročala, kaj vse je danes že izvedela iz »Volksempfangerja«, ' ( » • i i i V tečaju, ki ga obiskujem kot edina inozemka, moram poslušati tarna-mfe mojih koleginj, j • ' • • v , \i ' i i T ► ■ • t 'j . . „ v , i ' J * t ' • . » l l jt A. I k » Ze neKaj dni nam ni bilo do resnega dela. Pa ne samo pri nas; v trgovinah in pisarnah je z dne v dan manj moških. Pošto mi prinaša brhka pismo; nošinja. ' t • ' - r - / r t i ; M ' < " • • • • ^ • * . . . t » »bo vojna? Kdaj?« l o vse sprašuje. Pripravljeno je vse: vsak ve za svoje zračno zaklonišče, prvega vojnega dne se bo jedlo samo še v javnih kuhinjah, nihče ne bo kuhal doma, otroke pošiljajo v otroške vrtce, ženam se bodo določili njihovi poklici. Že pred mesecem je morala vsaka nemška žena službeno javiti svojo izobrazbo in svoie sposobnosti. Šepeče se mnogo — •/ ' r r ' . V < . v 1 V mestu kjer btvam, ni našega konzulata; vsi Francozi in Angleži so zapustili Nemčijo v četrtek ponoči — v naši? dosedaj narodno zelo pisani družbi čujem le še nemško govorico. Po* staja tesno pri srcu. Ponoči poskušam dobiti telefonsko zvezo z Ljubljano. Na interurbani razgovor, ki ga dobiš v Nemčiji sicer v nekaj minutah, je treba danes čakati do šest ur. Pred menoj čaka gospod na zvezo z Bukarešto že dvanajst ur. Čakam tri ure in obupujem, ko mi telefonistinja pove, da je zveza z inozemstvom nedosegljiva. Noč je soparna, mesto je iiho. Ko grem mimo kolodvora, priropočejo kamijo-ni, iz katerih poskačejo moški raznih let v civilu in izginjajo v kolodvoru... »Rezervisti«, mi pravi železničar. Tiho sedajo v pripravljeni vlak. Tako bo sedaj noč za nočjo — in nekaj noči je že tako .,. Odločim se, da potujem. Ko kupujem vozovnico me začudeno gledajo kot zadnjo inozemko. Vlak je nabito poln mož, ki so bili brzojavno poklicani z dopusta in ki hitijo k svojim edinicam, o katerih pravijo, da so že odšle iz svojih garnizij. Vsi razgovori se sučejo o vojni. Moji govorici se ne pozna, da sem inozemka — tako zvem marsikaj. Vnet pristaš stranke nam v vagonu razlaga, kako bo vojna proii Poljski končana v dveh dneh, dokler ga ne zavrne sopotnik-častnik, češ, naj ne govori neumnosti. Ko smo omenili balkanske države, ni nihče dvomil o njihovi nevtralnosti. Čim bolj smo se približevali naši me* ji, tem bolj se je praznil vlak. Vsa srečna sem bila, ko sem zaslišala v hodniku slovensko govorico. Nemške devizne kontrole, ki je sicer tako stroga, ni bilo — še potnega lista mi skoraj niso pogledali. Predor — Jesenice — tu smo — zopet v naši dragi, mirni domovini. Spomini na Poljsko Za nami je ostala Varšava. V zgodnjem oktobrskem jutru smo brzeli po širnih, neskončnih, breztežnih poljskih ravninah proti jugu. Enolične poljane so nas spominjale na naše pokrajine, na Srem, Ba-nat in Bačko. Bele breze, bori, pa spet breze, vmes svetle jase, v ozadju se zasveti tu in tam tiho jezerce. Glej, tam smo spla-šili ob progi brzonogo srno, da nas je spremljala nekaj časa kakor za stavo, nato pa je zavila v stran med breze. Pevskemu tovarišu, profesorju Jožetu z Mirja je kar vzkipela njegova neugnana lovska kri. Enajsto leto poteka, odkar smo bili ljubljanski Matičarji na pevski turneji po republiki Poljski. Bil je to zadnji zmagoslavni pohod, katerega je vodil nepozabni mojster Hubad, nato pa mu je neizprosna usoda izvila taktirko iz njegovih utrujenih rok za vedno. Ze so bili za nami kraljevski Krakow, obmejne Kattovice, velikopoljsko so nam po večurni vožnji izvrstno dišali. Takoj po obedu pa smo se odpeljali v avtomobilih ob reki Varti na Jasno goro, kjer kraljuje v velikanski, prekrasni katedrali čudodelna Matka Božja Czenstochowska. Bajno bogastvo v katedrali in zakladnici pod njo čuvajo očetje pavlinci. Tu je zbrano neprecenljivo bogastvo, zlate palice, žezla in ornati, brokat, dragoceni kamni in biseri. Med dragocenostmi najlepša in najbogatejša je zlata monštranca v obliki vinskega grozda, ki ga sestavlja okrog 2500 dragih kamnov, biserov in rubinov, da ti ob pogledu nanje slepi oko. Očetje pavlinci nas vodijo v cerkev, tja v Jablanov-sko kapelo in h glavnemu oltarju z bogatim nakitom in srebrom tja k podobi Boga Rodzicy Mariji, ki predstavlja M. B. z otrokom, slikano na cipresinem lesu. Kadarkoli čuje Poljak ime M. B. C., vselej mu vzplamti srce ob spominu na Jasno Sloveča božjepotna cerkev v čenstohovn vojvodstvo Poznan, pa vsednevna vožnja v Varšavo. Kraljevski sprejemi, veličastni koncerti, zmaga za zmago. V varšavski cerkvi Odrešenika slovenska maša Nedvedova z Gallusovo »Ave Marijo« in Schwabovo »Zdravo Marijo« s prekrasnim altovim samospevom g. Počivalnikove. V cerkvi pa na tisoče ljudi, in je bila polovica vernikov obrnjena na kor. Nato poklon pred čudovitim spomenikom kralja največjih in najbolj genialnih svetovnih komponistov, Chopina. In urnebesno ploskanje ob govoru našega poljskega mentorja in cicerona, po-speševatelja poljsko-jugoslovanske vzajemnosti, velikega polnofila, prof. dr. Ile-šiča. Vse to je bilo za nami, ostal je le prijetni občutek dovršene pevske dolžnosti, občutek zmagoslavja s tako lepo oceno nekega varšavskega lista: »Glasbena Matica ljubljanska je v naskoku zavzela Varšavo.« V onem oktobrskem jutru pred enajstimi leti smo se vozili proti zadnji postaji naše poljske pevske turneje, v Czensto-chowo. 2e prej v raznih krajih in mestih smo postali pozorni na sliko Matke božje Censtohovske. Vsepovsod si jo mogel videti: v trgovinah, pisarnicah, gostilnah in kavarnah, v izložbah in taksijih, povsod M B. Čenstohovska. Zadeva s tem češče-njem je zares splošna in občenarodna. Tu se na čudovit način druži verski čut z narodnim čutom. Bilo je že mnogo čez poldne, ko smo dospeli na čenstohovsko postajo. Odtod so nas takoj odvedli k egiptskim loncem, ki goro, bodisi da je v bližini, ali kot izseljenec v nemških, francoskih in ameriških rudokopih. Tja so prihajali Poljaki v velikanskih trumah v raznih dobah poljske slave, tja so se zatekali, kadarkoli je bila domovina v nevarnostih in tegobah ... Predstojnik samostana nas vodi tja k čudodelni podobi ter nam v navdušenem nagovoru razlaga njeno zgodovino: Podobo M, B. je podaril grški cesar Nikifor cesarju Karlu Velikemu, ki jo je odstopil ruskemu velikemu knezu Levu. Ta jo je shranil v Rdeči Rusiji. Tukaj jo je našel v 14. stoletju poljski knez Vladislav, dal prirediti eno sobo v kapelico ter opravljal molitve po starih obredih. Prihruli so Tatarji in pri obleganju streljali tudi na čudodelno podobo, da se na njej strel puščice pozna še danes. Nato jo je prenesel knez Vladislav na Poljsko na Jasno goro. Stara legenda še pripoveduje, da je škof sv. Voj-teh zapustil škofovsko stolico praško ter odpotoval na Prusko, da bi tam oznanjeval krščansko vero. Blizu Čenstohove je videl goro, ki jo je imenoval Jasno goro. Postala je jasna, znana in slavna. Knez. je poklical menihe, da so jo čuvali. In še^na-dalje pripoveduje pobožna legenda, kako so pridrli neverniki, pomorili mnogo menihov, ugrabili nakit in dragocenosti ter odnesli tudi sveto podobo s poverilno listino. Toda daleč niso prišli. Ze četrt ure od mesta so morali obstati, niti ganiti se niso mogli. Neki vojak je začel prekliniati, pa je padel na obraz in se je razbil na tri kose. Mnogi so oslepeli, ostali pa so | prestrafeni popustili sveti obraz in jadmo pobegnili. Nato so podobo umili in popravili ter jo v slavnostnem sprevodu ponesli iz Krakova nazaj na Jasno goro. Cer* kev in samostan so pozneje obdali in utrdili z obrambnim obzidjem in stolpi. Odslej je samostan procvital, obiskovali so ga poljski kralji z narodom in se klanjali znameniti podobi. Mnogo je pretrpela nesrečna Poljska v minulih stoletjih: od Rusov na vzhodu, od Švedov s severa in od Nemcev na zahodu Leta 1655. poljske države ni bilo več. Vzhodne pokrajine je zasedel Rus, ostalo je opustošil Šved. Poljski kralj je pobegnil čez mejo... Le en kraj je ostal zvest poljski kroni, le peščica vdanih se je še borila pod poljsko zastavo in ni še podlegla sovražniku. Švedi so besno naskakovali čenstohovsko trdnjavo. Navdušeno obrambno posadko je vodil prior očetov pavlin-cev Avguštin Kordecki. Hrabro so se borili za zidovi in nasipi ter pošiljali smrtonosne topovske krogle iz trdnjave. V stolpih pa so prepevali cerkveni pevci staro-slavne nabožne pesmi. Praznovemi švedski luterani so mislili, da prepeva zbor angelov vrh Jasne gore ter časti in hvali Boga, obenem pa meče strele na sovražnika Gospodovega. Megla je pokrila Jasno goro, a še iz obiakov je donela pesem s spremlje-vanjem godbe. Poljski topovi pa so sipa!" smrt v švedske vrste. Švedi so gledali proti Jasni gori, trepetali in obstali. Top ničariem so padale zapallke iz rok, ležal: so in se skrivali v jarkih pod obzidjem Prišel je sv. večer. Trdnjava je zableščala v neštetih lučkah, posadka je v brezskrb-nosti obhajala sv. noč. Ko pa je zasiirtlo jutro sv. dneva, Švedov ni bilo več pod Jasno goro. Po bliskovo se je raznesla vesela vest po Poljskem. Kmetje so zagrabili kose, prihiteli so Gorali z Visoke Tatre s sekirami. Kralj poljski se je vrnil, zbral raztresene čete v Podlesju, udaril za Švedi in jih premagal. Še so navalili Švedi 1704 pod Karlom VII. nad Poljsko, a so bili spet odbiti. Leta 1717. je gledala čensto-hova veličastno kronanje Matke Božje in je bilo takrat obhajanih v enem tednu nad 150.000 vernikov. Velikansko bogastvo so znosili v teku stoletij na Jasno goro poljski kralji, med njimi Kazimir in Ivan Sobieski. dragocene darove knezi, šlahčiči in graščaki. Narod pa je romal v deset tisočih tja k Matki božji čenstohovski, prenočeval pod milim nebom, zaupno molil in prepeval. Poljski narod je ostal v bojih za svobodo vztrajen in neupognjen na polju slave pod Lignico, Grunwaldnom, pod Varno, Jasno goro in pri Dunaju. Hrabro se je boril na širnih ravninah lombardskih, na brezbrežnih prerijah ameriških, v peščenih planjavah pod piramidami in v ogrskih pustah, v napoleonskih vojnah, zdaj pod Prusi in Francozi, nato pa pod Rusi, vse do konca svetovne vojne. * H > * w » * 1 ' * f i r »• » .» + •• * \ i k k - ~ t t » i - • - t * i - t » * R. D—L Zadovoljiva sezona na Dolenjskem DOlenjske Toplice, 30. avgusta Zdraviliška sezija je bila v tekočem letu ena najboljših saj je bilo toliko gostov, kakor že dolgo ne. Dasi se že bliža novo šolsko leto, je v dolenjskem zdravilišču Se vedno mnogo gostov. Prevladovali so večinoma gostje iz Slovenije, vendar je bilo tudi zelo častno število državljanov iz vseh predelov Jugoslavije pa tudi mnogo inozemcev, tako iz Italije kakor tudi iz Nemčije. Ti poslednji v zadnjih dneh zapuščajo našo državo v strahu, da bi pozneje ne mogli odpotovati v domovino. Dasi zdravilišče v sedanjem stanju ne nudi tiste udobnosti in zabave, kakor to morejo nuditi druga zdravilišča, ne morejo gost je dovolj prehvaliti izvrstnega zdravilnega učinka tukajšnje vode ter lepote kraja samega in slikovite okolice. Zelo radi prirejajo krajše in tudi daljše izlete v razne kraje, ker se jim povsod odpirajo nove značilnosti lepe Dolenjske. Zelo bi bilo priporočati, da se v Toplicah osnuje podružnica planinskega društva, ki bi oskrbela nujno potrebno markacijo k važnejšim krajem po dolenjskem gričevju in po kočevskih hribovih, ki hranijo mnoge znamenitosti in imajo res lepe razgledne točke. Delo ljudskega kopališča na prostem in perišča lepo napreduje. Tudi je bilo ustreženo splošn'i želji, da se premajhno, oziroma preozko perišče razširi. Ko bo vse to dograjeno, bo ta del Dolenjskih Toplic dobil res zdravilišču ustrezajočo sliko. Le žal, da se z regulacijo potoka Sušice še v tem letu ne bo pričelo, ker je tudi to zelo nujno in potrebno delo. Z regulacijo potoka Sušice 5n uravnavo struge je v zvezi tudi odstranitev shrambe gasilnega orodja, ki nikakor ne spada več na mesto ,kjer sedaj stoji in ovira vsak napredek in olepšanje kraja. Občina kakor lastnica zdravil šča bi morala pomagati gasilnemu društvu, da svojo stavbo prestavi na drugo in primernejše mesto. Ker ima lastnica več zemljišča in objektov, ki jih itak namerava odprodati, bi bilo pač primerno, da zaželjeno, čeprav po nižji ceni proda gasilnemu društvu, na katerem mestu bi gasilno društvo sezidalo svojim potrebam ustrezajočo gasilno shrambo, oz1'roma gaslsk dom. S tem bi bilo možno izvršiti načrt, ki je že nekaj let sem nameravan m s katerim bi zdravilišče dobilo vse drugo lice. Tu d1', cestni odbor je končno pričel s popravo ceste na kraju, kjer se je pred kratkim pripetila huda avtomob'lska nesreča. Je res že skrajni čas, da se naredi na tako nevarnem kraju cestna škarpa in tudi cesta razširi. Nanl^cija za kmečko sitnost v Pttctmcih v Murska Sobota, 30. avgusta Kmetsko slavje, ki ga ie priredilo Prekmursko okrožje kmetskih fantov in deklet, je dalo vzpodbudo za nadaljevanie širjenja napredne kmetske misli med prekmurskim prebivalstvom. V nedeljo je mlado, toda najmočnejše prekmursko društvo kmetskih fantov in deklet v Puconcih priredilo prvo tekmo koscev Pon^Mne se je zbrala množica kmetov pred gasilskim domom, kjer se je organizirala povorka. Po prihodu matičnega društva iz Črnelavcev in Veščice ter okrožnega predsednika g. Rudija Titana, je povorka krenila na tek-movališče blizu postaje Manifestanti so burno vzklikali kmetskim voditeljem in kmetski misli. Puconci so prvič doživeli v svobodni Jugoslaviji tako veličastno povorko, ki je izražala enodušno pripadnost prekmurskih kmetov k naprednemu kmetskemu pokretu. Čim je prispela povorka na tekmovali-šče je nepregledna množica obstopila tribuno in ves travnik. Na slavnostno tribuno so stopili predstavniki kmetskomladin-skega pokreta, za njimi zastopniki raznih prijateljskih organizacij ter ugledni kmetje, ki so tvorili ocenjevalno komisijo. Zborovanje je otvoril predsednik društva v Puconcih in okrožni podpredsednik, g. Ernest Flisar. Prikazal je delo domačega društva od ustanovitve pred letom do danes. Izrekel je važnost in potrebo močne in enotne organizacije kmetske mladine, ki bo usmerjala tok javnega življenja na naši vasi. Z zadovoljstvom je priznal vsestransko razumevanje kmetskega prebivalstva zgodovinskih Puconcev. Pred 150 leti se je širila misel slovenskega protestantizma iz Puconcev in pustila razveseljive in nedosegljive sadove, tudi danes hočejo Puconci stati v prvih vrstah kmetskih borcev. Zbo-rovalci so tem besedam navdušeno pritrjevali. Nato je povzel besedo član Zvezinega odbora g. Vinko Kristan. Izpovedal je svoje lepe vtise, ki jih odnaša od prekmurskega ljudstva. Gorenjski kmet prenaša enake težave v borbi za pravico in obstoj kakor prekmurski kmet. Razumljivo je zato, da se znajdeta v skupni borbi. Nato so ttfivafo od 1. DL do 30. VI. vri obiskovalci r jodnem kopališču LIPIK 50% še govorili: odvetniški pripravnik g. Štefan Kovač, zastopnik Kluba prekmurskih akademikov, medicincev g. Mirko Bagar ter zastopniki posameznih društev. Po zborovanju je bila tekma, ki so ji prisotni z zanimanjem sledili. Prvo mesto je komisija prisodila g. Savlu iz Puconcev. Kakor vedno, je tudi tokrat zbudila tekma mnogo komentarjev, zlasti s strani starejših kmetov, od katerih nekateri razpolagajo z izkušnjami s košnje v Slavoniji, Bač-ki in Baranji. Proti večeru se je razvila prijetna ljudska zabava v gostilni g. Kolo« ša. Zgodnja trgatvena veselica je privabila obilo gostov, ki so posetili prireditev svoje organizacije. Na »Georgicti" čez ocean Ko sem se lanskega leta v mesecu juliju s skupino »Ballets de Monte Carlo« odpravljal prvič čez veliko lužo, mi je ob vstopu na parnik kakor vedno, kadar sem odhajal na daljšo pot, postalo nekam temo pri srcu. Vzlic temu, da sem bil v družbi s svojimi prijatelji, ki so vajeni takih popotovanj veselih obrazov šumeli in peli, sem se počutil tako osamel, da bi bil najrajši zajokal, čuden sem bil, in skoraj me je sram tega pripovedovanja. Zakaj sem bil tak Se danes ne vem. Vem le, da bi bil tisti trenutek neizrečeno rad videl naše kraje in našo Ljubljano. V duhu sem gledal tja daleč za gore in si jasno predstavljal življenje svojcev in prijateljev. Stopil sem bil v tru po plesalcev in moral sem iti, kajti pogodba me je vezala na to pot. Mehanično sem čakal odhoda. Prav nič vesel nisem bil tega trenutka, ki sem ga prej tako težko pričakoval. Res, čuden je človek! Ce je obvezan, ne čuti lepote svojega položaja. Ce pa je prost, ga srce vleče na konec sveta... Začeli smo pot... Ob treh zjutraj so zatulile sirene, lahno se je zazibalo pod nogami, in ko sem stal na krovu, sem videl, kako se je angleško pristanišče Fort-smouth odmikalo. Počasi smo drseli mimo, dokler ni izginil za zalivom. Temno ko v rogu je bilo okrog nas. Pot nas je najprej vodila v Havre, kamor smo prispeli naslednji dan popoldne. Tu smo čakali novih potnikov in tovora, ter smo po triurnem pristanku nadaljevali pot nazaj v Anglijo. Vozili smo se vso noč in naslednjega dne priSli spet v Port-smouth, kjer smo se preteklo noč vkrcali. Ni mi bilo jasno, zakaj ta nepotrebna vožnja v Francijo, toda nisem razmišljal o tem, saj mi je bilo tako vseeno. Mnogo prej kakor prejšnjo noč smo zapustili svoje izhodišče, se odpravili na sever in vzeli smer na Irsko. Potovali smo spet vso noč in ves dan in zjutraj prispeli v pristanišče Queenstown, ki je globoko v zalivu irske obale. Ogromni »Georgic« je zaradi plitkega morja moral spustiti svoje sidro daleč na morju. Z motornimi čolni so prišli in odhajali potniki, tako da je število potnikov naraslo do 3000. Imel sem kabino v turističnem razredu tretjega nadstropja na zadnjem delu par-nika, kar sem pozneje spoznal za neudobno mesto. Kot sopotnik v kabini mi je bil neki Američan, ki je po svoji zunanjosti bil spoitnik. Ker je moja postelja imela številko 2, sem spal nad njegovo, tako da me je le dim iz njegove pipice večkrat, tudi ponoči, popraskal po grlu. V primeri s prijatelji sem bil mnogo na boljšem, saj so ostali morali zaradi velikega števila potnikov imeti kar po tri sopotnike v kabini. Posebno se nam je vsem smilil naš plesalec Rus Tumin, ki je zaradi svoje nervoz-nosti moral skoraj polovico svojega potovanja prespati na ležalnem stolu na krovu ladje. Ves iz sebe je pripovedoval o krutosti sopotnikov, ki bo kalili nočni in jutrni mir in mu niso dali spati. Smejali smo se, ko nam je pripovedoval o svojih jutrnih urah takole: »Zjutraj, ko bi najlepSe spal, ti začno ti rokomavhi iz moje kabine glasno kričati; na vrata potrka ali bolje pobobna reko-mavh in globok bas me predrami: »Joške, du šlafst noh? No! Vos ist? Gib mir den aparat. Ja! Tonkšen«. Nato odide, toda se takoj vrne in spet pobobna po vratih: .loške, gib mir den anderen aparat. Velhen aparat ' No. den anderen, niht den razir-. den fotoaparat «. Vidite, in tako vso noč in vsako jutro. Tu na krovu imam mir in sem sam zase. Pomilovali smo ga. že dva dni smo bili daleč od zemlje, morje je postalo nemirno, valovi so biil ob parnik. da se je tresel ln nagibal kakor prava luščinica. Življenje na parniku je zamrlo; več ko tri četrtine potnikov so bile bolne od morske bolezni. Nikdar si ne bi bil mislil takrat, ko smo Se stali v pristanišču. da bo to ogromno ladjo metalo in gugalo kot pravo papirnato ladjico. Valovi, ki si Jih tako velikih nisem prej nikdar predstavljal, so se zaganjali v ladjo in veter je straSno tulil. Bil sem, hvala Bogu, eden izmed tistih, ki so neobčutljivi za morsko bolezen. Najrajši sem stal na zadnjem delu par-nika in ob solnčnem dnevu dobro zavit v odeje opazoval veličastnost morja. Tak prizor je treba le videti, kajti opisati ga je težko. Včasih sem mislil, da se je ves parnik spuščal v dolino in da se bo zaril s svojim klunom globoko v morje. Stal sem na zadnjem delu, ki se je včasih vzdignil, da so vijaki brneli visoko ▼ zraku. Večkrat sem si v duhu predstavljal smrt v takšnem morju. Mnogo noči je minilo, da nisem natisnil očesa, kajti skoraj vsakih 15 do 20 sekund so se viiekl na zadnjem delu dvignili visoko v zrak. Ves praznik se je tresel ko Siba. Nisem bil edini teh misli In ni- sem le jaz mislil na možnost nesreče. Kdo bi nas rešil? Voda nas je obkrožala že celih Sest dni in do smotra je bilo zaradi zamude še pet dni. Bili smo na sredini oceana in počasi polzeli naprej. Večkrat smo stali nepremično. Kljub temu, da smo imeli dvakrat med vožnjo obvezno vajo za pravilno ravnanje v primeru nesreče in da smo si znali nadeti okrog vratu rešilne pasove, so vsi s strahom zrli na razburkano morje. Voda vse na okrog temna kakor črnilo se je penila, šumela in vihar je tulil okrog jamborov in vrvi. Na prednji del parnika je bil vstop zaradi silnega vetra zabranjen, jaz pa sem kljub temu preteknil vsak kotiček. Moč vetra sem spoznal Sele na sredi oceana. Vse sem doživel na veliki luži: največji vihar, meglo, plohe, pekoče solnce, dež, grmenje in bliske, strah in lepoto mirnega potovanja. 11-dnevna vožnja mi je kar nekako hitro minila. H koncu potovanja se je morje umirilo, toda ne popolnoma. Cela dva dneva je trajal tako imenovani »mrtvi zid«, ki ziblje ladjo le z boka na bok. Včasih je ob »mrtvem zidu« okno moje kabine zašlo globoko pod vodo in tema je postala v prostoru, da sem že mislil na konec vsega... Zaradi razburkanega morja smo bili potniki prikrajšani za marsikatero zabavo, ki se vrSi ob lepem vremenu na parniku. Mnogi zaradi bolezni niso razen sadja okusili po več dni nobene druge hrane. Nekega dne, ko je kazalo, da bo morje postalo mirno, so pripravili v velikem salonu filmsko predstavo. Le malo nas je bilo, ki smo prišli na vrh. Razvrstili smo se po nepri-bitih sedežih na parniku in se pri močnem nagibu parnika s stoli vred zapeljali pred viseče platno. Vriski prestrašenih žensk so se zaslišali. Toda pri drugem nagibu smo se s stoli vred vrnili na prvotna mesta. Verjemite mi, da se nihče izmed nas pri predstavi ni niti poskusil zasmejati. Se en dan smo imeli do Amerike. Od daleč smo zagledali nebotičnike, s« peljali mimo kipa svobode in se izkrcali v New Torku. Oddahnili smo se, ko smo začutili trdna tla pod nogami. Skoro smo si polomili vratove pri pogledu na vrhove nebotičnikov. O tem pa drugič. Maks Kiirbos Iz Kranja r— Pogreb notarja Iva Rakovnika. V! nedeljo smo v Kranju pokopali uglednega in splošno priljubljenega notarja g. Iva Bakovnika. Za zadnji poti so ga spremili številni znanci in prijatelji, ki Si jih je tekom svojega bivanja v Kranju pridobil v vseh slojih meščanstva. Ivo Bakovnik se je rodil 1874 v Hotemažah v šenčiurski občini. Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani, odkoder je nato odšel na Dunaj študirat pravo. Kot notarski pripravnik je potem bival nekaj let v Senožečah. nakar je bil imenovan za notarja v Metliki. V Metliki je bil polriih 21 let in tu si je tudi izbral družico go. Anko iz ugledne hiše Udovčev iz št. Ruperta pri Mokronogu. Toda gorenjska kri je vlekla moža nazaj v območje visokih planin. Ta vroča želja se mu je izpolnila, ko mu Je bilo 1. 1929 podeljeno notarsko mesto v Kranju. Tri leta pozneje pa je bil premeščen v Marenberg, kamor je zaradi bo-lehnosti poslal namestnika, sam pa je še nadalje ostal v Kranju, kjer si je ustvaril lastni dom. že po dobrem letu pa mu je senator g. Pucelj izposloval, da je ponovno dobil mesto notarja v Kranju in na tem mestu je ostal do danes, ko ga je ugrabila nenadna smrt. Pokojni notar je užival pri vseh, ki so ga poznali, velike simpatije. Bil je iskren in pošten mož, poln duhovite gorenjske šegavostL Med pravniki je bil na glasu odličnega jurista. Kot naprednjak in narodnjak se je nad 30 let udejstvoval tudi v Sokolu. Njemu bo ohranjen najlepši spomin, žalujoči ge. Anki in vsej rodbini pa izrekamo iskreno sožalje. Inozemski avtomobilisti zapuščajo Švico Zadnje dni mednarodni avtomobilisti tru-moma zapuščajo Švico, švicarske oblasti dovolijo vsakem uvozaču, da sme vzeti s seboj največ 10 1 bencina. Zaradi mobilizacijskih ukrepov v Franciji so v Parizu vzeli v službo nad 50 tisoč žensk, ld so zasedle službe, ld so jih prej opravljali moški. Francija snuje poseben pilotski zbor, ki bo sestavljen izključno iz žensk, ženske pilotke bodo opravljale v prvi vrsti kurirsko službo. Angleški vojaški oddelki odhajajo v Dieppeu z vojne ladje »Brighton« na kopno A LLE M AGN HONSRIE ROUMANIE Ob 20. obletnici neodvisnosti poljske države je ameriški poslanik v Varšavi izročil prazidentu Moscickemu zastave vseh zveznih držav ameriške Unije. Na sliki vidimo vojake, U nesejo zastave mimo groba Neznanega vojaka Največja švedska cerkev v nevarnosti Znamenita katedrala v Upsali .največja švedska cerkev je v veliki nevarnosti, da se zruši. Strokovnjaški pregled je pokazal, da je treba takojšnjih ukrepov, če jo hočejo obvarovati popolnega uničenja. Manjša popravila, ki so jih napravili pred nekoliko leti, so se izkazala za nezadostna. V upsal-ski katedrali počiva več velikih švedskih mož. Angleški poslanik pri berlinski vladi Neville Henderson ob svojem prihodu iz NeoiSJk Letalo je pristalo na letališču v Croydonu Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijetel Vaše zdravje 1e toliko vredno — da zahtevate Jladcttbfie tisto z rdečimi srci, našo najboljše mineralno vodo. izrecno v originalnih steklenicah ! Pozabljivka s srečo V londonskem predelu Shoreditchu je šla neka gospodinja popoldne nakupovat. Spotoma si je v javni knjižnici izposodila neko knjigo in med njene strani vtaknila bankovec, da bi ga imela pri nakupovanju bolj pri rokah. Komaj je zapustila knjižnico, ji je šinila v glavo misel, da bi si rajši izposodila neko drugo knjigo. Vrnila se je in knjigo zamenjala, pri tem pa pozabila na bankovec. Šele v trgovini je v svojo grozo opazila, da ga nima. Medtem so bili knjižnico zaprli in šele naslednji dan se je lahko vrnila tja, da pogleda za bankovcem Po nesreči pa je bila medtem pozabila spet na naslov knjige. Knjižničarji so pregledovali vsepovsod, niso pa mogli najti knjige, ki bi v njej tičal bankovec. Čez nekoliko dni je prišel v knjižnico nekdo, ki se mu je mudilo, in je knjižničarja prosil, naj mu izbere kakšno knjigo. Dobil jo je, malo jo je prelistal in iz nje je padel bankovec. Knjižničar je sedaj lahko pozabljivi ženski vrnil denar, o katerem je že mislila .da je za vedno izgubljen. Položaj na Poljskem V vseh poljskih mestih so izkopani jarki za vojaštvo. Kopanja jarkov se je udeležilo vse poljsko prebivalstvo. Med delavci so bili ministri, visoki dostojanstveniki prav tako kakor delavci in študenti Razpoloženje n Poljskem je popolnoma mirno in samozavestno. Vojaški pozivniki so se odzvali brez izjeme. Sicer teče življenje normalno dalje. Listi izhajajo kakor prej in ne kažejo niti najmanjšega vznemirjenja ali zaskrbljenosti zaradi dogodkov, ki se pripravljajo. Najboljše gre med smeti Rebra pri solati vsebujejo največ vitaminov * Pravilno lupljen krompir — Jejte neolupljeno sadje! Skoraj vsaka gospodinja bo ogorčena, če jo vprašaš, ali zna očistiti zeleno solato. Zanimivo pa je, pogledati ji včasih pri delu preko ramen. Tedaj boš opazil, da od zelenih (istov skrbno odstranjuje bela rebra in jih meče v zaboj za smeti. Samo pri najmanjših listih jih pušča. Takšno postopanje je nepravilno. Sočna rebra solatnih listov vsebujejo namreč največ vitaminov iD so torej zdrava jed, ki bi je ne smeli zametavati. Pri tej priliki še majhen nasvet. Solatne glave in sploh sveža zelenjava, ki je ne porabimo takoj, se držijo najbolje, če jih dobro zavijemo v navaden časopisni papir. Zavitek moramo shraniti potem na čim temnejšem in hladnejšem prostoru Zaboj za smeti požre marsikaj, kar bi bilo našemu zdravju zelo v korist. Dokler je krompir mlad in svež, kakor ob tem času, bi moral čim pogosteje na mizo. Vedeti pa moramo, da so tudi pri krompirju najboljše hranilne snovi neposredno pod lupino in da je tedaj velika razlika, ali pride na mizo debelo in grobo olupljen, ali pa smo m« po kuhanju posneli le tenko kožico. Najslabše pa je lupiti sadje in lupine metati stran. Tu seveda ni govora o ljudeh, ki so bolni na želodcu in včasih ne prenesejo ter ne prebavijo malo trših lupin ter jim je zato priporočati sadni kompot. Kar se pa tiče zdravih želodcev, bi bilo reči, da bi ne smeli jesti olupljeno sadje. To sadje se s higienskimi pretvezami ne lupi, temveč ga je le dobro oprati. Kdor ima dobre zobe in dobro drobi tudi lupine, dela svojemu organizmu veliko uslugo če mu daje sadje, kakršno je, samo oprano. Postani In ostani član Vodnikove družbe! Nemška križarka v Gdansku Nemška vojna ladja »SchIeswig-Holstein« se je te dni zasidrala v gdanskem _ Križarka »Schlesvvig-Holstein« je danes že stara ladja. Zgrajena 1. 1906 ne odgovarja več sodobnim tehničnim zahtevam vojnih ladij. Bitke pri Skagerraku se Jb odeleSfe kot nosilka min Poenostavljenje jedilnega lista Berlinska vlada je izdala navodila m | skrčenje in poenostavlenje jedilnega lista v | vseh gostinskih obratih. Med jedrni, ki jih gostilne in restavracije nudijo gostom, mora biti vsaj ena ribja jed. Obrate, kise ne bi držali navodil, bodo zaprli. Poziv preMvalstvu Italije Italijanski listi objavljalo poziv prebivalstvu, naj se vse osebe, ki niso primorane ostati v mestih, izselijo na deželo. Poziv velja v prvi vrsti ženam, otrokom in starcem. Pripravlja se blokada Rimski »Messaggero« poroča, da je angleška vojna mornarica prejela ukaz naj v pri meru izbruha vojne takoj blokira nemška pristanišča in tudi ladje, ki jih zasači na poti v te luke. Kraljica se je vrnila Angleška kraljica Elizabeta se je vrnila iz Balmorala v London, obe princesi Elizabeta in Marija Rose pa sta zaenkrat še ostali v Balmoralu. Windsorski vojvoda bi se rad vrnil Kakor piše »Daily Express«, je izrazil vojvoda Windsorski željo, da bi se v primeru vojne rad vrnil na Angleško. Pripravljen je prevzeti vsako nalogo, ki mu jo določi angleška vlada, toda pod pogojem, da sme pri njem ostati njegova soproga. V klubu plemenitašev nekega provincialnega mesta je pripovedoval znana knez Potemkin, da je potegnil iz Volge nenavadno velikega jesetra. »Riba je bila ta-ko dolga...« je rekel in pri tem iztegnil svoje roke od enega konca mize proti dragemu. Pesnik basni Kryk?v, ki je bil tudi navzoč in je sedel na drugem koncu mize, jei Potemkinu urno odmaknil stol in rekel: »Prosim, prosim, saj dovolite, da napravim prostor za vašega jesetra...« VSAK DAN ENA Jetika nazaduje, rak pa narašča Kaj pravi ameriški strokovnjak za pljučne bolezni !že mnogi zdravniki so trdili, da je jetika že davno izgubila svojo nekdanjo strahoto. Specialist za pljučne bolezni, ameriški zdravnik in učenjak dr. Edgar Mayer pa pravi, da je to bolezen., ki bo v nekoliko letih nemara popolnoma izginila. Dr. Mayer, ki se mudi trenutno v Parizu, pravi ,da je zlasti razvoj rontgen-skih cevi odločilno vplival na nazadovanje te nevarne bolezni, še pred 15 leti je bi- la tuberkuloza v Zedinjenih državah, kakor v mnogih drugih deželah, na prvem mestu med boleznimi, sedaj pa se je pomaknila na sedmo mesto. L. 1900. je v Ameriki izmed 100.000 oseb umrlo 172 za tuberkulozo, lansko leto pa samo še 54. Kakor drugod pa je opažati, da število bolnikov z jetičnimi pljuči nazaduje, nasprotno pa naraščajo primeri rakastih pljuč. Carusov klobuk Ko je Enrlco Caruso prvič gostoval po Ameriki, je prišel tudi v Springfield. Po koncertu tam ni mogel najti svojega klobuka, naslednji dan si je moral kupiti novega. Malo pozneje pa je upravitelj dvorane, v kateri je tenorist nastopil, George Blair, stari klobuk našel. Caruso mu ga je podaril, saj je imel že drugega. Blair klobuka ni mogel nositi, ker mu je bil prevelik, pa ga je pozneje podaril svojemu bratu dr. W. Reedu Blairu, ravnatelju new-yorškega živalskega vrta, ki je Carusov klobuk pred kratkim spet prepustil svojemu svaku Neilu McNabu. Temu je klobuk sicer tudi prevelik, čuva ga pa kot veliko dragocenost, kot spomenik na enega največjih pevcev vseh dob. Lahko si mislimo, da je ta klobuk v očeh zbirateljev že danes vreden pol imetja. Nenavadna oporoka Otroci pred kratkim umrlega brazilskega milijonarja, bankirja Novollesa so vložili tožbo, da bi se razveljavila njegova oporoka. Novolles je namreč vse svoje imetje namenil vojni proti muham, razni znanstveni zavodi so prejeli visoke vsote z naročilom, naj jih porabijo samo za uničevanje muh. Otroci in muhe so bankirja za življenja hudo trpinčili. Previdnostni ukrepi v Franciji Na kilometre dolge kolone avtomobilov prevažajo orožje in strelivo Zemljevid usodnega ozemlja Kakor poročajo očividci, se Francija z vso resnostjo pripravlja na bližnje dogodke. Ogromne množine vojnega mater ala in rezervnih živil so zadnje dni odpeljali vzhod. Na cestah vidi popotn'k po več kilometrov dolge verige avtomob lov ki prevažajo tanke, topove in strelivo proti mej-rfim odsekom. V vzhodnih četrtih Pariza so zadnje- dni korakali oddelki topn štva in pehote po ulicah z godbami in zastavami. Svetovnoznana »tekla na oknih katedral v Chartreju in Rouenu so demontirali in jih odnesli v zaklonišča. Tudi okna kapelice v pariški, justični palači, ki pred- Angleška vlada je odredila in deloma celo že izvedla preselitev nekaterih važnih uradov iz Londona v provinco. Selitve so se začele v soboto in se nepretrgoma nadaljujejo. Oddelek za nabavljanje v vojnem ministrstvu se je preselil v LancashireLn blizu Diverpoola. Ministrstvo za delo, ki mu je poverjena izdelava rekrutacijskih seznamov, je takisto zapustilo prestolnico ? V bližini Londona ostane do nadaljnega samo notranje ministrstvo, a še to le zaradi evakuacijskih ukrepov. Kabinetna pi- Zaklonišča za leve in slone Vodstvo živalskega vrta v Londonu je odredilo, da se morajo takoj zgraditi zaklonišča za leve in slone, kamor bodo spravili živali v primeru letalskih napadov. Hude skrbi povzroča vodstvu vrta v tem pogledu vprašanje zaklonišč za žirafe. Lon-dončani menijo, da bi bilo treba za nje zgraditi posebne oklopne stolpe. sama vlade se bo preselila v Oxford. Pripravljeno je vse, da se ta preselitev lahko izvede v nekaj urah. V Oxfordu se bo najbrže nastanila večina ministrov londonske vlade. Po vsej priliki bo tam tudi zunanje ministrstvo. Kralj Jurij VI. z družino bo stanoval v Sandringhamu. Velika večina industrijskih podjetij je takisto poskrbela za preselitev pisarn iz Londona kolikor mogoče daleč na deželo. Od ponedeljka se seli iz Londona civilno prebivalstvo, zlasti otroci in ženske. To preseljevanje bo trajalao štiri dni Ročni kovčeg na kolesih Med največje neprijetnosti počitniških potovanj spada prenašanje ročne prtljage na postajo in s postaje. Temu bo odslej drugače, kajti neka tovarna kovčegov v Lip-skem je izdelala ročni kovčeg na kolesih. Kovčeg ima na eni izmed obeh ožjih strani sklopni kolesi, na drugi pa držaj, s katerim vlečeš kovčeg za seboj ali pa ga potiskaš pred seboj. Amerika pozdravlja neodvisnost Poljske stavljajo vrednost 90 milijonov frankov, sov nedeljo sneli in jih spravili v kleti Francoske banke. Inozemska diplomatska zastopstva, predvsem ameriško in belgijsko poslaništvo preskrbujejo svoje državljane z maskami prot plinom. Povsod so nalepljena navodila, kako je treba ravnati v primeru letalskih in plinsk h napadov. Z maskami proti plinom je zdaj previdena že preves-na množica pariškega prebivalstva. Pari-šk otroci, ki so še v počitniških kolonijah, se zaenkrat ne smejo vrniti v mesto. Učitelji morajo slej ko prej biti na razpolago državnim oblastvom. »Zeničica, kaj meniš — ali ne bi kazalo, da si nabavimo sesalnik za prah?« »Nikakor, dragec. Prahu imamo pri nas toliko, da bi se vsak sesalnik za prah pokvaril Skoda denarja zanj — rajši ga porabiva za kakšno drugo udobnost.« .(»JonrnaJcU Iz prestolnice v provinco Angleški uradi se že selijo iz Londona Poljske in nemške državne meje, na katerih čakajo topovi . .. ulturnl pre Milan Kašanin, L'Art youg0slave Muzej kneza Pavla v Beogradu je izdal v monumentalni opremi knjigo, ki je namenjena v prvi vrsti tujemu svetu kot veliki dokument naše umetnostne pomemb nosti: Milana Kašanina »l'Art you-g o s 1 a v e«. Direktor tega muzeja, urednik »Umetniškega pregleda« g. dr. Milan Kašanin — znan tudi kot pisec nekaterih prikupnih pripovednih proz — je sestavil delo, ki bo dostojno predstavljalo v svetu kulturno vrednost in tisočletno tradicijo jugoslovenske upodabljajoče umetnosti. Velik, razkošno opremljen zbornik obsega študijo g. Kašanina (str. 9—65, razlago po sameznih slik (st. 67—85) in na to 168 ilustracij, natisnjenih na umetniškem papirju, delno koloriranih (8 slik, med njimi ena Groharjeva). Reprodukcija teh vešče izbranih slik stoji na višku naše grafične zmogljivosti (knjiga je bila natisnjena v Ljubljani). Zbirka je v vsakem pogledu reprezentativna in se uvršča med najlepša knjižna dela, ki predstavljajo kulturno tvornost in preteklost Jugoslavije. »To delo je posvečeno zgodovini jugo-lovenske umetnosti, ki je znana samo majhnemu številu strokovnjakov. Nima drugega smotra nego seznaniti široko občinstvo z umetnostnimi deli, ki so skozi vekove predstavljala za jugoslovenski narod podlago njegove tradicije in edinstva: s to dedščino je vstopil v intelektualno občestvo evropskih narodov v trenutku, ko je naposled dosegel svobodno zgodovinsko usodo. Ta dokumentarna in sintetična knjiga vsebuje splošni pregled jugoslov. umetnosti in zbirko reprodukcij najrazličnejših del. Ce bo obrnila pozornost či-tatelja na zaklade več kakor deset stoletij preizkušenj in slave, bo dosegla svoj smoter.« S temi besedami je knjiga poslana v svet, potem ko je avtor označil z nekaj stavki plemenito vzpodbudnost in mece-natsko pokroviteljstvo, ki ga nudi naši umetnosti ustanovitelj Muzeja kneza Pav. 1a. Nj. kr. Visoč. knez-vladar, čigar plastični portret (delo I. Meštroviča) je re-produciran kot prva umetniška priloga te pomenljive zbirke. Vnanja značilnost uvoda, ki kaže, da je g. Kašanin prodoren poznavalec naše celotne umetnosti, je periodizacija umetnostnega razvoja. V prvem delu prikazuje pisec umetnost srednjega veka. Ta del je razdeljen v naslednja poglavja: Začetki in razvoj; Prevladovanje zapadnih vplivov; Arhitektura in kiparstvo romanskega slo. ga; Monumentalno slikarstvo v 13. stoletju; Usmerjenost v Bizant; Povratek k Zapadu; Gotični slog. V drugem delu se bavi z umetnostjo renesančne in baročne dobe, obravnavajoč posebej arhitekturo, kiparstvo in slikarstvo. Tretji del je posvečen moderni umetnosti, ki se začenja ob koncu osemnajstega stoletja s klasicizmom. Nadaljnje razvojne periode so ro. mantizem, realizem in akademizem, impresionizem in današnja umetnost. Slovenska umetnostna zgodovina se vključuje v ta pregled z dobo gotike. Naša baročna umetnost je dobila v tem delu razprave častno mesto: »Slovenija, ki si je prisvojila barok s tolikim navdušenjem kakor gotiko, je zgradila v 17. in 18. sto. letju toliko in tako pomenljivih cerkva, da tudi najmanjše lahko že s svojim številom vtisnejo vsej pokrajini poseben značaj, a največje kakor n. pr. veličastna nunska cerkev v Ljubljani, kjer je rešitev problema notranjih prostorov ena najsrečnejših, kar jih lahko občudujemo v cerkvenem stavbarstvu vseh jugosl. dežel, —do-sezajo višino najbolj pristnih umetnin.« Med baročnimi kiparji sta posebej orne. njena Franc Mislej in Franc Robba; slednji je »edini baročni kipar Jugoslavije, ki je pokazal globoki čut resničnega kiparja.« Dobro zastopani smo Slovenci v baročnem slikarstvu (Gladič, Mencinger, Je-lovšek, Bergant, Janša, Layer). Za klasicizem nas predstavljata Langus in To. minec, vendar bi bil vreden omembe še Kavčič. Za razdobje realizma in akade-mizma. smo zastopani v bratih šubldh, medtem ko v impresionističnem razdobju Iva Vo j novic Pred desetimi leti je umrl v nekem beograjskem sanatoriju avtor »Dubrovačke trilogije«, »Smrti majke Jugoviča« in tolikih drugih dramatskih pesnitev — Ivo Vojnovič. Pokopali so ga na tihem, krasno ležečem dubrovniškem pokopališču na Lapadu, ki ga je sam nekoč opeval in kjer so pokopavali patricije tega ponosnega jadranskega mesta. L. 1857 v Dubrovniku rojeni Ivo Vojnovič je bil sin potomca domačega plemstva. zagrebškega vseuč. profesorja, in matere iz florentinske plemiške rodbine. Od matere je dobil tisti fini čut za estetske vrednote in latinsko čustveno kulturo, ki sta ga vzposobila za pesnika in dramatika artističnega značaja, pri očetu pase je nvzel narodnega čustvovanja, dubrov-niškega ponosa in zanimanja za preteklost. Obiskaval je nekaj časa italijansko gimnazijo, dovršil pa hrvatsko gimnazijo v Zagrebu in pravno fakulteto na Dunaju. Bil je nekaj časa sodnik, na to pa upravni uradnik v službi dalmatinske deželne uprave, dokler ni postal L 1907 dramaturg zagrebškega gledališča. Med svetovno vojno je bil zaprt, dalje časa pa je ležal v bolnišnici Usmiljenih sester v Zagrebu, kjer si je zdravil v ječi pridobljeno očes. no bolezen in bil pod policijskim nadzorstvom. Njegova oprostitev je bdla triumf narodne misli in proslava njegove šestde-setletnice prava manifestacija za jugoslo-venstvo, ki je imelo v avtorju »Smrti majke Jugoviča« in »Lazarova Vaskrsenja« svojega pesnika in preroka. Odgojen v duhu dubrovniškega »slovin-stva«, razgledan po romanskem svetu, zla. sti po italijanski kulturi, ki mu je Ma zelo blizu, navezan na Zagreb in vendar prežet od duha kosovsike ideje, je bil toliko hrvatski kot srbski pesnik, enako priljubljen v tem in onem krogu, vendar čustveno bližji hrvatskemu svetu. Najbližji pa je bil in ostal do zadnjega svojemu Dubrovniku, ki je imel v njem največjega pesnika po Gunduliču. Ivo Vojnovič se je začel oglašati v literaturi L 1880. Izprva je pisal pripovedno prozo (zbirka novel »Perom i olov. prevladujemo. Pisec označuje A. Ažbeta in pravi o Ivanu Groharju, da je bil eden največjih talentov v vsej jugoslov. umetnosti. »Njegovo delo ni znatno in se skoraj izključno omejuje na krajine, vendar je imel tolik dar rojenega kolorista in tako rahločutno čuvstvenost, tako fin čut za slikarsko ubranost, umel je s takim čistim lirizmom izražati poezijo »barvitih sanj«, da mu vse do danes ni enakega v vsem jugoslov. slikarstvu.« G. Kašanin omenia z nekaj besedami Ferda Vesela in prehaja na to k Jakopiču, ki je imel med impresionisti najbolj ognjevit temperament; najznačilnejši učinek njegovih slik je »vtisk neposredne vizije in moči.« Ma. tej Sternen je označen kot figuralist, ki je večino »klen v formi, umerjen v izražanju in miren v tonu, čeprav kaže sicer bogastvo barv.« »Noben izmed njih,« piše g. Kašanin dalje, »pa ni kazal tako stalnega napredka, kakor skromni umetnik Matej (?) Jama, ki se je umel polagoma tako uveljaviti, da danes vidijo v njem najpomembnejšega jugoslovenskega postimpresionista.« V poglavju o današnji umetnosti smo Slovenci zastopani slabše. kakor bi ustrezalo razgibanosti naše povojne umetnosti. Tu čitamo samo stavek: »Vendar je treba omeniti obstoj cele skupine močno aktivnih umetnikov v sever-no-zapadnih delih Jugoslavije, ki se jih niso dotaknili vplivi Pariza, marveč se naslanjajo na nemške struje in nacionalni folklor; tako na pr. v Zagrebu slikarji, ki se zbirajo okrog K. Hegedušiča in v Ljubljani oni, ki obdajajo brata Kralja.« Ta skopa in nepopolna označba ne more dati čitatelju niti približni pojem o današnji likovni umetnosti med Slovenci. Med predstavitelji današnje arhitekture je Jože Plečnik omenjen skupaj s Hrvatom Viktorjem Kovačičem, ker sta oba arhitekta »pustila sloge raznih šol in pokazala s svojim zelo eklektičnim okusom, da lahko neki arhitekturni spomenik postane res. nično umetnostno delo in stvaritev po svoji celoti kakor tudi v najmanjših svojih delih.« Pregledno ia jasno spisano razpravo zaključuje g. Kašanin s priznanjem in po> hvalo jugoslov. urbaničnega napredka. Stooseminšestdeset izbranih slik sega od cerkve Sv. Križa v Ninu, ki je bila zgrajena med L 788 in 800 do ljubljanskega nebotičnika, dela arh. VI. šubica. O tej stavbi pravi pisec v pojasnilu k slikam, da »pričuje neizpodbitno o velikem razvoju mest in o zmožnosti arhitektov, da rešujejo najbolj zapletene probleme. Kakšno pot smo pač prevalili od zgradbe prve jugoslov. stavbe, cerkve sv. Križa v Ninu iz 9. stoletja, pa do tega nebotičnika!« Zares, slike, ki jih vsebuje ta odlični zbor. nik, govore glasneje od vseh pismenih razlag in pojasnil o vekovitem umetnostnem razvoju med Srbi, Hrvati in Slovenci — govore o tisočletnem kulturnem stremljenju s krvjo in sorodnim jezikom združenih, čeprav politično razedinjenih rodov, ki tvorijo današnjo Jugoslavijo. Knjiga Milana Kašanina »L'Art ycrugO-slave« je zlasti v teh zamračenih časih, sredi negotovosti in dvomov, močno pričevanje o trdnih nitih, ki jih je splela usoda med vsemi narodnimi in kulturnimi enotami Jugoslavije in nas zvezala v skupnost usode in bodočo sintezo duha. Tudi marsikomur med naimi, kaj šele tujcem, utegnejo biti prava odkritja dokazi resnične in velike umetnosti v srednjem veku med Srbi in Hrvati. Slike raznih, večidel anonimnih mojstrov pričajo, da je ta umetnost v 13. in 14. stoletju šla vštric z umetnostjo Italije in Francije kot tedanjih vodilnih umetnostnih provinc, če je ni celo prekašala. To dejstvo že samo osvetljuje kulturno moč balkanskih Slovanov v srednjem veku in pobija vse hudobne opazke naših dednih nasprotnikov o naši inferior-nosti. Samo tuja sila je mogla presekati rasni razvoj teh narodov in jih vreči v stanje primitivnega življenja in narodnega hlapčevanja. Nasproti tuji sili, ki ostaja slej ko prej problem malih narodov, je treba zavestno in pogumno poudarjati domačo tradicijo in ustvarjalno moč. Knji. ga g. Kašanina »L'Art yougoslave« je tak krasen in prepričevalen dokaz naše skupnosti in naše duhovne veličine. kom«, povest »Ksanta«). Pisal je tudi pesmi, ki pa jih ni mnogo: so to predvsem dubrovniški motivi, dalje pesem ob smrti Tolstoja i. dr. Težišče njegovega dela in kulturnega pomena je v dramatskih spi. sah. že 1. 1889 je objavil dramo »Psyche«, L 1895 »Ekvinokcij«, 1897 »Gunduličev I »Smrti majke Jugoviča« tn Simbolično I ' dramo »Lazarevo vaskrsenje«, izraz vere J j v bližajoče se osvobojenje. že 1. 1904 je v j ■ rokopisu dovršil pozneje izišlo dramo »Im. j j peratrbc«, po svetovni vojni pa je izdal »Maškerate ispod kuplja«. Vojnovičeve pesmi, drobna proza in gledališki članki so izšli 1. 1917 v knjigi z naslovom »Akordi«. Bila je to izdaja »književnega juga«, ki nam je v svitu svobode vlivala vere in poguma v moč jugosl- zedinjevalne ideje. Ivo Vojnovič sodi med najpomembnejše dramatike, ker jih je dal slovanski jug. Njegova dela so že pred »vojno igrali v raznih tujih gledališčih, zlasti še na odrih slovanskih dežeL Posebno so ga čislali v Pragi, kjer so bile Vojnovičeve premiere pravi triumf češkoslov. - jugoslovenske vza-jemnostne misli. Prevajal ga je predvsem Jan Hudec, ki je še lani izdal pri »Druž-stevni pr£ce« petero Vojnovičevih dram, čijih poglavitni ideji in osrednja vtelešena lika sta mati in domovina. Najobsežnejšo študijo o Vojnoviču je izdal v poljščini dr. Jos. Gotabek (Varšava 1933). r. Zapiski Italijanski slavist v Jugoslaviji. Zagrebški Usti poročajo, da se je več ko teden dni mudil v Zagrebu predstojnik Instituta za slovansko filologijo na rimski univerzi, znani italijanski slavist Giovanni Maver. Maver, ki je ordinarij za siavistiko na rimski univerzi, je ustanovil največjo slavistično knjižnico v Italiji, na padovanski univerzi, kjer je bil v letih 1920—1929 profesor sla-vistike. Pisal je tudi o nekaterih hrvatskih in srbskih književnikih. Branko Deškovič, hrvatski kipar, znan zlasti kot odličen animalist (upodabljalec živali), je umrl v holmci za duševne bolezni v Vrabčah pri Zagrebu, star 55 let. Bil je po rodu z Brača in je študiral v Zagrebu, Benetkah in Parizu. Kriza največje opere na svetu. Največja opera na svetu Metropolitan v New Torku, ki ima med svojimi solisti tudi go. Zinko Knuc Milanov, je zašla v finančne težkoče. Poglavitni vzrok je v tem, da ta opera nima svojega poslopja in mora plačevati sila visoko najemnino. Zato se je sedaj sprožila akcija, da bi se zgradilo za Metropolitan, opero lastno poslopje, ki pa bi stalo poldrug milijon dolarjev. Klasiki v sovjetski Rusiji. V Moskvi je izšla obsežna antologija starogrških in starorimskih pisateljev. Zastopani so med drugimi Homer, Eshil, Sofokles, Evripid, Aristofan Demosten, dceron, Vergilij, Ko-ratij, ršeneka in dr. Vsak je zastopan z večjimi odlomki, ki so opremljeni z biografijo in bibliografskimi podatki. Pobudo za to antologijo, ki naj sodobnemu ruskemu človeku približa svet antike, je dal že pokojni MaksLm Gorkij. Sofijsko Narodno gledališče ima v repe rtoarnem načrtu za novo sezono med drugim A. P. čehova »Utvo« in Ibsenovo »Divjo raco«. Nikolaj Dončev se v listu »Dnes« zavzema, da bi reprezentantivna bolgarska drama proslavila tristoletnico rojstva Racina z uprizoritvijo kakšne njegove tragedije, n. pr. »PhMre« in da bi iz moderne francoske drame izbrala še kakšno igro Jeana Girandouxa, n. pr. »Siegfrieda«, »Amphitrion« ali »Ondinne« — nasveti, ki naj ne veljajo samo za sofijsko gledališče. V roke g. Shakespearu . . . »Les noovel-les Littčraires« navajajo v zadnji številki nekaj primerov, ki kažejo, da tudi v Franciji močno nazaduje literarna izobrazba. Tako je »redakcija »Mercure de France« dobila neko pismo, ki naj bi ga dostavila na odpošiljatelju neznani naslov g. Gčrar-da de Nervala. Ta naslovljenec pa je že od L 1855 v grobu. »Les Nouvelles Littčrai-res« so prejela pisma, naslovljena na Pierra totija in Henrija de Rčgniera, Id sta tudi že na onem svetu. Neki filmski produ-cent je hotel telefonirati Victorju Hugoju da bi dal avtorizacijo za svojo dramo »Her. nami«, a je na svoje presenečenje izvedel, da avtor »Hernanija« že od L 1885 počiva v grobu. Višek neznanja je dosegla neka tvrdka v Hollywoodu, ki je naslovila na nekega londonskega založnika ček z naslovom: »V roke g. W. Shakespearu . . .« I ŠPORT Hrvati za posten sporazum Včeraj smo objavili izjavo predsednika JNS dr. Andrejeviča, da bodo storjeni pomembni ukrepi, da se odstrani spor med Zagrebom to Beogradom. V ta namen je bila za ta torek sklicana plenarna seja upravnega odbora JNS ln zastopnikov podsavezov, ld pripadajo še v njegov delokrog. O tej seji še nI bilo izdano nobeno uradno poročilo in nam zato nI znano, če so bili storjeni sklepi, ki bi pomenil zboljšanje položaja. Na dr. Andrejevičevo izjavo se je oglasil zdaj predsednik Hrvatskega nogometnega saveza dr. Kraljevič in je novinarjem izjavil: »Izredna seja JNS se nas neposredno ne tiče, ker mi nismo člani JNS-a Lahko pa bi zanimala tudi nas v toliko, če bi uprava JNS-a na nji hotela popraviti vse svoje prejšnje napake. Sklepi JNS niso važni za hrvatski šport, ker JNS ni zastopnik hrvatskega nogometnega športa. Ta seja pa lahko pokaže, koliko je tam dobre ln resne volje, da pripravijo pot resno mišljenemu ln poštenemu sporazumu. Mi smo ustanovili svojo samostojno organizacijo, začeli smo tekmovati in lahko mirno čakamo na razvoj dogodkov. Tudi pri tej priliki naglašam, da smo kakor vedno dozdaj pripravljeni, da se z bratskimi srbskimi klubi sporazumemo o organizaciji skupne športne ustanove. Na vsak sporazum pa ne bomo pristali, ker hočemo sporazum na pošteni to solidni osnovi, kjer bi bilo omogočeno popolnoma enakopravno sodelovanje ln izključena sleherna možnost kakršnega koli oškodovanja naših športnih interesov, kajti tudi mi ne želimo nikomur škode. Veselilo me bo, če bodo k takemu iskrenemu in poštenemu sporazumu pristopih tudi športniki z druge strani. Naglašam, da drugačnega sporazuma z nami ne more biti.« Ljubljana—Hašk Prva tekma v hrvatsko-slovenski ligi V nedeljo se bo odigralo drugo kolo prvenstva v hrvaško-slovenski ligi. To pot bomo imeli priliko, da gledamo doma borbo med zagrebškim Haškom in našimi fanti. Hašk, eden od resnih aspirantov za naslov prvaka te lige, bo seveda nastopil v najmočnejši postavi. Zato bodo morali naši napeti vse žile, če bodo hoteli žeti uspeh. Mars—Bratstvo V nedeljo bodo Marsovci nadaljevali svojo borbo za točke, že prva srečanja so težka preizkušnja za Poljance, ki so prejšnjo nedeljo premagali z požrtvovalno igro Vičane in spravili prvi dragoceni točki pod streho. Sedaj jih čaka vsekakor hujši nasprotnik, prvak LNP-ja v ljublj. skupini. Simpatični Jeseničani bodo poslali na igrišče vse svoje kanone, da tudi v Ljubljani nadaljujejo svoj zmagovito pričeti pohod. Tekma se bo odigrala na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno, ob 9.30. Srednjeevropski pokal Od 1. do 3. septembra bo v Zagrebu drugo kolo letošnjega tekmovanja v tenisu za ženski srednjeevropski pokal. Srečali se bosta reprezentanci Jugoslavije in Madžarske. V prvem kolu je igrala Jugoslavija z Italijo v Beogradu. Jugoslavija, ki je nastopila s Kovačevo in Florianovo. je zmagala s 4:1. V drugem kolu bi se morali srečati tudi ženski reprezentanci Poljske in Nemčije, a je Poljska brez igre prepustila zmago Nemčiji in bo torej srečanje Jugoslavije in Madžarske obenem že semifinalna tekma za srednjeevropski pokal. Jugoslavija bo nastopila spet g Kovačevo in Florijanovo, Madžarska pa s Kermesijevo to Somogyjevo. Tekmovanje za ženski srednjeevropski pokal je bilo ustanovljeno leta 1938. in je darilo poklonila Nj. Vel. kraljica Marija. Ustanoviteljice tekmovanja so bile Jugoslavija, Madžarska, Italija, Avstrija, Poljska in češkoslovaška. Prvo leto je zmagala Madžarska, letos pa so se udeleženci nekoliko spremenili, odpadli sta Avstrija in češkoslovaška to igra namesto njih Nemčija, ki je po žrebu brez borbe prišla takoj v finale. Tekmuje se po načinu iger za Davisov pokal in se vsako srečanje sestoji iz štirih posameznih in ene igre v dvoje. Država, ki srečanje izgubi, izpade iz nadaljnega tekmovanja za dotično leto. san«, L 1903 je dovršil znamenito »Dubro-vačko trilogijo«, ki mu je prinesla največ slovesa in uspehov. L. 1907. je izšla dra-matska pesnitev »Smrt majke Jugoviča«, čije krstna predstava je bila že prejšnje leto v beograjskem gledališču. Bivanje v Benetkah in italijanski vplivi so mu navdihnili »Gospodjo sa suncokretom«, igro v duhu d' Annunzievega artizma. Pod vtisi balkanske vojne je spisal četrto dejanje V nekaj vrstah Prihodnjo soboto to nedeljo bo v Beogradu atletski dvoboj med Jugoslavijo to Madžarsko. Srečanje bo za naše atlete pomembno zlasti zato, ker bodo na podlagi doseženih rezultatov sestavili moštvo, ki bo zastopalo Jugoslavijo na jubilejnih desetih balkanskih igrah v začetku oktobra v Atenah. Madžari niso v svojo reprezentanco postavili vseh svojih najboljših, ampak bodo sodelovali le posamezniki, ki pa predstavljajo evropski prvi razred. Jugo- slavija bržkone ne bo mogla nastopiti v najmočnejši sestavi to za to ni upati, da bi se to srečanje končalo uspešno za naše barve. BSK se pogaja za turnejo po Južni Ameriki. Gostovanje naj bi se začelo v decembru to trajalo skoraj do konca januarja. Beograjčani bi igrali najprej v Urugvaju, nato pa še v Braziliji to Argentini. Pogajanja potekajo zadovoljivo, vprašanje je le, kako se bo razvil sedanji zunanjepolitični položaj. Na tekmovanju vseučilišč v Monaku sta se v finalu nogometnega turnirja srečali. Jugoslavija in Belgija, čeprav so Jugoslo-veni nudili od začetka do konca boljšo igro in so tudi prevladovali, je zmaga pripadla Belgiji z 2:1. Sokol POLJčANE. Sokolsko društvo je spet izgtt bilo enega svojih sodelavcev. Komaj smo lani po odhodu brata tajnika Detička zamašili vrzel s tem, da smo izvolili novega tajnika železniškega uradnika brata Toneta Janžeka, nas zdaj na žalost zapušča, ker je premeščen v Krško. Sokolsko društvo mu je priredilo odhodnioo pri bratu Vodeniku v Sp. Poljčanah. Za vneto delo pri Sokolu se mu je zahvalil brat starosta, brat podstarosta pa je kot njegov šef orne. nil, da izgubimo ne le dobrega Sokola in človeka odkritega značaja, temveč tudi vestnega in sposobnega uradnika. Želimo bratu tajniku na njegovi življenjski poti vso srečo in zadovoljstvo to pa če ga veseli, da se še morda kdaj povrne v naš kraj. — Naš Sokol priredi na vrtu br. Mahoriča v nedeljo telovadni nastop, združen z veliko ljudsko veselico. Prireditev ima Sokol v lastni režiji. Ker je čisti dobiček namenjen za Sokolski dom, ki bo v nekaj dneh v sirovem stanju pod streho, pričakuje Sokol tako od domačinov kot od gostov vsestranske podpore in uvidevnosti. Zdravo. Naše šole š— Strokovna nadaljevalna šola v Braslovčah prične z rednim poukom v š. 1. 1939/40 v ponedeljek dne 11. septembra. Vpisovanje za vajence bo v ponedeljek dne 4. sept. od 14. do 16. ure, za vajenke od 16. do 18. ure istega dne. Novinci prinesejo seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo, 2. in 3. letnik pa zadnje izpričevalo obrtne šole. Vpisnina je 50 din. Mojstri naj poskrbe, da se njih vajenci-ke redno vpišejo. šolo morajo obiskovati vajenci-ke vseh obrti občine Braslovče, Gomilsko in Polzela. š— Drž. realna gimnazija v Novem mestu. Vpisovanje učencev v I. razred bo 5. septembra dopoldne, vpisovanje učencev s tujih gimnazij pa 3. septembra od 10. do 12. ure. Pri vpisu je treba predložiti rojstni list, zadnje letno izpričevalo, s 50 din kolkovano prijavo in davčno potrdilo ter plačati predpisane takse. š— Na strokovni nadaljevalni šoli za mehansko tehnične obrti na Ledini se prične redni pouk v petek 1. septembra. Na to opozarjamo vse vajence, ki se do sedaj še niso vpisali na navedeni šoli in ki morebiti čakajo na naknadno vpisovanje, ki bo v nedeljo 3. septembra. 6— I. mestni otroški vrtec se je s Tabora preselil v ljudsko šolo na Ledini to krajevni šolski odbor opozarja starše na to preselitev. š— Vpisovanje v glasbeno šolo »Sloge« bo od 1. septembra t. 1. dalje vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure v šolski pisarni Pražakova ulica št. 19 (Ljubljanski dvor), šola poučuje: solo-petje, gosli, klavir, violo, čelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, tromipeto, rog, pozavno, kitaro — po potrebi tudi druga glasbila — in teoretične predmete. Goji tudi komorno glasbo, orkestralno igro in mladinsko zborno petje. (—) SK Ljubljana. Danes ob 16.30 obvezen trening vseh aktivnih nogometašev. V petek od 17. dalje sprejem novih juniorjev na igrišču. Iz SK Ljubljane. Vljudno obveščamo svoje starešinstvo in podporno članstvo, da imajo pravico do popusta pri vstopnini k našim prireditvam le oni, ki niso v zaostanku s članarino. Predsedstvo. SK B' irs. Danes popoldne trening za vse one igrače, ki so navedeni na oglasni deski. V petek ob 20.30 strogo obvezni članski sestanek. četrtek, 31. avgusta Ljubljana 12: Poslušajmo citre (plošče). - 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Slovanska glasba radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Deset minut zabave. — 19.40: Nac. ura: Spomini Save Telekije. - 20: Po domače (plošče). — 20.10: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 20.30: Samospevi ge. Pine Kokal (soprar)' in ge. Marije Tutte (alt). — 21.15: Re_ produciran simf. koncert. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 20: Plošče. — 20.30: Operna, glasba. — 22.15: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Praga 19.30: Prenos opere »Car-men«. — 22.10: Plošče. — 23: češka glasba. — Varšava 21: Violinske in klavirske skladbe. — 22: Angleške arije in pesmi. — 23.15: Poljska komorna glasba. — Sofija 19.15: Simf. koncert. — 20.50: Lahka godba. — 21.25: Plošče. — 21.50: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 12: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 18.40: Schubertova glasba. — 19.15: Zvočna igra. — 19.45s Petje. — 20.15: Zvočna igra. — 21: Italijanske pesmi in serenade. — 22.30: Lah. ka godba in ples. — Berlin 20.15: Slike iz Gdanska. — 22.30: Lahka glasba. — M»n-chen 20.15: Opereta »Vesela vdova«. — 22.40: Klavirski koncert — 23.20: Nočni koncert. — Pariz 19.50: Plošče in pesmi. — 20.30: Zvočna igra. — 22.40: Lahka glasba. Križanka štev. 98 Vodoravno: 1. evropska država; 10. koralni greben v toplem morju; 11. del roke; 12. posoda; 13. koničast vrh; 15. kratica namesto izčrpnega naštevanja; 16. vzdih; 17. delavec; 19. ploskovna mera; 20. vozov-na potrebščina; 21. otok v gornjem Jadranu; 23. delavec; 24. Človeška odlika; 25. šivalna potrebščina, 27. boleča tvorba; 28. del voza; 29. plemensko — verski poglavar mohamedancev; 31. obrok hrane; 32. uradno poslopje. Navpično: 1. redovnik, tudi: Dvofakova opera; 2. ena izmed Zedinjenih severnoameriških držav; 3. imenski praznik; 4. pijača starih Slovanov; 5. ptica; 6. kratica; 7. reka v zapadni Aziji; 8. skupina živali; 9. bajeslovna etiopska kraljična, tudi: ozvezdje; 13. ptičji mladič, tudi Ro-standova zgodovinska drama; 14. vrh v Triglavskem pogorju; 17. domača žival; 18. ( privlačna osebitost; 22. živalska snov; 24. | sorodnik; 26. določena prometna pot; 28. skupina moluških otokov; 30. niponska dolžinska mera, 31. osebni zaimek. Rešitev križanke St 97 Vodoravno: 1. navihanec, 2. Uri, 10. Atene, 11. na (Na = natrij), 12. osa, 13. ar (Ar = argon), 14. skala, 15. as (As = arzen), 17. Una, 18. le, 19. lesa, 21. Dev, 22. kap, 28. grad, 25. up, 26. dim, 27. ak, 29. senat, 10. Ig, 32. Nin, 33. ol, 34. norec, 36. rja, 37. alabaster. Navpično: 1. nunka, 2. ara, 3. vi, 4. Ha-sanaginica, 5. Atala, 6. ne (Ne = neon), 7. ena, 8. Cerkev (cerkev), 12. okus, 16. slap, 18. Leda, 20. ep, 21. da, 22. kutina, 24. rman, 26. Deneb, 28. kolar, 31. gol, 33. oje, 35. Ra (2. = radij), 36. rt. « M. BRAND Sest Klatili angelov Roman 15 Ko je Ryder poslal komornega slugo spat, je sedel spet k odprtemu oknu in se zagledal v zvezde. Čez čas mu je prišlo nekaj na misel; vstal je in odšel dol, v delovno sobo. Ko je odprl vrata, se mu je zazdelo, da je opazil v sobi medel odsvit luči vendar je a\ < mil, ali ni bila morebiti prevara Zaprl je vrata in tipaje poiskal električno stikaio, toda iz previdnosti se ie obrnil z obrazom proti sobi, preden je vključil tok. Luči so zažarele. Ničesar sumljivega ni bilo videti, ker je pa plavaj v zraku sumljiv, tuj vonj, je oprezno in korakoma krenil proti m'zi — desno cd nje je našel čepečo postavo v črnem žametnem ogrinjalu. ^Kaj že':'e?« je vp»vša! Ryder. Postava je vstala, črni žametni ogrinjač ji je zdrknil z glave, zlati lasje so se pokazali — Mar-lena Sutherland je trepetaje obstala pred njim. »Prosim, izvolite sesti«, je rekel dokaj osuplo. Spustila se je na bližnji stol in prestrašeno za-strmela vanj. »Ne bom klical policije«, jo je potolažil. »Videti je, da vas je stvar močno prizadela — ali naj vam stopim po kozarec konjaka?« »Ne«, je odgovorila brez glasu. ! Ponudil ji je cigareto, ki jo je vzela, med ko so se njene oči kakor prikovane upirale vanj. »Kadar se toliko opomorete, da boste mogli govoriti, mi povejte«, je rekel in jel hoditi po debeli preprogi sem ter tja. »Zdaj poizkusim«, je zašepetala čez nekaj časa. Zmečkal je cigareto v pepelniku, se usedel na rob pisalne mize in se zagledal v svoje sklenjene roke. »Morala sem se vrniti«, je obotavljaje se izpre-govorila, »ker je tu nekaj, kar po rajnikovi želji ni namenjeno tujim očem.« Ryder se ni ganil, ker je pa ona molčala, se mu je tišina polagoma zazdela moreča, tako da je nazadnje dejal: »Ne maram vam otežiti zadeve in tudi vprašanj vam nočem zadajati, torej se nikar ne dvizajte. —Ali ne bi bilo vendarle dobro, da vam prej prinesem okrepčilo?« »Prosim, poglejte me«, je zaprosila. Vzdignil je oči. Zdrznila se je, a se nato takoj spet zbrala — njeni prsti so se živčno poigravali : žametnim ogrinja čem. »Za briljantno zapestnico gre«, je spet začela, ..-ki mi jo je nekoč podaril. — Moje razmere so se slabšale in slabšale, dokler nisem morala nazadnje prositi Johna pomoči. — Pomagal mi je, a pri tem je dejal, da se moram naučiti bolje gospodariti z denarjem — in ko mi je dal večje posojilo, je vzel zapestnico nazaj — ker ni maral, da bi romala lepega dne v zastavljalnico — « Glas ji je zastal in tesnobno, vprašujoče ga je pogledala. »Po tem takem bi bilo najpametneje, da tisto zapestnico precej zdajle poiščeva — tako mislite, kaiftes mislite tako, gospod Ryder?« je vzkriknila. »Vedeti morate namreč, da bi jo vsi spoznali, če bi se našla v njegovi zapuščini, in — « » — in tega nočeva, ne vi ne jaz jelite da ne?« ji je segel v besedo. »2e navadno opravljanje je dovolj mučna stvar, a tiskano opravljanje lahko človeku brezupno uniči dobri sloves, in takšna stvar bi seveda prišla v liste. — Začnite iskati on-dukajle v desnem predalu, jaz se pa lotim levega.« Čeprav je s precejšnjim hrupom premetaval papirje, je vendar slišal zraven sebe njeno naglo sopenje. Z vzdihom olajšanja je kmalu našla stvar, rjav usnjen tok, ki ga je odprla in pomolila Ry-derju — kar zableščalo se mu je od iskrenja velikih briljantov. »Da sem na vašem mestu, bi to reč kar moči hitro odnesel domov«, je rekel in se nasmehnil. »Zares?« je vprašala vsa zmedena. »Seveda.« »Bog vas blagoslovi za to!« »Takšno reč lahko človek zmerom porabi«, je menil. »Hočete, da vas spremim venkaj?« »Ali ne bi bilo bolje, če bi me pustili, da odidem sama?« »Kakor želite. — Saj res: ali imate zlatega an-gelca, ki ste ga nocoj dobili, morda pri sebi?« »Na žalost sem ga pustila doma — kaj bi ga radi imeli?« »Ne mudi se. — Kako ste prav za prav prišli noter?« »Ključ imam«, je odgovorila in zardela. »A, tako? — Nu, stvar, zaradi katere ste priBK, je torej opravljena. — Lahko noč.« Segla mu je v roko, ki jo je iztegnil in za jecljala: »Želim vam--« Zmedena je obmolknila in planila venkaj. Ryder je utrnil luč, sedel v naslanjač za pisalno mizo in se zleknil daleč nazaj. Luči hiš na oni strani ulice so nedoločno razsvetljevale temni prostor, in na gladki mizni plošči, na stenskem opažu in na kljuki vrat, ki so bila na njegovi levici, je ležal medel odsev. Nazadnje si je podprl glavo z dlanjo, da bi poizkusil premišljevati, a misli so se mu kmalu zmedle. Mahoma se je zdrznil — zakinkal je bil, glava mu je bila omahnila na prsL Ko je segel po škatlici s cigaretami, ki je stala zraven njega, je videl, da svetlobni odsev na kljujri počasi izginja in da se vrata previdno odpirajo. Moška postava se je prerinila v sobo in vključila luč — bil je Erik Claussen v odprtem večernem plašču in cilindru. Ko je zagledal Ryderja, mu je za trenutek zastala sapa, nato pa je hitro potegnil iz žepa staro, težko vojaško avtomatsko pištolo in jo nameril na Ryderja, rekoč: »Kvišku roke!« Charles je vzdigni! roke in vstal. »Stopite v stran od pisalne mize!« je ukazal vst-ljenec. Tudi to je Ryder storil. »Tako je prav«, je rekel Claussen, »a roke izvolite držati kvišku, ker moram najprej pomisliti, kako in kaj.« Tudi to je Ryder storil. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo Služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. iTiYiW.il SS3ESH1H Postrežnico srrej rnem. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 24375-1 Kuharica pridna in poštena, samostojna in snažna, dobro uporabljiva, dobi službo pri ugledni družini v Celju. Ponudbe po možnosti s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Varčna kuharica«. 24338-1 Vrtnar Hobro izvežban in uporabljiv, samski, trezen, z dobrimi spričevali, dobi takoj mesto. Ponudbe s prepisom spričevala in navedbo zahtevkov ter po možnosti s sliko naj se dostavijo na ogl. odd. Jutra po značko »Uporabljiv vrtnar«. 2453/-1 Šofer trezen, samski. zanesljiv vozač, pošten, z dobrimi izpričevali, dobi takoj mesto. Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod šifro i-Pošten šofer«. 24336-1 Privatno sobarico za takoj sprejmem. Ponudbe pod »Zanesljiva« na po-ciružtiico jutra Maribor. 24341-1 Mlad fant trgovski pomočnik - inkasant sprejme vsako službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24342-1 Mizarskega pomočnika sprejmem takoj. — Peter Kobal, Kranj. 24345-1 Mlajšo postrežnico pridno, pošteno, sprejmemo dnevno od pol 7. do 2. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24351-1 Vzgojiteljico najrajši učiteljico, z zna njem nemščine, resno, zdrsvo sprejmem takoj k otrokom v starosti 5 do 9 let. Ponudbe na pudrunžico Jutra v Celju pod »Vzgojiteljica«. 34221-1 Strojnega tehnika s srednjo tehnično šolo, — išče tovarna armatur za kalkulacije in proračune akordnih nagrad. Ponudbe z zahtevo plače in dosedanje zaposlitve pod šifro »Za Vojvodinu« na filijalu Politike, Novi Sad. 24344-1 Natakarica lahko začetnica, dobra ra-čunarica zmožna perfektno nemščine z dva tisoč kavcije se sprejme. Hotel pension OzvakL, Žirovnica 24012-1 Postrežnico pošteno in čisto, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24393-1 Dva čevljarska pomočnika za boljše delo, sprejme takoj I. Krnaič, BIeiweisova cesta 48, Ljubljana. 24386-1 Učenke lepe in mlade, katere se Je učiti godbe in petja, rejme takoj potujoča dam a kapela. Pogoji: Vsa oskrba, polovica potnih stre škov in 200 din mesečne >lače. Ponudbe na Marija, capelnica, Kneza Arsena 23, Banja Luka. 24373-44 Vajenca(ko) iz Ljubljane, sprejme ma-nufaktura Gosposvetska cesta 3. Osebna predstavitev takoj. 24388-44 Pouk Petošolec odličnjak, bi rad instruiral nižješolca za hrano. Uspeh zagotavlja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Pridnost«. 24362-4 Natakarico resno, pošteno, približno 30 let staro, dobro 12-vežbano, z znanjem nem ščine, sprejmem takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Poštena«. 24222-1 Mladenič z znanicm strojepisja in pisarniških del išče namešče-nja. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifre »Vesten mbdenič«. 24368-2 Brivski pomočnik dober delavec, išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah jvatk, 24343-2 Frizerski pomočnik dober delavec, išče mesto v boljšem salonu. — Na-Stopim takoj. Cenj. ponudbe na Rožič, Vegova 8, Ljubljana. 24299-2 :;i!li!liilll!llllH»lin!lllBlllll!lllllllNniSll!!ilWi" Vajenci (ke) ii;[!>!-ij|jiitj|iji»ii:jjii»n}rit!.!.r«t Učenko za trgovino takoj srpejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24372-44 G. Th. Rotaian: »ZAČARANI . „ KANARČEK" Dragocenost Vsakovrstno zlato supuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir, Ljubljana —Wolfova Motorno kolo Ardie 200 ccm, vožen 4500 km, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24365-10 Kole Adler kolo s svetilko, skoraj novo, na prodaj. Na ogled pri mehaniku Nardinu, Poljanska 31 24377-11 Več elektromotorjev rabi j enih, v dobrem stanju 220/380 V veličina do 50 KS kupim. Ivan Prešern, Kranj, Blejska cesta 17, 24292-29 r/ /J Pohištvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo v posebni oddelek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vse reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami. Ivan Mathian, Ljubljana Tyrševa 12. 17-12 Zobna ordinacija dentist - tehn. Heric Ludvik Kuršinci 34 pri Mali Ne del ji. Izvršuje vsa zobo-zdravniška in zobotehniška dela po zmernih cenah. — Informacije daje brezplačno. 24374-31 Koroške brusnice (Preiselbeeren) dobro lz brane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 6 kg naprej po dnevni ce ni Henrik Zechner, Ll-beliče. Koroško. 18669-34 Vložnico Ljubljanske kreditne banki 30.000 din prodam za takojšnjo gotovino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina potrebna«. 24380-16 Pri delit Kislo zelje novo prvovrstno po brezkonku-renčni ceni vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra 81, Ljubljana, telefon 35-39 23330-33 Vloge Kmetske posojilnice ljubljanske prodam za gotovino najvišjemu ponudniku. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 50.000«. 24395-16 Prodam Paviljon steklena blagajna, primerna za slaščičarja, v dobrem stanju, poceni naprodaj. — Brača Michel, Velesejem. 24382-« Parkete in parketne odpadke ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova ul. 4, telefon 22-44. 249-6 Moderen voziček športni, prodam po nizki ceni. Poljanska cesta 15, 8. stopn., vrata 13. 24394-6 Izolacijske plošče za hladilnice, prvovrstni inozemski fabrikat, prodamo po izjemni ceni. Vprašati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Izolacija«. 24385-6 Tricikelj dobro ohranjen, kupim. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tricikel«. 24355-7 12 Nazadnje so neusmiljeni sosedje utihnili; Tinko jih je slišal, kako so s truščem in smehom klobuštrali po stopnicah nizdol. Zunaj, na ulici, so se še vedno grohotali. Ubogi sosed se je pa v svoji sobi ves prepaden sesedel na stol. »To mi ne gre v glavo in mi ne gre,« je ponavljal spet in spet. »Kdo je bil torej začaran: jaz ali kanarček?« —Konec— Opel Kadett Opel 01ympia lanskega modela radi pred-stoječe deljčasnega odhoda (pomanjkanja prostora) nujno naprodaj za vsako sprejemljivo ceno. Informacije: Ostrožnik, trgovina, Pasaža, Nebotičnik. 24371-1C DKW Meister dobro ohranjen, kupim. — Ogled Ljubljana ali Gornji grad. Ponudbe: Iljaš Ivan, Gornji gtad. 24339-10 Paviljon na velesejmu oddam v najem. Vodnikova cesta 17, Ljubljana VII. 24389-17 Večje število parcel kompleksov, parcel gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodaj gradbeno strokov. izobražen posredovalec KUNAVER LUDVIK Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 125-36 Več lepih parcel ugodno prodam v sredini Šiške. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Parcelacija urejena«. 24359-20 Trgovci na deželi Ugoden nakup trgovske hiie v industrijskem kraju. Pojasnila daje Josip Simčič, Maribor, Aleksandrova 12. 24340-28 Naprodaj hiša v škofji vasi prt Celju po ugodni ceni. Vpraša se pri Celjski posojilnici d. d. v Celju. 23006-20 Trgovska hiša velika, dvonadstropna, v sredini mesta Celja s trgovskimi lokali ln velikimi skladišči naprodaj Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Kapital«. 24220-20 Enosob. stanovanje takoj oddam za 200 din. Aleševčeva 26. 24366-21 štirisobno stanovanje komfortno, iščem. Baloh, Kostova rd. 16. 24360-21 Dvosob. stanovanje solnčno oddam odraslim osebam 1. oktobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24387-21 Stanovanja Dvosob. stanovanje komfortno, v bližini vrtov ali v okraju vil, iščem. Ponudb na ogl. odd. Jutra pod »Komfort«. 24391-21« Dijaške šobe Dijake sprejmem na hrano !n stanovanje, za nižješolce pomoč pri učenju. Bitenc Antonija, Gosposka 10, — drugi vhod. 24381-22 Dijakinjo od četrte naprej sprejmem v oskrbo. Zrinjskega 7, — vrata 8. 24384-22 Za četrtošolca bežirajske gimnazije, iščem stanovanje blizu glavnega kolodvora z zanesljivim nadzorstvom, s sostanovalcem ali sinom iste starosti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Družinski stik«. 24367-22a Dve dijakinji ali dijaka, sprejmem poceni v prijazno svetlo sobo z vso oskrbo — dam tudi samo hrano. Bližina Chrištofov« trgovske šole in učiteljišča. Strossmayerjeva 4-1., desno, nasproti poljanske gimnazije. 24363-22 Dva dijaka(inji) sprejmem v solnčno sobo v centru. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 24376-21 Dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrane, Soupoiaba kopalnice. Postopek kot s članom družine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24357-22 Dijaka boljšega, vzamem na zelo dobro in obilno hrano, v solnčno sobo s kopalnico, v centru. Pomoč pri učenju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24361-22 Dijakinji sprejmem v vso oskrbo, klavir, nemška konverzacija, pomoč pri učenju, skrbno nadzorstvo. Cigoj, učiteljica Gosposka ulica št. 10-1. 24349-22 Sobo za dva dijaka z zajtrkom ali vso oskrbo, oddam. Neposredna bližina srednje tehnike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24392-22 Dva dijaka srednješolca, sprejme uči teljska družina v zelo dobro oskrbo ln strogo nadzorstvo, v neposredni bližini realke ln srednje-tehnlčne šole.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24270-22 Dijaka lz boljše hiše sprejme učiteljska družina blizu bežigrajske gimnazije. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24273-22 Sobo odda Sobo moderno opremljeno, S souporabo kopalnice, tako> oddam. Tyrševa cesta 43-1, levo. 24383-2] Sončno sobo oddam boljšemu gospodu ali upokojencu. Naslov i vseh poslovalnicah Jutra. 24378-23 Opremljeno sobo lepo, čisto, oddam * vso oskrba ali brez dvema dijakinjama, poleg trgovskih šol. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24379-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom, oddam Fugnerjeva si. 13, n. desno. 243)4-23 Sobo z dvema posteljama, z vso oskrbo oddam po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24364-23 Opremljeno sobo za eno ali dve osebi, oddam Istotam sprejmem dijake iz boljše hiše. Nebotičnik V. nadstropje. 24356-23 Odda se lepa meblovana soba za 1. september Miklošičeva 22a, vrata 31, solidni osebi. 24353-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom oddam takoj. Jegli-čeva cesta 3 (priti.) 24369-23 BLAGO ZA POHIŠTVO vedno, najnovejši vzorci v veliki Izberi kupite pri MARIJIN TRG Varaždiitske Toplice, biser hrvatskega Zagorja vas vabijo, da prebijete nekoliko tednov zdravljenja v starodavnem zdravilišču za revmo, nevralgijo, protin, ženske bolezni itd. Počenši že od 1. sept. znižane jesenske cene. V kopališčni kavarni dnevno godba; tenis, sprehajališča, ribolov, ping-pong itd. Pri rezerviranju sob vam bomo javili najboljšo železniško zvezo z Varaždin-skimi Toplicami. — Sobo treba rezervirati — Prospekte pošilja zdravilišče VARA2DINSKE TOPLICE vsaj 15 dni naprej. Tkalnega mojstra rabimo z večletno prakso v laneni stroki za gladke stroje, listovke in jacquard. — Samo pismene ponudbe naj se pošlje na Industrijo platnenih izdelkov d. d. — Jarše, pošta Domžale. Sončno sobo v centru mesta, lepo opremljeno, s posebnim vhodom, oddam eni ali dvema osebama, event. dijakoma brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24370-23 Sostanovalca stalnega, sprejmem v lepo opremljeno sobo z elektriko za 125 din mesečno s perilom. — Medvedova 8-II., levo, tik gor. kolodvora. 24390-23 Sobe išče Opremljeno sobo z uporabo kopalnice ln posebnim vhodom s stop nišča. Iščem za 1. september v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cisto ln točen«. 24303-23a Dopisi Dragi Tonček! V Zagrebu sem vse dobro opravila Urejeno je vse za dolgo potovanje. Pripravi se takoj na pot in pripelji seboj tudi mamico. Sporoči kedaj pri. deš. Prosim Te, da naročiš doktorju Kovaču, da pripravi, kar Je obljubil. Rabila bom nujno. Pričakujem Tvoje sporočilo ter te poljubljam Tvoja Milka. 23333-24 glasovi ti znanstveni grafolog KARMAH v Ljubljani V hotelu »SOČA« se je nastanil znani grafolog Kar-mah, ki se posebno odlikuje z analizo človškega značaja, dela na strogo znanstveni bazi grafologije in daje vsakemu za nastopajoče dogodke pismene nasvete, ki Vam bodo koristili vse Vaše bodoče življenje. V Ljubljani sprejema obiske od 1.—20. septembra v hotelu »SOČA« na Sv. Petra cesti od 9-—12. in od 15.—19 ure. Odgovarja tudi na došlo korespondenco. Od V« odvisno, da imata obleko vedno kot novo zato Jo postite rodno kemično čistiti aH barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pnlntai — SmloEfalnica OKASA tablete Pr) spolni slabosti lahko poskusite OKASA TABLETE) za moške 100 komadov din 220.- protl povzetju. Zastopnik: Lekarna Mi. Rožman Miroslav, Beograd — TerazljeO. Ogl- t. a a- M46-S9 Srebro, drage kamne in vsakovrstno ZLATO po najvišjih cenah Jos. EBERLE, Ljubljana Tyrševa 2 palača hotela »Slon« KLI SEJE ENO VGCBAtVNE JOGOGlAflKA SWmNASIP23 INSERIRAJ V KJUTRU"! Iz življenja na deželi MALA NEDELJA. Velika sokolska tombola bo v nedeljo 3. septembra ob 15. ui€ ob vsakem vremenu. Ljudska veselica ia ples! (—) Iz Murske Sobote ms— Napad na učitelja šoferske šote. Te dni se vrši tečaj šoferske šole Touring-kluba iz Murske Sobote v Dolnji Lendavi. Predavanja vrši v večernih urah vodja šoferske šole g. Karel Flisar, vožnjo pa podnevi g. Simon. Pretekli ponedeljek je g. Simon vozil avto s svojimi učenci ▼ smeri Dolnja Lendava — Dobrovnik. V Do-brovniku so dohiteli kmetski voz s kravjo vprego. Ker je voznik vozil na levi strani in se kljub signalom ni hotel izogniti, je bil g. Šimon v zadregi, saj so bili v avtomobilu učenci, ki se učijo pravilne vožnje. Voznika zato ni maral prehiteti po desni strani Ustavil je avto in ga opozorfl, naj se izogne na desno. Ta pa je zrasel in udaril g. Simona s pestjo v obraz. Zavedajoč se svojega dejanja, je nato zbežal po njivah in pustil voz na cesti. ms— Razširjenje Evangeličanskega <&• jaškega doma. Zaradi izpopolnitve drž. real gimnazije v Murski Soboti v popolno, je tudi veliko večji naval na dijaške domove. V kratkem bo končana dozidava Evang. dijaškega doma, ki bo zgledal zelo lično in bo imel dovolj prostora za vse prosilce. Oglasi v »Jutru" imajo vedno največji uspeli! Zastopstvo išče seriozen trgovec z lastnim avtom, uveden v vsej državi (do zdaj imel inozemska zastopstva). — Samo velika in uvedena podjetja pridejo v poštev. Ia. reference. — Ponudbe na Propaganda, Beograd, pošt« pret. 409 pod šifro br. 1199. Strokovno zastopstvo najboljših svetovnih znamki RUDOLF HROVAT Zagreb, Ifica -19. Obiščite nas na velesejmu « Zagrebu, od 26, 8. do 4. % Ob tej priliki nudimo reden popust! Po dolgem trpljenju je umrla naša draga mama, gospa Antonija Eržen ""Pogreb bo v četrtek 31. t. m. ob 4. uri popoldne izpred domače hiše na pokopališče Dol. Hrastnik-Trbovlje, 30. avgusta 1939. Žalujoče rodbine: ERŽEN, SCHULLER, ŽELEZNIH Umrl nam je v 69. letu starosti predobri soprog, dragi oče, gospod Jakob Debevec Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 31. avgusta ob 18. iz Tržaške ceste—Glince na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, dne 30. avgusta 1939. FRAN J A roj. NOVAK, soproga; dr. RADO DEBEVEC, sin; prof. NADA DEBEVEC in dr. Z1NA DEBEVEC, hčeri ln ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskarno d. & kot tiakarnarja JFran Jeran, — ga inaeratni del je odgovorni Alojz Novak. — .Vsi y Ljublja*